Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 279 6764781 6217803 2026-10-13T15:28:17Z Erardo Galbi 166658 Pravopis 6764781 wikitext text/x-wiki '''Giroskóp''', tudi '''giroskòp''' in '''žiroskóp'''/'''žiroskòp''' je [[naprava]], ki ponazarja in izrablja [[izrek o ohranitvi vrtilne količine|načelo ohranitve]] [[vrtilna količina|vrtilne količine]] v [[fizika|fiziki]]. Giroskop je [[vrtavka|simetrična vrtavka]] obešena v [[kardanski sklop]]. Simetrična vrtavka je [[vrtenje|rotacijsko]] [[simetrija|simetrično]] [[togo telo]], ki se [[gibanje|giblje]] okrog nepremičnega [[os vrtenja|osišča]] (se [[vrtenje|vrti]] okrog nepomične [[Točka (geometrija)|točke]]). Pri tem se [[trenje]] zanemari in na takšno vrtavko ne delujejo nobene [[zunanja sila|zunanje]] [[sila|sile]]. [[Vztrajnostni moment]] vrtavke <math>J_{\zeta}</math> okrog njene glavne osi, ki se pokriva z geometrijsko osjo, ni enak vztrajnostnima momentoma okrog drugih dveh glavnih osi <math>J_{\xi}</math> in <math>J_{\eta}</math>. Za simetrično vrtavko je <math>J_{\xi} = J_{\eta}</math>. [[slika:giroskop.png|thumb|right|200px|Giroskop]] Ko se giroskop enkrat vrti, se skuša upirati spremembam smeri [[gibanje|gibanja]]. Pri tem opravlja [[Poinsotovo gibanje]]. Giroskop je [[izum]]il in imenoval leta [[1852 v znanosti|1852]] [[Jean Bernard Léon Foucault]] za svoj še drugi [[fizikalni preskus|preskus]] vrtenja [[Zemlja|Zemlje]]. Njegov giroskop je bil sestavljen iz valja, togo vezanega na os, ki je ležala s čim manjšim trenjem v kardanskem sklopu. Istega leta je s Personom potrdil vrtenje Zemlje orog svoje osi še na ta način. Valj se zavrti, na primer tako, da se nanj navije dolgo vrv in se jo na hitro potegne. Smer osi ostaja zaradi [[vztrajnost]]i nespremenjena. Če se os dovolj časa vrti, se lahko opazi kako podpora, na kateri leži kardanski sklop, in s tem sama Zemlja, rotira glede na os. Pri giroskopu se poleg drugih pojavov opazi [[precesija]]. Z giroskopi so izdelani [[girokompas]]i, ki zamenjajo [[magnetni kompas|magnetne kompase]] (v [[letalo|letalu]], [[raketa|raketi]] ali [[vesoljsko plovilo|vesoljskem plovilu]]), za stabilizacijo ([[kolo]], [[železnica]] na enem tiru, [[Hubblov vesoljski daljnogled]], nameritev [[letalska bomba|letalske bombe]], [[ladja]] ([[Schlickova ladijska vrtavka]])), za zalogo vrtilne količine ([[navorno kolo|navorna kolesa]]) in za ohranjanje in prenos [[energija|energije]] v nekaterih [[stroj]]ih. Takšen primer je [[vztrajnik]] v [[motor]]ju. Giroskopski pojav se uporablja v mnogih različnih igračkah, kot so [[jojo]]ji in [[girosukalo|girosukala]] (Dynabee, SuperGyro, TheraBee, MagnaBee, DYNAMO, GyroTwister) ali v vadbenih pripomočkih (TheraGrip, TheraBar, Raqueteer, Double Dynamite, THERAGOLF, MOTOCROSS). [[slika:Gyroscope hg.jpg|thumb|right|200px|Giroskop – naprava]] [[slika:Gyroscope operation.gif|thumb|right|200px|Delovanje giroskopa]] Osnovna enačba za [[dinamika|dinamični]] opis gibanja giroskopa je določena z [[zakon o vrtenju|zakonom o vrtenju]]: : <math> \mathbf{M}=\frac{\mathrm{d} \mathbf{\Gamma}}{\mathrm{d} t}= J \frac{\mathrm{d} \mathbf{\omega}}{\mathrm{d} t}=J\mathbf{\alpha} \!\, , </math> kjer so [[vektor (matematika)|vektorji]] '''M''' [[navor]] glede na osišče, '''Γ''' vrtilna količina giroskopa, '''ω''' njegova [[kotna hitrost]], '''α''' njegov [[kotni pospešek]] in [[skalar]] ''J'' njegov vztrajnostni moment,. Navor '''M''', ki je pravokoten na os vrtenja in zato pravokoten na '''Γ''', povzroča gibanje pravokotno na '''M''' in '''Γ'''. To gibanje je ''precesija''. Kotna hitrost precesije ω_p je: : <math>\mathbf{M} = {\omega}_{p} \times \mathbf{\Gamma} \!\, .</math> Precesija se pojasni z [[izrek o vrtilni količini|izrekom o vrtilni količini]] in se jo lahko predstavlja tako, da se postavi os dovolj hitro se vrtečega giroskopa vodoravno ter se ga prosto spusti na eni strani. Namesto, da bo padel, kakor bi se pričakovalo, se navidezno upira [[težnost]]i in njegova os ostaja v vodoravni legi tudi, če na eni strani ni podprt. Prosti konec osi počasi opisuje [[krožnica|krožnico]] v vodoravni ravnini. Ta pojav opisujeta zgornji enačbi. Navor giroskopa povzročata dve sili: težnost, ki deluje navzdol na njegovo težišče in enaka sila navzgor, ki podpira eno stran. Gibanje, ki izhaja iz navora, ni usmerjeno navzdol, kot bi se najprej pričakovalo, da bo sililo napravo proti tlom, ampak je pravokotno na gravitacijski navor (navzdol) in na os vrtenja (stran od podporne točke), to je v vodoravni smeri naprej. Tako naprava počasi [[kroženje|kroži]] okrog podporne točke. Kakor kaže druga enačba, je pod vplivom stalnega navora zaradi težnosti kotna hitrost precesije giroskopa obratno sorazmerna z njegovo vrtilno količino. To pomeni, da ker trenje povzroča upočasnitev vrtenja, povprečna hitrost precesije narašča. To traja vse dotlej, dokler se naprava lahko vrti dovolj hitro, da zdrži svojo lastno težo. Tedaj neha precesirati in pade s podpore. Če os giroskopa pade v ravnino [[poldnevnik]]a, potem Zemljino vrtenje s kotno hitrostjo '''ω'''_Z povzroča na [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] φ navor '''M''' z velikostjo: : <math> \left|\mathbf{M}\right| = \left| \frac{\mathrm{d} \mathbf{\Gamma}}{\mathrm{d} t}\right| = \left|\mathbf{\Gamma}\right| \omega_{Z} \sin \varphi = J \omega \omega_{Z} \sin \varphi \!\, . </math> Ker navor '''M''' leži v vodoravni ravnini, ne povzroča spreminjanje smeri osi giroskopa. Če os giroskopa pade v smer vzhod - zahod, je navor: : <math> \left|\mathbf{M}\right| = \left| \frac{\mathrm{d} \mathbf{\Gamma}}{\mathrm{d} t}\right| = \Gamma \omega_{Z} = J \omega \omega_{Z} \!\, . </math> Navor leži v ravnini poldnevnika in je pravokoten na Zemljino os. Njegova komponenta zaradi [[Coriolisova sila|Coriolisove sile]]: : <math> M_{1} = M \cos \varphi = J \omega \omega_{Z} \cos \varphi \!\, . </math> v smeri Zemljinega polmera skuša poravnati os giroskopa skupaj s sklopom v ravnino poldnevnika. == Glej tudi == * [[giroskop z optičnim vlaknom]] * [[žiroskopska vadbena priprava]] * [[žirokompas]] * [[dromoskop]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mehanika]] [[Kategorija:1852 v znanosti]] t7r24gzr6x2nq8hcenqnb8cjrlb5gvv 0 1954 6765030 6688694 2026-10-14T11:00:48Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6765030 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1030''' ('''[[rimske številke|MXXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. ==Dogodki== [[Slika:Map France 1030-de.svg|thumb|right|390px|Fevdalna razdelitev Francije leta 1030]] * [[29. julij]] - [[Bitka pri Stiklestadu]] med vojsko norveškega kralja [[Olaf II. Norveški|Olafa II.]] in njegovimi poganskimi podložniki. Olaf je bil v bitki ubit. * Ustanovitev mest [[Kaunas]]a v [[Litva|Litvi]] in [[Tartu]]ja v [[Estonija|Estoniji]]. * [[Henrik I. Francoski|Henrik I.]] in [[Robert I. Burgundski]], sinova francoskega kralja [[Robert II. Francoski|Roberta II.]] sta vodila upor proti svojemu očetu. [[1031]] ↔ * [[Bitka pri Azadu]]: bizantinski cesar [[Roman III. Argir]] je napadel [[Sirija|Sirijo]], vendar ga je hudo porazila vojska [[Alepski emirat|Alepskega emirata]].↓ * → Po arabski zmagi in bizantinskem debaklu v bitki pri Azadu bizantinski je general [[Jurij Manijak]] izkoristil neurejen umik Arabcev z bizantinskim pratežem in jih v protinapadu premagal. * Po smrti očeta [[Mahmud Ghazni|Mahmuda Ghaznija]] je prevzel nadzor nad Gaznavidskim imperijem njegov sin [[Masud I. Ghazni|Masud]]. * Začetek gradnje [[Katedrala v Speyeru|Speyerske katedrale]]. ==Rojstva== * [[26. julij]] - [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakova in svetnik († [[1079]]) ; Neznan datum * [[Baldvin VI. Flandrijski|Baldvin VI.]], flamski grof († [[1070]]) * [[Bruno iz Kölna]], svetnik, ustanovitelj [[kartuzijani|kartuzijanov]] († [[1101]]) * [[Gertruda Saksonska]], holandska grofica in regentinja († [[1113]]) * [[Hajdu kan|Hajdu]], mongolski kan († [[1100]]) * [[Odo iz Bayeuxa]], grof Kent, anglonormanski škof, polbrat [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] († [[1097]]) * [[Sigebert iz Gemblouxa]], francoski kronist († [[1112]]) * [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolod I]], veliki knez Kijeva († [[1093]]) * [[Werner I. Habsburški|Werner I.]], habsburški grof († [[1096]]) ==Smrti== * [[30. april]] - [[Mahmud Gazni]], sultan gaznavidskega imperija (* [[971]]) * [[29. julij]] - [[Olaf II. Norveški|Olaf II.]], norveški kralj (* [[995]]) * [[30. september]] - [[Viljem V. Akvitanski|Viljem V.]], akvitanski vojvoda (* [[969]]) ; Neznan datum * [[Adalbéron iz Laona]], škof in pesnik * [[Ibn Miskavajh]], perzijski filozof in zgodovinar (* [[932]]) ==Glej tudi== [[Kategorija:Leto 1030|*]] j19hq4tc3405tpis9562p4ljk7hazz9 0 2222 6765007 6708794 2026-10-14T09:41:41Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šuandzong 6765007 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 762''' ('''[[rimske številke|DCCLXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[Abasidi|Abasidski]] [[kalif]] Al Mansur je ustanovil [[Bagdad]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[3. maj]] - [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], cesar dinastije Tang (* [[685]]) * [[Vineh]], bolgarski kan (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 762|*]] bymim50vl1p1ftynl0sotjfpzw3d60k 0 2299 6765006 6690249 2026-10-14T09:38:25Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Šuandzong 6765006 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 685''' ('''[[rimske številke|DCLXXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[8. september]] – [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], cesar dinastije Tang († [[762]]) ; Neznan datum * [[Klotar IV.]], frankovski kralj († [[718]]) * [[Leon III. Izavrijec]], [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] († [[741]]) * [[Maslama ibn Abd al-Malik]], umajadski princ in general († [[738]]) * [[Šantideva]], indijski budistični jogi in filozof († [[763]]) * [[Teodbert Bavarski]], bavarski vojvoda († po [[716]]) == Smrti == * [[7. maj]] - [[Marvan I.|Marvan I. ibn al-Hakam]], četrti [[kalif]] [[Umajadski kalifat|Umajadskega kalifata]] (684-685) (* [[623]]) * [[10. julij]] - [[Konstantin IV.]], cesar Bizantinskega cesarstva (* okoli [[650]]) [[Kategorija:Leto 685|*]] [[da:680'erne#685]] jx3u98va54h5yk0n5v74v53vsuyy4lp 0 2691 6765008 6670459 2026-10-14T09:43:02Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šuandzong 6765008 wikitext text/x-wiki '''3. maj''' je 123. [[dan]] [[leto|leta]] (124. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 242 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1385]] – V [[Celjski grofje|celjski grofiji]] je oblast prevzel [[Herman II. Celjski]]. * [[1494]] – [[Krištof Kolumb]] je odkril [[Jamajka|Jamajko]]. * [[1791]] – [[Republika obeh narodov]] je sprejela prvo ustavo modernega tipa v zgodovini [[Evropa|Evrope]], znano kot [[Ustava tretjega maja]]. * [[1941]] – [[Italija]] si je priključila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ([[Ljubljana|Ljubljano]], [[Notranjska|Notranjsko]] in [[Dolenjska|Dolenjsko]]). * [[1944]] – V [[harvard]]skih [[laboratorij]]ih so prvič [[sinteza|sintetizirali]] [[kinin]]. * [[1945]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] je zavzela [[Hamburg]]. ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Anglo]]-[[indija|indijska]] [[vojska]] je osvobodila [[Burma|Burmo]]. ** [[Narodni odbor]] za [[Slovenija|Slovenijo]] je imenoval narodno [[vlada|vlado]]. * [[1946]] – Začel se je [[tokijski proces]]. * [[1956]] – Začelo se je prvo [[svetovno prvenstvo]] v [[judo|judu]]. * [[1960]] – [[Švedska]], [[Danska]], [[Avstrija]], [[Portugalska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Švica]], [[Lihtenštajn]] in [[Norveška]] so se povezale v [[Evropsko združenje za prosto trgovino]] (European Free Trade Association/EFTA). * [[1979]] – [[Margaret Thatcher]] je postala prva [[predsednik vlade|predsednica vlade]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. * [[1990]] – [[Latvija]] je razglasila neodvisnost. * [[1995]] – Končal se je dvodnevni [[Srbija|srbski]] [[raketno orožje|raketni]] [[napad]] na [[Zagreb]] (umrlo je 6 meščanov, ranjenih je bilo 176). == Rojstva == * [[612]] – [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]], bizantinski cesar († [[641]]) * [[1217]] – [[Henrik I. Ciprski|Henrik I.]], ciprski kralj († [[1253]]) * [[1428]] – [[Pedro Gonzáles de Mendoza]], španski kardinal, državnik († [[1495]]) * [[1469]] – [[Niccolò Machiavelli]], italijanski filozof, politik, pisatelj († [[1527]]) * [[1662]] – [[Matthäus Daniel Pöppelmann]], nemški arhitekt († [[1736]]) * [[1678]] – [[Amaro Pargo]], španski gusar († [[1747]]) * [[1713]] – [[Alexis Claude Clairaut]], francoski matematik, astronom († [[1765]]) * [[1748]] – [[Emmanuel Joseph Sieyès]], imenovan tudi [[Abbe Sieyes]] , francoski duhovnik, revolucionar in politik († [[1836]]) * [[1826]] – [[Karl XV. Švedski]] († [[1872]]) * [[1860]] – [[Vito Volterra]], italijanski matematik, fizik († [[1940]]) * [[1893]] – [[Konstantin Gamsahurdia]], gruzinski pisatelj († [[1975]]) * [[1897]] – [[Krishna Menon]], indijski politik († [[1974]]) * [[1898]] – [[Golda Meir]], izraelska predsednica vlade († [[1978]]) * [[1901]] – [[Gino Cervi]], italijanski filmski igralec († [[1974]]) * [[1902]] – [[Alfred Kastler]], francosko-nemški fizik, nobelovec 1966 († [[1984]]) * [[1903]] – [[Bing Crosby]], ameriški pevec († [[1977]]) * [[1919]] – [[Pete Seeger]], ameriški glasbenik * [[1933]] – [[James Brown]], ameriški pevec († [[2006]]) * [[1933]] – [[Steven Weinberg]], ameriški fizik, nobelovec († [[1979]]) * [[1934]] – [[Frankie Valli]], ameriški pevec * [[1942]] – [[Věra Čáslavská]], češka gimnastičarka * [[1975]] – [[Maksim Mrvica]], hrvaški pianist * [[1991]] – [[Carlo Acutis]], italijanski dijak, programer, blaženi († [[2006]]) == Smrti == * [[762]] – [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], cesar dinastije Tang (* [[685]]) * [[1152]] – [[Matilda Boulognjska]], angleška kraljica, žena kralja Štefana Angleškega (* [[1105]]) * [[1252]] – [[Günther von Wüllersleben]], veliki mojster vitezov križnikov * [[1257]] – [[Katarina Angleška]], angleška princeska (* [[1253]]) * [[1270]] – [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]], madžarski kralj (* [[1206]]) * [[1294]] – [[Ivan I. Brabantski|Ivan I.]], vojvoda Brabanta in Limburga (* [[1252]]) * [[1311]] – [[Siegfried von Feuchtwangen|Sigfrid iz Feuchtwangna]], 15. veliki mojster vitezov križnikov * [[1330]] – [[Aleksej II. Veliki Komnen]], trapezuntski cesar (* [[1282]]) * [[1410]] – [[protipapež Aleksander V.]] (* [[1339]]) * [[1481]] – [[Mehmed II. Osvajalec]], turški sultan (* [[1432]]) * [[1616]] – [[William Shakespeare]], angleški dramatik (* [[1564]]) * [[1758]] – [[Papež Benedikt XIV.]], papež italijanskega rodu (* [[1675]]) * [[1834]] – grof [[Aleksej Andrejevič Arakčejev]], ruski general, državnik (* [[1769]]) * [[1881]] – [[Josip Jurčič]], slovenski pisatelj, časnikar (* [[1844]]) * [[1903]] – [[Simon Rutar]], slovenski zgodovinar, geograf (* [[1851]]) * [[1930]] – [[Simon Ogrin]], slovenski slikar (* [[1851]]) * [[1932]] – [[Anton Wildgans]], avstrijski pesnik, dramatik (* [[1881]]) * [[1944]] – [[Anica Černej]], slovenska pesnica (* [[1900]]) * [[1961]] – [[Maurice Merleau-Ponty]], francoski filozof (* [[1908]]) * [[1975]] – [[France Veber]], slovenski filozof (* [[1890]]) * [[1988]] – [[Lev Semjonovič Pontrjagin]], ruski matematik (* [[1908]]) * [[1991]] – [[Jerzy Kosinski]], poljski pisatelj judovskega rodu (* [[1933]]) * [[2014]] – [[James Oberstar]], ameriški kongresnik slovenskega rodu (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == * god: Sv. [[Sveti Filip|Filip]] in [[Jakob Mlajši|Jakob]], apostola (Rimskokatoliška cerkev) * [[Japonska]] – spominski dan ustanovitve (憲法記念日) * svetovni [[dan]] svobode [[tisk]]a [[Kategorija:Dnevi v letu|503]] [[Kategorija:Maj|103]] o23nt6vmctjvf8241vxaj5nij5xpepu 0 2820 6765005 6507732 2026-10-14T09:36:42Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Šuandzong 6765005 wikitext text/x-wiki {{SeptemberCalendar}} '''8. september''' je 251. [[dan]] [[leto|leta]] (252. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 114 dni. == Dogodki == * [[1264]] – Velikopoljski knez Boleslav Pobožni je objavil [[Kališki statut|Splošno listino judovskih svoboščin]]. * [[1308]] – [[Rusi]] so v [[bitka pri Kulikovu|bitki pri Kulikovu]] premagali [[Mongoli|Mongole]]. * [[1462]] – [[Papež]] [[papež Pij II.|Pij II.]] je potrdil zlato [[Papeška bula|bulo]], s katero je bila ustanovljena [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska nadškofija]]. * [[1514]] – Potekala je [[bitka pri Orši]]. * [[1522]] – V [[Sevilla|Sevillo]] se je s prve odprave okoli sveta, ki jo je vodil [[Ferdinand Magellan]], vrnila ladja ''Victoria'' z 18 preživelimi mornarji. * [[1713]] – [[Papež Klemen XI.]] je v [[Papeška bula|buli]] ''Unigenitus dei filius'' obsodil [[janzenizem]]. * [[1856]] – Končala se je [[krimska vojna]]. * [[1902]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] se je končal prvi shod slovenskih [[katolicizem|katoliških]] nepolitičnih društev. * [[1907]] – [[Papež Pij X.]] je v [[enciklika|encikliki]] ''Pascendi Dominici Gregis'' obsodil prepletanje sodobne [[znanost]]i in [[religija|vere]]. * [[1920]] – Ustanovljena je bila [[Reška država]]. * [[1926]] – [[Nemčija]] je vstopila v [[Društvo narodov]]. * [[1939]] – [[Združene države Amerike]] so razglasile napol [[izredno stanje]]. * [[1943]] – Uradno so se vdale [[italija]]nske [[oborožene sile]]. * [[1944]]: ** [[Bolgarija]] je napovedala [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. ** [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[vojska]] je osvobodila [[Liége]]. ** [[Kanada|Kanadska]] [[vojska]] je osvobodila [[Ostende]]. ** [[Belgija|Belgijska]] [[vlada]] se je vrnila v [[Bruselj]]. ** [[Nemci]] so proti [[London]]u izstrelili prvo [[raketa|raketo]] [[V-2]]. ** Zavezniška letala so med [[Koper|Koprom]] in [[Izola|Izolo]] potopila [[italija]]nsko ladjo ''[[Rex (ladja)|Rex]]''. * [[1951]] – V [[San Francisco, Kalifornija|San Franciscu]] je bila podpisana mirovna pogodba, ki je napovedala konec okupacije [[Japonska|Japonske]]. * [[1952]] – Izšla je [[Ernest Hemingway|Hemingwayeva]] novela ''Starec in morje''. * [[1968]] – [[Poljaki|Poljski]] odvetnik [[Ryszard Siwiec]] se je iz protesta proti [[Sovjetska zveza|sovjetskemu]] posegu na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] zažgal med žetvenim festivalom na [[Varšava|varšavskem]] stadionu. * [[1991]] – Prebivalci [[Republika Makedonija|Makedonije]] so na [[referendum]]u glasovali za neodvisnost. == Rojstva == * [[685]] – [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], cesar dinastije Tang († [[762]]) * [[828]] – [[Ali al-Hadi]], arabski imam († [[868]]) * [[1157]] – ** [[Rihard I. Levjesrčni]], angleški kralj († [[1199]]) ** [[Aleksander iz Neckhama]], angleški avguštinski menih, slovničar, teolog in filozof († [[1217]]) * [[1271]] – [[Karel Martel Anžujski]], kralj Hrvaške, titularni ogrski kralj, sin Karla II. Neapeljskega († [[1295]]) * [[1474]] – [[Ludovico Ariosto]], italijanski pesnik († [[1533]]) * [[1588]] – [[Marin Mersenne]], francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog († [[1648]]) * [[1767]] – [[August Wilhelm von Schlegel]], nemški jezikoslovec, pesnik, kritik († [[1845]]) * [[1779]] – [[Mustafa IV.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1808]]) * [[1804]] – [[Eduard Mörike]], nemški pisatelj, pesnik in prevajalec († [[1875]]) * [[1814]] – [[Charles-Étienne Brasseur de Bourbourg]], francoski pisatelj, etnolog († [[1874]]) * [[1841]] – [[Antonín Dvořák]], češki skladatelj († [[1904]]) * [[1888]] – [[Ivan Levar]], slovenski pevec, gledališki igralec († [[1950]]) * [[1889]] – [[Ivan Perne]], slovenski diplomat in pravnik († [[1933]]) * [[1897]] – [[Jimmie Rodgers]], ameriški country pevec in kitarist († [[1933]]) * [[1923]] – [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]], dagestanski pesnik, pisatelj, publicist, politični delavec († [[2003]]) * [[1925]] – [[Peter Sellers]], angleški komik, filmski igralec († [[1980]]) * [[1979]] – [[Peter Leko]], madžarski šahist * [[1979]] – [[Pink]], ameriška pevka == Smrti == [[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|sličica|[[Sašo Hribar]]]] * [[1148]] – [[Vilijem Thierryjski]], belgijski teolog, filozof, mistik (* [[1075]]) * [[1298]] – [[Andrea Dandolo (admiral)|Andrea Dandolo]], beneški admiral * [[1425]] – [[Karel III. Navarski|Karel III.]], navarski kralj (* [[1361]]) * [[1624]] – [[Mark Antun Dominis Gospodnetić]], hrvaški pisec, znanstvenik (* [[1560]]) * [[1890]] – [[Jurij Šubic]], slovenski slikar (* [[1855]]) * [[1894]] – [[Hermann von Helmholtz]], nemški fizik, matematik, fiziolog (* [[1821]]) * [[1895]] – [[Adam Opel]], nemški industrialec (* [[1837]]) * [[1932]] – [[Christian von Ehrenfels]], avstrijski filozof in psiholog († [[1859]]) * [[1933]] – [[Fejsal I. Iraški|Fejsal I.]], iraški kralj (* [[1883]]) * [[1949]] – [[Richard Strauss]], nemški skladatelj (* [[1864]]) * [[1954]] – [[André Derain]], francoski slikar (* [[1880]]) * [[1980]] – [[Willard Frank Libby]], ameriški kemik (* [[1908]]) * [[2003]] – [[Leni Riefenstahl]], nemška filmska režiserka (* [[1902]]) * [[2010]] – [[Stanko Janežič]], slovenski duhovnik in pisatelj (* [[1920]]) * [[2022]] – [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta ll. Britanska]], angleška kraljica (* [[1926]]) * [[2023]] – [[Sašo Hribar]], radijski voditelj in satirik (* [[1960]]) == Prazniki in obredi == * mednarodni dan bralne pismenosti * [[mali šmaren]] – praznik rojstva [[devica Marija|Device Marije]] [[Kategorija:Dnevi v letu|908]] [[Kategorija:September|108]] 69zoyarttumfjfa7v9eln8yggvvy4p0 0 3495 6764921 6761426 2026-10-13T20:35:55Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6764921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Vlasta Tetičkovič Toplak]] |grb=Grb Občine Destrnik.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Destrnik.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.destrnik.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,4 |prebivalstvo=2737 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1428 |ženske=1309 |sedež=[[Destrnik]]}} '''Občina Destrnik''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V sedanjih mejah je nastala 1998 po dokončni razdelitvi dotedanje občine Destrnik-[[Trnovska vas]]. == Naselja v občini == [[Desenci]], '''[[Destrnik]]''', [[Dolič, Destrnik|Dolič]], [[Drstelja]], [[Gomila, Destrnik|Gomila]], [[Gomilci]], [[Janežovci]], [[Janežovski Vrh]], [[Jiršovci]], [[Levanjci]], [[Ločki Vrh, Destrnik|Ločki Vrh]], [[Placar]], [[Strmec pri Destrniku]], [[Svetinci]], [[Vintarovci]], [[Zasadi, Destrnik|Zasadi]], [[Zgornji Velovlek]] ==Prebivalstvo== Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 2428 (97,3 %) občanom. Neznano je za 35 (1,4)% oseb. 1890 ali 75,7 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=152px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Destrnik – Trnovska vas''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Franc Pukšič]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Destrnik''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"rowspan=4|[[Franc Pukšič]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Vladimir Vindiš]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Franc Pukšič]] | '''{{Abbr|SV|Milan Kramberger in skupina volivcev}}'''<br>'''{{Abbr|LND|Lista naprej Destrnik}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Vlasta Tetičkovič-Toplak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |} == Glej tudi == *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Destrnik]] *[[Seznam osebnosti iz Občine Destrnik]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.destrnik.si/ Destrnik], uradna stran občine. * [http://www.td-destrnik.si/ Turistično društvo Desternik] * [http://www.pgd-destrnik.si/ PGD Destrnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123021224/http://pgd-destrnik.si/ |date=2010-11-23 }} Spletna stran Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik * [http://www.youtube.com/DESETERNIK Projekt .:DESETERNIK:.] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Destrnik]] [[Kategorija:Občina Destrnik|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] {{normativna kontrola}} f2kirl206s6jafq0mu7ne0uga9xnegk 6764937 6764921 2026-10-13T21:16:08Z Sportomanokin 14776 6764937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Vlasta Tetičkovič Toplak]] |grb=Grb Občine Destrnik.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Destrnik.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.destrnik.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,4 |prebivalstvo=2737 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1428 |ženske=1309 |sedež=[[Destrnik]]}} '''Občina Destrnik''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V sedanjih mejah je nastala 1998 po dokončni razdelitvi dotedanje občine Destrnik-[[Trnovska vas]], še pred tem je bila del stare občine [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]. == Naselja v občini == [[Desenci]], '''[[Destrnik]]''', [[Dolič, Destrnik|Dolič]], [[Drstelja]], [[Gomila, Destrnik|Gomila]], [[Gomilci]], [[Janežovci]], [[Janežovski Vrh]], [[Jiršovci]], [[Levanjci]], [[Ločki Vrh, Destrnik|Ločki Vrh]], [[Placar]], [[Strmec pri Destrniku]], [[Svetinci]], [[Vintarovci]], [[Zasadi, Destrnik|Zasadi]], [[Zgornji Velovlek]] ==Prebivalstvo== Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 2428 (97,3 %) občanom. Neznano je za 35 (1,4)% oseb. 1890 ali 75,7 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=152px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Destrnik – Trnovska vas''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Franc Pukšič]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Destrnik''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"rowspan=4|[[Franc Pukšič]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Vladimir Vindiš]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Franc Pukšič]] | '''{{Abbr|SV|Milan Kramberger in skupina volivcev}}'''<br>'''{{Abbr|LND|Lista naprej Destrnik}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Vlasta Tetičkovič-Toplak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |} == Glej tudi == *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Destrnik]] *[[Seznam osebnosti iz Občine Destrnik]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.destrnik.si/ Destrnik], uradna stran občine. * [http://www.td-destrnik.si/ Turistično društvo Desternik] * [http://www.pgd-destrnik.si/ PGD Destrnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123021224/http://pgd-destrnik.si/ |date=2010-11-23 }} Spletna stran Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik * [http://www.youtube.com/DESETERNIK Projekt .:DESETERNIK:.] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Destrnik]] [[Kategorija:Občina Destrnik|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] {{normativna kontrola}} dao0b76bj6w4r5wk7bdg505wogkvfuz 0 3570 6765063 6690934 2026-10-14T11:54:26Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6765063 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Misja]] |grb=Grb Občine Podčetrtek.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Podcetrtek.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F92_T1257_vF_b4_x545285_y110400_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F92_T1257_vF_b4_x545285_y110400_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podčetrtek]] |površina=60,6 |prebivalstvo=3699 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1898 |ženske=1801 |splet=https://www.podcetrtek.eu/}} '''Občina Podčetrtek''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki se razteza ob meji z državo [[Hrvaška|Hrvaško]] v smeri S-J ob mejni reki [[Sotla|Sotli]]. Središče je v [[Podčetrtek|Podčetrtku]], največjem kraju na [[Sotla|Sotelskem]]. Občina je izrazito turistično razvita, poleg tega pa sta pomembni gospodarski dejavnosti tudi kmetijstvo in obrt. Vrelci tople vode so obiskovalce privabljali že pred 400 leti. V času pred drugo svetovno vojno pa je zdravilnost vrelcev raziskoval podčetrtški župnik [[Friderik Sternad]]. Leta 1966 je Turistično društvo Podčetrtek ustanovilo [[Atomske toplice]] in zgradilo prvi bazen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je Atomske toplice prevzelo v upravljanje podjetje TTG ŽG Ljubljana, ki je z vlaganjem v izgradnjo bazenskega kompleksa in hotela prispevalo k hitrejšemu razvoju zdravilišča<ref>Strašek 2016, str. 101.</ref>. Poleg [[Terme Olimia|Term Olimia]], danes enega izmed najsodobnejših termalnih [[Zdravilišče|zdravilišč]] v Sloveniji, podeželska okolica v občini Podčetrtek ponuja vrsto doživetij, nastanitev in kulinaričnega razvajanja. Posebno turistično doživetje pa ponuja tudi na novo prenovljen grad Podčetrtek. Kmetijstvo je osnovna in tradicionalna gospodarska panoga občine. Poljedelstvo je razširjeno na celotnem ozemlju občine, od tega je 50 odstotkov kmetijskih površin namenjeno vinogradništvu. Ta panoga je vezana na prisojna pobočja gričevnatega sveta in je najmočnejša na Virštanju, vsi vinogradniški nasadi so v zasebni lasti. Vinogradništvo je izrazito tržno usmerjena panoga. Iz območja vinorodnega šmarsko-virštanjskega okoliša izhaja znamka vina virštanjčan. Med obrtnimi dejavnostmi prevladujejo storitvene in proizvodne obrti, del krajinske in etnografske dediščine pa predstavljajo tudi domače obrti<ref>Občina Podčetrtek. https://www.podcetrtek.eu/</ref>. == Naselja v občini == [[Brezovec pri Polju]], [[Cmereška Gorca]], [[Golobinjek ob Sotli]], [[Gostinca]], [[Imeno]], [[Imenska Gorca]], [[Jerčin]], [[Lastnič]], [[Nezbiše]], [[Olimje]], [[Pecelj]], '''[[Podčetrtek]]''', [[Polje ob Sotli]], [[Prelasko]], [[Pristava pri Lesičnem]], [[Pristava pri Mestinju]], [[Roginska Gorca]], [[Rudnica]], [[Sedlarjevo]], [[Sela, Podčetrtek|Sela]], [[Sodna vas]], [[Sveta Ema, Podčetrtek|Sveta Ema]], [[Verače]], [[Vidovica]], [[Virštanj]], [[Vonarje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marjan Drofenik]] | rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Peter Misja]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Jana Stojnšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Zgodovina upravne ureditve== Podčetrtek je kraj v Obsotelju ob državni meji z Republiko Hrvaško. Njegovo zgodovino zaznamuje grad Podčetrtek, ki je imel ob svojem nastanku med 10. in 11. stoletjem vlogo utrjene postojanke ob državni meji, preko katere so pogosto vdirala ogrska plemena<ref>Stopar 1995, str. 9.</ref>. Utrdba je bila postavljena na strmem skalnem pobočju hriba Rudnica, ki ponuja izjemen razgled daleč po pokrajini Obsotelja. Prvotno nemško ime gradu je bilo Landsberg, kar v slovenščini pomeni deželni grad. Slovensko ime Podčetrtek pa je verjetno nastalo v povezavi s trgom, ki se je razvil pod gradom v 12. stoletju<ref>Stopar 1995, str. 11.</ref>. Po propadu gradu konec 15. stoletja, so na enakem mestu zgradili sedanji grad. Njegovi lastniki so bili med leti 1627 in 1671 grofje Tattenbachi, med leti 1682 in 1945 pa Attemsi. V trgu pod gradom je bilo že leta 1404 sodišče in obmejna mitnica, imel je običajne pravice in privilegije ter tržni in sodni dan ob četrtkih, prav tako je v trgu župnijska cerkev sv. Lovrenca iz 12. stoletja<ref>Curk 1991, str. 110-111.</ref>. Na območju Podčetrtka se je torej že v poznem srednjem veku izvajala vsaj sodna oblast v okrilju zemljiškega gospostva Podčetrtek. Z marčno revolucijo leta 1848 so zemljiška gospostva izgubila svojo upravno in sodno funkcijo, leta 1849 pa je bila z uveljavitvijo Provizoričnega zakona o občinah izpolnjena ena izmed nacionalnih zahtev. Občina je postala pomemben temelj izgradnje takratne državne oblasti. Vsaka občina je morala imeti svoje zaključeno ozemlje, ki je obsegalo eno katastrsko občino. Tiste občine, ki pa niso imele dovolj sredstev za opravljanje svojih nalog, so se lahko združile z drugimi v eno “krajevno občino”<ref>Grafenauer 2000, str. 106.</ref>. Pristojnost za ustanovitev krajevnih občin so dobila okrajna glavarstva, ki so bila občinam nadrejeni organ. Od leta 1853 so delovali sodni okraji imenovani tudi okrajni uradi. <ref>Grafenauer 2000, str. 109.</ref>. Leta 1850 je sodni okraj Podčetrtek obsegal krajevne občine: Sv. Jernej, Tinsko, Št. Janž, Sv. Magdalena, Podčetrtek, Imeno, Sopote, Pristava, Sv. Ema, Vonarje, Sodna vas, Roginska Gorca, Grliče, Kačji Dol, Kristan Vrh, Hajnsko, Nezbiše in Sv. Vid <ref>Mikola 2009, str. 14.</ref>. V začetku petdesetih let 19. stoletja so bila odpravljena okrajna glavarstva in okrajna sodišča, za območja prejšnjih sodnih okrajev pa so bili ustanovljeni okrajni uradi. Po ukinitvi sodnega okraja v Podčetrtku leta 1854 okrajnega urada niso ustanovili, območje nekdanjega sodnega okraja so razdelili med okrajna urada Jelšovec in Kozje<ref>Mikola 2009, str. 17.</ref>. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1900 je občina Podčetrtek (Windisch Landsberg) v tistem obdobju spadala v sodni okraj Kozje, ki je pripadal okrajnemu glavarstvu Brežice. Občina je zajemala ozemlje v velikosti 417 hektarov, 83 hiš in 362 prebivalcev. Podčetrtek je bil trg z gradom in rimsko katoliško župnijo, imel je ljudsko šolo (dvorazrednico), zdravnika, babico, lekarno, oskrbovalno vzprejetišče, odgonsko postajo, gasilsko društvo, orožnika, oddelek finančne straže, poštni urad in brzojavno postajo<ref>Leksikon občin za Štajersko 1904, str. 14.</ref>. Ob popisu prebivalstva leta 1910 je krajevna občina Podčetrtek spadala v sodni okraj Kozje, ki je pripadal političnemu okraju Brežice. Trg Podčetrtek z gradom in rimsko katoliško župnijo je obsegal ozemlje v velikosti 417 hektarjev, 84 hiš in 396 prebivalcev. Imel je urade in zavode: oddelek finančne straže, orožnika, brzojavni urad, poštni urad, registrirano pridobitno in gospodarsko zadrugo, ljudsko šolo (trirazrednico), zdravnika, babico, lekarno, odgonsko postajo, gasilsko društvo in oskrbovano vzprejetišče<ref>Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel 1910, str. 8.</ref>. Septembra 1931 je bila sprejeta Ustava Kraljevine Jugoslavije, ki je predpisovala, da se uprava v kraljevini odvija v okviru banovin, srezov in občin. Organizacija občinskih uprav in področje njihovega delovanja je bilo urejeno s posebnim zakonom po načelu samouprave. Okrajne samouprave, ki so delovale v Kraljevini SHS so bile leta 1929 ukinjene, njihove naloge pa so bile prenesene na banovine. Ustava iz leta 1931 ni več predvidela okrajnih samouprav, vendar so se za opravljanje določenih nalog še obdržali okrajni cestni odbori, ki so delovali na podlagi Zakona o samoupravnih cestah. Po zakonu o pospeševanju kmetijstva pa so delovali sreski kmetijski odbori. Oblikovale so se tudi zdravstvene občine, ki so bile urejene s posebnim Zakonom o zdravstvenih občinah (1930) in so bile namenjene pospeševanju narodnega zdravja. Na območju Dravske banovine je bilo ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Združena zdravstvena občina Podčetrtek je spadala k srezu Šmarje pri Jelšah<ref>Grafenauer 2000, str. 194-211.</ref>. Sedež je imela v Podčetrtku, delovala je za občine Imeno, Podčetrtek, Roginska gorca, Sopote, Sv. Ema, Tinsko, Verače, Virštanj in Žusem. Spadala je v III. krajevni razred<ref>Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 14. okt. 1931, letn. 1, št. 31, 441.</ref>. Z uveljavitvijo Zakona o občinah (1933) so se nekatere občine združile, zato se je stanje občin v Sloveniji nekoliko spremenilo. Podatki o občinah na slovenskem ozemlju pred novim zakonom so razvidni iz popisa prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji, ki je bil izveden 31. 3. 1931. Občina Podčetrtek je leta 1931 pripadala k srezu Šmarje pri Jelšah, imela je 384 prebivalcev<ref>Grafenaure 2000, str. 212-230.</ref>. Občina Podčetrtek se je leta 1933 združila z občinami Imeno, Sedlarjevo, Sopote, Verače in Virštanj. Do teritorialnih sprememb v okviru občin pa je prišlo še med letoma 1935 in 1937<ref>Grafenauer 2000, str. 212, 224.</ref>. Kot kažejo podatki v Krajevnem leksikonu Dravske banovine, je imela leta 1937 občina Podčetrtek 2.294 prebivalcev, združena je bila z nekdanjimi občinami: Gostinca, Imeno, Imenska gorca, Pecelj, Podčetrtek trg, Rudnica, Sele, Slake, Sopote, Verače in Virštanj<ref>Krajevni leksikon Dravske banovine 1937, 594-595.</ref>. Po letu 1937 je še vedno prihajalo do sprememb glede teritorialne organiziranosti občin, saj je imela po podatkih Splošnega pregleda Dravske banovine 1. julija 1939 občina Podčetrtek 2.363 prebivalcev, kar je več kot leta 1937<ref>Grafenauer 2000, str. 248.</ref>. Med drugo svetovno vojno je bil Podčetrtek ena od 19 občin, ki so upravno spadale v okraj Šmarje pri Jelšah. Nemška občinska uprava je bila vzpostavljena aprila 1941, županska mesta so zasedli nemški župani. Aprila leta 1941 je imela občina Podčetrtek 2.458 prebivalcev. Že junija istega leta so upravo preuredili, ukinili so okraje in ustanovili okrožja, občine so spadale neposredno pod okrožje, Podčetrtek pod celjsko okrožje. Čeprav so ob tem predvideli tudi združevanje občin, je Podčetrtek ostal samostojna občina. Število prebivalcev v občini se je do oktobra 1941 zmanjšalo na 2.302, novembra 1942 pa je bilo v občini Podčetrtek 2.273 prebivalcev<ref>Maček 2006, str. 119-120.</ref>. V času vojne je lokalno samoupravo urejal Odlok Predsedstva Slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih Narodnoosvobodilnih odborih (1944). Ker so ti ljudski odbori delovali med vojno, so bile njihove naloge povezane predvsem z organizacijo za boj proti okupatorju<ref>Grafenauer 2000, str. 268-269.</ref>. Po drugi svetovni vojni je vprašanje teritorialne razdelitve najprej urejal Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije (september 1945). Ozemlje Slovenije se je delilo na 5 okrožij: okrožno mesto Ljubljana, celjsko okrožje, ljubljansko okrožje, mariborsko okrožje in novomeško okrožje. Ta so se delila na okraje, katere so sestavljali kraji<ref>Grafenauer 2000, str. 272.</ref>. Celjsko okrožje je bilo razdeljeno na 7 okrajev, kamor je spadal tudi okraj Šmarje pri Jelšah, del tega okraja pa je bil kraj Podčetrtek <ref>Uradni list 1945, str. 138.</ref>. Z Zakonom o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1946 je Podčetrtek še vedno pripadal okraju Šmarje pri Jelšah, ob spremembah in dopolnitvah zakona, do katerih je prišlo v aprilu in septembru 1946, pa je izgubil nekaj katastrskih občin, ki so dobile status kraja kot upravno-teritorialne enote, tako da sta pod kraj Podčetrtek spadali le še katastrski občini oz. naselji Podčetrtek trg in Imeno<ref>Uradni list 1946, str. 75, 251.</ref>. Leta 1948 je bil sprejet novi Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije. Slovenija je bila razdeljena na glavno mesto Ljubljana, na 29 okrajev in na 1.264 krajev<ref>Grafenauer 2000, str. 270.</ref>. S tem zakonom so bili nekateri okraji odpravljeni, med njimi tudi okraj Šmarje pri Jelšah. Upravno-teritorialno območje nekdanjega šmarskega okraja se je razdelilo med okraje Poljčane, Celje-okolica in Krško. Takrat vzpostavljena upravna ureditev se je na nižjem nivoju z manjšimi spremembami ohranila do leta 1952<ref>Mikola 2009, str. 54.</ref>. Krajevni ljudski odbor Podčetrtek je deloval od leta 1945 do 1952. Upravno je k okraju Šmarje pri Jelšah spadal spadal do leta 1948, nato pa do leta 1952 k okraju Poljčane. Leta 1948 sta se mu priključila KLO Olimje in KLO Sela - Verače. Ko je bil leta 1952 ukinjen, je bilo njegovo območje v celoti priključeno k občini Podčetrtek<ref>Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje 1997, str. 141.</ref>. Pomembne spremembe v teritorialni ureditvi Slovenije je povzročil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine (april 1952), ki je na novo uvedel občino v sistem lokalnih teritorialnih enot. Okraj Poljčane je bil aprila 1952 ukinjen, novonastala občina Podčetrtek je pripadala okraju Celje-okolica, imela 2.009 prebivalcev. Nekdanja okrožja in kraje so leta 1952 zamenjale nove upravno-teritorialne enote mesta in občine. Kot najvišji organ državne oblasti so bili opredeljeni ljudski odbori, ki so jim bili podrejeni vsi lokalni upravni organi<ref>Grafenauer 2000, str. 285, 292, 296.</ref>. V občini je osrednji organ oblasti predstavljal občinski ljudski odbor (ObLO). Občina Podčetrtek je teritorialno obsegala območje nekdanjega Krajevnega ljudskega odbora Podčetrtek, upravno pa je spadala k okraju Celje. Občinski ljudski odbor Podčetrtek je deloval od leta 1952 do 1955, ko je bila občina Podčetrtek priključena k občini Šmarje pri Jelšah<ref>Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje 1997, str. 101.</ref>. S sprejetjem nove Ustave republike Slovenije leta 1963 je prišlo do nekaterih sprememb tudi na področju organizacije oblasti in samoupravljanja v občini. V občinah in okrajih so ukinili ljudske odbore, uvedli so občinske in okrajne skupščine. Namesto občinskih odborov so nastale občinske skupščine. Občinsko skupščino sta sestavljala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, imela je svojega predsednika in občinske organe za različna področja. Kot dislocirani upravni organi so bili na območju občine ustanovljeni krajevni uradi (KU), namesto krajevnih odborov pa so kot samoupravne teritorialne skupnosti občanov za določeno območje v občini nastale krajevne skupnosti. V okviru občine Šmarje pri Jelšah je bil na območju Podčetrtka ustanovljen krajevni urad Podčetrtek ter (takrat neobvezna) krajevna skupnost Podčetrtek<ref>Mikola 2009, str. 66.</ref>. Po letu 1974 je bilo v takratni Socialistični republiki Sloveniji okoli 1.050 krajevnih skupnosti. V občini Šmarje pri Jelšah je bilo 24 krajevnih skupnosti, ena od njih je bila krajevna skupnost Podčetrtek<ref>Grafenauer 2000, str. 340, 345.</ref>. Komunalna ureditev iz leta 1963 je pokazala veliko slabosti. Do novega oblikovanja lokalne samouprave, po evropskem zgledu, je prišlo v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, v letu 1994. Osnovo za spremembno ureditve države in družbe ter ureditev klasične lokalne samouprave zahodnoevropskega tipa je predstavljala nova Ustava republike Slovenije (1991). Na podlagi Zakona o referendumu za ustanovitev občin (1994) so bile pripravljene strokovne podlage za opredelitev referendumskih območij po dveh modelih: po modelu 163 občin in po modelu 239 občin, referendumi pa so bili izvedeni na 340 referendumskih območjih. Pri teritorialnem oblikovanju občin so predlagatelji upoštevali, da je naselje prostorska osnova za določanje območij občin, torej da občina obsega naselje oz. več naselij. Po obeh modelih je bil Podčetrtek predlagan za ustanovitev občine. Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (1994) je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, med njimi tudi občina Podčetrtek<ref>Grafenauer 2000, str. 353-371.</ref>. ==Statistični pregled== Občina Podčetrtek je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], Podčetrtek, [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]], [[Občina Rogatec|Rogatec]] in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1&nbsp;km² ozemlja. Od tega je občini Podčetrtek pripadlo 38 (tj. 20 %) naselij, 4.970 (tj. 15 %) prebivalcev in 91,6&nbsp;km² (tj. 23 %) ozemlja. Teritorialni obseg današnje občine Podčetrtek je bil določen ob spremembah občin 7. 8. 1998. Tedaj je bil iz občine Podčetrtek izločen njen manjši del in iz njega je nastala občina [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]. Občina Podčetrtek je pred delitvijo štela 37 naselij in 4.762 prebivalcev in je obsegala 91,6&nbsp;km² ozemlja. Od tega je njeni istoimenski naslednici pripadlo 26 (tj. 70 %) naselij, 3305 (tj. 69 %) prebivalcev in 60,5&nbsp;km² (tj. 66 %) ozemlja. Vse teritorialne spremembe na ozemlju današnje občine Podčetrtek so se zgodile v letu 1995. Dva dela ozemlja naselja [[Slake]] s 75 prebivalci sta se iz tega naselja izločila in se priključila eden naselju [[Podčetrtek]], drugi naselju [[Virštanj]]. Preostali del naselja Slake in naselje Sopote (s 172 prebivalci) so se združili v enotno naselje z imenom [[Olimje]] (pred združitvijo je štelo 250 prebivalcev). Omenjene spremembe niso povzročile večjega administrativnega preseljevanja prebivalcev iz enega naselja v drugo. In še zadnja sprememba v tem obdobju: del ozemlja naselja [[Sodna vas]] (s 172 prebivalci) se je iz tega naselja izločil in se priključil naselju Podčetrtek. Ocenjujemo, da se je število prebivalcev v naselju Sodna vas administrativno zmanjšalo za več kot polovico (pred delitvijo je štelo 172, po njej pa le še 80 prebivalcev). ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Splošni viri== - Curk, Jože. (1991). Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem. - Grafenauer, Božo. (2000). Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. - Krajevni leksikon Dravske banovine. (1937). Krajevni repertorij z uradnimi topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujsko prometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Dostop 29. decembra 2024: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE/950e0f2a-bb42-4591-b65e-d9de0038c098/PDF - Leksikon občin za Štajersko. (1904). Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Centralna statistična komisija, na Dunaju. Dostop 27. 12. 2024 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DC8138U0/9ebfe646-ae3e-47dc-95c4-5623b8cb9972/PDF - Maček, Jože. (2008). Podčetrtek skozi stoletja. Založba Pivec. Mikola, Milko. (2009). Razvoj uprave in sodstva na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah od 18. stoletja do danes. Knjižnica Šmarje pri Jelšah. - Stopar, Ivan. (1995). Grad Podčetrtek. (Kulturni in naravni spomenik: zbirka vodnikov: zv. št. 186). Ministrstvo za kulturo, Uprava republike Slovenije za kulturno dediščino. - Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. (1910). Izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910. IV. Štajersko. Statistična centralna komisija: Dunaj, 1918. Dostop 27. 12. 2024, https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1114/Styria-1910-slv.pdf - Strašek, Milenko. (2016) Terme Olimia skozi čas: 1966-2016. Podčetrtek: Terme Olimia. - Uradni list slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, (Ljubljana, 1945). Dostop 1. 1. 2025: https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf - Uradni list slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, (Ljubljana, 1946). Dostop 1. 1. 2025: https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf - Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje. (1997).Zgodovinski arhiv. - Zgodovinski arhiv Celje. SI_ZAC/0018 Okrajni urad Kozje. Dostop 26. 12. 2024, https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1044092&text=SI_ZAC%2F0018%20Okrajni%20urad%20Kozje%20(1800-1866) == Zunanje povezave == * [https://www.podcetrtek.eu/ Podčetrtek], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podčetrtek]] [[Kategorija:Občina Podčetrtek| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] 7n5xmapm437zu42a9jf2md3ob5e0wmk 6765065 6765063 2026-10-14T11:56:48Z Sportomanokin 14776 6765065 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Misja]] |grb=Grb Občine Podčetrtek.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Podcetrtek.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F92_T1257_vF_b4_x545285_y110400_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F92_T1257_vF_b4_x545285_y110400_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podčetrtek]] |površina=60,6 |prebivalstvo=3699 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1898 |ženske=1801 |splet=https://www.podcetrtek.eu/}} '''Občina Podčetrtek''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Razteza se ob meji z državo [[Hrvaška|Hrvaško]] v smeri S-J ob mejni reki [[Sotla|Sotli]]. Središče je v [[Podčetrtek|Podčetrtku]], največjem kraju na [[Sotla|Sotelskem]]. Občina je izrazito turistično razvita, poleg tega pa sta pomembni gospodarski dejavnosti tudi kmetijstvo in obrt. Vrelci tople vode so obiskovalce privabljali že pred 400 leti. V času pred drugo svetovno vojno pa je zdravilnost vrelcev raziskoval podčetrtški župnik [[Friderik Sternad]]. Leta 1966 je Turistično društvo Podčetrtek ustanovilo [[Atomske toplice]] in zgradilo prvi bazen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je Atomske toplice prevzelo v upravljanje podjetje TTG ŽG Ljubljana, ki je z vlaganjem v izgradnjo bazenskega kompleksa in hotela prispevalo k hitrejšemu razvoju zdravilišča<ref>Strašek 2016, str. 101.</ref>. Poleg [[Terme Olimia|Term Olimia]], danes enega izmed najsodobnejših termalnih [[Zdravilišče|zdravilišč]] v Sloveniji, podeželska okolica v občini Podčetrtek ponuja vrsto doživetij, nastanitev in kulinaričnega razvajanja. Posebno turistično doživetje pa ponuja tudi na novo prenovljen grad Podčetrtek. Kmetijstvo je osnovna in tradicionalna gospodarska panoga občine. Poljedelstvo je razširjeno na celotnem ozemlju občine, od tega je 50 odstotkov kmetijskih površin namenjeno vinogradništvu. Ta panoga je vezana na prisojna pobočja gričevnatega sveta in je najmočnejša na Virštanju, vsi vinogradniški nasadi so v zasebni lasti. Vinogradništvo je izrazito tržno usmerjena panoga. Iz območja vinorodnega šmarsko-virštanjskega okoliša izhaja znamka vina virštanjčan. Med obrtnimi dejavnostmi prevladujejo storitvene in proizvodne obrti, del krajinske in etnografske dediščine pa predstavljajo tudi domače obrti<ref>Občina Podčetrtek. https://www.podcetrtek.eu/</ref>. == Naselja v občini == [[Brezovec pri Polju]], [[Cmereška Gorca]], [[Golobinjek ob Sotli]], [[Gostinca]], [[Imeno]], [[Imenska Gorca]], [[Jerčin]], [[Lastnič]], [[Nezbiše]], [[Olimje]], [[Pecelj]], '''[[Podčetrtek]]''', [[Polje ob Sotli]], [[Prelasko]], [[Pristava pri Lesičnem]], [[Pristava pri Mestinju]], [[Roginska Gorca]], [[Rudnica]], [[Sedlarjevo]], [[Sela, Podčetrtek|Sela]], [[Sodna vas]], [[Sveta Ema, Podčetrtek|Sveta Ema]], [[Verače]], [[Vidovica]], [[Virštanj]], [[Vonarje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marjan Drofenik]] | rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Peter Misja]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Jana Stojnšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Zgodovina upravne ureditve== Podčetrtek je kraj v Obsotelju ob državni meji z Republiko Hrvaško. Njegovo zgodovino zaznamuje grad Podčetrtek, ki je imel ob svojem nastanku med 10. in 11. stoletjem vlogo utrjene postojanke ob državni meji, preko katere so pogosto vdirala ogrska plemena<ref>Stopar 1995, str. 9.</ref>. Utrdba je bila postavljena na strmem skalnem pobočju hriba Rudnica, ki ponuja izjemen razgled daleč po pokrajini Obsotelja. Prvotno nemško ime gradu je bilo Landsberg, kar v slovenščini pomeni deželni grad. Slovensko ime Podčetrtek pa je verjetno nastalo v povezavi s trgom, ki se je razvil pod gradom v 12. stoletju<ref>Stopar 1995, str. 11.</ref>. Po propadu gradu konec 15. stoletja, so na enakem mestu zgradili sedanji grad. Njegovi lastniki so bili med leti 1627 in 1671 grofje Tattenbachi, med leti 1682 in 1945 pa Attemsi. V trgu pod gradom je bilo že leta 1404 sodišče in obmejna mitnica, imel je običajne pravice in privilegije ter tržni in sodni dan ob četrtkih, prav tako je v trgu župnijska cerkev sv. Lovrenca iz 12. stoletja<ref>Curk 1991, str. 110-111.</ref>. Na območju Podčetrtka se je torej že v poznem srednjem veku izvajala vsaj sodna oblast v okrilju zemljiškega gospostva Podčetrtek. Z marčno revolucijo leta 1848 so zemljiška gospostva izgubila svojo upravno in sodno funkcijo, leta 1849 pa je bila z uveljavitvijo Provizoričnega zakona o občinah izpolnjena ena izmed nacionalnih zahtev. Občina je postala pomemben temelj izgradnje takratne državne oblasti. Vsaka občina je morala imeti svoje zaključeno ozemlje, ki je obsegalo eno katastrsko občino. Tiste občine, ki pa niso imele dovolj sredstev za opravljanje svojih nalog, so se lahko združile z drugimi v eno “krajevno občino”<ref>Grafenauer 2000, str. 106.</ref>. Pristojnost za ustanovitev krajevnih občin so dobila okrajna glavarstva, ki so bila občinam nadrejeni organ. Od leta 1853 so delovali sodni okraji imenovani tudi okrajni uradi. <ref>Grafenauer 2000, str. 109.</ref>. Leta 1850 je sodni okraj Podčetrtek obsegal krajevne občine: Sv. Jernej, Tinsko, Št. Janž, Sv. Magdalena, Podčetrtek, Imeno, Sopote, Pristava, Sv. Ema, Vonarje, Sodna vas, Roginska Gorca, Grliče, Kačji Dol, Kristan Vrh, Hajnsko, Nezbiše in Sv. Vid <ref>Mikola 2009, str. 14.</ref>. V začetku petdesetih let 19. stoletja so bila odpravljena okrajna glavarstva in okrajna sodišča, za območja prejšnjih sodnih okrajev pa so bili ustanovljeni okrajni uradi. Po ukinitvi sodnega okraja v Podčetrtku leta 1854 okrajnega urada niso ustanovili, območje nekdanjega sodnega okraja so razdelili med okrajna urada Jelšovec in Kozje<ref>Mikola 2009, str. 17.</ref>. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1900 je občina Podčetrtek (Windisch Landsberg) v tistem obdobju spadala v sodni okraj Kozje, ki je pripadal okrajnemu glavarstvu Brežice. Občina je zajemala ozemlje v velikosti 417 hektarov, 83 hiš in 362 prebivalcev. Podčetrtek je bil trg z gradom in rimsko katoliško župnijo, imel je ljudsko šolo (dvorazrednico), zdravnika, babico, lekarno, oskrbovalno vzprejetišče, odgonsko postajo, gasilsko društvo, orožnika, oddelek finančne straže, poštni urad in brzojavno postajo<ref>Leksikon občin za Štajersko 1904, str. 14.</ref>. Ob popisu prebivalstva leta 1910 je krajevna občina Podčetrtek spadala v sodni okraj Kozje, ki je pripadal političnemu okraju Brežice. Trg Podčetrtek z gradom in rimsko katoliško župnijo je obsegal ozemlje v velikosti 417 hektarjev, 84 hiš in 396 prebivalcev. Imel je urade in zavode: oddelek finančne straže, orožnika, brzojavni urad, poštni urad, registrirano pridobitno in gospodarsko zadrugo, ljudsko šolo (trirazrednico), zdravnika, babico, lekarno, odgonsko postajo, gasilsko društvo in oskrbovano vzprejetišče<ref>Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel 1910, str. 8.</ref>. Septembra 1931 je bila sprejeta Ustava Kraljevine Jugoslavije, ki je predpisovala, da se uprava v kraljevini odvija v okviru banovin, srezov in občin. Organizacija občinskih uprav in področje njihovega delovanja je bilo urejeno s posebnim zakonom po načelu samouprave. Okrajne samouprave, ki so delovale v Kraljevini SHS so bile leta 1929 ukinjene, njihove naloge pa so bile prenesene na banovine. Ustava iz leta 1931 ni več predvidela okrajnih samouprav, vendar so se za opravljanje določenih nalog še obdržali okrajni cestni odbori, ki so delovali na podlagi Zakona o samoupravnih cestah. Po zakonu o pospeševanju kmetijstva pa so delovali sreski kmetijski odbori. Oblikovale so se tudi zdravstvene občine, ki so bile urejene s posebnim Zakonom o zdravstvenih občinah (1930) in so bile namenjene pospeševanju narodnega zdravja. Na območju Dravske banovine je bilo ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Združena zdravstvena občina Podčetrtek je spadala k srezu Šmarje pri Jelšah<ref>Grafenauer 2000, str. 194-211.</ref>. Sedež je imela v Podčetrtku, delovala je za občine Imeno, Podčetrtek, Roginska gorca, Sopote, Sv. Ema, Tinsko, Verače, Virštanj in Žusem. Spadala je v III. krajevni razred<ref>Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 14. okt. 1931, letn. 1, št. 31, 441.</ref>. Z uveljavitvijo Zakona o občinah (1933) so se nekatere občine združile, zato se je stanje občin v Sloveniji nekoliko spremenilo. Podatki o občinah na slovenskem ozemlju pred novim zakonom so razvidni iz popisa prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji, ki je bil izveden 31. 3. 1931. Občina Podčetrtek je leta 1931 pripadala k srezu Šmarje pri Jelšah, imela je 384 prebivalcev<ref>Grafenaure 2000, str. 212-230.</ref>. Občina Podčetrtek se je leta 1933 združila z občinami Imeno, Sedlarjevo, Sopote, Verače in Virštanj. Do teritorialnih sprememb v okviru občin pa je prišlo še med letoma 1935 in 1937<ref>Grafenauer 2000, str. 212, 224.</ref>. Kot kažejo podatki v Krajevnem leksikonu Dravske banovine, je imela leta 1937 občina Podčetrtek 2.294 prebivalcev, združena je bila z nekdanjimi občinami: Gostinca, Imeno, Imenska gorca, Pecelj, Podčetrtek trg, Rudnica, Sele, Slake, Sopote, Verače in Virštanj<ref>Krajevni leksikon Dravske banovine 1937, 594-595.</ref>. Po letu 1937 je še vedno prihajalo do sprememb glede teritorialne organiziranosti občin, saj je imela po podatkih Splošnega pregleda Dravske banovine 1. julija 1939 občina Podčetrtek 2.363 prebivalcev, kar je več kot leta 1937<ref>Grafenauer 2000, str. 248.</ref>. Med drugo svetovno vojno je bil Podčetrtek ena od 19 občin, ki so upravno spadale v okraj Šmarje pri Jelšah. Nemška občinska uprava je bila vzpostavljena aprila 1941, županska mesta so zasedli nemški župani. Aprila leta 1941 je imela občina Podčetrtek 2.458 prebivalcev. Že junija istega leta so upravo preuredili, ukinili so okraje in ustanovili okrožja, občine so spadale neposredno pod okrožje, Podčetrtek pod celjsko okrožje. Čeprav so ob tem predvideli tudi združevanje občin, je Podčetrtek ostal samostojna občina. Število prebivalcev v občini se je do oktobra 1941 zmanjšalo na 2.302, novembra 1942 pa je bilo v občini Podčetrtek 2.273 prebivalcev<ref>Maček 2006, str. 119-120.</ref>. V času vojne je lokalno samoupravo urejal Odlok Predsedstva Slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih Narodnoosvobodilnih odborih (1944). Ker so ti ljudski odbori delovali med vojno, so bile njihove naloge povezane predvsem z organizacijo za boj proti okupatorju<ref>Grafenauer 2000, str. 268-269.</ref>. Po drugi svetovni vojni je vprašanje teritorialne razdelitve najprej urejal Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije (september 1945). Ozemlje Slovenije se je delilo na 5 okrožij: okrožno mesto Ljubljana, celjsko okrožje, ljubljansko okrožje, mariborsko okrožje in novomeško okrožje. Ta so se delila na okraje, katere so sestavljali kraji<ref>Grafenauer 2000, str. 272.</ref>. Celjsko okrožje je bilo razdeljeno na 7 okrajev, kamor je spadal tudi okraj Šmarje pri Jelšah, del tega okraja pa je bil kraj Podčetrtek <ref>Uradni list 1945, str. 138.</ref>. Z Zakonom o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1946 je Podčetrtek še vedno pripadal okraju Šmarje pri Jelšah, ob spremembah in dopolnitvah zakona, do katerih je prišlo v aprilu in septembru 1946, pa je izgubil nekaj katastrskih občin, ki so dobile status kraja kot upravno-teritorialne enote, tako da sta pod kraj Podčetrtek spadali le še katastrski občini oz. naselji Podčetrtek trg in Imeno<ref>Uradni list 1946, str. 75, 251.</ref>. Leta 1948 je bil sprejet novi Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije. Slovenija je bila razdeljena na glavno mesto Ljubljana, na 29 okrajev in na 1.264 krajev<ref>Grafenauer 2000, str. 270.</ref>. S tem zakonom so bili nekateri okraji odpravljeni, med njimi tudi okraj Šmarje pri Jelšah. Upravno-teritorialno območje nekdanjega šmarskega okraja se je razdelilo med okraje Poljčane, Celje-okolica in Krško. Takrat vzpostavljena upravna ureditev se je na nižjem nivoju z manjšimi spremembami ohranila do leta 1952<ref>Mikola 2009, str. 54.</ref>. Krajevni ljudski odbor Podčetrtek je deloval od leta 1945 do 1952. Upravno je k okraju Šmarje pri Jelšah spadal spadal do leta 1948, nato pa do leta 1952 k okraju Poljčane. Leta 1948 sta se mu priključila KLO Olimje in KLO Sela - Verače. Ko je bil leta 1952 ukinjen, je bilo njegovo območje v celoti priključeno k občini Podčetrtek<ref>Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje 1997, str. 141.</ref>. Pomembne spremembe v teritorialni ureditvi Slovenije je povzročil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine (april 1952), ki je na novo uvedel občino v sistem lokalnih teritorialnih enot. Okraj Poljčane je bil aprila 1952 ukinjen, novonastala občina Podčetrtek je pripadala okraju Celje-okolica, imela 2.009 prebivalcev. Nekdanja okrožja in kraje so leta 1952 zamenjale nove upravno-teritorialne enote mesta in občine. Kot najvišji organ državne oblasti so bili opredeljeni ljudski odbori, ki so jim bili podrejeni vsi lokalni upravni organi<ref>Grafenauer 2000, str. 285, 292, 296.</ref>. V občini je osrednji organ oblasti predstavljal občinski ljudski odbor (ObLO). Občina Podčetrtek je teritorialno obsegala območje nekdanjega Krajevnega ljudskega odbora Podčetrtek, upravno pa je spadala k okraju Celje. Občinski ljudski odbor Podčetrtek je deloval od leta 1952 do 1955, ko je bila občina Podčetrtek priključena k občini Šmarje pri Jelšah<ref>Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje 1997, str. 101.</ref>. S sprejetjem nove Ustave republike Slovenije leta 1963 je prišlo do nekaterih sprememb tudi na področju organizacije oblasti in samoupravljanja v občini. V občinah in okrajih so ukinili ljudske odbore, uvedli so občinske in okrajne skupščine. Namesto občinskih odborov so nastale občinske skupščine. Občinsko skupščino sta sestavljala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, imela je svojega predsednika in občinske organe za različna področja. Kot dislocirani upravni organi so bili na območju občine ustanovljeni krajevni uradi (KU), namesto krajevnih odborov pa so kot samoupravne teritorialne skupnosti občanov za določeno območje v občini nastale krajevne skupnosti. V okviru občine Šmarje pri Jelšah je bil na območju Podčetrtka ustanovljen krajevni urad Podčetrtek ter (takrat neobvezna) krajevna skupnost Podčetrtek<ref>Mikola 2009, str. 66.</ref>. Po letu 1974 je bilo v takratni Socialistični republiki Sloveniji okoli 1.050 krajevnih skupnosti. V občini Šmarje pri Jelšah je bilo 24 krajevnih skupnosti, ena od njih je bila krajevna skupnost Podčetrtek<ref>Grafenauer 2000, str. 340, 345.</ref>. Komunalna ureditev iz leta 1963 je pokazala veliko slabosti. Do novega oblikovanja lokalne samouprave, po evropskem zgledu, je prišlo v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, v letu 1994. Osnovo za spremembno ureditve države in družbe ter ureditev klasične lokalne samouprave zahodnoevropskega tipa je predstavljala nova Ustava republike Slovenije (1991). Na podlagi Zakona o referendumu za ustanovitev občin (1994) so bile pripravljene strokovne podlage za opredelitev referendumskih območij po dveh modelih: po modelu 163 občin in po modelu 239 občin, referendumi pa so bili izvedeni na 340 referendumskih območjih. Pri teritorialnem oblikovanju občin so predlagatelji upoštevali, da je naselje prostorska osnova za določanje območij občin, torej da občina obsega naselje oz. več naselij. Po obeh modelih je bil Podčetrtek predlagan za ustanovitev občine. Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (1994) je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, med njimi tudi občina Podčetrtek<ref>Grafenauer 2000, str. 353-371.</ref>. ==Statistični pregled== Občina Podčetrtek je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], Podčetrtek, [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]], [[Občina Rogatec|Rogatec]] in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1&nbsp;km² ozemlja. Od tega je občini Podčetrtek pripadlo 38 (tj. 20 %) naselij, 4.970 (tj. 15 %) prebivalcev in 91,6&nbsp;km² (tj. 23 %) ozemlja. Teritorialni obseg današnje občine Podčetrtek je bil določen ob spremembah občin 7. 8. 1998. Tedaj je bil iz občine Podčetrtek izločen njen manjši del in iz njega je nastala občina [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]. Občina Podčetrtek je pred delitvijo štela 37 naselij in 4.762 prebivalcev in je obsegala 91,6&nbsp;km² ozemlja. Od tega je njeni istoimenski naslednici pripadlo 26 (tj. 70 %) naselij, 3305 (tj. 69 %) prebivalcev in 60,5&nbsp;km² (tj. 66 %) ozemlja. Vse teritorialne spremembe na ozemlju današnje občine Podčetrtek so se zgodile v letu 1995. Dva dela ozemlja naselja [[Slake]] s 75 prebivalci sta se iz tega naselja izločila in se priključila eden naselju [[Podčetrtek]], drugi naselju [[Virštanj]]. Preostali del naselja Slake in naselje Sopote (s 172 prebivalci) so se združili v enotno naselje z imenom [[Olimje]] (pred združitvijo je štelo 250 prebivalcev). Omenjene spremembe niso povzročile večjega administrativnega preseljevanja prebivalcev iz enega naselja v drugo. In še zadnja sprememba v tem obdobju: del ozemlja naselja [[Sodna vas]] (s 172 prebivalci) se je iz tega naselja izločil in se priključil naselju Podčetrtek. Ocenjujemo, da se je število prebivalcev v naselju Sodna vas administrativno zmanjšalo za več kot polovico (pred delitvijo je štelo 172, po njej pa le še 80 prebivalcev). ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Splošni viri== - Curk, Jože. (1991). Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem. - Grafenauer, Božo. (2000). Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. - Krajevni leksikon Dravske banovine. (1937). Krajevni repertorij z uradnimi topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujsko prometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Dostop 29. decembra 2024: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE/950e0f2a-bb42-4591-b65e-d9de0038c098/PDF - Leksikon občin za Štajersko. (1904). Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Centralna statistična komisija, na Dunaju. Dostop 27. 12. 2024 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DC8138U0/9ebfe646-ae3e-47dc-95c4-5623b8cb9972/PDF - Maček, Jože. (2008). Podčetrtek skozi stoletja. Založba Pivec. Mikola, Milko. (2009). Razvoj uprave in sodstva na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah od 18. stoletja do danes. Knjižnica Šmarje pri Jelšah. - Stopar, Ivan. (1995). Grad Podčetrtek. (Kulturni in naravni spomenik: zbirka vodnikov: zv. št. 186). Ministrstvo za kulturo, Uprava republike Slovenije za kulturno dediščino. - Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. (1910). Izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910. IV. Štajersko. Statistična centralna komisija: Dunaj, 1918. Dostop 27. 12. 2024, https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1114/Styria-1910-slv.pdf - Strašek, Milenko. (2016) Terme Olimia skozi čas: 1966-2016. Podčetrtek: Terme Olimia. - Uradni list slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, (Ljubljana, 1945). Dostop 1. 1. 2025: https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf - Uradni list slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, (Ljubljana, 1946). Dostop 1. 1. 2025: https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf - Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje. (1997).Zgodovinski arhiv. - Zgodovinski arhiv Celje. SI_ZAC/0018 Okrajni urad Kozje. Dostop 26. 12. 2024, https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1044092&text=SI_ZAC%2F0018%20Okrajni%20urad%20Kozje%20(1800-1866) == Zunanje povezave == * [https://www.podcetrtek.eu/ Podčetrtek], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podčetrtek]] [[Kategorija:Občina Podčetrtek| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] o9dqzxrzirdw1pcj8j6iw3x8cy5j6gm 0 3571 6764922 6690935 2026-10-13T20:37:50Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6764922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[Slovenija|slovenskih]] občin na Koroškem. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=112px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] 255wlwxdh48alm53v5dc8izgai98ir8 6764930 6764922 2026-10-13T21:04:40Z Sportomanokin 14776 6764930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], takrat združena v občino Podvelka-Ribnica, slednja pa se je štiri leta kasneje izločila in odcepila v samostojno občino [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] 3v1xnm1hh0zhaumc1julxvf4q2cp9v6 6764931 6764930 2026-10-13T21:05:38Z Sportomanokin 14776 6764931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], takrat združena v občino Podvelka-Ribnica, slednja pa se je štiri leta kasneje izločila in odcepila v svojo samostojno občino [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] h997q8tbuheohrxq5l4qogsyvypyjqq 6764932 6764931 2026-10-13T21:07:36Z Sportomanokin 14776 6764932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], takrat združena v občino Podvelka-Ribnica. Slednja pa se je štiri leta kasneje izločila in odcepila in ustanovila v svojo samostojno občino [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] bicddgkqhinoz0p7t5py5cyf3ikvd4d 6764933 6764932 2026-10-13T21:08:21Z Sportomanokin 14776 6764933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], takrat združena v občino Podvelka-[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica]]. Slednja pa se je štiri leta kasneje izločila in odcepila in ustanovila v svojo samostojno občino [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] 076xo5p3b0nx5y9m1mc7wodpxc1o7k2 6764935 6764933 2026-10-13T21:12:28Z Sportomanokin 14776 6764935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], takrat združena v občino Podvelka-[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica]]. Slednja pa se je štiri leta kasneje izločila in odcepila ter ustanovila svojo samostojno občino [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] r06y0wr9gmy06iq4ydirirrbscpu6ju 6764936 6764935 2026-10-13T21:12:57Z Sportomanokin 14776 6764936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miran Pušnik]] |grb=Grb Občine Podvelka.png |lokacija=Karte_Podvelka_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Podvelka]] |površina=103,9 |prebivalstvo=2242 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1142 |ženske=1100 |splet=https://www.podvelka.si/}} '''Občina Podvelka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], takrat združena v občino Podvelka-[[Ribnica na Pohorju|Ribnica]]. Slednja pa se je štiri leta kasneje izločila in odcepila ter ustanovila svojo samostojno občino [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]. == Naselja v občini == [[Brezno, Podvelka|Brezno]], [[Janževski Vrh]], [[Javnik]], [[Kozji Vrh, Podvelka|Kozji Vrh]], [[Lehen na Pohorju]], [[Ožbalt]], '''[[Podvelka]]''', [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]], [[Spodnja Kapla]], [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] in [[Zgornja Kapla]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miran Pušnik]] | '''{{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.podvelka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Podvelka]] [[Kategorija:Občina Podvelka| ]] mb5tl8ygu4u0ivnosyoc6ihpfdqsi9q 0 3573 6764917 6690937 2026-10-13T20:12:03Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6764917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Rok Roblek]] |grb=Grb Občine Preddvor.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Preddvor.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F95_T1257_vF_b4_x458719.5_y131284_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F95_T1257_vF_b4_x458719.5_y131284_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=87,0 |prebivalstvo=3946 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1946 |ženske=2000 |splet=https://www.preddvor.si/|sedež=[[Preddvor]]}} '''Občina Preddvor''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == [[Bašelj]], [[Breg ob Kokri]], [[Hraše pri Preddvoru]], [[Hrib, Preddvor|Hrib]], [[Kokra, Preddvor|Kokra]], [[Mače]], [[Možjanca]], [[Nova vas, Preddvor|Nova vas]], [[Potoče, Preddvor|Potoče]], '''[[Preddvor]]''', [[Spodnja Bela]], [[Srednja Bela]], [[Tupaliče]], [[Zgornja Bela]] == Naravne in kulturne znamenitosti v občini == *[[Storžič]], gora (2132 [[nadmorska višina|mnm]]) *umetno [[jezero Črnava]] *dolina reke [[Kokra|Kokre]] *gradovi [[Dvor (grad)|Dvor]], [[Hrib (grad)|Hrib]] in [[Grad Turn|Turn]] *[[Cerkev svetega Lovrenca, Bašelj|Sveti Lovrenc]] *[[Sv. Jakob, Preddvor|Sveti Jakob]] *[[Dom na Čemšeniku]] *[[Hudičev boršt]] *[[Potoška gora]] == Zgodovina == Leta 1780 je območje [[Župnija Preddvor|preddvorske župnije]] spadalo v okrajno gospostvo [[Tržič]], leta 1782 pa v okrajno gospostvo [[Brdo pri Kranju]]. Okraji so se delili na upravne občine oziroma katastrske občine. Na območju današnje občine Preddvor je bilo leta 1785 šest katastrskih občin: Preddvor, Potoče, Spodnja Kokra, Zgornja Kokra, Bela ter Olševek. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], leta 1810, so Francozi na slovenskem ozemlju uvedli komune. Komuna Preddvor je obsegala kraje Trstenik, Pangršica, Povlje, Babni Vrt, Čadovlje, Žablje, Bašelj, Hraše, Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Belo, Preddvor, Breg, Suho, Mače, Novo vas, Hrib, Potoče, Kokro in del Jezerskega, ki je spadal pod deželo Kranjsko. Leta 1849 je bil sprejet zakon, s katerim je Preddvor postal občina, ki je vključevala katastrske občine Belo, Breg in Kokro ter kraje Bašelj, Hraše, Spodnjo, Srednjo in Zgornjo Belo, Preddvor, Maše, Breg, Novo vas, Hrib, Potoče, Spodnjo in Zgornjo Kokro ter del Jezerskega, ki je bil pod Kranjsko. V občini Preddvor je bilo vsega skupaj 253 hiš in 1792 prebivalcev. Leta 1850 je bil za prvega župana občine Preddvor izvoljen ''Lovrenc Valjavec''. Občina Preddvor je spadala v okraj Kranj. Leta 1866 se občini Preddvor priključita občini Trstenik in Goriče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Preddvor v prostoru in času|last=Roblek|first=Tone|publisher=Občina Preddvor|year=1999|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> V času [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] je bilo z ustavo določeno, da se uprava v državi izvršuje po oblasteh, ki se delijo še na okrožja, sreze in občine. Država je bila razdeljena na 33 občasti. Preddvor je spadal pod Ljubljansko oblast in v okraj Kranj. Leta 1921 je imela občina Preddvor 2516 prebivalcev. Leta 1929 so bile oblasti ukinjene, država se je delila na 9 [[Banovina|banovin]]. Slovenija je spadala v Dravsko banovino. Leta 1933 so z novim zakonom določili, da mora imeti občina najmanj 3000 prebivalcev. Zaradi tega sklepa je sresko načelstvo v kranju pripravilo načrt, po katerem sta se občini Preddvor pridružili vasi Tupaliče in Možjanca, ki sta predtem spadali v občino Šenčur. Leta 1936 je bila ustanovljena občina [[Golnik]] in tako sta se od občine Preddvor odcepili območji občin Trstenik in Goriče. Občina Preddvor je imela leta 1939 1.983 prebivalcev, dve župniji, dve ljudski šoli, dve pogodbeni pošti s telegrafom in telefonom, žandarmarijsko postajo, zdravnika, javno knjižnico in različna društva. Največ je bilo srednjih in malih kmečkih posesti, glavni dohodek sta prinašala živinoreja ter gozdarstvo, pomembna sta bila tudi lesna industija ter turizem.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno-organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Prvi pomembni zakon po 2. svetovni vojni leta 1945 je ozemlje Slovenije razdelil na 5 okrožij. Preddvor, kjer je upravo na krajevnem nivoju vodil krajevni ljudski odbor (KLO), je spadal v ljubljansko okrožje in v okraj Kranj. Leta 1946 se KLO Preddvor združi s KLO Zgornja Bela. Leta 1952 Preddvor postane občina in se poveča še za katastrsko občino Kokra. Občina obstaja do leta 1960, ko je Preddvor kot občina ukinjena in s svojimi katastrskimi občinami vključen v okvir nove občine Kranj. Tako ostane do osamosvojitve Republike Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Preddvor v času in prostoru|last=Roblek|first=Tone|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1994 je bil sprejet Zakon o referendumu za ustanovitev občin v Republiki Sloveniji. Slovenija je bila razdeljena na referendumnska območja, kjer so se prebivalci lahko odločali za svojo občino. Z Zakonom o ustanovitvi občin iz leta 1994 je bilo ustanovljenih 147 občin, ena izmed njih je bila tudi občina Preddvor. Takrat je poleg današnjih naselij obsegala še Zgornje in Spodnje Jezersko, ki pa sta na referendumu leta 1998 izglasovali samostojno občino Jezersko in se odcepili od občine Preddvor. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=112px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Miroslav Zadnikar]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Franc Ekar]] | '''{{Abbr|SV|Živko Drekonja in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Miroslav Zadnikar]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|PLS|Povezane lokalne skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Rok Roblek]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Eva Grah Roblek in krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Preddvor]] *[[Župnija Preddvor]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.preddvor.si/ Preddvor], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Preddvor]] [[Kategorija:Občina Preddvor|*]] {{normativna kontrola}} bnx1b3vhjzx4t3gpxify84d545ictam 6764918 6764917 2026-10-13T20:14:06Z Sportomanokin 14776 6764918 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Rok Roblek]] |grb=Grb Občine Preddvor.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Preddvor.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F95_T1257_vF_b4_x458719.5_y131284_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F95_T1257_vF_b4_x458719.5_y131284_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=87,0 |prebivalstvo=3946 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1946 |ženske=2000 |splet=https://www.preddvor.si/|sedež=[[Preddvor]]}} '''Občina Preddvor''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne velike občine [[Mestna občina Kranj|Kranj]]. == Naselja v občini == [[Bašelj]], [[Breg ob Kokri]], [[Hraše pri Preddvoru]], [[Hrib, Preddvor|Hrib]], [[Kokra, Preddvor|Kokra]], [[Mače]], [[Možjanca]], [[Nova vas, Preddvor|Nova vas]], [[Potoče, Preddvor|Potoče]], '''[[Preddvor]]''', [[Spodnja Bela]], [[Srednja Bela]], [[Tupaliče]], [[Zgornja Bela]] == Naravne in kulturne znamenitosti v občini == *[[Storžič]], gora (2132 [[nadmorska višina|mnm]]) *umetno [[jezero Črnava]] *dolina reke [[Kokra|Kokre]] *gradovi [[Dvor (grad)|Dvor]], [[Hrib (grad)|Hrib]] in [[Grad Turn|Turn]] *[[Cerkev svetega Lovrenca, Bašelj|Sveti Lovrenc]] *[[Sv. Jakob, Preddvor|Sveti Jakob]] *[[Dom na Čemšeniku]] *[[Hudičev boršt]] *[[Potoška gora]] == Zgodovina == Leta 1780 je območje [[Župnija Preddvor|preddvorske župnije]] spadalo v okrajno gospostvo [[Tržič]], leta 1782 pa v okrajno gospostvo [[Brdo pri Kranju]]. Okraji so se delili na upravne občine oziroma katastrske občine. Na območju današnje občine Preddvor je bilo leta 1785 šest katastrskih občin: Preddvor, Potoče, Spodnja Kokra, Zgornja Kokra, Bela ter Olševek. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], leta 1810, so Francozi na slovenskem ozemlju uvedli komune. Komuna Preddvor je obsegala kraje Trstenik, Pangršica, Povlje, Babni Vrt, Čadovlje, Žablje, Bašelj, Hraše, Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Belo, Preddvor, Breg, Suho, Mače, Novo vas, Hrib, Potoče, Kokro in del Jezerskega, ki je spadal pod deželo Kranjsko. Leta 1849 je bil sprejet zakon, s katerim je Preddvor postal občina, ki je vključevala katastrske občine Belo, Breg in Kokro ter kraje Bašelj, Hraše, Spodnjo, Srednjo in Zgornjo Belo, Preddvor, Maše, Breg, Novo vas, Hrib, Potoče, Spodnjo in Zgornjo Kokro ter del Jezerskega, ki je bil pod Kranjsko. V občini Preddvor je bilo vsega skupaj 253 hiš in 1792 prebivalcev. Leta 1850 je bil za prvega župana občine Preddvor izvoljen ''Lovrenc Valjavec''. Občina Preddvor je spadala v okraj Kranj. Leta 1866 se občini Preddvor priključita občini Trstenik in Goriče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Preddvor v prostoru in času|last=Roblek|first=Tone|publisher=Občina Preddvor|year=1999|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> V času [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] je bilo z ustavo določeno, da se uprava v državi izvršuje po oblasteh, ki se delijo še na okrožja, sreze in občine. Država je bila razdeljena na 33 občasti. Preddvor je spadal pod Ljubljansko oblast in v okraj Kranj. Leta 1921 je imela občina Preddvor 2516 prebivalcev. Leta 1929 so bile oblasti ukinjene, država se je delila na 9 [[Banovina|banovin]]. Slovenija je spadala v Dravsko banovino. Leta 1933 so z novim zakonom določili, da mora imeti občina najmanj 3000 prebivalcev. Zaradi tega sklepa je sresko načelstvo v kranju pripravilo načrt, po katerem sta se občini Preddvor pridružili vasi Tupaliče in Možjanca, ki sta predtem spadali v občino Šenčur. Leta 1936 je bila ustanovljena občina [[Golnik]] in tako sta se od občine Preddvor odcepili območji občin Trstenik in Goriče. Občina Preddvor je imela leta 1939 1.983 prebivalcev, dve župniji, dve ljudski šoli, dve pogodbeni pošti s telegrafom in telefonom, žandarmarijsko postajo, zdravnika, javno knjižnico in različna društva. Največ je bilo srednjih in malih kmečkih posesti, glavni dohodek sta prinašala živinoreja ter gozdarstvo, pomembna sta bila tudi lesna industija ter turizem.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno-organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Prvi pomembni zakon po 2. svetovni vojni leta 1945 je ozemlje Slovenije razdelil na 5 okrožij. Preddvor, kjer je upravo na krajevnem nivoju vodil krajevni ljudski odbor (KLO), je spadal v ljubljansko okrožje in v okraj Kranj. Leta 1946 se KLO Preddvor združi s KLO Zgornja Bela. Leta 1952 Preddvor postane občina in se poveča še za katastrsko občino Kokra. Občina obstaja do leta 1960, ko je Preddvor kot občina ukinjena in s svojimi katastrskimi občinami vključen v okvir nove občine Kranj. Tako ostane do osamosvojitve Republike Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Preddvor v času in prostoru|last=Roblek|first=Tone|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1994 je bil sprejet Zakon o referendumu za ustanovitev občin v Republiki Sloveniji. Slovenija je bila razdeljena na referendumnska območja, kjer so se prebivalci lahko odločali za svojo občino. Z Zakonom o ustanovitvi občin iz leta 1994 je bilo ustanovljenih 147 občin, ena izmed njih je bila tudi občina Preddvor. Takrat je poleg današnjih naselij obsegala še Zgornje in Spodnje Jezersko, ki pa sta na referendumu leta 1998 izglasovali samostojno občino Jezersko in se odcepili od občine Preddvor. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=112px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Miroslav Zadnikar]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Franc Ekar]] | '''{{Abbr|SV|Živko Drekonja in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Miroslav Zadnikar]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|PLS|Povezane lokalne skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Rok Roblek]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Eva Grah Roblek in krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Preddvor]] *[[Župnija Preddvor]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.preddvor.si/ Preddvor], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Preddvor]] [[Kategorija:Občina Preddvor|*]] {{normativna kontrola}} nzwv3ir23k3v99iaxfu5lpk2rygxk52 0 3575 6764912 6738701 2026-10-13T20:00:51Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6764912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan = [[Uroš Kamenšek]] |grb= Coat of arms of Puconci.png |lokacija =Karte_Puconci_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F97_T1257_vF_b_x586000.8125_y177431.20299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F97_T1257_vF_b_x586000.8125_y177431.20299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate = <!-- WD --> |površina = 107,58 |prebivalstvo =5800 |prebivalstvo_datum =2026 |moški=2872 |ženske =2928 |splet=https://www.puconci.si/|sedež=[[Puconci]]}} '''Občina Puconci''' je ena od [[občina|občin]] v severovzhodni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki ima okoli 5.800 prebivalcev. Osrednje [[naselje]] so istoimenski [[Puconci]]. == Naselja v občini == [[Beznovci]], [[Bodonci]], [[Bokrači]], [[Brezovci, Puconci|Brezovci]], [[Dankovci]], [[Dolina, Puconci|Dolina]], [[Gorica, Puconci|Gorica]], [[Kuštanovci]], [[Lemerje]], [[Mačkovci]], [[Moščanci]], [[Otovci]], [[Pečarovci]], [[Poznanovci]], [[Predanovci]], [[Prosečka vas]], '''[[Puconci]]''', [[Puževci]], [[Strukovci]], [[Šalamenci]], [[Vadarci]], [[Vaneča]], [[Zenkovci]] == Simboli == [[Simbol]]i predstavljajo slogan, da Občina Puconci leži tam, kjer si [[Ravensko]] in [[Goričko]] podajata roki. Zastava in grb sta pričela veljati 16. februarja 1998. Prav tako pa je simbol občine Puconci tudi kitica iz narodne pesmi v [[prekmurščina|prekmurščini]]. {{navedek|<poem>V našon kraji je lepou, malo brejg je, malo dou, s [[Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci|Sebeščana]] vidi se ravnica, ge non valovi pšenica.</poem>}} === Grb občine Puconci === Sestavljen je iz štirih [[barva|barv]]: * Nebo, kjer je žitni klas je ''zlato rumeno'' - predstavlja bogastvo rodovitnih polj. * ''Oranžne'' barve sta sonce in žitni klas - simbolizira toplino pokrajine. * ''Zelene'' barve so griči. * ''Rdeče'' barve je jabolko, ki je tudi simbol prijateljstva, poudarja pa tudi močno razvito sadjarstvo, ki ima stoletno tradicijo. === Zastava občine Puconci === [[Zastava]] je obešena vedno navpično, gledano od spredaj mora biti na levi strani rumena, na desni pa zelena barva. Vsaka barva zavzema polovico zastave. Vertikalna zastava ima razmerje širine proti višini 1 : 2. Na zgornji polovici zastave je [[grb]]. === Praznik občine Puconci === Svoj [[praznik]] ima občina 13. oktobra. Tega dne leta 1781 je bil objavljen [[tolerančni patent]], ki je osnova za enakopravno delovanje vseh [[cerkev (organizacija)|cerkvenih]] skupnosti. V občini živijo namreč v sožitju in strpnosti prebivalci [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske]], [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške]] in [[binkoštništvo|binkoštne veroizpovedi]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=116px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=5|[[Ludvik Novak]] | rowspan=9|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Ernest Nemec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row"|[[Ludvik Novak]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Ludvik Novak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Uroš Kamenšek]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.puconci.si/ Puconci], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Puconci| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Puconci]] kstcvs8x3dlgvf2fyucdva7jitqfdjp 6764914 6764912 2026-10-13T20:03:09Z Sportomanokin 14776 6764914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan = [[Uroš Kamenšek]] |grb= Coat of arms of Puconci.png |lokacija =Karte_Puconci_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F97_T1257_vF_b_x586000.8125_y177431.20299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F97_T1257_vF_b_x586000.8125_y177431.20299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate = <!-- WD --> |površina = 107,58 |prebivalstvo =5800 |prebivalstvo_datum =2026 |moški=2872 |ženske =2928 |splet=https://www.puconci.si/|sedež=[[Puconci]]}} '''Občina Puconci''' je ena od [[občina|občin]] v severovzhodni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ki ima okoli 5.800 prebivalcev. Osrednje [[naselje]] so [[Puconci]]. == Naselja v občini == [[Beznovci]], [[Bodonci]], [[Bokrači]], [[Brezovci, Puconci|Brezovci]], [[Dankovci]], [[Dolina, Puconci|Dolina]], [[Gorica, Puconci|Gorica]], [[Kuštanovci]], [[Lemerje]], [[Mačkovci]], [[Moščanci]], [[Otovci]], [[Pečarovci]], [[Poznanovci]], [[Predanovci]], [[Prosečka vas]], '''[[Puconci]]''', [[Puževci]], [[Strukovci]], [[Šalamenci]], [[Vadarci]], [[Vaneča]], [[Zenkovci]] == Simboli == [[Simbol]]i predstavljajo slogan, da Občina Puconci leži tam, kjer si [[Ravensko]] in [[Goričko]] podajata roki. Zastava in grb sta pričela veljati 16. februarja 1998. Prav tako pa je simbol občine Puconci tudi kitica iz narodne pesmi v [[prekmurščina|prekmurščini]]. {{navedek|<poem>V našon kraji je lepou, malo brejg je, malo dou, s [[Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci|Sebeščana]] vidi se ravnica, ge non valovi pšenica.</poem>}} === Grb občine Puconci === Sestavljen je iz štirih [[barva|barv]]: * Nebo, kjer je žitni klas je ''zlato rumeno'' - predstavlja bogastvo rodovitnih polj. * ''Oranžne'' barve sta sonce in žitni klas - simbolizira toplino pokrajine. * ''Zelene'' barve so griči. * ''Rdeče'' barve je jabolko, ki je tudi simbol prijateljstva, poudarja pa tudi močno razvito sadjarstvo, ki ima stoletno tradicijo. === Zastava občine Puconci === [[Zastava]] je obešena vedno navpično, gledano od spredaj mora biti na levi strani rumena, na desni pa zelena barva. Vsaka barva zavzema polovico zastave. Vertikalna zastava ima razmerje širine proti višini 1 : 2. Na zgornji polovici zastave je [[grb]]. === Praznik občine Puconci === Svoj [[praznik]] ima občina 13. oktobra. Tega dne leta 1781 je bil objavljen [[tolerančni patent]], ki je osnova za enakopravno delovanje vseh [[cerkev (organizacija)|cerkvenih]] skupnosti. V občini živijo namreč v sožitju in strpnosti prebivalci [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske]], [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške]] in [[binkoštništvo|binkoštne veroizpovedi]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=116px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=5|[[Ludvik Novak]] | rowspan=9|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Ernest Nemec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row"|[[Ludvik Novak]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Ludvik Novak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Uroš Kamenšek]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.puconci.si/ Puconci], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Puconci| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Puconci]] im1vjnih1c0zp5xt78y8xip3z0nsigt 0 3576 6764894 6690940 2026-10-13T18:20:12Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6764894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Samo Rajšp]] |grb=Coat of arms of Rače-Fram.png |lokacija=Karte Race Fram si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F98_T1257_vF_b4_x549120.8185_y145015.4325_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F98_T1257_vF_b4_x549120.8185_y145015.4325_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=51,2 |prebivalstvo=8363 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4262 |ženske=4101 |splet=https://www.race-fram.si/|sedež=[[Rače]]}} '''Občina Rače - Fram''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ima okoli 8.200 prebivalcev (2025) s središčem v največjem naselju [[Rače]]. [[Glasbeni dvorec ob mlinu]] [[Fram]] ([[Ješenca]]) je prizorišče kulturnih in glasbenih dogodkov v občini Rače-Fram. == Naselja v občini == [[Brezula]], '''[[Fram]]''', [[Ješenca]], [[Kopivnik]], [[Loka pri Framu]], [[Morje, Rače - Fram|Morje]], [[Planica, Rače - Fram|Planica]], [[Podova]], [[Požeg]], '''[[Rače]]''', [[Ranče]], [[Spodnja Gorica]], [[Šestdobe]], [[Zgornja Gorica]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Bergauer]] | rowspan=8|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=7|[[Branko Ledinek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.race-fram.si/ Rače - Fram], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rače - Fram]] [[Kategorija:Občina Rače - Fram|*]] {{normativna kontrola}} 67xx3qypgju9i00tpfdr5a91majzr30 6764897 6764894 2026-10-13T18:31:22Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6764897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Samo Rajšp]] |grb=Coat of arms of Rače-Fram.png |lokacija=Karte Race Fram si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F98_T1257_vF_b4_x549120.8185_y145015.4325_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F98_T1257_vF_b4_x549120.8185_y145015.4325_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=51,2 |prebivalstvo=8363 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4262 |ženske=4101 |splet=https://www.race-fram.si/|sedež=[[Rače]]}} '''Občina Rače - Fram''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ima okoli 8.200 prebivalcev (2025) s središčem v največjem naselju [[Rače]]. [[Glasbeni dvorec ob mlinu]] [[Fram]] ([[Ješenca]]) je prizorišče kulturnih in glasbenih dogodkov v občini Rače-Fram. == Naselja v občini == [[Brezula]], '''[[Fram]]''', [[Ješenca]], [[Kopivnik]], [[Loka pri Framu]], [[Morje, Rače - Fram|Morje]], [[Planica, Rače - Fram|Planica]], [[Podova]], [[Požeg]], '''[[Rače]]''', [[Ranče]], [[Spodnja Gorica]], [[Šestdobe]], [[Zgornja Gorica]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=152px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Bergauer]] | rowspan=8|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=7|[[Branko Ledinek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2022 ! scope="row"|[[Sebastijan Soršak]]<br><small>(začasno kratkotrajno vodenje<br>občine v funkciji podžupana)</small> | '''{{Abbr|NGL|Neodvisna gasilska lista}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2023 ! scope="row"|[[Samo Rajšp]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | '''{{Abbr|SV|Martin Milec in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.race-fram.si/ Rače - Fram], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rače - Fram]] [[Kategorija:Občina Rače - Fram|*]] {{normativna kontrola}} gybt6lrzb3q5vcsm40shpjwrbnapfrq 6764899 6764897 2026-10-13T18:34:00Z Sportomanokin 14776 6764899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Samo Rajšp]] |grb=Coat of arms of Rače-Fram.png |lokacija=Karte Race Fram si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F98_T1257_vF_b4_x549120.8185_y145015.4325_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F98_T1257_vF_b4_x549120.8185_y145015.4325_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=51,2 |prebivalstvo=8363 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4262 |ženske=4101 |splet=https://www.race-fram.si/|sedež=[[Rače]]}} '''Občina Rače - Fram''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z ločitvijo od velike občine [[Mestna občina Maribor|Maribor]]. Ima okoli 8.200 prebivalcev (2025) s središčem v največjem naselju [[Rače]]. [[Glasbeni dvorec ob mlinu]] [[Fram]] ([[Ješenca]]) je prizorišče kulturnih in glasbenih dogodkov v občini. == Naselja v občini == [[Brezula]], '''[[Fram]]''', [[Ješenca]], [[Kopivnik]], [[Loka pri Framu]], [[Morje, Rače - Fram|Morje]], [[Planica, Rače - Fram|Planica]], [[Podova]], [[Požeg]], '''[[Rače]]''', [[Ranče]], [[Spodnja Gorica]], [[Šestdobe]], [[Zgornja Gorica]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=152px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Bergauer]] | rowspan=8|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=7|[[Branko Ledinek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2022 ! scope="row"|[[Sebastijan Soršak]]<br><small>(začasno kratkotrajno vodenje<br>občine v funkciji podžupana)</small> | '''{{Abbr|NGL|Neodvisna gasilska lista}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2023 ! scope="row"|[[Samo Rajšp]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | '''{{Abbr|SV|Martin Milec in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.race-fram.si/ Rače - Fram], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rače - Fram]] [[Kategorija:Občina Rače - Fram|*]] {{normativna kontrola}} l72kc1qhp81we5926tg7awwupfe4cy4 0 3577 6764891 6726075 2026-10-13T18:15:35Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6764891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Tomaž Režun]] |grb=Coat of arms of Radeče.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Radece.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F99_T1257_vF_b4_x512080.34349999996_y101717.898_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F99_T1257_vF_b4_x512080.34349999996_y101717.898_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=52,0 |prebivalstvo=4046 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2008 |ženske=2038 |splet=https://www.radece.si/|sedež=[[Radeče]]}} '''Občina Radeče''' ima 23 naselij in je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Radeče|Radečah]] z nekaj čez 4.000 prebivalci. Je ena izmed 6 občin v [[Posavje|Posavju]]. Pred zadnjo ustanovitvijo občine 1994 so Radeče spadale k [[Občina Laško|občini Laško]]. Občinski grb Radeč je sestavljen iz kock. ==V Občini Radeče so županovali== *[[Janez Zahrastnik]] *[[Ludvik Sotlar]] *Franci Lipoglavšek *[[Matjaž Han]] *[[Rafaela Pintarič]] *[[Tomaž Režun]] == Naselja v občini == [[Brunk]], [[Brunška Gora]], [[Dobrava, Radeče|Dobrava]], [[Čimerno]], [[Goreljce]], [[Hotemež]], [[Jagnjenica]], [[Jelovo]], [[Log pri Vrhovem]], [[Loška Gora, Radeče|Loška Gora]], [[Močilno]], [[Njivice]], [[Obrežje, Radeče|Obrežje]], [[Počakovo]], [[Prapretno, Radeče|Prapretno]], '''[[Radeče]]''', [[Rudna vas]], [[Stari Dvor]], [[Svibno]], [[Vrhovo, Radeče|Vrhovo]], [[Zagrad, Radeče|Zagrad]], [[Zavrate]], [[Žebnik]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Janez Zahrastnik]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Ludvik Sotlar]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Franc Lipoglavšek]] | '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Han]] | rowspan=5|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Tomaž Režun]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Radeče]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Radeče municipality|Občina Radeče}} * [http://www.radece.si/ Radeče], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Radeče| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Radeče]] [[Kategorija:Posavje]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} ox169jvvbi9t7o3otcnwci2v880d8iz 0 3578 6764887 6690942 2026-10-13T18:06:09Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6764887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Roman Leljak]] |grb=Grb Občine Radenci.png |lokacija=Karte Radenci si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F100_T1257_vF_b4_x580937.4375_y164579.2965_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F100_T1257_vF_b4_x580937.4375_y164579.2965_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Radenci]] |površina=34,1 |prebivalstvo=5064 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2529 |ženske=2535 |splet=https://radenci.si/}} '''Občina Radenci''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Radenci ležijo na severovzhodu Slovenije, natančno med [[Gornja Radgona|Gornjo Radgono]] in [[Murska Sobota|Mursko Soboto]]. Radenci imajo približno 5500 prebivalcev ki bivajo v 22 naseljih. Prebivalci se vozijo delat v Maribor, Mursko Soboto, Avstrijo, Gornjo Radgono, delajo pa tudi v Radencih. Znamenitosti v Radencih so cerkev sv. Cirila in Metoda, kapelica sv.Ane, park, maraton treh src košarkarski klub Radenska Creativ in spominska plošča ob 10-letnici boja za samostojno Slovenijo. == Naselja v občini == [[Boračeva]], [[Hrastje - Mota]], [[Hrašenski Vrh]], [[Janžev Vrh]], [[Kapelski Vrh]], [[Kobilščak]], [[Kocjan]], [[Melanjski Vrh]], [[Murski Vrh]], [[Murščak]], [[Okoslavci]], [[Paričjak]], '''[[Radenci]]''', [[Radenski Vrh]], [[Rački Vrh]], [[Rihtarovci]], [[Spodnji Kocjan]], [[Šratovci]], [[Turjanci]], [[Turjanski Vrh]], [[Zgornji Kocjan]], [[Žrnova]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Toplak]] | '''[[Slovenska demokratična zveza|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Herbert Šefer]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Jožef Toplak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Mihael Petek]] | '''{{Abbr|SV|Miha Petek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Janez Rihtarič]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Roman Leljak]] | '''{{Abbr|SV|Janez Rihtarič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Maja Rožman in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Maraton treh src]] * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Radenci]] == Zunanje povezave == * [http://www.radenci.si/ Radenci], uradna stran občine. * [http://www.radenci.org/ Spletna stran o občini Radenci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810003624/http://www.radenci.org/ |date=2006-08-10 }}, spletna stran s forumom ter mnogimi podatki o občini * [http://www.sava-hotels-resorts.com/sl/radenci/ Zdravilišče Radenci] * [http://www.maraton-radenci.si/ Mataron Treh Src] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Radenci]] [[Kategorija:Občina Radenci| ]] qbc4q5lr8j3n3nooatunfjjc3oj8v7q 6764888 6764887 2026-10-13T18:07:53Z Sportomanokin 14776 6764888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Roman Leljak]] |grb=Grb Občine Radenci.png |lokacija=Karte Radenci si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F100_T1257_vF_b4_x580937.4375_y164579.2965_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F100_T1257_vF_b4_x580937.4375_y164579.2965_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Radenci]] |površina=34,1 |prebivalstvo=5064 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2529 |ženske=2535 |splet=https://radenci.si/}} '''Občina Radenci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]. Radenci ležijo na severovzhodu Slovenije, natančno med [[Gornja Radgona|Gornjo Radgono]] in [[Murska Sobota|Mursko Soboto]]. Radenci imajo približno 5500 prebivalcev ki bivajo v 22 naseljih. Prebivalci se vozijo delat v Maribor, Mursko Soboto, Avstrijo, Gornjo Radgono, delajo pa tudi v Radencih. Znamenitosti v Radencih so cerkev sv. Cirila in Metoda, kapelica sv.Ane, park, maraton treh src košarkarski klub Radenska Creativ in spominska plošča ob 10-letnici boja za samostojno Slovenijo. == Naselja v občini == [[Boračeva]], [[Hrastje - Mota]], [[Hrašenski Vrh]], [[Janžev Vrh]], [[Kapelski Vrh]], [[Kobilščak]], [[Kocjan]], [[Melanjski Vrh]], [[Murski Vrh]], [[Murščak]], [[Okoslavci]], [[Paričjak]], '''[[Radenci]]''', [[Radenski Vrh]], [[Rački Vrh]], [[Rihtarovci]], [[Spodnji Kocjan]], [[Šratovci]], [[Turjanci]], [[Turjanski Vrh]], [[Zgornji Kocjan]], [[Žrnova]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Toplak]] | '''[[Slovenska demokratična zveza|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Herbert Šefer]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Jožef Toplak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Mihael Petek]] | '''{{Abbr|SV|Miha Petek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Janez Rihtarič]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Roman Leljak]] | '''{{Abbr|SV|Janez Rihtarič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Maja Rožman in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Maraton treh src]] * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Radenci]] == Zunanje povezave == * [http://www.radenci.si/ Radenci], uradna stran občine. * [http://www.radenci.org/ Spletna stran o občini Radenci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810003624/http://www.radenci.org/ |date=2006-08-10 }}, spletna stran s forumom ter mnogimi podatki o občini * [http://www.sava-hotels-resorts.com/sl/radenci/ Zdravilišče Radenci] * [http://www.maraton-radenci.si/ Mataron Treh Src] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Radenci]] [[Kategorija:Občina Radenci| ]] r36wog7qth2qpiwe3v0gwamxe7onh5r 0 3583 6764877 6690947 2026-10-13T17:41:51Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6764877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Rihard Peurača]] |grb=Grb občine Rogašovci.png |lokacija=Karte Rogasovci si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F105_T1257_vF_b_x578619.2185_y184269.7965_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F105_T1257_vF_b_x578619.2185_y184269.7965_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=40,1 |prebivalstvo=3027 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1529 |ženske=1498 |splet=https://www.obcina-rogasovci.si/|sedež=[[Rogašovci]]}} '''Občina Rogašovci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Grb Občine Rogašovci == Grb občine Rogašovci je v <em>modrem</em> polju Sveti Jurij, ''zlato'' oblečen in obut v ''modre'' škornje, ter šlemom na vzpenjajočem se konju. Drži ščit z Jurjevim križem, ko z zlatim kopjem prebada žrelo ''črnega'' zmaja. Čeprav so Rogašovci danes večje kulturno (tudi versko) središče občine je kraj Sveti Jurij zgrajen okoli cerkve Svetega Jurija katera se omenja že 1366 leta. To pojasnjuje tudi izbor občinskih simbolov. Grb so začeli uporabljati 1. oktobra 1999. == Naselja v občini == [[Fikšinci]], [[Kramarovci]], [[Nuskova]], [[Ocinje]], [[Pertoča]], '''[[Rogašovci]]''', [[Ropoča]], [[Serdica]], [[Sotina]], [[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]], [[Večeslavci]] == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Občina Rogašovci |Sever = [[Občina Kuzma|Kuzma]]<br/>{{SLO}} |Severovzhod = [[Občina Kuzma|Kuzma]]<br/>{{SLO}} |Vzhod = [[Občina Grad|Grad]]<br/>{{SLO}} |Jugovzhod = [[Občina Grad|Grad]]<br/>{{SLO}} |Jug = [[Občina Cankova|Cankova]]<br/>{{SLO}} |Jugozahod = [[Občina Tešina|Tešina]]<br/>{{AUT}} |Zahod = |Severozahod = [[Sveta Ana pri Igu]]<br/>{{AUT}} }} ==Seznam osebnosti, ki so povezane z občino Rogašovci== [[Seznam osebnosti iz občine Rogašovci]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=109px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janko Halb]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Edvard Mihalič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Karel Lapoša in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Alojz Mekiš in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Rihard Perauča]] | '''{{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.obcina-rogasovci.si www.obcina-rogasovci.si Spletna stran občine] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogašovci]] [[Kategorija:Občina Rogašovci|*]] {{normativna kontrola}} 87izxrjbegk4yo0628kbegl275q3s4n 6764878 6764877 2026-10-13T17:43:06Z Sportomanokin 14776 6764878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Rihard Peurača]] |grb=Grb občine Rogašovci.png |lokacija=Karte Rogasovci si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F105_T1257_vF_b_x578619.2185_y184269.7965_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F105_T1257_vF_b_x578619.2185_y184269.7965_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=40,1 |prebivalstvo=3027 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1529 |ženske=1498 |splet=https://www.obcina-rogasovci.si/|sedež=[[Rogašovci]]}} '''Občina Rogašovci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne velike občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]. == Grb Občine Rogašovci == Grb občine Rogašovci je v <em>modrem</em> polju Sveti Jurij, ''zlato'' oblečen in obut v ''modre'' škornje, ter šlemom na vzpenjajočem se konju. Drži ščit z Jurjevim križem, ko z zlatim kopjem prebada žrelo ''črnega'' zmaja. Čeprav so Rogašovci danes večje kulturno (tudi versko) središče občine je kraj Sveti Jurij zgrajen okoli cerkve Svetega Jurija katera se omenja že 1366 leta. To pojasnjuje tudi izbor občinskih simbolov. Grb so začeli uporabljati 1. oktobra 1999. == Naselja v občini == [[Fikšinci]], [[Kramarovci]], [[Nuskova]], [[Ocinje]], [[Pertoča]], '''[[Rogašovci]]''', [[Ropoča]], [[Serdica]], [[Sotina]], [[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]], [[Večeslavci]] == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Občina Rogašovci |Sever = [[Občina Kuzma|Kuzma]]<br/>{{SLO}} |Severovzhod = [[Občina Kuzma|Kuzma]]<br/>{{SLO}} |Vzhod = [[Občina Grad|Grad]]<br/>{{SLO}} |Jugovzhod = [[Občina Grad|Grad]]<br/>{{SLO}} |Jug = [[Občina Cankova|Cankova]]<br/>{{SLO}} |Jugozahod = [[Občina Tešina|Tešina]]<br/>{{AUT}} |Zahod = |Severozahod = [[Sveta Ana pri Igu]]<br/>{{AUT}} }} ==Seznam osebnosti, ki so povezane z občino Rogašovci== [[Seznam osebnosti iz občine Rogašovci]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=109px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janko Halb]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Edvard Mihalič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Karel Lapoša in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Alojz Mekiš in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Rihard Perauča]] | '''{{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.obcina-rogasovci.si www.obcina-rogasovci.si Spletna stran občine] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogašovci]] [[Kategorija:Občina Rogašovci|*]] {{normativna kontrola}} 47lf1bi9zy3ykq6t6viuwhzrxtjxdkp 0 3584 6764882 6752472 2026-10-13T17:54:46Z Sportomanokin 14776 6764882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Branko Kidrič]] |grb=Coat of arms of Rogaška Slatina.svg |lokacija=Karte Rogaska Slatina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=11679 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6051 |ženske=5628 |splet=https://www.rogaska-slatina.si/si/|sedež=[[Rogaška Slatina]]}} '''Občina Rogaška Slatina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994, kot ena izmed petih občin z odcepitvijo na ozemlju nekdanje občine [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Z središčem občine v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] (turističnem mestu), ta šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine. Znana je po svoji [[slatina (voda)|mineralni vodi]], [[Zdravilišče Rogaška|toplicah]] in proizvodnji izdelkov iz [[kristal]]nega [[steklo|stekla]]. Prebivalci Rogaške Slatine so Slatinčani (Rogačani so prebivalci sosednjega [[Rogatec|Rogatca]]). == Zgodovina == Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]] in [[Kelti|Keltov]], ko je mimo [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]]a in Rogatca vodila cesta iz [[Celje|Celeie]] do [[Ptuj|Petovie]]. V neposredni bližini vrelca [[Tempel]] so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji [[Kostrivnica|Kostrivnici]] pa keltske kovance. Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal [[Alkimija|alkimist]] [[Leinhardt Thurneysser]] iz [[Frankfurt na Majni|Frankfurta]] v svojem delu [[Pison]]. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo [[Hrvati|hrvaškemu]] [[ban]]u [[Peter Zrinjski|Petru Zrinjskemu]], ki je leta [[1665]] pozdravil svoja jetra s pitjem te vode. Prva znanstvena monografija, ki podrobno opisuje njene značilnosti, je Roitschocrene nemškega zdravnika [[Johann Benedict Gründl|Johanna Benedicta Gründla]]. V delu se pojavi bakrorez z upodobitvijo grške mitološke pripovedi o nastanku izvira [[Hipokrena|Hipokrene]] izpod kopit [[Pegaz]]a, simbolično postavljen v okolje današnje Rogaške Slatine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Roitschocrene, das ist ausführliche Beschreibung deß in Unter-Steyer weit-berühmten Roitschen Sauerbrunn (etc.)|url=https://books.google.si/books?id=8apNAAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP6#v=onepage&q&f=false|publisher=Widmanstetter Erben|date=1687|language=de}}</ref> Omenjena naslovna ilustracija je služila kot navdih za upodobitev Pegaza v aktualnem grbu občine.<ref>{{Navedi splet|title=The FAME: Slovenija - općine, 14. dio (Raz-Sev)|url=https://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/si-obc14.html#si-rs|website=zeljko-heimer-fame.from.hr|accessdate=2020-04-12}}</ref> Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta [[1803]], ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem [[grof Attems|grofom Attemsom]] odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta [[1908]] so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. [[Joseph Knett|Josepha Knetta]] našli najbolj mineralizirano vodo [[Donat]]. Zaradi visoke vrednosti [[magnezij]]a ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. Rogaška Slatina je tekom zgodovine večkrat veljala za obmejno območje. Za časa rimskega imperija je tu potekala meja med provincama [[Norik (rimska provinca)|Norikom]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], za časa visokega srednjega veka je ob Sotli potekala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], za časa [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] pa je reka [[Sotla]] razmejevala deželo Štajersko in Hrvaško, za časa dualizma pa posledično mejo med Avstrijskim in Ogrskim delom države. Ob razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] je Sotla ostala mejna reka med [[Dravska banovina|Dravsko]] in [[Savska banovina|Savsko banovino]] znotraj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]], oziroma kasneje Dravsko in Hrvaško banovino. Leta 1941 z [[Aprilska vojna|nemškim napadom na Jugoslavijo]] in kasnejšo nemško zasedbo Štajerske, je Rogaška Slatina ponovno postala obmejno območje med dvema političnima tvorbama, med [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] (oziroma med nemško okupacijsko cono) in [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Potek nemško-hrvaške meje je bil opredeljen v sporazumu o meji, ki je predvidel, da bo dokončen potek meje določila mešana hrvaško-nemška komisija. Komisija je imela svoj sedež v Rogaški Slatini, kjer se je v prostorih Hotela Štajerski dvor od konca maja do 30. oktobra 1941 sestajalo osebje obeh komisijskih delegacij. Hrvaška delegacija se je ob koncu oktobra leta 1941 preselila v [[Zagreb]] in [[Klanjec]], nemško delegacijsko osebje, pa je še naprej ostalo v Rogaški Slatini, kjer so do 28. junija 1942 razreševali mejna vprašanja na nemško-hrvaški meji.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=2020|title=Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945)|url=https://www.academia.edu/42735267/%C5%BDivljenje_ob_meji_Roga%C5%A1ka_Slatina_in_Obsotelje_kot_jugovzhodna_meja_nem%C5%A1kega_rajha_1941_1945_|magazine=Zbirka Historia, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}</ref> 12. aprila 1941, kmalu po nemškem napadu na Jugoslavijo, so slatinski Nemci - ''volksdeutscherji'' - zasegli občinsko upravo in čakali na nemškega župana. 14. aprila je Herbert Miglitsch kot ''Ortsgruppenführer'' v Občinskem domu v Rogaški Slatini prevzel upravljanje občine, njegov prevzem urada pa je sovpadal s Hitlerjevim poveljem o začetku izvajanja [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemške civilne uprave]] na zasedenih ozemljih v Sloveniji.<ref name=":0" /> V zadnjih dneh vojne so se skozi Rogaško Slatino vile kolone nemške vojske in kolaboracionistične enote, ki so še vedno množično plenile in pobijale nedolžne ljudi v okolici Rogaške Slatine. Nemške policijske, žandarske, graničarske in vojaške enote so Rogaško Slatino zapustile do 7. maja 1945, med zadnjimi pa je odšel Heribert Miglitsch, ki je 8. maja pobegnil prek avstrijske meje. Istega dne je Nemčija v Berlinu brezpogojno kapitulirala.<ref name=":0" />{{slog}} [[Slika:RogaskaSlatina3.JPG|thumb|Pavilijon]] [[Slika:Steklarna-Rogaska.JPG|thumb|Steklarna Rogaška]] [[Slika:RogaskaSlatina4.JPG|thumb|Vrelec Donata]] [[Slika:RogaskaSlatina5-Donat.JPG|thumb|Donat]] [[Slika:Zdraviliski park Rogaska Slatina.JPG|thumb|Zdraviliški park]] == Lega == Rogaška Slatina leži v [[Spodnji Posotelj|Spodnjem Posotelju]], na vzhodnem in osrednjem delu Štajerske ter v bližini meje z Republiko Hrvaško. Njena nadmorska višina je 228 metrov, geografska lega pa je nekaj nad 46˚ severne širine in okoli 15˚ vzhodne dolžine. Površina občine je 71,5 kvadratnih kilometrov in jo obdajajo trije hribi Boč, Plešivec in Donačka gora. == Podnebje == Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo (povprečna januarska temperatura za obdobje 1961-1990 znaša -1,6 ˚C, julijska pa 18,0 ˚C); jesenske temparature so dokaj visoke. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Letna količina padavin je med 1000 in 1100 milimetri. Ker so padavine izdatnejše v pozni pomladi, to zelo dobro vpliva na bujno vegetacijo. == Vegetacija == Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Osojne lege so pokrite z gozdovi, kopasti grebeni in doline pa so pokrite z obdelovalnimi grebeni. V gozdovih prevladujejo listavci, predvsem bukev, kostanj, javor in hrast. == Prebivalci == Arheološke najdbe pričajo, da je bilo širše območje Rogaške Slatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Občina Rogaška Slatina po zadnjem popisu prebivalstva vključuje 41 naselij z 11.237 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, turizmom, kozmetiko in s steklarstvom v njej je 5685 moških in 5447 žensk. == Turizem == Glavna predstavnika turizma sta Zdravilišče Rogaška in Terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera. == Gospodarstvo == Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 1.000 delavcev, ki proizvajajo visokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80 % proizvodnje v izvoz. Druga veja gospodarstva je Kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 5.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji. Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo mali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo. == Šolstvo == V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imata normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli imajo programe: splošna gimnazija, športna gimnazija, tehnik optik, tehnik steklar in steklar. V občini se nahaja tudi Ljudska univerza Rogaška Slatina, ki je z izobraževalnimi programi in drugimi dejavnostmi na območju Obsotelja in Kozjanskega prisotna že 50 let. == Pomembne stavbe == Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje Branko Kidrič, dom upokojencev ''Pegazov dom'', Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Anin dvor, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju teh. == Naselja v občini == [[Brestovec]], [[Brezje pri Podplatu]], [[Cerovec pod Bočem]], [[Ceste]], [[Čača vas]], [[Drevenik]], [[Gabrce]], [[Gabrovec pri Kostrivnici]], [[Gradiški Dol]], [[Irje]], [[Kačji Dol]], [[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]], [[Kamna Gorca]], [[Male Rodne]], [[Nimno]], [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]], [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]], [[Podturn, Rogaška Slatina|Podturn]], [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]], [[Prnek]], [[Rajnkovec]], [[Ratanska vas]], [[Rjavica]], '''[[Rogaška Slatina]]''', [[Spodnja Kostrivnica]], [[Spodnje Negonje]], [[Spodnje Sečovo]], [[Spodnji Gabrnik]], [[Strmec pri Svetem Florijanu]], [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]], [[Tekačevo]], [[Topole, Rogaška Slatina|Topole]], [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]], [[Tuncovec]], [[Velike Rodne]], [[Vinec]], [[Zagaj pod Bočem]], [[Zgornja Kostrivnica]], [[Zgornje Negonje]], [[Zgornje Sečovo]], [[Zgornji Gabrnik]]. == Krajevne skupnosti == Občina Rogaška Slatina je razdeljena na tri krajevne skupnosti: * Mestna Krajevna skupnost Rogaška Slatina (vključuje območja: mesto Rogaška Slatina (55 ulic in trgov) ter naselja: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gaberce, Gradiški dol, Irje, Kačji dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska) * Krajevna skupnost Kostrivnica (vključuje naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna Gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica in Zgornji Gabernik) * Krajevna skupnost Sv. Florijan (vključuje naselji: Strmec pri Sv. Florijanu in Sv. Florijan) ==Statistični pregled== Občina Rogaška Slatina je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], Rogaška Slatina, [[Občina Rogatec|Rogatec]] in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1&nbsp;km² ozemlja. Od tega je občini Rogaška Slatina pripadlo 41 (tj. 22 %) naselij, 10.780 (tj. 33 %) prebivalcev in 51,5&nbsp;km² (tj. 18 %) ozemlja. Naselje Ločen Dol (s 165 prebivalci) je bilo že leta 1979 v celoti priključeno naselju Rogaška Slatina. Naselju Rogaška Slatina so bili v tem letu priključeni še deli ozemlja naselij [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] (zmanjšano po številu prebivalstva za 78 %), [[Ratanska vas]] (85 %), [[Tekačevo]] (25 %), [[Spodnje Sečovo]] (5 %), [[Prnek]] (22 %) in [[Rjavica]]. Tako se je naselje Rogaška Slatina administrativno povečalo za 1.067 prebivalcev. V obravnavanem obdobju so štiri naselja dobila nova imena: Stojno selo je bilo preimenovano v [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]] (leta 1993), Strmec pri Rogatcu je bil preimenovan v [[Strmec pri Svetem Florijanu]] (leta 1993), Spodnji Gabrnik je bil preimenovan v [[Spodnji Gabernik]] (leta 2002) in Zgornji Gabrnik je bil preimenovan v [[Zgornji Gabernik]] (leta 2002). Leta 1993 je bil del naselja Strmec pri Rogatcu (z 200 prebivalci) priključen naselju Stojno selo. Zaradi te spremembe se je administrativno »preselilo« okoli 30 oseb. Naselje Rogaška Slatina se je leta 2002 po številu prebivalstva administrativno povečalo, in sicer za (okoli) 115 oseb. Manjši deli ozemlja naselij Tržišče (zmanjšano za (okoli) 15 oseb), Tekačevo (20) in Ratanska vas (50) so bili ponovno priključeni naselju Rogaška Slatina, na novo pa še del naselja [[Spodnje Negonje]] (30). == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Branko Kidrič]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Rogaška Slatina municipality}} * [http://www.rogaska-slatina.si/ Rogaška Slatina], uradna stran občine. * [http://www.rogaska.info/ Spletni portal Rogaska.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060703131444/http://www.rogaska.info/ |date=2006-07-03 }} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] 9x492v3nzpxl0uy38csu5som0gxc396 0 3585 6764747 6690949 2026-10-13T13:52:08Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6764747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan_naziv=Županja |župan=[[Brigita Vodušek]] (začasna) |grb=Grb Občine Rogatec.jpg |lokacija=Karte_Rogatec_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F107_T1257_vF_b_x557232_y121767_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F107_T1257_vF_b_x557232_y121767_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=39,6 |prebivalstvo=3081 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1576 |ženske=1505 |splet=https://obcina.rogatec.si/|sedež=[[Rogatec]]}} [[File:Rogatec (Bahnhof).jpg|thumb|Železniška postaja]] '''Občina Rogatec''' je ena od [[občina|občin]] na vzhodu [[Slovenija|Republike Slovenije]] z okoli 3100 prebivalci s središčem v [[Rogatec|Rogatcu]], ki ima polovico prebivalcev občine. Nastala je kot ena izmed petih občin na ozemlju nekdanje [[Občina Šmarje pri Jelšah|občine Šmarje pri Jelšah]] (06.11.1994 Ur. l. 60/94, 69/94). Meri 39,6 km² in je ena od manjših občin v Sloveniji. Meji na sosednjo [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]; v njej sta mednarodni mejni prehod Dobovec in meddržavni mejni prehod Rogatec. == Naselja v občini == [[Brezovec pri Rogatcu]], [[Dobovec pri Rogatcu]], [[Donačka Gora]], [[Log, Rogatec|Log]], '''[[Rogatec]]''', [[Sveti Jurij, Rogatec|Sveti Jurij]], [[Tlake, Rogatec|Tlake]], [[Trlično]], [[Žahenberc]] Naselja so razporejena v tri krajevne skupnosti: [[Dobovec pri Rogatcu|Dobovec]], [[Donačka Gora]] in Rogatec. Naselitev je relativno gosta, najpogostejša oblika naselij so zaselki in samotne kmetije. Do takšne oblike poselitve je zagotovo prišlo zaradi razgibanosti reliefa, ki ni dopuščal nastajanja večjih naselij. == Zgodovina == Sami začetki Rogatca segajo v zgodnji srednji vek. Prvi pisani viri o Rogatcu se pojavijo leta 1130, ko je kralj [[Lotar III|Lotar III]]., krški škofiji potrdil fevdne pravice. Takrat je bil omenjen pod imenom Purch von Rohacz. V poznejših listinah se Rogatec pojavlja še pod drugimi imeni, kot so: *Roas (1130) *Rohats (1207) *Rohates (1254) Prvotno ime najverjetnje izvira iz besede rog po Rogaški ali [[Donačka gora|Donački gori]], ki ima, če jo gledamo iz juga, obliko roga. Omenjen je tudi v epski pesnitvi [[Parzival|''Parzival'']], katere avtor je nemški vitez in pesnik [[Wolfram von Eschenbach|Wolfram von Eschenbach]], opisuje pa svoje bivanje v srednjeveškem rogaškem gradu leta 1212.<br>V letu 1283 je Rogatec prvič omenjen kot trg, v poznejših zapisih pa je poimenovan celo kot appidum stadt - obzidano mesto. ==Statistični pregled== Občina Rogatec je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. oktobra 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]], Rogatec in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1 km² ozemlja. Od tega je občini Rogatec pripadlo 9 (tj. 5 %) naselij, 3.223 (tj. 10 %) prebivalcev in 39,5 km² (tj. 10 %) ozemlja. V obravnavanem obdobju se je na ozemlju današnje občine Rogatec zgodila ena teritorialna sprememba. Leta 1998 se je del ozemlja naselja [[Brezovec pri Rogatcu]] (z 98 prebivalci) iz tega naselja izločil in se priključil naselju [[Rogatec]]. Ocenjeno je, da se je zaradi te spremembe administrativno preselilo okoli 30 oseb. == Kulturnozgodovinske znamenitosti == * [[Muzej na prostem Rogatec]] je največji muzej na prostem v Sloveniji. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od [[Donačka gora|Donačke gore]] in [[Boč]]a v času od 19. do sredine 20. stoletja. * 700-letno trško jedro Rogatca * [[Dvorec Strmol]] ==Podnebje== Občutijo se izraziti vplivi subpanonske kontinentalne klime z višjimi poletnimi temperaturami in hladnejšimi zimami. Do izraza pride tudi alpski vpliv, zaradi katerega je povečan delež padavin. == Naravne znamenitosti == * [[Krajinski park Boč - Donačka gora|Krajinski park Boč]] * Izvir [[Sotla|Sotle]] * Kamnolom na območju Loga kot etnološko-geološka dediščina == Šport == * Konjeniški klub Strmol * KMN Dobovec * NK Mons Claudius * Tenis klub Rogatec * Ženski odbojkaški klub == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Martin Mikolič]] | rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=6|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Rogatec]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije: III. knjiga Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. 1976. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 574 str. == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Rogatec municipality}} * {{official|https://obcina.rogatec.si/}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogatec]] [[Kategorija:Občina Rogatec| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] 4ebuzo00gahu2fmyoc9vu79stmreaup 6764868 6764747 2026-10-13T17:27:48Z Sportomanokin 14776 6764868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan_naziv=Županja |župan=[[Brigita Vodušek]] (začasna) |grb=Grb Občine Rogatec.jpg |lokacija=Karte_Rogatec_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F107_T1257_vF_b_x557232_y121767_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F107_T1257_vF_b_x557232_y121767_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=39,6 |prebivalstvo=3081 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1576 |ženske=1505 |splet=https://obcina.rogatec.si/|sedež=[[Rogatec]]}} [[File:Rogatec (Bahnhof).jpg|thumb|Železniška postaja]] '''Občina Rogatec''' je ena od [[občina|občin]] na vzhodu [[Slovenija|Republike Slovenije]] z okoli 3100 prebivalci s središčem v [[Rogatec|Rogatcu]], ki ima polovico prebivalcev občine. Ustanovljena je bila leta 1994, kot ena izmed petih občin z odcepitvijo na ozemlju nekdanje [[Občina Šmarje pri Jelšah|občine Šmarje pri Jelšah]] (06.11.1994 Ur. l. 60/94, 69/94). Meri 39,6 km² in je ena od manjših občin v Sloveniji. Meji na sosednjo [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]; v njej sta mednarodni mejni prehod Dobovec in meddržavni mejni prehod Rogatec. == Naselja v občini == [[Brezovec pri Rogatcu]], [[Dobovec pri Rogatcu]], [[Donačka Gora]], [[Log, Rogatec|Log]], '''[[Rogatec]]''', [[Sveti Jurij, Rogatec|Sveti Jurij]], [[Tlake, Rogatec|Tlake]], [[Trlično]], [[Žahenberc]] Naselja so razporejena v tri krajevne skupnosti: [[Dobovec pri Rogatcu|Dobovec]], [[Donačka Gora]] in Rogatec. Naselitev je relativno gosta, najpogostejša oblika naselij so zaselki in samotne kmetije. Do takšne oblike poselitve je zagotovo prišlo zaradi razgibanosti reliefa, ki ni dopuščal nastajanja večjih naselij. == Zgodovina == Sami začetki Rogatca segajo v zgodnji srednji vek. Prvi pisani viri o Rogatcu se pojavijo leta 1130, ko je kralj [[Lotar III|Lotar III]]., krški škofiji potrdil fevdne pravice. Takrat je bil omenjen pod imenom Purch von Rohacz. V poznejših listinah se Rogatec pojavlja še pod drugimi imeni, kot so: *Roas (1130) *Rohats (1207) *Rohates (1254) Prvotno ime najverjetnje izvira iz besede rog po Rogaški ali [[Donačka gora|Donački gori]], ki ima, če jo gledamo iz juga, obliko roga. Omenjen je tudi v epski pesnitvi [[Parzival|''Parzival'']], katere avtor je nemški vitez in pesnik [[Wolfram von Eschenbach|Wolfram von Eschenbach]], opisuje pa svoje bivanje v srednjeveškem rogaškem gradu leta 1212.<br>V letu 1283 je Rogatec prvič omenjen kot trg, v poznejših zapisih pa je poimenovan celo kot appidum stadt - obzidano mesto. ==Statistični pregled== Občina Rogatec je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. oktobra 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]], Rogatec in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1 km² ozemlja. Od tega je občini Rogatec pripadlo 9 (tj. 5 %) naselij, 3.223 (tj. 10 %) prebivalcev in 39,5 km² (tj. 10 %) ozemlja. V obravnavanem obdobju se je na ozemlju današnje občine Rogatec zgodila ena teritorialna sprememba. Leta 1998 se je del ozemlja naselja [[Brezovec pri Rogatcu]] (z 98 prebivalci) iz tega naselja izločil in se priključil naselju [[Rogatec]]. Ocenjeno je, da se je zaradi te spremembe administrativno preselilo okoli 30 oseb. == Kulturnozgodovinske znamenitosti == * [[Muzej na prostem Rogatec]] je največji muzej na prostem v Sloveniji. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od [[Donačka gora|Donačke gore]] in [[Boč]]a v času od 19. do sredine 20. stoletja. * 700-letno trško jedro Rogatca * [[Dvorec Strmol]] ==Podnebje== Občutijo se izraziti vplivi subpanonske kontinentalne klime z višjimi poletnimi temperaturami in hladnejšimi zimami. Do izraza pride tudi alpski vpliv, zaradi katerega je povečan delež padavin. == Naravne znamenitosti == * [[Krajinski park Boč - Donačka gora|Krajinski park Boč]] * Izvir [[Sotla|Sotle]] * Kamnolom na območju Loga kot etnološko-geološka dediščina == Šport == * Konjeniški klub Strmol * KMN Dobovec * NK Mons Claudius * Tenis klub Rogatec * Ženski odbojkaški klub == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Martin Mikolič]] | rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=6|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Rogatec]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije: III. knjiga Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. 1976. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 574 str. == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Rogatec municipality}} * {{official|https://obcina.rogatec.si/}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogatec]] [[Kategorija:Občina Rogatec| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] 9budx3jb9vxh13sx8556us71fkryjbn 0 3587 6764742 6690951 2026-10-13T13:35:08Z Sportomanokin 14776 6764742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Polona Kambič]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |grb=Coat of arms of Semič.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Semic.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F109_T1257_vF_b4_x512187.25_y56464.529_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F109_T1257_vF_b4_x512187.25_y56464.529_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=146,7 |prebivalstvo=3780 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1934 |ženske=1846 |splet=https://www.semic.si/|sedež=[[Semič]]}} '''Občina Semič''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z izločitvijo iz občine [[Občina Črnomelj|Črnomelj]], katere del je bila od leta 1959. Z nekaj manj kot 4000 prebivalci ima središče v [[Semič|Semiču]], ki šteje malo več kot polovico prebivalstva te občine. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Semič - naselja.jpg|160px|sličica|desno|Občinska naselja]] [[Blatnik pri Črmošnjicah]], [[Brezje pri Rožnem Dolu]], [[Brezje pri Vinjem Vrhu]], [[Brezova Reber]], [[Brezovica pri Črmošnjicah]], [[Brstovec]], [[Cerovec pri Črešnjevcu]], [[Coklovca]], [[Črešnjevec pri Semiču]], [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]], [[Gornje Laze]], [[Gradnik]], [[Hrib pri Cerovcu]], [[Hrib pri Rožnem Dolu]], [[Kal, Semič|Kal]], [[Komarna vas]], [[Kot pri Semiču]], [[Krupa, Semič|Krupa]], [[Krvavčji Vrh]], [[Lipovec, Semič|Lipovec]], [[Maline pri Štrekljevcu]], [[Moverna vas]], [[Nestoplja vas]], [[Omota]], [[Oskoršnica]], [[Osojnik, Semič|Osojnik]], [[Planina, Semič|Planina]], [[Podreber, Semič|Podreber]], [[Potoki, Semič|Potoki]], [[Praproče, Semič|Praproče]], [[Praprot, Semič|Praprot]], [[Preloge, Semič|Preloge]], [[Pribišje]], [[Pugled, Semič|Pugled]], [[Rožni Dol]], [[Sela pri Vrčicah]], '''[[Semič]]''', [[Sodji Vrh]], [[Sredgora]], [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]], [[Starihov Vrh]], [[Stranska vas pri Semiču]], [[Trebnji Vrh]], [[Vinji Vrh pri Semiču]], [[Vrčice]], [[Štrekljevec]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.semic.si/ Semič], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Semič]] [[Kategorija:Občina Semič|*]] {{normativna kontrola}} h5kzwq2k8k3xo6elmgvifhg32ftl3mx 6764745 6764742 2026-10-13T13:44:03Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6764745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Polona Kambič]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |grb=Coat of arms of Semič.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Semic.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F109_T1257_vF_b4_x512187.25_y56464.529_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F109_T1257_vF_b4_x512187.25_y56464.529_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=146,7 |prebivalstvo=3780 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1934 |ženske=1846 |splet=https://www.semic.si/|sedež=[[Semič]]}} '''Občina Semič''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z izločitvijo iz občine [[Občina Črnomelj|Črnomelj]], katere del je bila od leta 1959. Z nekaj manj kot 4000 prebivalci ima središče v [[Semič|Semiču]], ki šteje malo več kot polovico prebivalstva te občine. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Semič - naselja.jpg|160px|sličica|desno|Občinska naselja]] [[Blatnik pri Črmošnjicah]], [[Brezje pri Rožnem Dolu]], [[Brezje pri Vinjem Vrhu]], [[Brezova Reber]], [[Brezovica pri Črmošnjicah]], [[Brstovec]], [[Cerovec pri Črešnjevcu]], [[Coklovca]], [[Črešnjevec pri Semiču]], [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]], [[Gornje Laze]], [[Gradnik]], [[Hrib pri Cerovcu]], [[Hrib pri Rožnem Dolu]], [[Kal, Semič|Kal]], [[Komarna vas]], [[Kot pri Semiču]], [[Krupa, Semič|Krupa]], [[Krvavčji Vrh]], [[Lipovec, Semič|Lipovec]], [[Maline pri Štrekljevcu]], [[Moverna vas]], [[Nestoplja vas]], [[Omota]], [[Oskoršnica]], [[Osojnik, Semič|Osojnik]], [[Planina, Semič|Planina]], [[Podreber, Semič|Podreber]], [[Potoki, Semič|Potoki]], [[Praproče, Semič|Praproče]], [[Praprot, Semič|Praprot]], [[Preloge, Semič|Preloge]], [[Pribišje]], [[Pugled, Semič|Pugled]], [[Rožni Dol]], [[Sela pri Vrčicah]], '''[[Semič]]''', [[Sodji Vrh]], [[Sredgora]], [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]], [[Starihov Vrh]], [[Stranska vas pri Semiču]], [[Trebnji Vrh]], [[Vinji Vrh pri Semiču]], [[Vrčice]], [[Štrekljevec]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Ivan Bukovec]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=5|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Polona Kambič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Polona Kambič in skupina volivcev Gibanja Zdrava družba}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.semic.si/ Semič], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Semič]] [[Kategorija:Občina Semič|*]] {{normativna kontrola}} b3pgpvp6nawyjfibigbxk5hjdw6q73e 0 3593 6764740 6690957 2026-10-13T13:26:21Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6764740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Greifoner]] |grb=Občine Starše grb.png |lokacija=Karte Starse si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F115_T1257_vF_b4_x558980.4375_y147066_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F115_T1257_vF_b4_x558980.4375_y147066_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,0 |prebivalstvo=4111 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2049 |ženske=2062 |splet=https://www.starse.si/|sedež=[[Starše]]}} '''Občina Starše''' je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Leži na severovzhodnem delu [[Dravsko polje|Dravskega polja]], središče občine so naselje [[Starše]]. == Naselja v občini == [[Brunšvik]], [[Loka, Starše|Loka]], [[Marjeta na Dravskem polju]], [[Prepolje]], [[Rošnja]], '''[[Starše]]''', [[Trniče]], [[Zlatoličje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=120px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Vili Ducman]] | rowspan=4|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kirbiš]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Stanko Greifoner]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Majda Mohorič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Stanko Greifoner]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.starse.si/ Spletna stran občine] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Starše|Občina Starše}} {{si-geo-stub}}{{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Starše| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Starše]] {{normativna kontrola}} deyskbvz1ozw3r509wgq2bynzvrerrl 6764741 6764740 2026-10-13T13:30:20Z Sportomanokin 14776 6764741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Greifoner]] |grb=Občine Starše grb.png |lokacija=Karte Starse si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F115_T1257_vF_b4_x558980.4375_y147066_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F115_T1257_vF_b4_x558980.4375_y147066_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,0 |prebivalstvo=4111 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2049 |ženske=2062 |splet=https://www.starse.si/|sedež=[[Starše]]}} '''Občina Starše''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo iz občine [[Mestna občina Maribor|Maribor]]. Leži na severovzhodnem delu [[Dravsko polje|Dravskega polja]], središče občine so naselje [[Starše]]. == Naselja v občini == *[[Brunšvik]] *[[Loka, Starše|Loka]] *[[Marjeta na Dravskem polju]] *[[Prepolje]] *[[Rošnja]] *'''[[Starše]]''' *[[Trniče]] *[[Zlatoličje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=120px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Vili Ducman]] | rowspan=4|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kirbiš]] | '''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Stanko Greifoner]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Majda Mohorič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Stanko Greifoner]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.starse.si/ Spletna stran občine] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Starše|Občina Starše}} {{si-geo-stub}}{{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Starše| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Starše]] {{normativna kontrola}} 1q0da60qbuht4r9srcdzgsjwcqz20eu 0 3659 6764924 6754811 2026-10-13T20:41:09Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6764924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Srečko Geč]] |grb= |lokacija=Karte Ribnica na Pohorju si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F177_T1257_vF_b4_x520071.90599999996_y153802.5185_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F177_T1257_vF_b4_x520071.90599999996_y153802.5185_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=59,3 |prebivalstvo=1071 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=542 |ženske=529 |splet=https://www.ribnicanapohorju.si/|sedež=[[Ribnica na Pohorju]]}} '''Občina Ribnica na Pohorju''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Leži na severno-zahodnem delu [[Predalpski svet|predalpske]] planote [[Pohorje]]. Nastala je leta 1998 z izločitvijo iz takratne občine Podvelka-Ribnica. Sodi v [[Koroška statistična regija|Koroško statistično regijo]]. == Naselja v občini == *[[Hudi Kot]] *[[Josipdol]] *'''[[Ribnica na Pohorju]]''' *[[Zgornja Orlica]] *[[Zgornji Janževski Vrh]] *[[Zgornji Lehen na Pohorju]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=102px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Ribnica na Pohorju''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marija Sgerm]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečk Geč]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ribnicanapohorju.si/ Ribnica na Pohorju], uradna stran občine. * [http://www.ribnisko-pohorje.si/ Kope-Ribniško Pohorje], uradna stran turistične destinacije {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ribnica na Pohorju]] [[Kategorija:Občina Ribnica na Pohorju|*]] {{normativna kontrola}} 3jm7bijsfma2ry3x5rvy9tifqbci04b 6764927 6764924 2026-10-13T20:57:19Z Sportomanokin 14776 6764927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Srečko Geč]] |grb= |lokacija=Karte Ribnica na Pohorju si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F177_T1257_vF_b4_x520071.90599999996_y153802.5185_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F177_T1257_vF_b4_x520071.90599999996_y153802.5185_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=59,3 |prebivalstvo=1071 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=542 |ženske=529 |splet=https://www.ribnicanapohorju.si/|sedež=[[Ribnica na Pohorju]]}} '''Občina Ribnica na Pohorju''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1998 z odcepitvijo od takratne združene občine Podvelka-Ribnica, še pred tem pa del občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]. Leži na severno-zahodnem delu [[Predalpski svet|predalpske]] planote [[Pohorje]]. Nastala je leta 1998 z izločitvijo iz takratne občine Podvelka-Ribnica in sodi v [[Koroška statistična regija|Koroško statistično regijo]]. == Naselja v občini == *[[Hudi Kot]] *[[Josipdol]] *'''[[Ribnica na Pohorju]]''' *[[Zgornja Orlica]] *[[Zgornji Janževski Vrh]] *[[Zgornji Lehen na Pohorju]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Ribnica na Pohorju''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marija Sgerm]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečk Geč]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ribnicanapohorju.si/ Ribnica na Pohorju], uradna stran občine. * [http://www.ribnisko-pohorje.si/ Kope-Ribniško Pohorje], uradna stran turistične destinacije {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ribnica na Pohorju]] [[Kategorija:Občina Ribnica na Pohorju|*]] {{normativna kontrola}} 9bcaa1gsuwnf4n1ss4z1hbji2ff4smc 6764934 6764927 2026-10-13T21:11:16Z Sportomanokin 14776 6764934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Srečko Geč]] |grb= |lokacija=Karte Ribnica na Pohorju si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F177_T1257_vF_b4_x520071.90599999996_y153802.5185_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F177_T1257_vF_b4_x520071.90599999996_y153802.5185_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=59,3 |prebivalstvo=1071 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=542 |ženske=529 |splet=https://www.ribnicanapohorju.si/|sedež=[[Ribnica na Pohorju]]}} '''Občina Ribnica na Pohorju''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1998 z odcepitvijo od takratne združene občine [[Občina Podvelka|Podvelka]]-Ribnica, še pred tem pa del občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]. Leži na severno-zahodnem delu [[Predalpski svet|predalpske]] planote [[Pohorje]]. Nastala je leta 1998 z izločitvijo iz takratne občine Podvelka-Ribnica in sodi v [[Koroška statistična regija|Koroško statistično regijo]]. == Naselja v občini == *[[Hudi Kot]] *[[Josipdol]] *'''[[Ribnica na Pohorju]]''' *[[Zgornja Orlica]] *[[Zgornji Janževski Vrh]] *[[Zgornji Lehen na Pohorju]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Podvelka – Ribnica''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Anton Kovše]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:5px"|'''Občina Ribnica na Pohorju''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marija Sgerm]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečk Geč]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ribnicanapohorju.si/ Ribnica na Pohorju], uradna stran občine. * [http://www.ribnisko-pohorje.si/ Kope-Ribniško Pohorje], uradna stran turistične destinacije {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ribnica na Pohorju]] [[Kategorija:Občina Ribnica na Pohorju|*]] {{normativna kontrola}} jp4z16f5vgxsdgdqf88tex6rokiiw7p 0 4872 6764998 6704862 2026-10-14T09:03:00Z Upwinxp 126544 predsednica 6764998 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Eesti Vabariik'' |conventional_long_name = Republika Estonija |common_name = Estonija |common_name2 = Estonije |image_flag = Flag of Estonia.svg |image_coat = Coat of arms of Estonia.svg |national_motto = |national_anthem = ''Mu isamaa, mu õnn ja rõõm''<br>(»Moja domovina, moja sreča in radost«)<br/>[[File:US Navy band - National anthem of Estonia.ogg]] |image_map = EU-Estonia.svg |capital = [[Talin]] |latd=59 |latm=25 |latNS=N |longd=24 |longm=45 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[estonščina]] |ethnic_groups = |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Estonije|predsednica]] |leader_name1 = [[Ülle Madise]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Estonije|predsednik vlade]] |leader_name2 = [[Kristen Michal]] |land_area = |land_area_rank = |area_km2 = 45.339 |area_rank = 129. |area_magnitude = |percent_water = 4,56 |population_estimate = |population_estimate_rank = |population_estimate_year = |population_census = 1.331.824<ref>{{navedi novice |title=Population census: Estonia's population and the number of Estonians have grown |url=https://rahvaloendus.ee/en/uudised/rahvaloendus-eesti-rahvaarv-ja-eestlaste-arv-kasvanud |access-date=5 June 2022 |publisher=Statistics Estonia |date=June 1, 2022}}</ref> |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 30,8 |population_density_rank = |demonym = Estonec, Estonka |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.EE">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=939,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Estonia) |publisher=Mednarodni denarni sklad |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 41,80 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 102. |GDP_PPP = 61,00 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 113. |GDP_nominal_per_capita = 30.998 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 36. |GDP_PPP_per_capita = 45.235 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 41. |sovereignty_type = |sovereignty_note = |established_event1 = razglasitev neodvisnosti |established_date1 = [[24. februar]] [[1918]] |established_event2 = ponovna razglasitev neodvisnosti |established_date2 = [[20. avgust]] [[1991]] |Gini = 30,6 |Gini_year = 2021 |Gini_change = increase |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title= Gini coefficient of equivalised disposable income |work= EU-SILC survey |publisher= Eurostat |url= https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|access-date= 22 June 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,890 |HDI_rank = 31. |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[evro]] |currency_code = EUR |country_code = EE |time_zone = |utc_offset = +2 |time_zone_DST = |DST_note = |utc_offset_DST = +3 |cctld = .ee |calling_code = 372 |footnotes = }} '''Republika Estonija''' ([[estonščina|estonsko]] ''Eesti Vabariik'') je majhna [[baltska država|baltska]] obmorska [[država]] v severovzhodni [[Evropa|Evropi]], ki na zahodu in severu meji na [[Baltsko morje]] (vključno s [[Finski zaliv|Finskim zalivom]] na severu), na jugu na še eno baltsko državo, [[Latvija|Latvijo]] in na vzhodu na [[Rusija|Rusijo]]. Ozemlje Estonije sestavlja kopno in 2222 otokov v Baltskem morju<ref>Matthew Holehouse [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/estonia/11830643/Estonia-discovers-800-new-islands.html Estonia discovers it's actually larger after finding 800 new islands] ''The Telegraph'', 28 August 2015</ref> (med njimi sta največja [[Saaremaa]] in [[Hiiumaa]]), ki zajemajo skupno površino 45.227&nbsp;km², nanjo pa vpliva prehodno podnebje med celinskim in oceanskim. V urbanem območju glavnega mesta države, [[Talin]]a, živi več kot tretjina vsega prebivalstva Estonije, drugo mesto po velikosti je [[Tartu]], ostala večja mesta so [[Narva]], [[Pärnu]], [[Kohtla-Järve]] in [[Viljandi]]. Uradni jezik države, [[estonščina]], je drugi najbolj govorjen jezik finsko-permske veje [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskih jezikov.]] Ozemlje Estonije je bilo naseljeno vsaj od leta 9000 pr. n. št. Ugrofinski Estonci so postali eden zadnjih evropskih poganskih narodov, ki so po [[Livonska vojna|livonski križarski vojni]] v 13. stoletju sprejeli [[krščanstvo]].<ref>{{navedi splet|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref> Po stoletjih zaporedne vladavine [[Tevtonski viteški red|Nemškega reda]], [[Vojvodina Estonija (1219–1346)|Dancev]], [[Švedska Estonija|Švedov]], [[Vojvodina Livonija|Poljakov]] in [[Gubernija Estonija|Rusov]] se je v 19. in začetku 20. stoletja začela pojavljati posebna [[Estonsko narodno prebujanje|estonska narodna identiteta]]. Ta je dosegla vrhunec v [[Sporazum v Tartu (estonsko-ruski)|neodvisnosti od Rusije]] leta 1920 po kratki [[Estonska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], kjer so se morali Estonci na čelu z [[Johan Laidoner|generalom Laidonerjem]] boriti za novorojeno svobodo. Prvotno demokratična pred [[Velika gospodarska kriza|veliko gospodarsko krizo]] je Estonija doživljala avtoritarno vladavino od leta 1934 v [[Obdobje tišine|obdobju tišine]]. Med drugo svetovno vojno (1939–45) je Estonijo najprej okupirala [[Sovjetska zveza]], nato [[Nacistična Nemčija]] ter zopet Sovjetska zveza. Po izgubi ''de facto'' neodvisnosti so estonsko ''de jure'' državno kontinuiteto ohranili diplomatski predstavniki in [[Estonska vlada v izgnanstvu|vlada v izgnanstvu]]. Leta 1987 se je začela mirna [[pojoča revolucija]] proti sovjetski oblasti. Estonija je 20. avgusta 1991 po [[Okupacija baltskih držav|desetletjih okupacije]] obnovila neodvisnost. Estonija je demokratična enotna [[parlamentarna republika]], razdeljena na petnajst [[Okraji Estonije|okrajev]]. Estonija je s 1,3 milijona prebivalcev ena najmanj naseljenih članic [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Evroobmočje|evroobmočja]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Schengensko območje|schengenskega območja]], [[NATO|NATO pakta]] in od leta 2020 [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta Združenih narodov]].<ref name="ERR_20190607">{{navedi novice |title= Gallery: Estonia gains non-permanent UN Security Council seat |work= ERR News |publisher= Eesti Rahvusringhääling |date= 7 June 2019 | url= https://news.err.ee/950290/gallery-estonia-gains-non-permanent-un-security-council-seat |access-date= 7 June 2019}}</ref> Estonija je razvita država z naprednim gospodarstvom z visokimi dohodki, ki je bila med najhitreje rastočimi v EU od vstopa leta 2004.<ref>{{cite magazine |title= Estonian Economic Miracle: A Model For Developing Countries |magazine= Global Politician | url= http://www.globalpolitician.com/2614-baltic-eu-expansion-estonia | archive-url= https://web.archive.org/web/20110628230137/http://www.globalpolitician.com/2614-baltic-eu-expansion-estonia | archive-date= 28 June 2011 |access-date= 5 June 2011 |url-status= dead}}</ref> Država se po [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] uvršča zelo visoko in se dobro primerja z merili ekonomske svobode, državljanskih svoboščin, izobraževanja<ref>{{navedi splet | url= https://www.yahoo.com/news/asian-countries-dominate-science-teaching-criticised-survey-101202488.html | title= Asian countries dominate, science teaching criticised in survey | publisher= Yahoo | accessdate= 2020-12-29 | archive-date= 2020-08-15 | archive-url= https://web.archive.org/web/20200815210528/https://www.yahoo.com/news/asian-countries-dominate-science-teaching-criticised-survey-101202488.html | url-status= dead }}</ref> in svobode medijev. Estonski državljani so deležni univerzalnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja in najdaljšega plačanega [[Porodniški dopust|porodniškega dopusta]] v OECD. Je ena najbolj digitalno naprednih družb na svetu. Estonija je leta 2005 postala prva država, ki je izvedla volitve prek interneta, leta 2014 pa prva država, ki je zagotovila e-prebivališče. == Etimologija == Ime Estonija je povezano z ''[[Aesti]]'', ki ga je [[Rimsko cesarstvo|rimski]] zgodovinar [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] prvič omenil okoli leta 98 n. št. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da se je neposredno skliceval na Balte (tj. ne na finsko govoreče Estonce), drugi pa predlagajo, da bi se ime nanašalo na celotno vzhodnobaltsko regijo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Mägi |first1=Marika |title=In ''Austrvegr'': The Role of the Eastern Baltic in Viking Age Communication across the Baltic Sea |date=2018 |pages=144–145 |publisher=Brill Publishers |isbn=9789004363816}}</ref> [[Skandinavska saga|Skandinavske sage]], ki se nanašajo na ''Eistlando'', so bile najzgodnejši viri, ki so ime uporabili v njegovem sodobnem pomenu. Toponim ''Estland/Eistland'' je povezan s staro skandinavskim ''eist'', ''avstr'' kar pomeni 'vzhod'. Starejše poimenovanje države v [[slovenščina|slovenščini]] je ''Estonska''.<ref>Naša sodobnost (1957). Količina 5. Ljubljana: Državna založba Slovenije. {{COBISS|ID=34218752}} s. 246.</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Estonije}} === Prazgodovina in vikinško obdobje === {{glavni|Vikinška doba v Estoniji}} [[File:Kalmeväli .jpg|thumb|right|Bronastodobni kamniti grobovi]] Človeška naselitev v Estoniji je postala možna pred 13.000 do 11.000 leti, ko se je stopil led iz zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]. Najstarejše znano naselje v Estoniji je [[naselje Pulli]], ki je bilo na bregovih reke [[Pärnu (reka)|Pärnu]], blizu mesta Sindi, v jugozahodni Estoniji. Glede na radiokarbonsko datiranje je bila naseljena pred približno 11.000 leti.<ref name="Laurisaar">{{navedi novice |url=http://epl.delfi.ee/news/kultuur/arheoloogid-lammutavad-ajalooopikute-arusaamu?id=50989575 |title=Arheoloogid lammutavad ajalooõpikute arusaamu |first=Riho |last=Laurisaar |publisher=Eesti Päevaleht |language=et |date=31 July 2004 |access-date=1 November 2016|ref=Laurisaar}}</ref> Najstarejša človeška bivališča v [[mezolitik|mezolitskem]] obdobju je povezana s [[Kundska kultura|Kundsko kulturo]], ki je dobila ime po mestu Kunda v severni Estoniji. Takrat je bila država pokrita z gozdovi, ljudje pa so živeli v napol nomadskih skupnostih v bližini vodnih teles. Preživetje je obsegalo lov, nabiralništvo in ribolov. Okoli leta 4900 pred našim štetjem se pojavi [[keramika]] iz [[neolitik]]a, znana kot [[Narvska kultura]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Subrenat|first1=Jean-Jacques|title=Estonia: Identity and Independence|url=https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr|page=[https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr/page/n34 24] |year=2004|publisher=Rodopi|isbn=9042008903|ref=Subrenat2013}}</ref> Od okoli 3200 pr. n. št. se je pojavila [[kultura trakaste keramike]]; to je vključevalo nove dejavnosti, kot sta primitivno poljedelstvo in živinoreja.<ref>{{navedi knjigo|last1=Subrenat|first1=Jean-Jacques|title=Estonia: Identity and Independence|url=https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr|page=[https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr/page/n36 26] |year=2004|publisher=Rodopi|isbn=9042008903|ref=Subrenat2013}}</ref> [[File:KumnaHoardArtfs.jpg|thumb|left| Železnodobni artefakti zaklade iz Kumne<ref>{{navedi knjigo|first1=Jüri|last1=Selirand|first2=Evald|last2=Tõnisson|title=Through past millennia: archaeological discoveries in Estonia |url=https://books.google.com/books?id=mu9KAAAAMAAJ|year=1984|publisher=Perioodika}}</ref>]] [[Bronasta doba]] se je začela okoli leta 1800 pr. n. št., kjer so nastala prva gradišča. Prehod od preživetja lovcev in ribičev k naselbini na eni kmetiji se je začel okoli leta 1000 pred našim štetjem in je bil dokončan do začetka [[železna doba|železne dobe]] okoli 500 pr. n. št. Velika količina bronastih predmetov kaže na obstoj aktivne komunikacije s skandinavskimi in germanskimi plemeni.<ref>{{navedi knjigo|last1=Subrenat|first1=Jean-Jacques|title=Estonia: Identity and Independence|url=https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr|page=[https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr/page/n38 28] |year=2004|publisher=Rodopi|isbn=9042008903|ref=Subrenat2013}}</ref> Srednja železna doba je povzročila grožnje, ki so se pojavljale iz različnih smeri. Več skandinavskih sag se je nanašalo na velike spopade z Estonci, zlasti ko so "estonski Vikingi" premagali in ubili švedskega kralja Ingvarja.<ref>{{navedi knjigo|last1=Frucht|first1=Richard C.|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|page=[https://archive.org/details/easterneuropeint0000unse/page/68 68]|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781576078006|url=https://archive.org/details/easterneuropeint0000unse/page/68}}</ref> Podobne grožnje so se pojavile na vzhodu, kjer so se vzhodnoslovanske kneževine širile proti zahodu. Približno leta 1030 so čete [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] pod vodstvom [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] premagale Estonce in ustanovile utrdbo v današnjem [[Tartu]]ju. To oporišče je morda trajalo do približno leta 1061, ko ga je estonsko pleme Sosoli uničilo, čemur je sledil njihov napad na [[Pskov]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Tvauri|first1=Andres|title=The Migration Period, Pre-Viking Age, and Viking Age in Estonia|date=2012|pages=33, 34, 59, 60|url=https://www.etis.ee/Portal/Publications/Display/b80b6f11-43ed-4b8c-b616-48ac53b70ec5?language=ENG|access-date=27 December 2016}}</ref> Okoli 11. stoletja je skandinavsko vikinško dobo okoli Baltskega morja nasledila doba baltskih Vikingov z morskimi napadi Kuršev in Estoncev z otoka [[Saaremaa]], znanih kot Oeselians. Leta 1187 so Estonci (Oeselians), Kurši in/ali Kareli zaplenili [[Sigtuna|Sigtuno]], ki je bila takrat glavno mesto Švedske.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kasekamp|first1=Andres|title=A History of the Baltic States|pages=9–11 |year=2010|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9780230364509}}</ref> Estonijo bi lahko razdelili na dve glavni kulturni območji. Obalna območja severne in zahodne Estonije so imela tesne čezmorske stike s [[Skandinavija|Skandinavijo]] in [[Finska|Finsko]], medtem ko je imela notranja južna Estonija več stikov z [[Balti]] in Pskovom. Pokrajina starodavne Estonije je imela številna gradišča. Na obali Saaremae so bila najdena prazgodovinska ali srednjeveška pristanišča. Estonija ima tudi številne grobove iz vikinške dobe, tako individualne kot skupne, z orožjem in nakitom, vključno z vrstami, ki jih običajno najdemo po vsej severni Evropi in Skandinaviji.<ref>{{cite journal |last=Martens |first=Irmelin |year=2004 |title=Indigenous and imported Viking Age weapons in Norway – a problem with European implications |journal=Journal of Nordic Archaeological Science |volume=14 |pages=132–135 |url=https://www.archaeology.su.se/polopoly_fs/1.138785.1371480692!/menu/standard/file/martens.pdf |access-date=19 December 2019 |archive-date=2021-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211017150407/https://www.archaeology.su.se/polopoly_fs/1.138785.1371480692!/menu/standard/file/martens.pdf |url-status=dead }}</ref> [[File:Old Estonian counties.png|thumb|Neodvisne grofije starodavne Estonije v začetku 13. stoletja]] V zgodnjih stoletjih našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja pododdelka: župnija (estonsko ''kihelkond'') in okraj (estonsko ''maakond''), ki je bila sestavljena iz več župnij. Župnijo so vodili starešine in je imela središče na utrdbi; v nekaterih redkih primerih je imela župnija več utrdb. Do 13. stoletja je Estonijo sestavljalo osem večjih grofij: Harjumaa, Järvamaa, Läänemaa, Revala, Saaremaa, Sakala, Ugandi in Virumaa; in šest manjših okrožij z eno župnijo: Alempois, Jogentagana, Mõhu, Nurmekund, Soopoolitse in Vaiga. Županije so bile neodvisne enote in so se ukvarjale le z ohlapnim sodelovanjem proti tujim grožnjam.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|page=4 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> O zgodnjih estonskih poganskih verskih praksah je malo znanega. ''Kronika Henrika Livonskega'' omenja ''Tharapita'' kot vrhunsko božanstvo takratnih prebivalcev Saareme (Oeselians). === Križarji in katoliško obdobje === {{glavni| Terra Mariana| Vojvodstvo Estonija (1219–1346)}} [[File:Medieval Livonia 1260.svg|thumb|left| Srednjeveška Estonija in Livonija po križarski vojni]] Leta 1199 je [[papež Inocenc III.]] razglasil križarsko vojno za »obrambo kristjanov Livonije«.<ref>{{navedi knjigo|last1=Tyerman|first1=Christopher|author-link =|title=God's War: A New History of the Crusades|page=[https://archive.org/details/godswarnewhistor00tyer/page/690 690]|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780674023871|url=https://archive.org/details/godswarnewhistor00tyer/page/690}}</ref> Boji so dosegli Estonijo leta 1206, ko je danski kralj [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]] neuspešno napadel Saaremao. Nemški [[Livonski bratje meča]], ki so si pred tem podjarmili Livonce, Latgalce in Selonce, so začeli boj proti Estoncem leta 1208 in v naslednjih nekaj letih sta obe strani izvedli številne napade in protinapade. Glavni vodja estonskega odpora je bil Lembitu, starešina okrožja Sakala, vendar so Estonci leta 1217 doživeli pomemben poraz v bitki na sv. Mateja dan, kjer je bil Lembitu ubit. Leta 1219 je Valdemar II. pristal pri Lindanise, premagal Estonce v bitki pri Lyndanisse in začel osvajati severno Estonijo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kasekamp|first1=Andres|title=A History of the Baltic States|page=14 |year=2010|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9780230364509}}</ref> Naslednje leto je Švedska napadla zahodno Estonijo, a so jih Oeseljci odbili. Leta 1223 je velik upor izgnal Nemce in Dance iz celotne Estonije, razen Revala, vendar so križarji kmalu nadaljevali ofenzivo in leta 1227 je bila Saaremaa zadnja grofija, ki se je predala.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kasekamp|first1=Andres|title=A History of the Baltic States|page=15 |year=2010|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9780230364509}}</ref> Po križarski vojni se je ozemlje današnje Južne Estonije in Latvije imenovalo [[Terra Mariana]], kasneje pa je postala znana preprosto kot [[Livonija]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Plakans|first1=Andrejs|title=A Concise History of the Baltic States|url=https://archive.org/details/concisehistoryof0000plak|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof0000plak/page/54 54] |year=2011|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521833721}}</ref> Severna Estonija je postala dansko [[vojvodstvo Estonija]], preostanek pa je bil razdeljen med Brate meča in knezo- škofa Dorpata in Ösel-Wieka. Leta 1236 so se po velikem porazu Bratje meča združili v [[Tevtonski viteški red]] in postali [[Livonski red]].<ref>{{navedi knjigo|last1=O'Connor|first1=Kevin|title=Culture and Customs of the Baltic States|url=https://archive.org/details/culturecustomsof0000ocon|pages=[https://archive.org/details/culturecustomsof0000ocon/page/9 9]–10|year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313331251}}</ref> V naslednjih desetletjih je bilo več uporov proti tevtonskim vladarjem v Saaremai. Leta 1343 se je začel velik upor, znan kot ''Jurjevska nočna vstaja'', ki je zajela celotno območje severne Estonije in Saaremae. Tevtonski red je leta 1345 končal zatiranje upora, naslednje leto pa je danski kralj redu prodal svoje posesti v Estoniji.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|page=20 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> Neuspešen upor je privedel do utrditve oblasti nemške manjšine višjega razreda. V naslednjih stoletjih je nizkonemščina ostala jezik vladajoče elite tako v estonskih mestih kot na podeželju. [[File:Kuressaare Castle.jpg|thumb|right| Grad Kuressaare na Saaremai sega v 1380-ta]] Med križarsko vojno je bil Reval (sodobni [[Talin]]) ustanovljen kot glavno mesto danske Estonije na mestu Lindanise. Leta 1248 je Reval prejel polne mestne pravice in sprejel ''Lübeški zakon''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Miljan|first1=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|page=441|year=2015|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=9780810875135}}</ref> [[Hansa|Hanzeatska liga]] je nadzorovala trgovino na Baltskem morju in na splošno so štiri največja mesta v Estoniji postala članice: Reval, Dorpat ([[Tartu]]), Pernau ([[Pärnu]]) in Fellin ([[Viljandi]]). Reval je deloval kot trgovski posrednik med Novgorodom in zahodnimi hanzeatskimi mesti, medtem ko je Dorpat imel isto vlogo s Pskovom. V tem obdobju je bilo ustanovljenih veliko obrtniških in trgovskih [[ceh]]ov. Zaščitena s svojimi kamnitimi zidovi in članstvom v Hansi, so uspešna mesta, kot sta Reval in Dorpat, večkrat kljubovala drugim vladarjem srednjeveške Livonije. Po propadu Tevtonskega reda po porazu v bitki pri Grunwaldu leta 1410 in porazu Livonskega reda v bitki pri Swienti 1. septembra 1435 je bil 4. decembra 1435 podpisan Livonski konfederacijski sporazum.<ref name="VLM">{{navedi knjigo|title=Vana-Liivimaa maapäev|last=Raudkivi|first=Priit|year=2007|publisher=Argo|language=et|isbn=978-9949-415-84-7|pages=118–119}}</ref> === Poreformacijsko obdobje === [[File:Academia Gustaviana.jpg|right|thumb| ''Academia Dorpatensis'' (zdaj Univerza v Tartuju) je leta 1632 ustanovil kralj Gustav kot drugo univerzo v kraljevini Švedski. Po kraljevi smrti je postala znana kot ''Academia Gustaviana''.]] [[Reformacija]] v srednji Evropi se je začela leta 1517 in se je kmalu razširila proti severu v Livonijo kljub določenemu nasprotovanju Livonskega reda. Mesta so bila prva, ki so sprejela [[protestantizem]] v 1520-ih, do 1530-ih pa je večina plemstva sprejela [[luteranstvo]] zase in za svoje kmečke podložnike. Cerkvena bogoslužja so zdaj potekala v domačem jeziku, kar je sprva pomenilo nemško, v 1530-ih pa so se zgodile tudi prve verske službe v [[estonščina|estonščini]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|page=24 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> V 16. stoletju so ekspanzionistične monarhije [[Moskovska velika kneževina|Moskovije]], Švedske in Poljske-Litvovske unije utrdile oblast, kar je predstavljalo vse večjo grožnjo decentralizirani Livoniji, oslabljeni zaradi sporov med mesti, plemstvom, škofi in redom. Leta 1558 je ruski car [[Ivan Grozni]] vdrl v Livonijo in začel [[livonska vojna|livonsko vojno]]. Livonski red je bil leta 1560 odločilno poražen, zaradi česar so livonske frakcije poiskale tujo zaščito. Večina Livonije je sprejela poljsko oblast, medtem ko so Reval in plemiči severne Estonije prisegli na zvestobo švedskemu kralju, škof v Ösel-Wieku pa je prodal svoje zemljišče danskemu kralju. Ruske sile so postopoma osvojile večino Livonije, toda v poznih 1570-ih sta poljsko-litovska in švedska vojska začeli lastno ofenzivo in krvava vojna se je končno končala leta 1583 z ruskim porazom.<ref>{{navedi knjigo|last1=Stone|first1=David R.|title=A Military History of Russia: From Ivan the Terrible to the War in Chechnya|url=https://archive.org/details/militaryhistoryo0000ston|pages=[https://archive.org/details/militaryhistoryo0000ston/page/14 14]–18 |year=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780275985028}}</ref> Zaradi vojne je Severna Estonija postala švedsko vojvodino Estonija, južna Estonija je postala poljska [[vojvodina Livonija]], Saaremaa pa je ostala pod danskim nadzorom.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|pages=28–29 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> Leta 1600 je izbruhnila poljsko-švedska vojna, ki je povzročila nadaljnje opustošenje. Dolgotrajna vojna se je končala leta 1629, ko je Švedska pridobila Livonijo, vključno z regijama Južne Estonije in Severne Latvije. Danska Saaremaa je bila leta 1645 prenesena na Švedsko. Vojne so prepolovile estonsko prebivalstvo s približno 250–270.000 ljudi sredi 16. stoletja na 115–120.000 v 1630-ih.<ref>{{navedi knjigo|last1=Frost|first1=Robert I.|title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558 – 1721|url=https://archive.org/details/northernwarswars0000fros|page=[https://archive.org/details/northernwarswars0000fros/page/77 77]|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317898573}}</ref> Medtem ko se je pod švedsko oblastjo ohranilo kmetstvo, so se zgodile pravne reforme, ki so okrepile kmečke pravice do rabe zemlje in dedovanja, kar je povzročilo sloves tega obdobja »dobrega starega švedskega časa« v zgodovinskem spominu ljudi. Švedski kralj [[Gustav II. Adolf]] je ustanovil gimnaziji v Revalu in Dorpatu; slednja je bila leta 1632 nadgrajena v Univerzo Tartu. V obeh mestih so bile ustanovljene tudi tiskarne. V 1680-ih so se pojavili začetki estonskega osnovnega šolstva, predvsem zaradi prizadevanj Bengta Gottfrieda Forseliusa, ki je uvedel tudi pravopisne reforme v pisni estonščini.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|pages=32–33 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> Prebivalstvo Estonije je hitro raslo v obdobju 60–70 let, vse do velike lakote 1695–1697, v kateri je umrlo približno 70.000–75.000 ljudi – približno 20 % prebivalstva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|page=31 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> Leta 1700 se je začela velika severna vojna in do leta 1710 je celotno Estonijo osvojilo Rusko cesarstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|page=33 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> Vojna je ponovno opustošila prebivalstvo Estonije, leta 1712 pa je bilo število prebivalcev ocenjeno na le 150.000–170.000. Leta 1721 je bila Estonija razdeljena na dve guberniji: gubernija Estonija, ki je vključevala severni del Estonije (kot je območje Talina), in južna gubernija Livonija, ki je segala do severnega dela Latvije. Ruska uprava je baltskim Nemcem vrnila vse politične in zemljiške pravice.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|page=38 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> Pravice estonskih kmetov so dosegle najnižjo točko, saj je v 18. stoletju v kmetijskih odnosih popolnoma prevladovala podložnost. Kmetovanje je bilo uradno odpravljeno v letih 1816–1819, vendar je to sprva imelo zelo malo praktičnega učinka; velike izboljšave pravic kmetov so se začele z reformami sredi 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|last1=Raun|first1=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians: Second Edition, Updated|pages=47–49 |year=2002|publisher=Hoover Press|isbn=9780817928537}}</ref> === Narodno prebujenje === Estonsko narodno prebujanje se je začelo v 1850-ih, ko so vodilne osebnosti začele promovirati estonsko nacionalno identiteto med splošnim prebivalstvom. Njeno gospodarsko osnovo so tvorili razširjeni kmečki odkupi kmetov, ki so tvorili razred estonskih posestnikov. Leta 1857 je Johann Voldemar Jannsen začel izdajati prvi časopis v estonskem jeziku in začel popularizirati poimenovanje sebe kot ''eestlane'' (Estonec).<ref name="EE286">{{navedi knjigo|last1=Raukas|first1=Anto|title=Eesti entsüklopeedia 11: Eesti üld|page=286|year=2002|publisher=Eesti Entsüklopeediakirjastus|language=et|isbn=9985701151}}</ref> Šolski učitelj Carl Robert Jakobson in duhovnik Jakob Hurt sta postala vodilni osebnosti v nacionalnem gibanju, ki sta spodbujala estonske kmete, da so ponosni nase in na svojo etnično identiteto.<ref>{{navedi knjigo|last1=Subrenat|first1=Jean-Jacques|title=Estonia: Identity and Independence|url=https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr|page=[https://archive.org/details/estoniaidentityi00subr/page/n100 90] |year=2004|publisher=Rodopi|isbn=9042008903|ref=Subrenat2013}}</ref> Izoblikovala so se prva državna gibanja, kot so kampanja za ustanovitev Aleksandrove šole v estonskem jeziku, ustanovitev Društva estonskih literatov in Društva estonskih študentov ter prvi nacionalni festival pesmi, ki je potekal leta 1869 v Tartuju. Jezikovne reforme so pripomogle k razvoju estonskega jezika. Leta 1862 je izšel nacionalni ep ''[[Kalevipoeg]]'', leta 1870 pa so bile prve uprizoritve estonskega gledališča.[82][83] Leta 1878 je prišlo do velikega razkola v nacionalnem gibanju. Zmerno krilo pod vodstvom Hurta se je osredotočilo na razvoj kulture in estonskega izobraževanja, medtem ko je radikalno krilo pod vodstvom Jacobsona začelo zahtevati povečane politične in ekonomske pravice. [[File:Carl Robert Jakobson.jpg|thumb|right|upright| Carl Robert Jakobson je imel ključno vlogo pri estonskem narodnem prebujenju]] Konec 19. stoletja se je začela rusifikacija, saj je centralna vlada sprožila različne upravne in kulturne ukrepe, da bi baltske gubernije tesneje navezala na cesarstvo. Ruski jezik je v večini srednjih šol in univerz nadomestil nemščino in estonščino, številne družbene in kulturne dejavnosti v lokalnih jezikih so bile zatrte.[83] Kljub temu so se nekatere administrativne spremembe, namenjene zmanjšanju moči baltskih nemških institucij, izkazale za koristne za Estonce. V poznih 1890-ih je prišlo do novega naleta nacionalizma z vzponom uglednih osebnosti, kot sta Jaan Tõnisson in Konstantin Päts. V začetku 20. stoletja so Estonci začeli prevzemati nadzor nad lokalnimi oblastmi v mestih od Nemcev.<ref name="EE291">{{navedi knjigo|last1=Raukas|first1=Anto|title=Eesti entsüklopeedia 11: Eesti üld|page=291|year=2002|publisher=Eesti Entsüklopeediakirjastus|language=et|isbn=9985701151}}</ref> Med revolucijo leta 1905 so bile ustanovljene prve legalne estonske politične stranke. Sklican je bil estonski nacionalni kongres, ki je zahteval združitev estonskih območij v enotno avtonomno ozemlje in prenehanje rusifikacije. Med nemiri so kmetje in delavci napadali graščine. Carska vlada je odgovorila z brutalnim zatiranjem; približno 500 ljudi je bilo usmrčenih, na stotine pa zaprtih ali deportiranih v Sibirijo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=David |title=Estonia: Independence and European Integration|page=10 |year=2013|publisher=Routledge|isbn=9781136452130}}</ref> === Neodvisnost === [[File:Declaration of Estonian independence in Pärnu.jpg|thumb|left| Razglasitev neodvisnosti v Pärnuju 23. februarja 1918. Ena prvih podob republike.]] Leta 1917, po [[februarska revolucija|februarski revoluciji]], se je gubernija Estonije razširila na estonsko govoreča območja Livonije in dobila avtonomijo, kar je omogočilo oblikovanje estonske deželne skupščine.<ref>{{navedi knjigo|last1=Calvert|first1=Peter|title= The Process of Political Succession |page=67 |year=1987|publisher= Springer |isbn=9781349089789}}</ref> Novembra 1917 so oblast prevzeli [[boljševiki]] in razpustili deželno skupščino. Vendar je deželni zbor ustanovil Reševalni odbor in v kratkem presledku med ruskim umikom in prihodom Nemčije je odbor 24. februarja 1918 razglasil neodvisnost Estonije in oblikoval estonsko začasno vlado. Takoj je sledila nemška okupacija, po porazu v prvi svetovni vojni pa so bili Nemci 19. novembra prisiljeni prepustiti oblast začasni vladi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kasekamp|first1=Andres|title=The Radical Right in Interwar Estonia |page=9 |year=2000|publisher= Springer |isbn=9781403919557}}</ref> 28. novembra 1918 je sovjetska Rusija napadla, s čimer je začela estonsko osamosvojitveno vojno.[90] [[Rdeča armada]] je prišla na 30&nbsp;km od Talina, toda januarja 1919 je estonska vojska, ki jo je vodil [[Johan Laidoner]], prešla v protiofenzivo in v nekaj mesecih izgnala boljševiške sile iz Estonije. Ponovni sovjetski napadi niso uspeli in spomladi je estonska vojska v sodelovanju z beloruskimi silami napredovala v Rusijo in Latvijo. Junija 1919 je Estonija premagala nemški Landeswehr, ki je poskušal prevladovati v Latviji, in obnovila oblast tamkajšnji vladi Kārlisa Ulmanisa. Po propadu beloruskih sil je Rdeča armada konec leta 1919 začela veliko ofenzivo proti Narvi, a ni uspela doseči preboja. 2. februarja 1920 je bila med Estonijo in Sovjetsko Rusijo podpisana Tartujska mirovna pogodba, pri kateri se je slednja zavezala, da se bo trajno odrekla vsem suverenim zahtevkom do Estonije.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kasekamp|first1=Andres|title=The Radical Right in Interwar Estonia |page=11 |year=2000|publisher= Springer |isbn=9781403919557}}</ref> [[File:Soomusrong nr 2 Valgas 1919.jpg|thumb|right| Estonski oklepni vlak med estonsko vojno za neodvisnost]] Aprila 1919 je bila izvoljena estonska ustanovna skupščina. Ustavotvorna skupščina je sprejela obsežno zemljiško reformo, s katero je razlastila velika posestva, in sprejela novo zelo liberalno ustavo, ki Estonijo uveljavlja kot parlamentarno demokracijo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Miljan|first1=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|pages=80–81|year=2015|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=9780810875135}}</ref> Leta 1924 je Sovjetska zveza organizirala poskus komunističnega udara, ki je hitro propadel. Estonski zakon o kulturni avtonomiji za etnične manjšine, sprejet leta 1925, je splošno priznan kot eden najbolj liberalnih na svetu v tistem času.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bell|first1=Imogen|title=Central and South-Eastern Europe 2003|url=https://archive.org/details/centralsoutheast03edunse|page=[https://archive.org/details/centralsoutheast03edunse/page/244 244] |year=2002|publisher=Psychology Press|isbn=9781857431360}}</ref> Velika depresija je močno pritiskala na estonski politični sistem in leta 1933 je desničarsko gibanje Vaps vodilo ustavno reformo, ki je vzpostavila močno predsedstvo. 12. marca 1934 je vršilec dolžnosti vodje države Konstantin Päts razglasil izredne razmere pod pretvezo, da gibanje Vaps načrtuje državni udar. Päts je skupaj z generalom Johanom Laidonerjem in Kaarelom Eenpalujem vzpostavil avtoritarni režim v "dobi tišine", ko se parlament ni ponovno sestal in je novoustanovljena Patriotska liga postala za zdaj edino legalno politično gibanje. Na [[referendum]]u je bila sprejeta nova ustava, volitve pa so bile izvedene leta 1938. Udeležili so se lahko tako provladni kot opozicijski kandidati, vendar le kot neodvisni, saj so vse politične stranke v izrednih razmerah ostale suspendirane.<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=David |title=Estonia: Independence and European Integration|pages=21 |year=2013|publisher=Routledge|isbn=9781136452130}}</ref> Pätsov režim je bil v primerjavi z drugimi avtoritarnimi režimi v medvojni Evropi razmeroma benigen in režim nikoli ni uporabljal nasilja nad političnimi nasprotniki. Estonija se je leta 1921 pridružila [[Društvo narodov|Društvu narodov]].<ref name="Ginneken">{{navedi knjigo|last1=van Ginneken|first1=Anique H. M. |title=Historical Dictionary of the League of Nations|url=https://archive.org/details/historicaldictio00ginn|page=[https://archive.org/details/historicaldictio00ginn/page/n117 82] |year=2006|publisher=Scarecrow Press|isbn=9780810865136}}</ref> Poskusi vzpostavitve večjega zavezništva skupaj s Finsko, Poljsko in Latvijo niso uspeli, z Latvijo je bil leta 1923 podpisan le pakt o medsebojni obrambi, kasneje pa je sledila Baltska antanta iz leta 1934. V 1930-ih je Estonija sodelovala tudi v tajnem vojaškem sodelovanju s Finsko. Leta 1932 so bili podpisani pakti o nenapadanju s Sovjetsko zvezo in leta 1939 z Nemčijo. Leta 1939 je Estonija razglasila nevtralnost, vendar se je to v drugi svetovni vojni izkazalo za neuspešno.<ref>{{navedi knjigo|last1=Gärtner |first1=Heinz |title=Engaged Neutrality: An Evolved Approach to the Cold War |page=125 |year=2017|publisher=Lexington Books |isbn=9781498546195}}</ref> === Druga svetovna vojna, sovjetska in nemška okupacija === [[File:Red Army entering into Estonia in 1939.jpg|thumb|right| Rdeča armada je vstopila v Estonijo leta 1939, potem ko je bila Estonija prisiljena podpisati pogodbo o bazah]] 23. avgusta 1939 sta Nemčija in Sovjetska zveza podpisali [[Pakt Ribbentrop-Molotov]]. Tajni protokol pakta je Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo in Finsko razdelil na sfere vpliva, pri čemer je Estonija pripadala sovjetski sferi. Sovjetska zveza je 24. septembra postavila ultimat in od Estonije zahtevala, da podpiše pogodbo o medsebojni pomoči, ki bo omogočila vstop sovjetskim vojaškim bazam v državo. Estonska vlada je menila, da nima druge izbire, kot da izpolni, in pogodba je bila podpisana 28. septembra. Maja 1940 so bile sile Rdeče armade v bazah postavljene v bojno pripravljenost, Sovjetska zveza pa je 14. junija uvedla popolno pomorsko in zračno blokado Estonije. Istega dne so sovjetske letalske sile sestrelile letalo Kaleva. 16. junija je ZSSR postavila ultimat in zahtevala popolnoma prost prehod Rdeče armade v Estonijo in vzpostavitev prosovjetske vlade. Ker je čutila, da je odpor brezupen, je estonska vlada ugodila in naslednji dan je bila vsa država okupirana. 6. avgusta 1940 je Estonijo priključila Sovjetska zveza kot Estonska SSR.<ref name=malksoo>{{navedi knjigo|first=Lauri|last=Mälksoo|year=2003 |title=Illegal Annexation and State Continuity: The Case of the Incorporation of the Baltic States by the USSR|location= Leiden&nbsp;– Boston|publisher= Brill|isbn= 90-411-2177-3}}</ref> ZSSR je vzpostavila zatiralski režim. Večino visokih civilnih in vojaških uradnikov, inteligence in industrijalcev so aretirali in običajno kmalu zatem usmrtili. Sovjetske represije so kulminirale 14. junija 1941 z množično deportacijo okoli 11.000 ljudi v [[Sibirija|Sibirijo]], med katerimi je več kot polovica umrla v nečloveških razmerah.<ref name="Miljan110">{{navedi knjigo|last1=Miljan|first1=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|page=110|year=2015|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-8108-7513-5}}</ref> Ko se je 22. junija 1941 začela [[operacija Barbarossa]] (v spremstvu estonskih gverilskih vojakov, imenovanih "Gozdni bratje") proti Sovjetski zvezi v obliki "poletne vojne" (estonsko ''Suvesõda''), je bilo okoli 34.000 mladih estonskih moških prisilno vpoklicanih v Rdečo armado, od katerih jih je manj kot 30 % preživelo vojno. Sovjetski bataljoni za uničevanje so začeli politiko požgane zemlje. [[NKVD]] je usmrtil politične zapornike, ki jih ni bilo mogoče evakuirati.<ref>The Baltic Revolution: Estonia, Latvia, Lithuania and the Path to Independence by Anatol Lieven p424 {{ISBN|0-300-06078-5}}</ref> Številni Estonci so odšli v gozd in začeli protisovjetsko gverilsko akcijo. Julija je nemški [[Wehrmacht]] dosegel južno Estonijo. ZSSR je konec avgusta evakuirala Talin z velikimi izgubami, nemške sile pa so oktobra končale zavzetje estonskih otokov. [[File:TLA 1465 1 973 Varemetes Harju tänav, vasakul Kuld Lõvi varemed 1944.jpg|thumb|left| Glavno mesto Talin po bombardiranju sovjetskih letalskih sil med vojno na vzhodni fronti marca 1944]] Sprva so mnogi Estonci upali, da bo Nemčija pomagala obnoviti neodvisnost Estonije, vendar se je to kmalu izkazalo za zaman. Ustanovljena je bila le marionetna kolaboracionistična uprava, okupirana Estonija pa je bila združena v Reichskommissariat Ostland, njeno gospodarstvo pa je bilo v celoti podrejeno nemškim vojaškim potrebam. Približno tisoč estonskih Judov, ki niso uspeli oditi, je bilo leta 1941 hitro pobitih. Ustanovljena so bila številna taborišča za prisilno delo, kjer je umrlo na tisoče Estoncev, tujih Judov, Romov in sovjetskih vojnih ujetnikov. Nemške okupacijske oblasti so začele novačiti moške v majhne prostovoljske enote, a ker so ta prizadevanja prinesla slabe rezultate in se je vojaško stanje poslabšalo, je bil leta 1943 uveden prisilni vpoklic, ki je na koncu pripeljal do oblikovanja estonske divizije Waffen-SS.<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith |first1=David |title=Estonia: Independence and European Integration|page=36 |year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-45213-0}}</ref> Na tisoče Estoncev, ki se niso želeli boriti v nemški vojski, je na skrivaj pobegnilo na Finsko, kjer so se mnogi prostovoljno borili skupaj s Finci [[Nadaljevalna vojna|proti Sovjetom]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Miljan|first1=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|url=https://archive.org/details/historicaldictio0000milj|page=[https://archive.org/details/historicaldictio0000milj/page/275 275]|year=2004|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6571-6}}</ref> Rdeča armada je ponovno dosegla estonske meje v začetku leta 1944, vendar so nemške sile, vključno s številnimi estonskimi enotami, v težkih bojih blizu Narve za šest mesecev ustavile njeno napredovanje v Estonijo. Marca so sovjetske letalske sile izvedle težke bombne napade na Talin in druga estonska mesta. Julija so Sovjeti začeli veliko ofenzivo z juga, zaradi česar so Nemci septembra zapustili celinsko Estonijo, novembra pa so bili zapuščeni estonski otoki. Ko so se nemške sile umikale iz Talina, je zadnji predvojni premier Jüri Uluots imenoval vlado, ki jo je vodil Otto Tief, v neuspešnem poskusu ponovne vzpostavitve neodvisnosti Estonije. Več deset tisoč ljudi, vključno z večino estonskih Švedov, je pobegnilo proti zahodu, da bi se izognili novi sovjetski okupaciji. [[File:Estlandssvenska flyktingar.jpg|thumb|right| Jadrnica, polna beguncev; estonski Švedi so zbežali pred sovjetsko okupacijo na Švedsko (1944).]] Na splošno je Estonija izgubila približno 25 % svojega prebivalstva zaradi smrti, deportacij in evakuacije v drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kangilaski|first1=Jaan |last2=Salo|first2=Vello |title=The white book: losses inflicted on the Estonian nation by occupation regimes, 1940–1991|page=37|year=2005|publisher=Estonian Encyclopaedia Publishers|isbn=9789985701959}}</ref> Estonija je utrpela tudi nekaj nepreklicnih ozemeljskih izgub, saj je Sovjetska zveza prenesla obmejna območja, ki so obsegala približno 5 % estonskega predvojnega ozemlja iz Estonske SSR v [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko SFSR]]. === Druga sovjetska okupacija (1944–1991) === Na tisoče Estoncev, ki so nasprotovali drugi sovjetski okupaciji, se je pridružilo gverilskemu gibanju, znanemu kot "Gozdni bratje". Oboroženi odpor je bil najmočnejši v prvih nekaj letih po vojni, vendar so ga sovjetske oblasti postopoma izčrpale, zato je odpor sredi 1950-ih dejansko prenehal obstajati. Sovjeti so sprožili [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|politiko kolektivizacije]], a ker so bili kmetje proti njej, se je sprožila kampanja terorja. Marca 1949 je bilo približno 20.000 Estoncev deportiranih v Sibirijo. Kolektivizacija je bila kmalu zatem v celoti zaključena.<ref>{{navedi knjigo|last1=Purs|first1=Aldis|title=Baltic Facades: Estonia, Latvia and Lithuania since 1945|url=https://archive.org/details/balticfacadesest0000purs|page=335|year=2013|publisher=Reaktion Books|isbn=9781861899323}}</ref> Sovjetska zveza je začela rusificirati, na stotine tisoče Rusov in ljudi drugih sovjetskih narodnosti je bilo prisiljenih, da se naselijo v Estoniji, kar je sčasoma grozilo, da bo Estonce spremenilo v manjšino v njihovi lastni deželi. Leta 1945 so Estonci sestavljali 97 % prebivalstva, do leta 1989 pa je njihov delež prebivalstva padel na 62 %.<ref>{{cite journal |last1=Puur |first1=Allan |last2=Rahnu |first2=Leen |last3=Sakkeus |first3=Luule |last4=Klesment |first4=Martin |last5=Abuladze |first5=Liili |date=22 March 2018 |title=The formation of ethnically mixed partnerships in Estonia: A stalling trend from a two-sided perspective |url=https://www.demographic-research.org/volumes/vol38/38/38-38.pdf |journal=Demographic Research |volume=38 |issue=38 |page=1117 |doi=10.4054/DemRes.2018.38.38 |access-date= 7 January 2020|doi-access=free | issn = 1435-9871 }}</ref> Gospodarsko je bila težka industrija zelo prednostna, vendar to ni izboljšalo blaginje lokalnega prebivalstva in je povzročilo veliko okoljsko škodo z onesnaževanjem. Življenjski standard pod sovjetsko okupacijo je še bolj zaostajal za bližnjo neodvisno Finsko. Država je bila močno militarizirana, zaprta vojaška območja so pokrivala 2 % ozemlja. Otoki in večina obalnih območij so bili spremenjeni v omejeno obmejno območje, za katero je bilo potrebno posebno dovoljenje za vstop. Zato je bila Estonija precej zaprta vse do druge polovice 1960-ih, ko so Estonci postopoma zaradi dobrega dosega signala začeli gledati finsko televizijo v severnih delih države in tako dobili boljšo sliko o načinu življenja za [[železna zavesa|železno zaveso]]. Gledanje finske televizije je bilo nedovoljeno, a je bilo kljub temu gledano s posebno napravo, izdelano za ta namen.<ref>{{cite journal | url = http://viewjournal.eu/european-television-memories/window-to-the-west/ | title = Window to the West: Memories of watching Finnish television in Estonia during the Soviet period | first1 = Annika | last1 = Lepp | first2 = Mervi | last2 = Pantti | format = PDF | journal = VIEW | date = 2013 | number = 3/2013 | pages = 80–81 | publisher = Journal of European Television History and Culture | access-date = October 11, 2021 | language = en | archive-date = 2018-12-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181218054651/http://viewjournal.eu/european-television-memories/window-to-the-west/ | url-status = dead }}</ref> Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in večina drugih zahodnih držav so menile, da je priključitev Estonije s strani Sovjetske zveze nezakonita. Pravna kontinuiteta estonske države je bila ohranjena s pomočjo vlade v izgnanstvu in estonskih diplomatskih predstavnikov, kar so zahodne vlade še naprej priznavale.<ref>{{navedi knjigo|last1=Lane|first1=Thomas |last2=Pabriks|first2=Artis |last3=Purs|first3=Aldis |last4=Smith|first4=David J. |title=The Baltic States: Estonia, Latvia and Lithuania|page=xx |year=2013|publisher=Routledge|isbn=9781136483042}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Frankowski|first1=Stanisław |last2=Stephan III|first2=Paul B. |title=Legal Reform in Post-Communist Europe: The View from Within |page=73|year=1995 |publisher=Martinus Nijhoff Publishers |isbn=9780792332183}}</ref> === Obnova neodvisnosti === [[File:24.02. kell 8.33. 1989 Toompeal (02).jpg|thumb|right| Modro-črno-bela zastava Estonije je bila dvignjena na vrhu stolpa [[Hermannov grad|Pikk Hermann]] 24. februarja 1989.]] Uvedba perestrojke leta 1987 je ponovno omogočila politično dejavnost, s čimer se je začel proces obnove neodvisnosti, znan kot ''[[Pojoča revolucija]]''. Kampanja okoljske ''fosforitske vojne'' je postala prvo večje protestno gibanje proti osrednji vladi. Leta 1988 so se pojavila nova politična gibanja, kot sta ''Ljudska fronta Estonije'', ki je začela predstavljati zmerno krilo v gibanju za neodvisnost, in radikalnejša ''Estonska stranka narodne neodvisnosti'', ki je bila prva nekomunistična stranka v Sovjetski zvezi in zahtevala popolno obnovo neodvisnosti. Reformist Vaino Väljas je postal prvi sekretar Estonske komunistične partije, pod njegovim vodstvom pa je 16. novembra 1988 estonski vrhovni sovjet izdal deklaracijo o suverenosti, s katero je potrjeval primat estonskih zakonov nad zakonodajo Unije. V naslednjih dveh letih so skoraj vse druge sovjetske republike sledile estonskemu zgledu in izdale podobne izjave. 23. avgusta 1989 je približno 2 milijona Estoncev, Latvijcev in Litovcev sodelovalo v množičnih demonstracijah, ki so oblikovale človeško verigo ''Baltske poti'' v vseh treh republikah.<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=David |title=Estonia: Independence and European Integration |page=52|year=2013 |publisher=Routledge |isbn=9781136452130}}</ref> Leta 1990 je bil ustanovljen Kongres Estonije kot predstavniško telo estonskih državljanov. Marca 1991 je bil izveden referendum, na katerem je 78,4 % volivcev podprlo neodvisnost, med poskusom državnega udara v Moskvi pa je Estonija razglasila obnovitev neodvisnosti 20. avgusta, ki je zdaj estonski državni praznik, znan kot Dan obnove Neodvisnost.<ref>{{navedi splet |url=http://estonianworld.com/life/estonia-celebrates-the-day-of-restoration-of-independence/ |title=Estonia celebrates the Day of Restoration of Independence |date=20 August 2016 |website=Estonian World |access-date=18 August 2018}}</ref> [[File:Balti kett 22.jpg|thumb|Baltska pot v Estoniji]] Sovjetske oblasti so 6. septembra priznale neodvisnost Estonije, 17. septembra pa je bila Estonija sprejeta v Združene narode.<ref name="Dillon164">{{navedi knjigo|last1=Dillon|first1=Patricia |last2=Wykoff |first2=Frank C. |title=Creating Capitalism: Transitions and Growth in Post-Soviet Europe|url=https://archive.org/details/creatingcapitali00dill|page=[https://archive.org/details/creatingcapitali00dill/page/n178 164]|year=2002 |publisher=Edward Elgar Publishing |isbn=9781843765561}}</ref> Zadnje enote ruske vojske so zapustile Estonijo leta 1994. Leta 1992 so se začele korenite gospodarske reforme za prehod na tržno gospodarstvo, vključno s privatizacijo in valutno reformo. Estonija je članica WTO od 13. novembra 1999.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wto.org/english/thewto_e/countries_e/estonia_e.htm#:~:text=Estonia%20has%20been%20a%20member%20of%20WTO%20since,Communities%20for%20legal%20reasons%29%20in%20its%20own%20right. |title=Estonia and the WTO |publisher=World Trade Organization |access-date=20 September 2021 |url-status=live}}</ref> Estonska zunanja politika je bila od osamosvojitve naprej usmerjena proti Zahodu, leta 2004 pa se je Estonija pridružila tako Evropski uniji kot Natu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Miljan|first1=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|pages=18–19|year=2015|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=9780810875135}}</ref> Estonija je 9. decembra 2010 postala članica OECD. 1. januarja 2011 se je Estonija pridružila evrskemu območju in kot prva država nekdanje Sovjetske zveze sprejela enotno valuto EU.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-12098513|title=Estonia becomes 17th member of the euro zone|work=BBC News|date=31 December 2010}}</ref> Estonija je bila izvoljena za članico Varnostnega sveta ZN 2020–21.<ref>{{navedi splet|url=https://vm.ee/en/activities-objectives/estonia-united-nations/estonia-un-security-council|title=Estonia in the UN Security Council &#124; Ministry of Foreign Affairs|website=vm.ee}}</ref> == Naravnogeografske značilnosti == {{glavni|Geografija Estonije}} === Lokacija === [[Slika:Luftbild Finnischer Meerbusen.jpg|levo|sličica|173x173_pik|Satelitska slika Estonije.]] Estonija leži na severu Evrope, na vzhodni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], na ravnem severozahodnem delu vzhodnoevropske plošče med 57,3 ° in 59,5 ° S in 21,5 ° in 28,1 ° V. Povprečna nadmorska višina doseže le 50 metrov, najvišja točka države pa je Suur Munamägi na jugovzhodu s 318 metri. Ima 3794 kilometrov obale, ki jo zaznamujejo številni zalivi. Število otokov in otočkov v Baltskem morju v Estoniji je ocenjeno na približno 2222, država pa jih ima 2355, vključno s tistimi v jezerih. Dva od njih sta dovolj velika, da tvorita ločeni okrožji: Saaremaa in Hiiumaa.<ref name="worldinfo">{{navedi splet|url=http://www.worldinfozone.com/country.php?country=Estonia|title=World Info Zone|publisher=World Info Zone|access-date=2 June 2010}}</ref> Majhna, nedavna kopica meteoritnih kraterjev, največji od katerih se imenuje [[krater Kaali]], je v [[Saaremaa|Saaremai]] v Estoniji. Estonija je majhna država. Površje (45.227&nbsp;km²), z 1.315.819 prebivalci (leta 2014). Estonija ima naslednje sosede: Rusijo na vzhodu, Latvijo na jugu, Švedsko na zahodu in Finsko na severu. Skupna dolžina celotne meje je 645&nbsp;km, polovica jih poteka ob rekah. Estonija ima kopensko mejo samo z Rusijo in Latvijo s preostalimi pa ima dogovorjeno mejo na morju. Estonija ima dober politično-geografski položaj saj jo obkrožajo svetovne velesile. To sta Rusija in Nemčija. Z vidika ekonomske - gospodarske geografije Estoniji njena lega ob Baltskem morju prinaša pomorsko povezavo z drugimi državami, še posebej pa z baltskimi. Ekonomsko gospodarski položaj Estonije se je sčasoma spreminjal. Estonija je že postala članica Evropske Unije, zato so njene gospodarske partnerice predvsem države, ki so članice EU. Povezava z ostalimi Baltskimi državami je postala sekundarnega pomena. === Podnebje === {{glavni članek|Podnebje Estonije}} Estonija leži na prehodu iz celinskega v oceansko [[podnebje]]. Na estonsko podnebje najbolj vpliva [[Atlantski ocean]], ki navsezadnje vpliva na podnebje celotne Evrope. Aktivni cikloni v severnem delu Atlantskega oceana (Islandski minimum) povzročajo, da je vreme v Estoniji spremenljivo, pogosti pa so tudi močni vetrovi in nihanje temperatur. Zahodni vetrovi prinašajo vlažen zrak globoko v notranjost kontinenta. Pozimi povzročajo toplejše vreme, poleti pa povzročajo nekoliko milejše vreme. V Estoniji prevladujejo zmerne oceanske in celinske zračne mase. Celinske zračne mase so bolj pogoste v drugi polovici zime, spomladi ter v prvi polovici poletja. Do vdora suhih in mrzlih polarnih zračnih mas prihaja redkeje, večinoma jeseni ter pozimi. Glavni razlog za razlike v temperaturah med različnimi regijami v Estoniji je Baltsko morje. Pozimi povzroča, da so obalni predeli toplejši od tistih v notranjosti države. Povprečna temperatura v januarju je od -6&nbsp; °C do -7&nbsp; °C v notranjosti in vzhodu Estonije, medtem ko je na zahodu Estonije povprečna temperatura -2&nbsp; °C. Najhladnejši mesec je februar. Spomladi se notranjost segreje hitreje od obalnih predelov zato so le ti hladnejši od ostalih predelov v Estoniji. Razlike v povprečni temperaturi v maju presegajo 3,5&nbsp; °C. Poleti so te razlike zanemarljive. Povprečna temperatura se poleti giblje nekje med 16&nbsp; °C in 17,4&nbsp; °C. Najhladnejša območja so v višavjih, najtopleje pa je recimo v okolici mesta Pärnu na zahodu države. Jeseni se notranjost države ohlaja počasneje od obalnih predelov. Povprečna temperatura v Estoniji je nekje med 4,3&nbsp; °C in 6,5&nbsp; °C. Največjo temperaturo so izmerili leta 1992 in je znašala 35,6&nbsp; °C, najnižja temperatura pa je bila izmerjena leta 1940 in je znašala -45,5&nbsp; °C.<ref name="EMHI">{{navedi splet |url=http://www.emhi.ee/index.php?ide=6,299,302 |title=Keskmine ohutemperatuur (°C) 1971–2000 |publisher=Emhi.ee |access-date=2 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222111033/http://www.emhi.ee/index.php?ide=6,299,302 |archive-date=22 February 2012 |url-status=dead}}</ref> Povprečna hitrost vetra je v notranjosti Estonije 4&nbsp;m/s medtem ko je ob obalnih predelih 6&nbsp;m/s. Estonija leži na območju kjer je podnebje vlažno. Povprečna relativna vlažnost znaša 80–83 %. Višja je pozimi, najmanjša pa maja, ko znaša 70 %. Povprečna količina padavin v Estoniji se giblje med 550 in 800&nbsp;mm. Obalni predeli so bolj namočeni od tistih v notranjosti države. Območja z več padavinami so v višjih predelih ter v pasu 30–60&nbsp;km od obale.<ref name=emhi2>{{navedi splet|url=http://www.emhi.ee/?ide=6,299,303 |title=Sademed, õhuniiskus |publisher=Emhi.ee|access-date=2 June 2010}}</ref> Snežna odeja se obdrži v povprečju 75–135 dni. Najdlje na gričevju, medtem ko najkrajši čas na otokih na vzhodu. === Relief === Estonsko površje je v večji meri ravninsko, kjer se višavja izmenjujejo s kotlinami in depresijami. Te reliefne oblike skupaj z obalnimi [[klif]]i predstavljajo značilnosti estonskega [[relief]]a. Erozijska in akumulacijska višavja lahko razberemo: * erozijska višavja so večinoma nizka in prekrita s tanko plastjo [[kvartar]]nih kamnin; * akumulacijska višavja so višja. Prevladujejo griči in doline, ki so prekrite s kvartarnimi sedimenti. [[Slika:Suur Munamägi.jpg|levo|sličica|Najvišji vrh Estonije - [[Suur Munamägi]] (318 m)]] Višji predeli so tudi visoke planote na severu Estonije. Večinoma so visoke od 50 do 70 m. V notranjosti teh planot so pogoste rečne doline ter kraške značilnosti. Visoko planoto Ugandi na jugu Estonije sestavlja [[peščenjak]]. V notranjosti planote so izdolbene stare rečne doline. Nižavja, ki so visoka do 50 m je poplavilo Baltsko morje. Pokrivajo približno polovico estonskega ozemlja. Največja so na zahodu Estonije. Estonska nižavja na zahodu so močvirnate planote, ki so visoke do 20 m in so iz [[apnenec|apnenca]]. Nižina Pärnu je močvirnata. Sestavljena je iz peščenjakov. Ta nižavja se razširijo tudi na otočja na zahodu, kjer segajo do 20 m nad morsko gladino. Obalna nižina na severu države je pas, ki je širok do 20&nbsp; km. Območje vsebuje polotoke in zalive ter otoke. Nižine so prisotne tudi zahodno in severno od depresije jezera [[Peipsi]] in jezera [[Võrtsjärv]]. Depresije in doline so zlahka razpoznavne na severu Estonije, kjer ločujejo višje predele. Depresija Valga je med dvema višavjema in sicer Sakala in Karula. Depresija Hargla pa ločuje višavji Haanja in Karula. V Estoniji so [[paleozoik|paleozojski]] sedimenti prekriti s kvartarnimi sedimenti. Paleozojske kamnine so značilne za obalne klife blizu morja ter za večja jezera in rečne doline. Vse te značilnosti so se formirale z erozijo rek, morij ter jezer v času [[pleistocen]]ske poledenitve. Estonsko površje vključuje reliefne oblike, ki so stare tudi več kot 300 milijonov let. Morje, ki je bilo razlog za nastanek paleozojskih sedimentov, se je umaknilo ob koncu [[Devon (geološka doba)|devona]]. Pustilo je ravne planote, ki segajo do Finske in Rusije. Erozija, ki je kriva za depresije v osrednji Estoniji se je začela na začetku [[kenozoik]]a in je trajala do pleistocenske poledenitve (2 milijona let pred sedanjostjo). Pleistocenska poledenitev je znižala nekatere reliefne značilnosti. Približno 12 tisoč let pred sedanjostjo je bila Estonija prekrita s Baltskim jezerom. Pred približno 7000 leti pa je prednik današnjega Baltskega morja, preplavil obalna območja na severu in zahodu države. Ko se je led umaknil so se višavja in nižavja osvobodila ledu. Nižavja je led obrusil. Relief oz. površje po ledeni dobi se precej razlikuje od površja pred ledeno dobo. Poleg erozijskih in akumulacijskih delavnosti ledu je pomembno še: * pred ledeno dobo se je gladina morja zvišala za 100 m in prekrila površje zaradi česar je nastalo Baltsko morje ter zalivi; * led je potisnil površje nekaj sto metrov nižje kot je bilo pred ledeno dobo. Ko se je led umaknil se je površje začelo spet počasi dvigati in se danes dviga za približno 3–5&nbsp; mm na leto. [[Slika:Viru Bog, Parque Nacional Lahemaa, Estonia, 2012-08-12, DD 60.JPG|levo|sličica|304x304_pik|[[Narodni park Lahemaa]].]] === Tla in rastje === Kvartarne kamnine vplivajo na značilnosti estonske pokrajine. So primarni izvor zemlje ter pomembno vplivajo na vodne značilnosti in kemično sestavo vode. Kvartarne kamnine so se formirale po zadnji ledeni dobi. Debelina kvartarnih kamnin je na severu in osrednji Estonijo od 2–3 m medtem ko je na jugu od 5–10 m. Na apnenčastih planotah kvartarnih kamnin večinoma ni. Največjo debelino teh kamnin pa lahko zaznamo v starih rečnih dolinah. Po umiku ledu so bile kvartarne kamnine nižavij ustvarjene s pomočjo morja. V višavjih, ki niso bila pod vplivom morja so bile te kamnine ustvarjene z erozijo ali akumulacijo. Sedimenti, ki so nastali po poledenitvi so drugačnega izvora. Pesek in prod sta morskega izvora. Prst se zelo razlikuje predvsem zaradi različnega materiala ter različnih vodnih razmer. V Estoniji lahko najdemo približno 10 vrst prsti, ki se med sabo razlikujejo po sestavi, lastnostih itd. Apnenčaste rendzine je prisotna na severu in zahodu Estonije. Te prsti vsebujejo veliko humusa in hranljivih snovi toda so precej skalnate in občutljive na sušo. Najpogostejše naravno rastje na takih prsteh so gozdovi in travniki. Prizadevajo si, da bi take prsti bile čim bolj nedotaknjene s strani človeka. Prodaste rendzine lahko prav tako najdemo na severu in zahodu države. Take prsti vsebujejo veliko humusa in hranljivih snovi ter precej apnenčastih kamnov. Take prsti so v Estoniji močno obdelane za razliko od prejšnjih prsti. Tam kjer pa je na teh prsteh še vedno naravno rastje, lahko najdemo gozdove in travnike. Podzoli so prsti sive barve, ki jih najdemo v borovih gozdovih. V teh prsteh humus ni prisoten. Značilnost te vrste prsti je obstoj zeleno-belega aluvialnega horizonta ter pod njim rdeče-rjavega aluvialnega horizonta bogatega z [[aluminij]]em in [[železo]]m. Psevdoglinena tla so prisotna na jugu ter v osrednji Estoniji. Prisotnost omenjenih tal je odvisna od [[glina|gline]]. Značilnosti teh prsti je sezonska stagnacija količine vode še posebej jeseni. Vsebujejo tudi humus vendar v majhnih količinah. Take prsti v Estoniji uporabljajo za obdelovanje. Tam kjer je še vedno prisotno naravno rastje pa rastejo gozdovi. V Estoniji do tudi prsti za katere je značilen zeleno-moder horizont, ki je nastal v pogojih visoke vsebnosti vode v prsti. Na površju pa je horizont, ki vsebuje humus. Na teh prsteh rastejo borovi gozdovi. Take soli so nastale v apnenčastem okolju. Na zahodu države lahko na teh prsteh opazimo obdelovalne površine. [[Šota|Šotne]] prsti zasedajo približno četrtino estonskega površja in so tam kjer so [[močvirje|močvirja]]. Te prsti so zgrajene iz 30&nbsp; cm debele plasti šote pod šoto pa so podzoli. Rečne prsti se pojavljajo na področjih, kjer vode poplavljajo. Dandanes je večina rek že zajezenih ali obdanih z nasipi tako, da so poplave redke in taka območja počasi izginjajo. Vrhovi in pobočja gričev v Estoniji so prekriti z erozijsko prstjo, kjer je plast humusa izredno tanka zaradi erozije ali pa sploh ni prisotna. === Vodovje === Estonija ima več kot 1400 jezer. Večina je zelo majhnih, največje Pejpoško jezero je 3555&nbsp;km². V državi je veliko rek. Najdaljše med njimi so Võhandu (159&nbsp;km), Pärnu (153&nbsp;km) in Põltsamaa (135&nbsp;km).<ref name="timber">[http://www.estoniantimber.ee/facts/ Facts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202081812/http://www.estoniantimber.ee/facts/|date=2 February 2017}} Estonian Timber</ref> Poleti v mnogih rekah voda izhlapi, spomladi pa so pogoste poplave (poplavljata reka [[Emajõgi]], reka Kasari). Reka Emajõgi, ki povezuje dve največji jezeri je edina reka v Estoniji, ki je plovna po celotni dolžini prav tako je tudi najdaljša (209&nbsp; km). Najdaljša reka v osrčju Estonije se imenuje Pärnu in je dolga 153&nbsp; km (tretja najdaljša reka v Estoniji). Druga najdaljša reka pa je Võhandu in je dolga 159&nbsp; km. V Estoniji je približno 1200 naravnih jezer, ki imajo površino večjo od enega hektarja. Večina jezer se je izoblikovala v času, ko se je topil celinski led. Veliko jih je v gričevju na severu Estonije, na nizkih obalah na zahodu države ([[morena|morenska]] pokrajina) - za morensko pokrajino so značilna močvirja (približno 20.000 močvirij, [[barje|barij]] in plitvih jezer). Danes je v Estoniji približno 150 umetnih jezer. Z namenom spreminjanja pokrajine nastajajo vedno nova umetna jezera. === Biotska raznolikost === V Estoniji je še vedno mogoče najti številne vrste, ki so že izumrle v večini evropskih držav. Med sesalci, ki so prisotni v Estoniji, so [[Volk|sivi volk]], [[ris]], [[rjavi medved]], [[Navadna lisica|rdeča lisica]], [[jazbec]], [[divja svinja]], [[los]], [[Navadni jelen|jelen]], [[Srna|srnjad]], [[bober]], [[vidra]], [[sivi tjulenj]] in [[obročasti tjulenj]]. Kritično ogrožena [[evropska vidrica]] je bila uspešno naseljena na otok [[Hiiumaa]], redka [[sibirska leteča veverica]]<ref>{{navedi knjigo|last1=Taylor|first1= Neil|title= Estonia|url=https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8|pages=[https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8/page/6 6]–7|year=2014|publisher= Bradt Travel Guides |isbn=9781841624877}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Taylor|first1= Neil|title= Estonia|url=https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8|page=[https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8/page/4 4]|year=2014|publisher= Bradt Travel Guides |isbn=9781841624877}}</ref> pa je prisotna v vzhodni Estoniji. Priseljene vrste, kot so jelen [[sika]], [[rakunasti pes]] in [[pižmovka]], je danes mogoče najti po vsej državi.<ref>{{navedi splet|url=http://naturetours.ee/?page=3338&text=Mammals%20in%20Estonia|title=Mammals in Estonia|publisher=Estonian Nature Tours|date=Autumn 2017|access-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410003844/http://naturetours.ee/?page=3338&text=Mammals%20in%20Estonia|archive-date=10 April 2019|url-status=dead}}</ref> V Estoniji je bilo najdenih več kot 300 vrst ptic, med njimi [[Belorepec|orel belorepec]], [[mali klinkač]], [[planinski orel]], [[divji petelin]], [[Črna štorklja|črna]] in [[bela štorklja]], številne vrste [[Sove|sov]], [[Vateri|vaterov]], [[gosi]] in mnoge druge.<ref>{{navedi knjigo|last1=Taylor|first1= Neil|title= Estonia|url=https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8|pages=[https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8/page/7 7]–8|year=2014|publisher= Bradt Travel Guides |isbn=9781841624877}}</ref> [[Kmečka lastovka|Kmečka lastovska]] je [[Seznam nacionalnih ptic|nacionalna ptica]] Estonije.<ref>{{navedi knjigo|last1=Spilling|first1=Michael|title=Estonia|url=https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8|page=[https://archive.org/details/estoniabradttrav0000tayl_s9l8/page/11 11]|year=2010|publisher=Marshall Cavendish |isbn=9781841624877}}</ref> [[Zavarovana območja Estonije]] pokrivajo 18 % estonskega kopna in 26 % njenega morskega ozemlja. Obstaja 6 narodnih parkov, 159 naravnih rezervatov in številna druga zaščitna območja.<ref>{{navedi splet|url= https://www.keskkonnaamet.ee/en/news/nature-conservation-estonia |title=Nature conservation in Estonia |publisher=Estonian Environmental Board |date=16 November 2017 |access-date=23 February 2018}}</ref> [[Indeks integritete gozdne krajine]] za leto 2018 je imel povprečno oceno 3,05 / 10, kar ga uvršča na 152. mesto od 172 držav. == Prebivalstvo == V Estoniji živi ok. 1,3 milijona prebivalcev, od tega okrog 0,9 milijona [[Estonci|Estoncev]]. 25 % prebivalcev Estonije je [[Rusi|Rusov]]. == Upravna delitev == [[Slika:Eesti maakonnad 2006 blue.svg|desno|brezokvirja|502x502_pik]] Estonija je razdeljena na 15 glavnih administrativnih enot, imenovanih okrožje ([[estonščina|estonsko]] ''maakond'', množina ''maakonnad''):<ref>{{navedi knjigo |title=Public administration characteristics and performance in EU28 |last1=Pesti |first1=Cerlin |last2=Randma-Liiv |first2=Tiina |date=April 2018 |chapter=Estonia |chapter-url=https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/c017bdc1-960e-11e8-8bc1-01aa75ed71a1/language-en |editor-last=Thijs |editor-first=Nick |editor2-last=Hammerschmid |editor2-first=Gerhard |publisher=Publications Office of the European Union |location=[[Luxembourg]] |pages=252–255 |doi=10.2767/74735 |isbn=9789279904530 |access-date=2020-12-29 |archive-date=2021-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308001334/https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/c017bdc1-960e-11e8-8bc1-01aa75ed71a1/language-en |url-status=dead }}</ref> * [[Okrožje Harju]] (''Harju maakond'' ali ''Harjumaa'') * [[Okrožje Hiiu]] (''Hiiu maakond'' ali ''Hiiumaa'') * [[Okrožje Ida-Viru]] ali Vzhodna Virumaa (''Ida-Viru maakond'' ali ''Ida-Virumaa'') * [[Okrožje Järva]] (''Järva maakond'' ali ''Järvamaa'') * [[Okrožje Jõgeva]] (''Jõgeva maakond'' ali ''Jõgevamaa'') * [[Okrožje Lääne]] (''Lääne maakond'' ali ''Läänemaa'') * [[Okrožje Lääne-Viru]] ali Zahodna Virumaa (''Lääne-Viru maakond'' ali ''Lääne-Virumaa'') * [[Okrožje Pärnu]] (''Pärnu maakond'' ali ''Pärnumaa'') * [[Okrožje Põlva]] (''[[Põlva maakond]]'' ali ''[[Põlvamaa]]'') * [[Okrožje Rapla]] (''Rapla maakond'' ali ''Raplamaa'') * [[Okrožje Saare]] (''Saare maakond'' ali ''Saaremaa'') * [[Okrožje Tartu]] (''[[Tartu maakond]]'' ali ''[[Tartumaa]]'') * [[Okrožje Valga]] (''[[Valga maakond]]'' ali ''[[Valgamaa]]'') * [[Okrožje Viljandi]] (''Viljandi maakond'' ali ''Viljandimaa'') * [[Okrožje Võru]] (''[[Võru maakond]]'' ali ''Võrumaa'') == Politika == {{Več slik | align = right | direction = horizontal | total_width = 320 | image1 = Ülle Madise in October 2024 (cropped).png | alt1 = [[Ülle Madise]] | caption1 = Predsednica države [[Ülle Madise]] | image2 = Kristen Michal.jpg | alt2 = [[Kristen Michal]] | caption2 = Predsednik vlade [[Kristen Michal]] }} Estonija je parlamentarna republika. Najvišja funkcija v državi je funkcija predsednika, med tem ko ima največ pristojnosti predsednik vlade, kot predstavnik izvršilne veje oblasti. Estonija je od [[1. maj]]a [[2004]] članica [[Evropska unija|Evropske unije]], prav tako je del [[Evroobmočje|evroobmočja]]. Prav tako leta 2004 je Estonija vstopila v zvezo [[NATO]]. === Volitve === ''Glej: [[Volitve v Estoniji]]'' === Vlada Estonije === ''Glej: [[Predsednik vlade Estonije]]'' === Predsedniki države === ''Glej: [[Predsednik Estonije|Seznam predsednikov Estonije]]'' === Zunanje zadeve === * [[Seznam veleposlaništev Estonije]] == Gospodarstvo == === Splošno === [[Slika:Tln1.jpg|levo|sličica|Poslovni predel prestolnice [[Talin]]a.]] Kljub hitri rasti ekonomije v zadnjih petih letih, ima Estonija še vedno za približno polovico manjši [[BDP]] od držav [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. Estonci zaslužijo približno polovico evropskega povprečnega dohodka, čeprav je bila [[gospodarska rast]] v zadnjih letih hitra in so razlike začele počasi izginjati. Čeprav je obsežnih gospodarskih reform večinoma že konec, so spremembe, ki jih doživlja Estonija, bolj dramatične od tistih v državah Zahodne Evrope. K bolj uravnoteženemu gospodarskemu razvoju so prispevale tudi mirnejše razmere v Evropi. Estonsko gospodarstvo je raznoliko. Tako [[industrija]], [[transport]] in [[trgovina]] so enako pomembni. Zaradi velikih zalog [[les]]a - država ima obsežne gozdove, estonsko gospodarstvo temelji večinoma na panogah, ki so povezane z lesom. Estonski energijski sektor temelji na [[nafta|nafti]], ki jo pridobivajo iz [[skrilavec|skrilavca]], ki je zelo redka surovina. Finska in Švedska sta najpomembnejši estonski trgovinski partnerici. Na rast gospodarstva pa veliko vpliva tudi več kot 2 milijona turistov, ki obišče državo vsako leto. Gospodarske reforme so povzročile povečanje [[brezposelnost]]i v 90. letih. Stanje se dandanes že počasi izboljšuje in nezaposlenost se je zmanjšala za 10 %, število zaposlenih pa narašča. Od leta 1992 je bila estonska nacionalna valuta [[estonska krona]]. [[Švedska krona|Krona]] je bila sprva fiksirana na [[nemška marka|nemško marko]] (1 marka = 8 kron), po uvedbi [[evro|evra]] pa so krono fiksirali na evro (približno 15,645 kron). Monetarne reforme so povzročile hitre spremembe v celotnem finančnem sektorju. Zelo hitro se je razmahnilo internetno bančništvo. 1. januarja 2010 je Estonija vstopila v [[evroobmočje]] in prevzela evro za svojo valuto. === Struktura gospodarstva === Več kot 65 % BDP-ja predstavlja storitveni sektor, industrija prispeva okoli 28 %, medtem ko primarne panoge (tudi [[kmetijstvo]]) prispevajo 6,5 % BDP-ja. [[storitvena dejavnost|Storitveni sektor]] je v 90. letih doživel hiter razvoj. Ključni sektorji v estonskem gospodarstvu so: * [[energetika|energija]], pridobljena iz nafte iz skrilavcev; * [[telekomunikacije]]; * [[tekstil]]ni izdelki, kemični izdelki; * [[bančništvo]], storitve; * živilska in ribiška industrija; * [[gozdarstvo]]; * [[ladjedelništvo]]; * elektronika in transport; * turizem in tranzit. [[Slika:Musée de plein air (Tallinn) (7644656256).jpg|sličica|270x270_pik|Tradicionalna estonska kmetija.]] === Kmetijstvo === ''Kratke informacije: Estonija ima 1,46 mil. Njiv ter 326.000 ha travnikov in pašnikov.Glavni pridelki so krompir, žita ( ječmen, oves, pšenica, rž ) in lan, na obsežnih površinah pridelujejo živinsko krmo. Živinoreja je najpomembnejša panoga kmetijstva, zlasti mlečna govedoreja, prašičereja in perutninarstvo.'' Samo nekaj generacij nazaj je bilo kmetijstvo izredno pomembno in s to dejavnostjo se je ukvarjalo večina ljudi.V zdajšnjih časih se ukvarja s kmetijstvom le okoli 5 % vsega prebivalstva Estonije. Kot rezultat gospodarskih reform je postalo zadružno gospodarstvo (kolhozi) preteklost. Uveljavile so se manjše kmetije. Čas tranzicije je pomenih težke čase za estonsko kmetijstvo. Razlogov je več: * uvoz poceni izdelkov * kmetje so potrebovali novo opremo in stroje, toda denarja za to ni bilo * nezmožnost izvoza v Rusijo zaradi krize v tej državi v poznih 90. letih Govedo, prašiči in perutnina prevladujejo na farmah v Estoniji. Na obsežnih območjih gojijo večinoma žitarice ter zelenjavo. Izdelki so namenjeni večinoma za lastne potrebe, medtem ko meso uvažajo. Mlečni izdelki in nekateri specifični proizvodi (gobe) so namenjeni izvozu. V zadnjem času je tudi zaznati vse večjo priljubljenost ekološkega kmetovanja. === Gozdarstvo === ''Kratke informacije: Estonija ima 2,02 mil. Ha gozdov, več kot polovica jih je v lasti države.'' [[Gozd]]ovi so v Estoniji najpomembnejše naravno bogastvo. V gozdarstvu je zaposlenih samo 1,5 % vsega estonskega prebivalstva. Proizvede približno 2 % celotne estonske proizvodnje toda obenem gozdarstvo prispeva pomembno surovino za lesno, papirno in pohištveno industrijo, kjer pa je zaposlenega 6 % celotnega prebivalstva. Večji del proizvedenih izdelkov industrij, ki so povezane z gozdarstvom je namenjenih v izvoz. Izvoz pohištva ter lesenih hiš narašča hitro. Države v katere izvažajo tovrstne izdelkov so [[Švedska]], [[Finska]], [[Nemčija]], [[Norveška]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Podjetja so razpršena po celotni Estoniji. === Živilska industrija === Živilska industrija je doživela večje spremembe v zadnjih nekaj letih. Estonci obožujejo domačo hrano, ker menijo, da je boljše kvalitete. Na primer, v zgodnjih 90. letih so večino sladoleda uvozili, toda danes je delež uvoza padel na 14,5 % kar je posledica tega, da so proizvodnje metode postale bolj moderne. Estonsko mlečno in mesno industrijo sestavljajo tako majhna kot velika podjetja. Privatno lastništvo je najbolj razširjeno, nekatera podjetja pa pripadajo tudi trgovskim združenjem. V Estoniji so najbolj priljubljene sladkarije podjetja Kalev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1921. === Lahka industrija === Konec 90-ih let je večina tekstilnih tovarn v Estoniji delalo za tuja podjetja. Izkušnje so se z leti nakopičile in zdaj je situacija obratna. V druge države zdaj izvozijo samo dizajn (Finska, Švedska, medtem ko izdelke izdelajo doma. Estonska podjetja imajo stranske pogodbe sklenjene s podjetji iz Litve, Latvije, [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Rusija|Rusije]] in celo [[Kitajska|Kitajske]] (podizvajalci) - v teh podjetjih delajo sestavne dele za izdelke, ki jih nato izdelajo v Estoniji. Estonske trgovske znamke so dandanes že precej uveljavljene v tujini (Monton, Baltman) === Kemična industrija === Gospodarske spremembe so v 90. letih še posebej prizadele kemično industrijo, saj je bilo večino podjetij navezanih na vojaško industrijo Sovjetske Zveze, ki pa ni več potrebovala izdelkov Estonije, ko se je le ta osamosvojila. V gospodarskem kaosu, ki je vladal v Rusiji so estonska podjetja izgubila pogodbe z ruskimi podjetji. Kemična podjetja so se iz te zagate rešila tako, da je poiskala nove partnerje, trge in tudi nove izdelke s katerimi je bilo moč prodreti na trg. Estonska kemična podjetja proizvajajo gnojila, kemikalije itd. === Tranzit in transport === ''Kratke informacije: * cestni promet: 14.992&nbsp;km cest (54 % asfaltiranih) od tega 64&nbsp;km avtocest * železniški promet: 1018&nbsp;km železniških prog. Upravlja jih državno podjetje Estonske železnice * ladijski promet: trgovsko ladjevje ima skupaj 234 ladij s skupno nosilnostjo 695.000 t in je v lasti državne Estonske ladijske družbe. Največje pristanišče je Talin. * letalski promet: mednarodno letališče je v Talinu. Nacionalni prevoznik je Estonian Air '' Tovorni promet med Rusijo in ostalim svetom pomemben pritok dobička za estonska pristanišča toda vloga tranzita v estonskem gospodarstvu iz leta v leto pada. Primarni razlog je predvsem to, da Rusija večino svoje nafte odpelje s tankerji v svet preko svojih pristanišč in ne več toliko preko estonskih. Nekdaj je Rusija prek železnic pripeljala nafto do estonskih pristanišč, dandanes pa Rusija prek Estonije večinoma tovori le še gnojila ter drugi blago. Drugo pomembno področje je prevoz potnikov, ki je direktno povezano s turizmom. Prevoz približno 2,7 milijonov potnikov med glavnima mestoma Estonije in Finske drži pokonci mnoga skandinavska in estonska podjetja. Med poletjem trajekti delujejo s polno paro in sicer med Talinom in Helsinki. Estonija vzdržuje tudi redno morsko povezavo z Švedsko in poleti tudi z Nemčijo. Večina tovora je še vedno prepeljanega po cestah. To velja predvsem za prevoz tovora znotraj države, saj so razdalje relativno kratke. Prevoz potnikov je organizirano večinoma z avtobusi, obstajajo pa tudi mednarodne proge do Litve, Latvijo, Poljske, Nemčije, Rusije ter drugih skandinavskih držav. Značilnost Estonije so tudi slabe ceste. === Turizem === Estonijo obišče približno 3,3 milijonov turistov vsako leto. Večina turistov prihaja iz Finske. Ti v Estoniji ostanejo le kratek čas predvsem zaradi tega ker razdalje niso velike (trajekti). Število turistov iz Nemčije in Švedske konstantno narašča. Pomembno je glavno mesto Talin, ki ga vsako leto obišče preko 200.000 obiskovalcev iz različnih držav (ZDA, VB). Število turistov, ki se odpravijo v Estonijo z namenom, da bi nakupovali se je v zadnjih letih precej zmanjšalo, predvsem zaradi dviga cen različnih dobrin. Turisti, ki prihajajo z ladjami ali trajekti se nastanijo večinoma v glavnem mestu Talin in drugih obalnih mestih. Ljudje, ki pridejo v Estonijo za dalj časa pa si pridejo ogledati [[Zavarovana območja Estonije|zavarovana območja]] itd. Večino iztržka od turizma gre v roke turističnim in potovalnim agencijam. Ker večji del turistov pride v Estonijo zaradi nakupovanja, le ti povzročajo velik dohodek tudi trgovinam. 10 % estonskega gospodarstva je posredno in neposredno povezano s turizmom. ==== Naravne in kulturne znamenitosti ==== '''[[Krater Kaali]]''' Skupina manjših jezerc (največje s premerom 110 m) na otoku [[Saaremaa]], nastalih v kotanjah, ki jih je napravil [[meteorit]] v 8. st. pr. n. št. ''' Kuressaare''' Mesto na otoku Saaremaa, s slikovitim starim mestnim jedrom in trdnjavo nemškega viteškega reda iz 14. stoletja. ''' [[Narodni park Lahemaa]]''' Narodni park ob obali Finskega zaliva vzhodno od Talina z obsežnimi [[resava]]mi na apnenčastem platoju s številnimi eratičnimi bloki, jezeri, slapovi in slikovito skalnato obalo. Tu je tudi baročni dvorec [[Palmse]]. '''[[Narodni park Soomaa]]''' Severovzhodno od Vilandije obsega 367&nbsp;km². Ima obsežna šotišča, močvirne travnike in gozdove z bogatim rastlinstvom in živalstvom. '''[[Talin]]''' Glavno mesto in kulturno središče države v Finskem zalivu. ''Zgornje mesto'' na nizki vzpetini Toompea z istoimenskim [[Grad Toompea|gradom]] (sedanji je iz 18. stoletja; sedež estonskega parlamenta), [[Stolnica sv. Marije v Talinu|gotsko stolnico]] (13. stoletje), pravoslavno [[Cerkev Aleksandra Nevskega, Talin|cerkev Aleksandra Nevskega]] (19. stoletje) in Muzejem estonske umetnosti. Trije ohranjeni obrambni stolpi, med njimi Veliki Hewrman (visok 46 m) so iz 14. stoletja. Ob vznožju je staro hanzeatsko ''Spodnje mesto'' s slikovitimi ulicami in hišami bogatih trgovcev. Stolnica sv. Nikolaja iz 15. stoletja je zdaj koncertna dvorana in muzej. Tu je gotska mestna hiša (14. stoletje) cerkev sv. Olafa (13. stoletje) s 124 m visokim zvonikom in delno obnovljeno obzidje. [[Palača Kadriorg]] s parkom, zgrajena za ruskega carja Petra Velikega (1718-36) je zdaj rezidenca predsednika republike. Vse del svetovne dedščine Unesca. '''[[Tartu]]''' Staro trgovsko in univerzitetno mesto (od 1632) ob reki [[Emajõgi]]. Razvaline [[Stolnica v Tartuju|cerkve Nemškega viteškega reda]] iz 13. stoletja, številne klasicistične stavbe, zgrajene po požaru 1775 (sedež univerze, [[Mestna hiša, Tartu|mestna hiša]]), [[Cerkev sv. Janeza, Tartu|cerkev sv. Janeza]] (14. stoletje), Estonski narodni muzej, botanični vrt. === Trgovina in storitve === Vse večje nakupovanje postaja vse večja težava toda ljudje so drugačnega mnenja in nadaljujejo z velikim zapravljanjem, kljub temu da plače naraščajo počasi cene pa hitro. V zadnjih letih je opaziti večanje števila velikih trgovskih centrov, ki izpodrivajo majhne trgovinice. Državo so preplavila trgovska podjetja iz Finske, Švedske pa tudi iz Latvije. Preskrba z različnimi storitvami – od osebnih storitev pa do rekreacije in zabave – narašča zelo hitro. === Nepremičninski sektor === Gradnja stavb je dobila zalet šele v zadnjih nekaj letih. Ljudje enostavno niso imeli denarja poleg tega pa je bilo priti do posojila precej težko. Dandanes gradijo ljudje hiše ne samo v glavnem mestu, ampak tudi v drugih večjih mestih. Sanje vsakega povprečnega Estonca so, da bi živel na podeželju blizu mesta v veliki hiši. Mesta so se morala razširiti ravno zaradi pritiska novih priseljencev. Še vedno pa ljudje se največ denarja zapravijo za obnovo starih objektov. Olajšana pridobitev posojila je spodbudila Estonce, da so začeli kupovati novo pohištvo in drugo opremo za svoja stanovanja. Cene nepremičnin se precej razlikujejo. Najvišje so cene v samem centru Talina ter ob obali. === Telekomunikacije === Telekomunikacije se v zadnjem času razvijajo zelo hitro, kar je Estonijo povzpelo med prve v Evropi po razvitosti telekomunikacij. Napredek ni potekal tako gladko. Probleme so predstavljale in še vedno predstavljajo cene računalnikov, ki so za nekatere Estonce še vedno previsoke. Visoke so tudi cene internetnih priključkov. Estonci so hitro sprejeli mobilne telefone. Procent uporabnikov je že presegel 65 %. To razlaga tudi povečanje različnih mobilnih storitev (plačevanje z mobitelom). V tem lahko iščemo razlog za upad prisotnosti stacionarnih telefonov v domovih Estoncev. Približno 45 % celotnega prebivalstva ima dostop do interneta. Med njimi prevladujejo mladi ljudje. Raziskave so pokazale, da kar 80 % tistih, ki so stari do 20 let uporablja internet. Predvidevajo, da ima skoraj 50 % družin z otroki doma računalnik. Uporaba interneta je kljub temu v domovih manjša, večja pa je v šolah, podjetjih... Storitve, ki temeljijo na internetu in druge elektronske storitve so dosegle hitro rast (vračanje dohodnine…) Računalniki so osvojili praktično vsa podjetja. Parlamentarna zasedanja npr. uporabljajo namesto papirja računalniške zaslone itd. Estonci drugače niso ravno navdušeni nad internetnim nakupovanjem tako, da nakupuje preko interneta samo 7 % Estoncev. === Trg delovne sile === '''Zaposlenost''' Okoli 62 % Estoncev dela v različnih panogah storitvenega sektorja, približno 32 % je zaposlenih v industriji medtem ko se s kmetijstvom, ribištvom in gozdarstvom ukvarja 6 % prebivalstva. Kmetijstvo zaposluje približno 5 % delavne sile, kar je majhna številka, če jo primerjamo z drugimi tranzicijskimi državami (države Vzhodne Evrope). V predelovalnih industrijah dela petina ljudi v lahki industriji, enako število tudi v lesni in papirni industriji. 16 % ljudi je zaposlenih v živilski industriji, 12 % v kovinski industriji itd. Približno 92 % estonske delovne sile predstavljajo zaposleni delavci, delež samozaposlenih znaša 5 %. Število privatnih podjetnikov s plačanimi zaposlenimi je 16 tisoč kar znaša 3 % populacije. Približno 44 % estonske delavne sile je našlo delo v Talinu ali okolici. Z razliko od drugih držav ima Estonija velik delež zaposlenih žensk. '''Nezaposlenost''' Z gospodarskimi reformami je mnogo ljudi izgubilo službo, obenem pa so bila ustvarjena tudi nova delovna mesta. Kljub temu je brezposelnost začela naraščati in v letu 2000 je bilo brezposelnih že 13,6 % ljudi. Zdaj se brezposelnost znižuje in se vrti okrog 10 %. Kot povsod po svetu tudi v Estoniji, mladi težko pridejo do služb. Problem predstavlja obvladanje jezika in zaradi tega je opazen večji delež brezposelnosti med rusko govorečim prebivalstvom. Tisti, ki iščejo službo se v zadnjem času priseljujejo v mesta, ki nudijo več možnosti za zaposlitev. Nezaposlenost se je začela zviševati v mestih, medtem ko se je na podeželju zmanjšala. Kar precejšen delež zaposlenih ljudi v vaseh in manjših mestih – cestni delavci, gozdarji – delajo daleč od svojih domov. Nezaposlenost med moškimi, ki je bila nekdaj visoka, se zmanjšuje zaradi gradenj cest itd. kjer se zaposlujejo nekdanji kmetje… Poznamo več vzrokov za nezaposlenost, večina je povezana z pomanjkanjem izobrazbe. Starejši ljudje trpijo pomanjkanje različnih novih veščin, ljudje niso pripravljeni presedlati na novo področje ali pa prestati ustrezno izobraževanje – urjenje, izobraževanje je pogosto predrago za nezaposleno osebo. Veliko število nezaposlenih je povezano s pomanjkanjem usposobljene delavne sile – vzrok zakaj približno 20 % podjetnikov ne more povečati svoje proizvodnje. === Plače in drugi prihodki === Povprečna plača v Estoniji znaša 430 evrov kar je malo v primerjavi z razvitimi državami. Plače so sicer rasle zelo hitro. Npr. leta 1992 je bila povprečna plača v Estoniji 350 evrov. Plače so najbolj pomemben vir prihodkov estonskih družin (približno 65 %), sledijo pokojnine (18 %) in različne ugodnosti (7 %). Individualno delo (predvsem kmetijstvo) da 5 % celotnega prihodka. Povprečna pokojnina v Estoniji znaša 125 evrov kar je 40 % povprečne estonske plače. === Cene in inflacija === Čeprav so povprečne cene v Estoniji v primerjavi z razvitimi državami nižje, so ene višjih med državami Vzhodne in Srednje Evrope. Današnje razlike niso tako drastične – storitve v Estoniji so relativno poceni toda cena mnogih dobrin je primerljiva z evropskim povprečjem. Obenem obstaja blago, ki ima nižjo ceno od blaga v Latviji in Litvi, kjer so drugače cene nižje. Največji skok cen je bil v času ko so se začele izvajati gospodarske reforme. Drugi razlog pa je bilo pomanjkanje blaga, kot posledica prekinitve starih proizvodnih stikov. Danes je možno zaznati padanje rasti cen (v letu 2003 je bila inflacija 1.3 %, kar je manj kot v EU – 2 %). === Zunanja trgovina === '''Izvoz''' 33 % izvoza predstavljajo storitve (transportne in turistične storitve). Pomembno vlogo v transportu igra pomorski promet – prevoz turistov ter blaga. Raznolikost izvoženega blaga je precejšnja – od hrane do elektronskih izdelkov. Velik del blaga izvoženega iz Estonije je izdelanega doma tudi tako, da druga podjetja dobavljajo surovine oz. sestavne dele (podizvajalci). Stroji in tehnična oprema igrajo najpomembnejšo vlogo v estonskem izvozu. Sledi les in različni izdelki izdelani iz lesa (papir, pohištvo, lesene hiše). Estonija izvaža tudi kovinske izdelke, kemične proizvode, različne izdelke lahke industrije (obleke, obutev), hrano in gradbeni material. Ko se je Estonija osamosvojila, je preusmerila svoje gospodarske stike iz Vzhoda na Zahod Evrope. Prvi gospodarski stiki so bili vzpostavljeni s švedskimi in finskimi podjetji. Trgovina z Latvijo in Litvo ni bila tako aktivna zaradi podobne strukture gospodarstva, kot posledica sovjetskega gospodarskega sistema tako, da te tri države niso imele s čim trgovati. Skozi čas je Estonija oblikovala tesnejše stike s podjetji Zahodne Evrope. Finska in Švedska držita pomembno pozicijo v estonskem izvozu. Pomemben delež izvoza pa gre tudi v druge evropske države, še posebej v Nemčijo, VB, Dansko in Nizozemsko. Tehnični izdelki ter stroji določajo glavni delež blaga izvoženega v Finsko, Švedsko in Nemčijo. Vloga Rusije v estonskem izvozu je zanemarljiva in predstavlja samo 4 % vsega izvoza. Eno tretjino izvoza predstavljajo kemični izdelki, 1/5 predstavljajo prevozna sredstva (vozila kupljena od Estonije). Pomemben del izvoza v Rusijo so tudi visoko kvalitetna goriva, tehnični izdelki ter stroji. V Ukrajino izvozi Estonija približno 1,8 % vsega svojega izvoza (večinoma ribji izdelki). Približno 7 % estonskega izvoza gre v Litvo in približno 4 % v Latvijo. Od Estonije dobita živilske izdelke, kemične izdelke, kovine in kovinske izdelke, tehnične izdelke, obleke (Latvija) ter tudi elektriko (Litva). '''Uvoz''' Odstotek storitev v uvozu Estonije znaša 1/5 celotnega uvoza. Različne transportne in turistične storitve so najpomembnejše v uvozu. Transportne storitve so v večji meri odvisne od konkurence ter gospodarskega razvoja medtem ko npr. estonski letalski prevoznik zmanjšuje pomen drugih letalskih prevoznikov iz tujine. Estonija uvaža različno tehnično opremo, stroje, vozila, ki dosegajo visok odstotek v uvozu Estonije. Pomemben delež dosega tudi najrazličnejši surov material (kovine, les, gorivo). Estonija uvaža tudi vse druge vrste potrošniških dobrin oz. blaga, obleke, gospodinjske aparate ter domačo elektroniko (doma ne proizvajajo). Z raznovrstnostjo estonskega gospodarstva se je uvoz najrazličnejšega blaga precej zmanjšal toda pogosto so cene izdelkov, ki so izdelani v Estoniji dražji od uvoženih izdelkov. Večina izdelkov Estonija uvaža iz Evropske Unije (Finska). Veliko finskih podjetij je razširilo svoje poslovanje v Estonijo zato veliko blaga in surovin pride iz Finske. Razen Rusije in Ukrajine, Estonija blago uvaža tudi iz Belorusije in držav Centralne Azije. Uvoz goriv iz Rusije počasi a vztrajno pada in je zdaj padel že na 30 %. Obenem pa se je povečal uvoz lesa, prevoznih sredstev (vlaki), kovin in kemičnih izdelkov. Namesto Rusije zdaj dobiva Estonija večina goriv iz Latvije, kjer obratuje rafinerija. Latvija zalaga Estonijo tudi z različnimi prehrambnimi izdelki in kemičnimi izdelki medtem ko Litva prispeva les ter različne tehnične izdelke in stroje. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://estonia.europe-countries.com Estonia Pictures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215173213/http://estonia.europe-countries.com/ |date=2018-12-15 }} * [http://www.europe-atlas.com/estonia-map.htm Estonia Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050204100252/http://www.europe-atlas.com/estonia-map.htm |date=2005-02-04 }} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Baltske države]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Estonija|*]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] oau817vmnhaqykygz1zc1z69wr75jfi 0 11164 6764736 6577001 2026-10-13T13:08:34Z ~2026-55018-59 267282 popravek 6764736 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Cerkev-MarijinoObiskanje-Ljubljana-Roznik.JPG|thumb|250px|right|[[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Cerkev Marijinega obiskanja]] na Cankarjevem vrhu.]] '''Rožnik''' je gora nad Ljubljano. Razgledni vrh ob parku Tivoli in nad Rožno dolino je skupaj s potmi nanj priljubljena sprehajalna točka Ljubljančanov.<ref>[http://wikimapia.org/#y=46059355&x=14480495&z=15&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref> ==Lega, okolica, znamenitosti== Najvišji vrh Rožnika se imenuje '''''Šišenski hrib''''' (430 m), bolj obiskan pa je Rožnik v ožjem pomenu, '''''Cankarjev vrh''''' (394 m), poimenovan po pisatelju [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], ki je v letih med 1910 in 1917 živel na kmetiji in gostilni na tem mestu. Med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom je še manj izrazit vrh, imenovan ''Drenikov vrh'' (378/386{{Dvomljivo}} m). Ta vrh je neoznačen in malo obiskan, ker tik pod vrhom stoji zasebna hiša, mimo katere ga obide sprehajalna [[pot]] med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom. Stranski vrhovi Šišenskega hriba so ''Tivolski vrh'' (387 m) na jugovzhodu z vmesnim (neimenovanim{{Dvomljivo}}) vrhom (okoli 400 m) pri križišču štirih poti pod Šišenskim hribom (na višini 388 m) ter ''Veliki Rakovnik'' (358 m) na severnem grebenu Rožnika in nekoliko odmaknjen ''Debeli hrib'' (374 m) med [[Mostec (rekreativni park)|Mostec]]<nowiki/>em in [[Šiška|Šiško]] na severu. Rožnik na jugu meji na nekdaj močvirno [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]], četrt urejenih nekdanjih delavskih [[hiša|hiš]] in vzporedno elitnih [[vila (zgradba)|vil]] pomembnih Ljubljančanov, kakršni so bili trgovec [[Franc Kollmann]], župan [[Ivan Hribar]], književni kritik [[Josip Vidmar|Josip Vidmar in rodbina Vidmar]]. Med nekdanjii vilami najbolj izstopa [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt [[Vila Podrožnik]], poleg nje je rezidenca ameriške ambasade. Nedaleč je belgijska rezidenca, v njej je nekdaj bivala soproga [[Anton Slodnjak|Antona Slodnjaka]]. V gozdiču na južni strani Rožnika je območje hiš veljakov nekdanje države in v smeri proti Čadu hiša pionirke slovenske [[gledališki igralec|gledališke igre]], [[Marija Vera|Marije Vere]] v modernističnem slogu [[bauhaus]] (arhitekt [[Maks Strenar]]). Pri hiši se začne tudi »Trim steza Marija Vera«, opremljena s telovadnimi orodji. Velik del jugozahodnega pobočja Rožnika (ok. 20 ha) zaseda ljubljanski [[Zoološki vrt, Ljubljana|Zoološki vrt]]. Na prostoru ob [[Glinščica, Gradaščica|Glinščici]] pa je zrasel nov naravoslovni (biološki oz. biotehniški) univerzitetni center. Zahodni del je zaradi dveh [[mokrišče|mokrišč]] [[ekologija|ekološko]] zaščiteno območje (Naravni rezervat Mali Rožnik oz. Mali in Veliki Rakovnik); meji na četrtno skupnost [[Koseze, Ljubljana|Koseze]]. Severozahodna dolinica [[Mostec, Ljubljana|Mostec]] je znana po potokih in mostičkih ter po smučarskih skakalnicah.<ref>[http://wikimapia.org/#y=46063226&x=14483500&z=16&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref> Severni in severovzhodni del Šišenskega hriba meji na katastrsko občino [[Šiška]], na tem predelu hriba stoji samoten opečnat stolp<ref>[http://wikimapia.org/#y=46064507&x=14486815&z=18&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref>, ki je bil uporabljan kot stolp smučarske skakalnice z iztekom nad Vodnikovo cesto. Skakalnico blizu [[Galetov grad|Galetovega gradu]] so opustili v šestdesetih letih.<ref>{{Navedi splet|title=Zapuščeni stolp v Šiški je bil nekoč pomembna smučarska skakalnica|url=https://siol.net/trendi/potovanja/zapusceni-stolp-v-siski-je-bil-nekoc-pomembna-smucarska-skakalnica-489765|website=siol.net|accessdate=2019-09-26|language=sl|date=2019-02-08|publisher=|last=|first=}}</ref> Nedaleč od skakalnice je tudi [[Vodnikova domačija]]. Na robu gozda nad predelom [[Spodnja Šiška|Spodnje Šiške]] stoji razvaline opuščenega [[Hotel Bellevue, Ljubljana|Hotela Bellevue]],<ref>[http://wikimapia.org/#y=46061484&x=14494550&z=18&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref> v 2000. [[denacionalizacija|denacionalizirana]] in trenutno zanemarjena zgradba, ki je bila značilno historična arhitektura. Zahodni del Rožnika meji na park [[Tivoli, Ljubljana|Tivoli]] in mestno jedro. Ob vznožju hriba sta [[Cekinov grad, Ljubljana|Cekinov grad]] in [[Grad Tivoli, Ljubljana|Grad Tivoli]], za katerim stoji Hotel Tivoli, imenovan Švicarija, iz leta 1910. V prenovljeni stavbi je od leta 2017 Ustvarjalni center Švicarija, ki deluje v sklopu [[Mednarodni grafični likovni center|Mednarodnega grafičnega likovnega centra]] (MGLC).<ref>{{Navedi splet|title=Ustvarjalni center Švicarija|url=https://www.visitljubljana.com/sl/kongresni-urad-ljubljane/nacrtovanje-dogodkov/konferencne-zmogljivosti/ustvarjalni-center-svicarija/|website=www.visitljubljana.com|accessdate=2019-09-26|date=|publisher=Zavod Turizem Ljubljana|last=|first=}}</ref> V njem so delovni in bivalni ateljeji za domače umetnike in rezidenčni prostori za mednarodne ustvarjalce ter gostinski lokal, ki pa je že nekaj časa (2018-19) prazen.<ref>{{Navedi splet|title=Novo življenje sto let starega "alpskega" hotela sredi Ljubljane|url=https://siol.net/trendi/kultura/sto-let-star-alpski-hotel-sredi-ljubljane-bo-kmalu-zazivel-na-novo-430482|website=siol.net|accessdate=2019-09-26|language=sl|date=2017-05-08|publisher=Siol|last=|first=}}</ref> V bližini Švicarije se začenja tudi krožna [[Jesenkova pot]], učna pot, imenovana po slovenskem botaniku [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]]. Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste [[drevo|dreves]], ki so označena s slovenskimi in latinskimi imeni. Na vrhu stoji gostilna z vrtom. V gospodarskem poslopju zraven je [[Mestni muzej Ljubljana|ljubljanski Mestni muzej]] uredil [[Cankarjeva spominska soba|Cankarjevo spominsko sobo]]. Cankar se je leta 1910 po vrnitvi z Dunaja naselil najprej v mali sobi v poslopju desno od spominske sobe, zatem je bival v prvem nadstropju gostilne z oknoma proti cerkvi in od leta 1914 do konca avgusta ali začetka septembra 1917 v manjši kamri zraven. Gostoljubje so mu nudili lastnica gostilne Štefanija Franzot, poročena Bergman, in po njenem odhodu sorodniki. Tu je 1910 napisal knjigo [[Bela krizantema]], zbirko novel [[Volja in moč]] (1911), dramo [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] (1912), ljubezensko pravljico [[Milan in Milena]] (1913), črtice [[Moje življenje]] (1914), med vojno pa zbirko črtic [[Podobe iz sanj]]. Na dvorišču je bil leta 1948, ob 30. obletnici pisateljeve smrti, postavljen njegov doprsni kip, delo [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]. Nad hišo stoji poznobaročna [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Cerkev Marijinega obiskanja]], na livadi pod njo pa je prostor za prireditve ali slavnosti. Na tem mestu je tradicionalno vsakoletno praznovanje [[praznik dela|praznika dela]] (1. maj). Ob tej priložnosti se pred cerkvijo prižge kres, katerega so pred uveljavitvo praznovanja 1. maja kurili za [[sončev obrat|kresno noč]] - god Sv. Janeza Krstnika, 21. junija. Prav ime za grič Rožnik izvira iz staroslovensko ime za mesec junij. Dandanes na kresno noč ob ognju podelijo literarno nagrado [[kresnik (nagrada)|kresnik]]. == Opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Cankarjev vrh]] *[[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] - literarna nagrada * [[Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] * [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] *[[Četrtna skupnost Rožnik]] *[[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rožnik (hill)|Rožnik}} {{Wikislovar|rožnik|Rožnik}} * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/roznik.html Rožnik] {{Ivan Cankar}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Rožnik]] [[Kategorija:Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Ivan Cankar]] pf2wp0ckkss0y4vz8fq7dj67mwbab2y 6764739 6764736 2026-10-13T13:22:43Z TadejM 738 rv; viri opisujeji Rožnik kot grič - https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/nekoc-v-ljubljani-roznik 6764739 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Cerkev-MarijinoObiskanje-Ljubljana-Roznik.JPG|thumb|250px|right|[[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Cerkev Marijinega obiskanja]] na Cankarjevem vrhu.]] '''Rožnik''' je [[grič]] nad Ljubljano. Razgledni vrh ob parku Tivoli in nad Rožno dolino je skupaj s potmi nanj priljubljena sprehajalna točka Ljubljančanov.<ref>[http://wikimapia.org/#y=46059355&x=14480495&z=15&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref> ==Lega, okolica, znamenitosti== Najvišji vrh Rožnika se imenuje '''''Šišenski hrib''''' (430 m), bolj obiskan pa je Rožnik v ožjem pomenu, '''''Cankarjev vrh''''' (394 m), poimenovan po pisatelju [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], ki je v letih med 1910 in 1917 živel na kmetiji in gostilni na tem mestu. Med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom je še manj izrazit vrh, imenovan ''Drenikov vrh'' (378/386{{Dvomljivo}} m). Ta vrh je neoznačen in malo obiskan, ker tik pod vrhom stoji zasebna hiša, mimo katere ga obide sprehajalna [[pot]] med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom. Stranski vrhovi Šišenskega hriba so ''Tivolski vrh'' (387 m) na jugovzhodu z vmesnim (neimenovanim{{Dvomljivo}}) vrhom (okoli 400 m) pri križišču štirih poti pod Šišenskim hribom (na višini 388 m) ter ''Veliki Rakovnik'' (358 m) na severnem grebenu Rožnika in nekoliko odmaknjen ''Debeli hrib'' (374 m) med [[Mostec (rekreativni park)|Mostec]]<nowiki/>em in [[Šiška|Šiško]] na severu. Rožnik na jugu meji na nekdaj močvirno [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]], četrt urejenih nekdanjih delavskih [[hiša|hiš]] in vzporedno elitnih [[vila (zgradba)|vil]] pomembnih Ljubljančanov, kakršni so bili trgovec [[Franc Kollmann]], župan [[Ivan Hribar]], književni kritik [[Josip Vidmar|Josip Vidmar in rodbina Vidmar]]. Med nekdanjii vilami najbolj izstopa [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt [[Vila Podrožnik]], poleg nje je rezidenca ameriške ambasade. Nedaleč je belgijska rezidenca, v njej je nekdaj bivala soproga [[Anton Slodnjak|Antona Slodnjaka]]. V gozdiču na južni strani Rožnika je območje hiš veljakov nekdanje države in v smeri proti Čadu hiša pionirke slovenske [[gledališki igralec|gledališke igre]], [[Marija Vera|Marije Vere]] v modernističnem slogu [[bauhaus]] (arhitekt [[Maks Strenar]]). Pri hiši se začne tudi »Trim steza Marija Vera«, opremljena s telovadnimi orodji. Velik del jugozahodnega pobočja Rožnika (ok. 20 ha) zaseda ljubljanski [[Zoološki vrt, Ljubljana|Zoološki vrt]]. Na prostoru ob [[Glinščica, Gradaščica|Glinščici]] pa je zrasel nov naravoslovni (biološki oz. biotehniški) univerzitetni center. Zahodni del je zaradi dveh [[mokrišče|mokrišč]] [[ekologija|ekološko]] zaščiteno območje (Naravni rezervat Mali Rožnik oz. Mali in Veliki Rakovnik); meji na četrtno skupnost [[Koseze, Ljubljana|Koseze]]. Severozahodna dolinica [[Mostec, Ljubljana|Mostec]] je znana po potokih in mostičkih ter po smučarskih skakalnicah.<ref>[http://wikimapia.org/#y=46063226&x=14483500&z=16&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref> Severni in severovzhodni del Šišenskega hriba meji na katastrsko občino [[Šiška]], na tem predelu hriba stoji samoten opečnat stolp<ref>[http://wikimapia.org/#y=46064507&x=14486815&z=18&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref>, ki je bil uporabljan kot stolp smučarske skakalnice z iztekom nad Vodnikovo cesto. Skakalnico blizu [[Galetov grad|Galetovega gradu]] so opustili v šestdesetih letih.<ref>{{Navedi splet|title=Zapuščeni stolp v Šiški je bil nekoč pomembna smučarska skakalnica|url=https://siol.net/trendi/potovanja/zapusceni-stolp-v-siski-je-bil-nekoc-pomembna-smucarska-skakalnica-489765|website=siol.net|accessdate=2019-09-26|language=sl|date=2019-02-08|publisher=|last=|first=}}</ref> Nedaleč od skakalnice je tudi [[Vodnikova domačija]]. Na robu gozda nad predelom [[Spodnja Šiška|Spodnje Šiške]] stoji razvaline opuščenega [[Hotel Bellevue, Ljubljana|Hotela Bellevue]],<ref>[http://wikimapia.org/#y=46061484&x=14494550&z=18&l=0&m=a&v=2 Lokacija na WikiMapia].</ref> v 2000. [[denacionalizacija|denacionalizirana]] in trenutno zanemarjena zgradba, ki je bila značilno historična arhitektura. Zahodni del Rožnika meji na park [[Tivoli, Ljubljana|Tivoli]] in mestno jedro. Ob vznožju hriba sta [[Cekinov grad, Ljubljana|Cekinov grad]] in [[Grad Tivoli, Ljubljana|Grad Tivoli]], za katerim stoji Hotel Tivoli, imenovan Švicarija, iz leta 1910. V prenovljeni stavbi je od leta 2017 Ustvarjalni center Švicarija, ki deluje v sklopu [[Mednarodni grafični likovni center|Mednarodnega grafičnega likovnega centra]] (MGLC).<ref>{{Navedi splet|title=Ustvarjalni center Švicarija|url=https://www.visitljubljana.com/sl/kongresni-urad-ljubljane/nacrtovanje-dogodkov/konferencne-zmogljivosti/ustvarjalni-center-svicarija/|website=www.visitljubljana.com|accessdate=2019-09-26|date=|publisher=Zavod Turizem Ljubljana|last=|first=}}</ref> V njem so delovni in bivalni ateljeji za domače umetnike in rezidenčni prostori za mednarodne ustvarjalce ter gostinski lokal, ki pa je že nekaj časa (2018-19) prazen.<ref>{{Navedi splet|title=Novo življenje sto let starega "alpskega" hotela sredi Ljubljane|url=https://siol.net/trendi/kultura/sto-let-star-alpski-hotel-sredi-ljubljane-bo-kmalu-zazivel-na-novo-430482|website=siol.net|accessdate=2019-09-26|language=sl|date=2017-05-08|publisher=Siol|last=|first=}}</ref> V bližini Švicarije se začenja tudi krožna [[Jesenkova pot]], učna pot, imenovana po slovenskem botaniku [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]]. Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste [[drevo|dreves]], ki so označena s slovenskimi in latinskimi imeni. Na vrhu stoji gostilna z vrtom. V gospodarskem poslopju zraven je [[Mestni muzej Ljubljana|ljubljanski Mestni muzej]] uredil [[Cankarjeva spominska soba|Cankarjevo spominsko sobo]]. Cankar se je leta 1910 po vrnitvi z Dunaja naselil najprej v mali sobi v poslopju desno od spominske sobe, zatem je bival v prvem nadstropju gostilne z oknoma proti cerkvi in od leta 1914 do konca avgusta ali začetka septembra 1917 v manjši kamri zraven. Gostoljubje so mu nudili lastnica gostilne Štefanija Franzot, poročena Bergman, in po njenem odhodu sorodniki. Tu je 1910 napisal knjigo [[Bela krizantema]], zbirko novel [[Volja in moč]] (1911), dramo [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] (1912), ljubezensko pravljico [[Milan in Milena]] (1913), črtice [[Moje življenje]] (1914), med vojno pa zbirko črtic [[Podobe iz sanj]]. Na dvorišču je bil leta 1948, ob 30. obletnici pisateljeve smrti, postavljen njegov doprsni kip, delo [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]. Nad hišo stoji poznobaročna [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Cerkev Marijinega obiskanja]], na livadi pod njo pa je prostor za prireditve ali slavnosti. Na tem mestu je tradicionalno vsakoletno praznovanje [[praznik dela|praznika dela]] (1. maj). Ob tej priložnosti se pred cerkvijo prižge kres, katerega so pred uveljavitvo praznovanja 1. maja kurili za [[sončev obrat|kresno noč]] - god Sv. Janeza Krstnika, 21. junija. Prav ime za grič Rožnik izvira iz staroslovensko ime za mesec junij. Dandanes na kresno noč ob ognju podelijo literarno nagrado [[kresnik (nagrada)|kresnik]]. == Opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Cankarjev vrh]] *[[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] - literarna nagrada * [[Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] * [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] *[[Četrtna skupnost Rožnik]] *[[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rožnik (hill)|Rožnik}} {{Wikislovar|rožnik|Rožnik}} * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/roznik.html Rožnik] {{Ivan Cankar}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Rožnik]] [[Kategorija:Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Ivan Cankar]] m9ukwdyylnqzlr588d229kqf97yc9c5 0 11859 6765061 6760263 2026-10-14T11:52:19Z Nareto 77605 6765061 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === {| class="wikitable" |+Primerjava dizelskega, bencinskega in električnega pogona !Lastnost !Dizel !Bencin !Priključni Hibrid !EV Elektrika |- |Kratke relacije |− | + | ++ | ++ |- |Servisna zahtevnost |± | + |± | ++ |- |Mestna vožnja |± | + | ++ | ++ |- |Tišina | + |± |± | ++ |- |Pospeševanje | + | + | ++ | ++ |- |Stroški energije | + |− |± | ++ |- |Križarjenje 50-80 km/h | + | + | ++ | ++ |- |Križarjenje 80-100 km/h | + |± | + | + |- |Križarjenje 140–160 km/h | ++ | - | - |± |- |Križarjenje 160–180 km/h | ++ |− | - |− |- |Izkoristek časa | ++ | + | + |± |- |Dolge avtocestne relacije | ++ |± |± |± |- |Zelo dolge poti | ++ | + |± |± |- |Vleka | ++ | + |± |± |- |Polnjenje/točenje | ++ | ++ | + | - |- |Avtocestno križarjenje | ++ |± |± | + |- |Visoke hitrosti | ++ |± |± |± |- | colspan="5" |'''Legenda:''' <code>++</code> = zelo dobro · <code>+</code> = dobro · <code>±</code> = srednje · <code>−</code> = slabo |} ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto * Idealni za visoke hitrosti križarjenja 160 km/h Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h Prednosti: * Hladen motor se hitreje zagreje * Vozniku daje bolj športen občutek * Manj obsežni servisi * Nižja masa motorja * Nižja nakupna cena * Športnejši občutek vožnje Slabosti: * Višja poraba goriva * Večji hrup zaradi višjih obratov * Majhen navor na nizskih obratih * Kratek doseg z enim rezervoarjem * Niso optimalni za vleko * Večja potreba po prestavljanju * Sunkovito speljevanje * Bolj utrujajoči pri daljših vožnjah * Manj vzdržljivi motorji * Nervoznejša vožnja ==== EV Električna vozila ==== Kdaj naj se kupec odloči za električno vozilo? * letno naredi vsaj 10.000 km * ima možnost polnjenja doma ali na delovnem mestu * večina voženj je kratkih do srednje dolgih relacij * veliko vozi po mestu in primestnih cestah pri nižjih hitrostih * želi zelo tiho in gladko vožnjo * ne potrebuje zelo hitrega dolivanja energije pri dolgih potovanjih * mu ustreza načrtovanje polnjenja pri daljših poteh * večino časa lahko vozilo polni, ko je parkirano '''Prednosti:''' * Zelo nizki stroški energije pri domačem polnjenju * Zelo visok navor ter hitro in gladko speljevanje * Brez prestavljanja popolnoma tekoče pospeševanje * Zelo tih pogon, posebej pri nizkih in srednjih hitrostih * Rekuperacija pri zaviranju * Manj mehanskih delov * Brez olja DPF, AdBlue, injektorjev, turbine zelo malo obrabljivih delov * Zelo prijetna vožnja v mestu in kolonah * Vozilo lahko med parkiranjem učinkovito predgreva/ohlaja kabino * Zelo dobro pospeševanje tudi pri večjih in težjih vozilih '''Slabosti:''' * Visoka nabavna cena * Večja masa vozila zaradi baterije * Doseg je močno odvisen od hitrosti, temperature in vremena * Pri 140–160 km/h poraba hitro naraste in se doseg razpolovi * Na avtocesti je prednost pred dizlom pri energijski učinkovitosti precej manjša * Daljša pot zahteva načrtovanje polnjenja * Polnjenje traja bistveno dlje kot točenje goriva * Ni primeren za lastnike vozil z naključnim dinamičnim urnikom in dežurnih * Na dolgih poteh je odvisnost od razpoložljivosti hitrih polnilnic * Pozimi se doseg in hitrost polnjenja lahko zmanjšata * Pri vleki prikolice se doseg občutno zmanjša * Dolge avtocestne relacije pri visokih hitrostih niso njihovo najbolj učinkovito področje * Baterija je drag in pomemben sestavni del vozila * Pri zelo dolgih potovanjih je lahko veliko postankov === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' [[Slika:Volvo_M41.jpg|sličica|Klasični ročni menjalnik Volvo 140]] 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Razrstitev od primitivnejšega do sofisticiranega vzmetenja''' Sprednja prema: toga prema → MacPherson → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno večvodilno vzmetenje. Zadnja prema: toga prema → torzijska prema → vzdolžna vodila (trailing arm) → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno oziroma zračno večvodilno vzmetenje. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski (robotiziran ročni) menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo ter visoko karoserijo in močnim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti - brezčasnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, velika višina avtomobila, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Vzdrževanje sodobnih vozil zaradi njihove tehnične in elektronske kompleksnosti presega klasično avtomehanično dejavnost. Večji pooblaščeni servisi so zato organizirani v več specializiranih oddelkov. '''Mehanični oddelek''' Izvaja redno vzdrževanje in mehanska popravila motorja, menjalnika, podvozja, zavornega sistema, krmiljenja, klimatskega sistema in drugih mehanskih sklopov. '''Diagnostični in elektronski oddelek''' Ukvarja se z računalniško diagnostiko, programiranjem krmilnih enot, električnimi sistemi, senzorji, komunikacijskimi omrežji vozila ter preverjanjem in odpravljanjem elektronskih napak. Pri sodobnih vozilih je diagnostika pomemben del skoraj vsakega zahtevnejšega servisnega posega. '''Kleparsko-karoserijski oddelek''' Izvaja popravila poškodovane karoserije, vključno z ravnanjem oziroma zamenjavo karoserijskih elementov ter popravili po prometnih nesrečah. '''Ličarsko-lakirniški oddelek''' Izvaja pripravo površin, lakiranje in barvno usklajevanje posameznih karoserijskih elementov. Pri pooblaščenih servisih so lahko takšne delavnice certificirane po standardih proizvajalca. '''Oddelek nadomestnih delov in opreme''' Skrbi za naročanje, skladiščenje in izdajo nadomestnih delov ter dodatne opreme. Zagotavljanje ustreznih delov je pomemben del servisnega procesa, pri pooblaščenih servisih pa se pogosto uporabljajo originalni deli proizvajalca. '''Servisni sprejem oziroma servisni svetovalci''' Predstavljajo povezavo med stranko in servisno delavnico. Sprejmejo vozilo, evidentirajo zahteve stranke, pripravijo delovni nalog, usklajujejo delo z delavnico ter stranko obveščajo o poteku in stroških popravila. '''Kontrola kakovosti in končni pregled''' Pri večjih servisnih organizacijah se po opravljenem delu izvede kontrola opravljenih posegov, preverjanje delovanja vozila in po potrebi končna diagnostična kontrola pred predajo vozila stranki. '''Administrativna in garancijska podpora''' Večji pooblaščeni servisi imajo tudi administrativne postopke za obračun servisnih storitev, garancijske zahtevke, servisno dokumentacijo, elektronsko servisno knjižico in komunikacijo s proizvajalcem. === Pomen vzdrževanja === Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina ter termostat |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. '''Lastna cena avtomobila''' Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila. Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} c5p67i231yf5hfjhv9kkcmenzddzj4u 0 12102 6764923 6758960 2026-10-13T20:38:37Z Nareto 77605 /* Znani piloti */ 6764923 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Security, Safety, Ditching (bazen), De-Icing/Anti-Icing, Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Exterior Inspection, Operators Manual A,B & C, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/|access-date=2025-01-26|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212131713/https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|url-status=dead}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Albin Starc]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}{{CRO}} |dvojni letalski as, polkovnik letalstva, aktivno službovali v petih vojnih letalstvih: Jugoslovansko kraljevo, NDH, Luftwaffe, Rdeča Armada, Jugoslovansko letalstvo; prvi jugoslovanski reaktivni pilot, načelnik centra za prešolanje na reaktivna letala, letalski redaktor za vojaško letalstvo, pilot pri [[JAT]], pilot: [[Rogožarski IK-3]][[Messerschmitt Bf 109|Me-109]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|Lockheed T-33]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Douglas DC-3|DC-3]], Convair CV-340/440 |1916-2011 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Aleksej Petrovič Maresjev]] |vojaški |{{RUS}} |Sestreljen 1942 in mu amputirali obe nogi, 1943 se je vrnil v operativno lovsko enoto, brez nog dosegel 4 zmage, 1943 postal heroj sovjetske zveze, skupaj 86 bojnih poletov in 7 potrjenih zmag, letalski as, letalski inšpektor, vodja vojaške srednje šole vojnega letalstva, poslanec sovjetske zveze pilot: [[Polikarpov I-16]], [[Jakovljev Jak-1|Jak-1]], [[Lavočkin La-5|Lavochkin La-5]] O njemu napisana knjiga: Boris Polevoj 1946: Povest o pravem človeku (The Story of a Real Man) in opera Sergeja Prokofjeva |1916-2001 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti [[Slika:Paris-Orly_-_Affiche_-_Lucio_Perinotto_-_btv1b101215123.jpg|sličica|Air France [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950ta]] “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB, TailLog app, Dynamic Source app, TLB Technical Log Book, MEL/CDL procedur, OEB Operations Engineering Bulletins, OM-A,B,C,D; FCOM, FCTM, QRH * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB, TailLog app, Dynamic Source app, MEL/CDL procedur, OEB Operations Engineering Bulletins, OM-A,B,C,D; FCOM, FCTM, QRH * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u, aircraft technical and journey logbook, AFM * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> n2pf370q2um89jxiryvlp47d8zfp89c 6764925 6764923 2026-10-13T20:41:45Z Nareto 77605 6764925 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Security, Safety, Ditching (bazen), De-Icing/Anti-Icing, Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Exterior Inspection, Operators Manual A,B & C, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/|access-date=2025-01-26|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212131713/https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|url-status=dead}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Albin Starc]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CRO}} |dvojni letalski as, polkovnik letalstva, aktivno službovali v petih vojnih letalstvih: Jugoslovansko kraljevo, NDH, Luftwaffe, Rdeča Armada, Jugoslovansko letalstvo; prvi jugoslovanski reaktivni pilot, načelnik centra za prešolanje na reaktivna letala, letalski redaktor za vojaško letalstvo, pilot pri [[JAT]], pilot: [[Rogožarski IK-3]][[Messerschmitt Bf 109|Me-109]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|Lockheed T-33]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Douglas DC-3|DC-3]], Convair CV-340/440 |1916-2011 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Aleksej Petrovič Maresjev]] |vojaški |{{RUS}} |Sestreljen 1942 in mu amputirali obe nogi, 1943 se je vrnil v operativno lovsko enoto, brez nog dosegel 4 zmage, 1943 postal heroj sovjetske zveze, skupaj 86 bojnih poletov in 7 potrjenih zmag, letalski as, letalski inšpektor, vodja vojaške srednje šole vojnega letalstva, poslanec sovjetske zveze pilot: [[Polikarpov I-16]], [[Jakovljev Jak-1|Jak-1]], [[Lavočkin La-5|Lavochkin La-5]] O njemu napisana knjiga: Boris Polevoj 1946: Povest o pravem človeku (The Story of a Real Man) in opera Sergeja Prokofjeva |1916-2001 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti [[Slika:Paris-Orly_-_Affiche_-_Lucio_Perinotto_-_btv1b101215123.jpg|sličica|Air France [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950ta]] “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB, TailLog app, Dynamic Source app, TLB Technical Log Book, MEL/CDL procedur, OEB Operations Engineering Bulletins, OM-A,B,C,D; FCOM, FCTM, QRH * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB, TailLog app, Dynamic Source app, MEL/CDL procedur, OEB Operations Engineering Bulletins, OM-A,B,C,D; FCOM, FCTM, QRH * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u, aircraft technical and journey logbook, AFM * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 79brjvmbq61st9v9v24n64x8nh699h8 0 26959 6764809 6756155 2026-10-13T15:53:54Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764809 wikitext text/x-wiki {{Infobox valley | name = Sahara | native_name = sa'hra | other_name = | photo = Sahara satellite hires.jpg | photo_caption = Satelitski posnetek Sahare, avtor: [[NASA World Wind]]. <!-- MAP --> | map = | map_image = | map_caption = <!-- Location --> | location = | country = Alžirija | country1 = Čad | country2 = Egipt | country3 = Libija | country4 = Mali | country5 = Mavretanija | country6 = Maroko | country7 = Niger | country8 = Sudan | country9 = Tunizija | region = | state = | district = | city = | relief = | label = | label_position = | coordinates = {{koord novi| 23 | 13 | type:landmark_source:googlemaps_scale:30000000 | display= title,inline}} | coordinates_ref = <!-- Statistics --> | elevation = | elevation_m = | elevation_ft = | elevation_ref = | length = 4800 km | length_orientation = | length_note = | width = 1800 km | width_orientation = | width_note = | area = 9.200.000 km² | depth = | type = | age = | border = | topo = | traversed = | river = <!-- Below --> | footnotes = | embed = }} '''Sahara''' ({{jezik-ar|صحراء|puščava}}<ref>{{navedi knjigo|last=Wehr|first=Hans|title=A Dictionary of Modern Written Arabic (Arabic-English)|url=https://archive.org/details/dictionaryofmode0000wehr_t0g4|year=1994|publisher=Otto Harrassowitz|location=Wiesbaden|isbn=0-87950-003-4|edition=4|authorlink=Hans Wehr|page=[https://archive.org/details/dictionaryofmode0000wehr_t0g4/page/589 589]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=al-Ba‘labakkī|first=Rūḥī|title=al-Mawrid: Qāmūs ‘Arabī-Inklīzī|year=2002|publisher=Dār al-‘Ilm lil-Malāyīn|location=Beirut|edition=16|page=689|language=ar}}</ref>) je največja vroča [[puščava]] na svetu in tretja največja puščava za [[Antarktika|Antarktiko]] in [[Arktika|Arktiko]].<ref name="geology.com">{{navedi splet|url=http://geology.com/records/largest-desert.shtml|title=Largest Desert in the World|accessdate=30. december 2011}}</ref> Leži v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in obsega prek [[1 E12 m²|9 milijonov km²]], in se širi. Sahara deli Afriko v dve [[kultura|kulturno]] in [[podnebje|podnebno]] različni območji: Severno in [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]]. == Geografija == Sahara pokriva velike dele [[Alžirija|Alžirije]], [[Čad]]a, [[Egipt]]a, [[Libija|Libije]], [[Mali]]ja, [[Mavretanija|Mavretanije]], [[Maroko|Maroka]], [[Niger|Nigra]], [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]], [[Sudan]]a in [[Tunizija|Tunizije]] in se razteza več kot 9 milijonov kvadratnih kilometrov ter zajema približno četrtino afriške celine. Če bi bile vključene vse površine, s povprečno letno količino padavin manj kot 250&nbsp;mm, bi Sahara obsegala več kot 11 milijonov km². To je ena od treh različnih fizično-geografskih pokrajin afriške morfološke delitve. Na severu jo omejujeta gorovje [[Atlas (gorovje)|Atlas]] in [[Sredozemsko morje]], na zahodu [[Atlantski ocean]], na vzhodu [[Rdeče morje]], na jugu pa Sudan in dolina [[Niger (reka)|reke Niger]]. Od zahoda proti vzhodu meri okrog 5000 km, od severa proti jugu pa od 1500 do 2000&nbsp;km. Sahara je nastala ob [[Severni povratnik|severnem povratniku]] (23,5° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]). Tukaj se proti tlom spuščajo suhi [[veter|vetrovi]] [[pasat]]i, zato na področju pade izredno malo [[padavine|padavin]]. Sahara je podnevi tudi izjemno vroča. Puščavske reliefne oblike v Sahari je oblikoval [[veter]] ali zelo redke padavine in obsegajo peščene sipine in sipinska polja ali [[peščeno morje|peščena morja]] (''erg''), kamnite planote (''hamada''), prodne ravnice (''reg''), suhe doline (''[[vadi]]''), suha jezera (''oued'') in slane ravnice (''shatt'' ali ''chott'').<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1327 WWF ecoregion]</ref> Nenavadna reliefna oblika je [[struktura Ričat]] (''Oko Sahare'' sli ''Guelb er Richat'') v Mavretaniji. To je nekoliko eliptična oblika kupole s 40&nbsp;km v premeru. Sedimentna skala izpostavljena v tej kupoli se giblje v starosti od konca [[proterozoik]]a v središču kupole do [[ordovicij]]skega [[peščenjak]]a okoli robov. V Sahari je več globoko razkosanih gora in gorovij, mnoge vulkanskega izvora, ki se dvigajo iz puščave. Med njimi so [[gorovje Air]], [[gorovje Ahagar]], [[Saharski Atlas]], gorovje [[Tibesti]], [[Adrar des Iforas]] in gore ob Rdečem morju. Najvišji vrh Sahare je ugasli ščitast [[ognjenik]] [[Emi Koussi]] s 3415 metri v gorovju Tibesti v severnem Čadu. Edina [[reka]], ki priteče prek Sahare, je [[Nil]] v Egiptu. Večina rek in potokov v Sahari so sezonske ali pa tečejo občasno. Podzemni vodonosniki včasih dosežejo površino, tam se ustvari oaza (Baharija, [[Ghardaïa]], Timimoun, Kufri in [[oaza Siva]]). Države na severu Sahare so del [[Magreb]]a (arabsko 'zahod'). To so Maroko, Alžirija in Tunizija. [[polpuščava|Polpuščavski]] pas, ki se na jugu Sahare vleče v smeri vzhod-zahod prek vse Afrike in predstavlja mejo med puščavo in [[savana|savano]], imenujemo [[Sahel]]. Sušna obdobja na področju Sahela povzročajo veliko lakoto. [[File:Hoggar8.jpg|thumb|250px|Oaza v gorovju Ahaggar]] [[File:Algérie 2009.jpg|thumb|right|250px|Skalna skulptura je posledica vetrne erozije]] Osrednji del Sahare je zelo suh, z malo ali nič vegetacije. Severni in južni del puščave, skupaj z višavji, imajo področja redkih travnikov in puščavskega grmovja, z drevesi in višjimi grmi v vadijih, kjer zbirajo vlago iz podzemlja. V osrednjem zelo sušnem delu obstaja več podregij velike puščave, kot so [[Tanezrouft]], [[Tenere]], [[Libijska puščava]], [[Vzhodna puščava]], [[Nubijska puščava]] in [[Atlantska obalna puščava]]. Te absolutne puščavske regije so značilne po svoji skrajni izsušenosti in po več let brez padavin. Na severu, v Egiptu in delu Libije, Saharo obroblja Sredozemsko morje, toda v [[Cirenajka|Cinerajki]] in Magrebu, Sahara meji s sredozemskim gozdom in [[Makija|makijo]], eko regijo severne Afrike, ki imajo sredozemsko podnebje in zanj značilna vroča poletja in hladne in deževne zime. Glede na botaničnih merila Franka Whita<ref>{{navedi knjigo |author=Wickens, Gerald E. |year=1998 |title=Ecophysiology of Economic Plants in Arid and Semi-Arid Lands. |publisher=Springer, Berlin |isbn=978-3-540-52171-6 |cobiss= |pages=}}</ref> in geografa Roberta Capot-Reya,<ref name=Grove1958>{{cite journal|author=Grove, A.T. |origyear=1958|year=2007|title=The Ancient Erg of Hausaland, and Similar Formations on the South Side of the Sahara|journal=The Geographical Journal|volume=124|issue=4|pages=528–533|doi=10.2307/1790942|jstor=1790942 | issn = 0016-7398 }}</ref><ref name=Bisson2003>{{navedi knjigo|author=Bisson, J.|year=2003|title=Mythes et réalités d'un désert convoité: le Sahara|publisher=L'Harmattan|language=fr}}</ref> severna meja Sahare ustreza severni meji gojenja [[Pravi datljevec|datljevih palm]] in južni meji skalnih grebenov, trave tipičnega mediteranskega podnebja v delu Magreba in Iberskega polotoka. Severna meja ustreza tudi do 100&nbsp;mm [[Izočrte|izohieti]] letnih padavin.<ref name=Walton2007>{{navedi knjigo|author=Walton, K.|year=2007|title=The Arid Zones|publisher=Aldine|asin=B008MR69VM}}</ref> Na jugu je Sahara, ki jo omejuje Sahel, pas suhe tropske savane z letnim deževnim obdobjem, ki se razteza po vsej Afriki, od vzhoda do zahoda. Južna meja Sahare je botanično označena z južno mejo ''[[Cornulaca monacantha]]'' (na sušo odporen rod ''[[Chenopodiaceae]]'') in severno mejo ''[[Cenchrus biflorus]]'', trave značilne za Sahel. Glede na podnebna merila, južna meja Sahare ustreza 150&nbsp;mm isohieti letnih padavin (to je dolgoročno povprečje, saj se padavine letno spreminjajo). Sahara je na svetu največja nizko ležeča vroča puščava. Območje je v zemljepisnih širinah pod subtropskim grebenom, pomemben pas pol-trajno subtropskega toplega visokega tlaka, kjer se zrak iz zgornje ravni [[troposfera|troposfere]] nagiba in potopi proti tlom. Močno padajoč zrak povzroča segrevanje in izsušitev v zgornji troposferi. Potapljajoč zrak preprečuje dvig in tako preprečuje adiabatno hlajenje, ki onemogoča nastanek oblakov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.water-for-africa.org/en/sahara_climate.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-09-09 |archive-date=2015-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150410155656/http://www.water-for-africa.org/en/sahara_climate.html |url-status=dead }}</ref> Stalen razpad oblakov omogoča neovirano svetlobno in toplotno sevanje. Stabilnost ozračja nad puščavo preprečuje konvekcijski preobrat, zaradi česar padavin praktično ni. Posledica tega je sončno, suho in stabilno vreme z minimalnim tveganjem dežja. Subtropski greben je glavni element, ki pojasni vroče puščavsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BWh'') za to veliko regijo. Zniževanje zraka je najmočnejše in najučinkovitejše preko vzhodnega dela Velike puščave, v Libijski puščavi, ki je najbolj sončna, najbolj suha in med najbolj sušnimi mesto na planetu, razen puščave [[Atacama]], ki leži v [[Čile|Čilu]] in [[Peru]]ju. Prevladujoča zračna masa, ki leži nad Saharo je kontinentalni tropski ena (cT), ki je zelo vroča in suha. Zaradi ekstremnega ogrevanja puščavske površine, je [[vzgornik]] nizko navadno blizu površine, pri čemer je najmočnejši in najbolj razvit v poletnem času. Visoka Sahara predstavlja vzhodno kontinentalno podaljšanje Visokih Azorov, s središčem v severnem Atlantiku. Pogrezanje Visoke Sahare skoraj doseže tla med najbolj hladnim delom leta, medtem ko omejuje na zgornji troposferi v vročih obdobjih. Učinki lokalne površine z nizkim tlakom so zelo omejene, saj zgornje ravni pogrezanja še naprej blokirajo kakršno koli obliko zračnega vzpona. Puščava je tudi različno suha glede na geografsko konfiguracijo in lokacijo. Dejansko skrajno sušnih obdobij Sahare ni mogoče pojasniti samo s subtropskim visokim tlakom. Tudi Atlas, ki ga najdemo v Alžiriji, Maroku in Tuniziji pomaga okrepiti izsušitev v severnem delu puščave. To veliko gorovje deluje kot pregrada, ki povzroča močno ''dežno senco'', učinek na zavetrni strani. Kondenzacija se pojavi na privetrni strani, kjer je nekaj oblačnosti in padavin, medtem ko je stranska zavetrna stran sončna in suha. Stranska zavetrna je očitno puščava. Vse to preprečuje, da bi nestabilni vremenski sistemi prodrli v notranjost in vplivali na ta sušna območja. Glavni vir dežja v Sahari je brezvetrje, ki je neprekinjen pas ekvatorialnega sistema nizkega tlaka, ki prinaša kratko in neredno deževno sezono v Sahel in južno Saharo. Sahari ne manjka padavin zaradi pomanjkanja vlage, ampak zaradi pomanjkanja mehanizma ustvarjanja padavin. Padavine v tej veliki puščavi morajo premagovati fizične in atmosferske ovire, ki običajno preprečujejo nastajanje padavin. Za ostre podnebne razmere v Sahari so večinoma značilne zelo majhne, nezanesljive, zelo neredne padavine; izredne vrednosti trajanja visokega sonca; zelo visoke celoletne temperature; zanemarljiva stopnja relativne vlažnosti, velike dnevne temperaturne razlike in ekstremno visoka stopnja potencialnega izhlapevanje, ki je najvišje zabeleženo na Zemlji.<ref>https://books.google.fr/books?id=8C40QP8vyU0C&pg=PA15&dq=Sahara+Desert+a+wide+area+experiences+in+excess+of&hl=fr&sa=X&ei=mU0xVdbGDoScsgGv9YHwDw&ved=0CCEQ6AEwAA#v=onepage&q=Sahara%20Desert%20a%20wide%20area%20experiences%20in%20excess%20of&f=false</ref> === Temperature === Nebo je nad puščavo običajno jasno in trajanje sončnega obsevanja je izjemno visoko vsepovsod v Sahari. Večina puščave uživa več kot 3.600 ur čistega sonca letno ali več kot 82% časa, na širšem območju v vzhodnem delu presegajo 4.000 h svetlega sonca ali več, 91% časa, kar so najvišje vrednosti in zelo blizu teoretično največje vrednosti. Vrednost 4300 h oziroma 98% časa naj bi zabeležili v Zgornjem Egiptu ([[Asuan]], [[Luksor]]) in v nubijski puščavi (Vadi Halfa).<ref name="books.google.fr">https://books.google.fr/books?id=-mwbAsxpRr0C&pg=PA13&dq=4,300+hours+of+sunshine+Wadi+Halfa&hl=fr&sa=X&ei=lNwgVZPJOIut7gaB5IC4Dg&ved=0CCAQ6AEwAA#v=onepage&q=4%2C300%20hours%20of%20sunshine%20Wadi%20Halfa&f=false</ref> Letno povprečje neposrednega sončnega obsevanja je okoli 2800 kWh / (m² leto) v Veliki puščavi. Sahara ima velikanski potencial sončne energije. Nenehno visok položaj sonca, izjemno nizka relativna vlažnost, pomanjkanje vegetacije in padavin, dela Veliko puščavo zagotovo najbolj vroč kraj na Zemlji, posebej v poletnem času v nekaterih mestih. Povprečna visoka temperatura preseže 38&nbsp;°C–40&nbsp;°C v najbolj vročem mesecu skoraj povsod v puščavi, razen na zelo visokih gorskih območjih. Najvišja uradno zabeležena povprečna visoka temperatura je okoli 47&nbsp;°C v juliju v oddaljenem puščavskem mestu v alžirski puščavi imenovanem Bou Bernous na nadmorski višini 378 metrov. To je najvišja zabeležena povprečna visoka temperatura na svetu in samo Dolina smrti v Kaliforniji jo včasih prehiti.<ref>https://books.google.fr/books?id=8yxRAAAAMAAJ&q=bou+bernous+average&dq=bou+bernous+average&hl=fr&sa=X&ei=Ft4gVaDBAcbuUr6qgagH&ved=0CDAQ6AEwAg</ref> Druga žarišča so v Alžiriji: Adrar, Timimoun, In Salah, Ouallene, Aoulef, Reggane na višini med 200 in 400 metri nad morjem, kjer so poletne povprečne temperature okoli 46&nbsp;°C v najbolj vročih mesecih leta. In Salah, ki je dobro znan v Alžiriji po vročini, ima povprečja 43,8&nbsp;°C, 46,4&nbsp;°C, 45,5 in 41,9&nbsp;°C v juniju, juliju, avgustu in septembru. Dejstvo je, da so še bolj vroča mesta v Sahari, vendar so v zelo oddaljenih območjih, zlasti v Azalai, ki leži v severnem Maliju. Južni osrednji del puščavskih območij ima 6–7 mesecev, ko povprečna visoka temperatura presega 40&nbsp;°C, kar kaže na konstantnost in dolžino res vroče sezone v Sahari. Celoletna povprečna dnevna temperatura preseže povsod 20&nbsp;°C in se lahko približa 30&nbsp;°C v vročih regijah. Vendar pa ima večina puščave vrednost, ki presega 25&nbsp;°C. Temperature peska in tal so še bolj ekstremne. Podnevi je temperatura peska zelo visoka, saj lahko zlahka doseže 80&nbsp;°C ali več.<ref name="ReferenceB">https://books.google.fr/books?id=fqussIGJ0NcC&pg=PA158&dq=Port-Sudan+84+%C2%B0C&hl=fr&sa=X&ei=DUklVfD6HY3gaqy0gZAH&ved=0CDMQ6AEwAg#v=onepage&q=Port-Sudan%2084%20%C2%B0C&f=false</ref> Temperatura peska 83,5&nbsp;°C je bila zabeležena v Port Sudanu. Temperature tal 72&nbsp;°C so bile zabeležene v Adrarju v Mavretaniji in vrednosti 75&nbsp;°C v Borkou, v severnem Čadu. Zaradi pomanjkanja oblačnosti in zelo nizke vlažnosti, ima puščava običajno visoka dnevna temperaturna nihanja med dnevom in nočjo. Vendar pa je mit, da so noči mrzle. Povprečna dnevna temperaturna območja so običajno med 13&nbsp;°C in 20&nbsp;°C. Najnižje vrednosti najdemo vzdolž obalnih regij zaradi visoke vlage in so pogosto celo nižje od 10&nbsp;°C in najvišje vrednosti na celinskem območju, kjer je vlažnost najnižja, predvsem v južni Sahari. Kljub temu je res, da so lahko zimske noči hladne, saj se temperatura lahko spusti do ledišča, še posebej v visokogorju. === Padavine === Povprečne letne padavine so zelo nizke na severnih in južnih robovih puščave do skoraj nič nad osrednjim in vzhodnim delom. Ozek severni rob puščave prejme več zimske oblačnosti in padavin, zaradi prihoda sistema nizkega tlaka nad Sredozemskim morjem ob polarni fronti, čeprav je vpliv dežja zelo oslabljen v [[padavinska senca|padavinski senci]] gora in se povprečne letne padavine gibljejo od 100&nbsp;mm do 250&nbsp;mm. Biskra, Alžirija in [[Ouarzazate]] v Maroku najdemo na tem območju. Južni rob puščave, ob meji s Sahelom, prejme poletno oblačnost in padavine zaradi prihoda intertropske konvergenčne cone iz juga, povprečnih letne padavine se gibljejo od 100&nbsp;mm do 250&nbsp;mm. [[Timbuktu]], Mali in Agadez, Niger sta na tem območju. Veliko osrednje skrajno sušno jedro puščave je praktično brez padavin in trajno ostaja pod vplivom najmočnejšega anticiklonskega vremenskega režima, povprečna letna količina padavin lahko pade na manj kot 1&nbsp;mm. Dejstvo je, da večina Sahare leži v manj kot 20&nbsp;mm. Od 9.000.000&nbsp;km² puščavskega ozemlja v Sahari, le območje okoli 2.800.000&nbsp;km² prejme letno povprečno količino padavin 10&nbsp;mm ali manj, kar je enako približno 31% celotne površine, medtem ko okoli 1.500.000&nbsp;km² prejeme povprečno 5&nbsp;mm ali manj, kar je okoli 17 % celotne površine. Letno povprečje padavin je praktično nič v širokem območju približno 1.000.000&nbsp;km² v vzhodni Sahari in obsega puščave Libije, Egipta in Sudana (Tazirbu, Kufri, Dakhla, Kharga, Farafra, Siva, Asjut, Sohag, Luksor, Asuan, [[Abu Simbel]], Vadi Halfa), kjer se dolgoročno povprečje približuje 0,5&nbsp;mm na leto. == Geologija == Običajno si, ko zaslišimo besedo Sahara, predstavljamo peščeno puščavo, vendar moramo vedeti, da [[peščeno morje]] ali erg predstavlja komaj slabo petino vse Sahare. Saharski pesek nastaja zaradi [[erozija|erozije]] in preperevanja gorovij, ki ga veter počasi, a vztrajno spreminja v prah. Površje Sahare je povečini skalnato (''hamada'') ali pa gruščnato (''serir''). Del pokrajine sestavljajo tudi suhe rečne struge ali [[vadi]]ji, ki vodijo s pogorij in so hkrati dokaz, da je bila Sahara nekoč bolj vodnata. Včasih se vreme za nekaj minut spremeni hudo deževje, ki z vodo napolni vadije in še bolj pospešuje [[preperevanje]]. == Ekoregije == [[File:Saharan topographic elements map.png|thumb|380px|Glavne topografske značilnosti Saharskih regij.]] Sahara obsega več ločenih eko regij in njihovih variacij temperatur, padavin, nadmorske višine in sestave tal, ki gostijo različne skupnosti rastlin in živali. '''Atlantska obalna puščava''' je ozek pas ob atlantski obali, kjer nastajanje megle zagotavlja hladen [[Kanarski tok]], ki zagotavlja dovolj vlage za ohranjanje različnih [[lišaj]]ev, [[sukulente|sukulent]] in grmovnic. Zajema 39.900 kvadratnih kilometrov na jugu Maroka in Mavretanije.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1304 WWF ecoregion]</ref> '''Severna saharska stepa in gozdovi''' leži ob severni puščavi, poleg sredozemskih gozdov in makije je eko regija severnega Magreba in Cirenajka. Zimsko deževje vzdržuje makijo in suhe gozdove, ki tvorijo prehod med sredozemskim podnebjem na severu in skrajno sušni Sahari na jugu. Zajema 1.675.300 kvadratnih kilometrov v Alžiriji, Egiptu, Libiji, Mavretaniji, Maroku in Tuniziji.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1321 WWF ecoregion]</ref> '''Eko regija puščava Sahara''' pokriva skrajno sušni osrednji del Sahare, kjer je količina padavin majhna in sporadična. Vegetacija je redka in sestoji večinoma iz peščenih sipin (''erg'', ''shesh'', ''raoui''), kamnitih planot (''hamadas''), prodnih ravnin (''reg''), suhih dolin (''vadi'') in solnih ravnic. Zajema 4.639.900 kvadratnih kilometrov od Alžirije, Čada, Egipta, Libije, Malija, Mavretanije, Nigra in Sudana. '''Južna saharska stepa in gozdovi''' je ozek pas, ki teče vzhodno in zahodno med skrajno sušno Saharo in sahelsko savano na jugu. Gibanje ekvatorialne intertropske konvergenčne cone (ITCZ) prinaša poletno deževje v juliju in avgustu, ki znaša v povprečju od 100 do 200&nbsp;mm, vendar se močno razlikujejo iz leta v leto. Te padavine vzdržujejo poletne pašnike trav in zelišč, s suhimi gozdovi in grmičevjem ob sezonskih vodotokih. Ta eko regija zajema 1.101.700&nbsp;km² v Alžiriji, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Sudanu.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1329 WWF ecoregion]</ref> '''Zahodni saharski montanski puščavski gozdovi'''; več vulkanskega višavja zagotovlja hladnejše, vlažno okolje, ki podpira saharsko-sredozemske gozdove in makijo. Eko regija pokriva 258.100&nbsp;km², predvsem v Tassili n'Ajjer v Alžiriji, z manjšimi enklavami v Aïr v Nigru, Dhar Adrar v Mavretaniji ter Adrar des Iforas v Maliju in Alžiriji.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1332 WWF ecoregion]</ref> '''Tibesti-Jebel Uweinat montanski puščavski gozdovi''' sestavljajo visokogorja Tibesti in Jebel Uweinat. Višje in bolj redne padavine in hladnejše temperature podpirajo gozdnate pokrajine in grmičevje kot so palme, akacije, mirta, oleander, tamariska, in nekaj redkih in endemičnih rastlin. Eko regija pokriva 82.200&nbsp;km² v Tibesti v Čadu in Libiji in Jebel Uweinat na meji Egipta, Libije in Sudana.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1331 WWF ecoregion]</ref> '''Saharski halofitik''' je območje sezonsko poplavljenih solnih depresij, ki je dom [[Slanuša|slanuš]] – soli prilagojenih rastlinskih združb. Saharski halofitik pokriva 54.000&nbsp;km² vključno [[depresija (geologija)|depresiji]] Qattara in Siva na severu Egipta, slana jezera v osrednji Tuniziji, Chott Melghir v Alžiriji in manjša območja Alžirije, Mavretanije in južnega dela Maroka.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa0905 WWF ecoregion]</ref> '''Tanezrouft''' je eno izmed najbolj negostoljubnih območij na Zemlji, kot tudi eden izmed najbolj vročih in suhih delov Sahare, brez vegetacije in zelo malo življenja. Leži na mejah Alžirije, Nigra in Malija, zahodno od gorovja [[Ahagar]]. == Rastlinstvo in živalstvo== Rastlinstvo Sahare je zelo raznoliko in temelji na bio-geografskih značilnostih te velike puščave. Delimo jo na tri cone, ki temeljijo na količini padavin - severno (sredozemsko), osrednjo in južno cono. Obstajata dve prehodni coni -. Sredozemlje-Sahara in sahelska prehodna cona.<ref name="Mares1999">{{navedi knjigo|editor=Mares, Michael A.|title=Encyclopedia of Deserts|url=http://books.google.com/books?id=g3CbqZtaF4oC&pg=PA490|year=1999|publisher=University of Oklahoma Press|isbn=978-0-8061-3146-7|page=490}}</ref> Saharsko rastlinstvo obsega okoli 2800 vrst vaskularnih rastlin. Približno četrtina od njih je endemičnih. Približno polovica teh vrst je skupna z rastlinstvom Arabske puščave.<ref name="Houérou2008">{{navedi knjigo|last=Houérou|first=Henry N.|title=Bioclimatology and Biogeography of Africa|url=http://books.google.com/books?id=_Rvs7NkfeLEC&pg=PA82|year= 2008|publisher=Springer|isbn=978-3-540-85192-9|page=82}}</ref> Osrednja Sahara ocenjujejo, da obsega petsto vrst rastlin, kar je izjemno malo, če upoštevamo obseg območja. Rastline, kot so akacijeva drevesa, palme, sukulente, trnasto grmičevje in trave so se prilagodile sušnim razmeram tako, da rastejo nižje, da preprečijo izgubo vode zaradi močnih vetrov, ter s shranjevanjem vode v svojih debelih steblih, imajo pa tudi dolge korenine, ki se razprostirajo vodoravno, da bi dosegle največjo površino vode in da bi našle vso površinsko vlago, imajo majhne debele liste ali iglice za preprečevanje izgube vode. Rastlinski listi se lahko popolnoma izsušijo, a si opomorejo v ugodnih razmerah. [[File:GueltaCamels.jpg|thumb|Kamele v Guelta d'Archei v severovzhodnem Čadu]] V Sahari živi več vrst lisic ([[fenek]], bleda lisica (''Vulpes pallida'') in Rüppellsova lisica (''Vulpes rueppellii''). Adaks antilopa, velika bela antilopa preživi skoraj eno leto v puščavi brez pitja. ''Gazella dorcas'' je severno afriška gazela, ki prav tako lahko dolgo časa preživi brez vode. Druge pomembne gazele sta ''Gazella leptoceros'' in ''Gazella dama''. Saharski [[gepard]] (severozahodni afriški gepard) živi v Alžiriji, Togu, Nigru, Maliju, Beninu in Burkina Fasu. Tam je še manj kot 250 odraslih gepardov, ki so zelo previdni, ki bežijo pred kakršno koli človeško prisotnostjo. Gepard se izogiba soncu, od aprila do oktobra išče zavetje drevja ''balanites'' in akacije. So nenavadno svetli.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7905986.stm |title= Rare cheetah captured on camera |publisher=BBC News |date=24 February 2009 |accessdate=12 June 2010}}</ref><ref>Belbachir, F. (2008). [http://www.iucnredlist.org/details/full/221/0 ''Acinonyx jubatus'' ssp. hecki]. In: IUCN 2013. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2013.2.</ref> Druge podvrste gepardov (severovzhodni afriški gepard) živi v Čadu, Sudanu in vzhodni regiji Nigra. Vendar ga trenutno v naravi ni v Egiptu in Libiji. Približno 2.000 odraslih posameznikov je v divjini. [[File:Libya 5391 Ubari Lakes Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|left|Jezero v oazi Idehan Ubari s travo in datljevimi palmami]] Druge živali so še vrsta [[varan]]a, [[pečinarji]] (''Hyracoidea''), rogati gad (''Cerastes'') in majhne populacije [[Afriški hijenski pes|afriškega hijenskega psa]] (''Lycaon pictus''),<ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=[[Tico McNutt|McNutt]] ''et al.''|year=2008|id=12436|title=Lycaon pictus|downloaded=6 May 2008}}</ref> morda le v 14 državah<ref name=Borrell>{{navedi splet|url=http://www.slate.com/id/2225607/entry/2225663/|title=Endangered in South Africa: Those Doggone Conservationists|first=Brendan|last=Borrell|publisher=Slate|date=19 August 2009|accessdate=2015-09-09|archive-date=2011-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110430173131/http://www.slate.com/id/2225607/entry/2225663/|url-status=bot: unknown}}</ref> in severnoafriški noj (''Struthio camelus camelus''). Obstajajo druge živali, ptice še posebej, kot so afriški srebrnokljun (''Lonchura cantans'') in vrsta [[Ščinkavci|ščinkavca]] (''Lagonosticta larvata''). V Mavretaniji in na planoti Ennedi v Čadu obstajajo tudi majhni zahodnoafriški krokodili (''Crocodylus suchus'').<ref>"[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/06/0617_020618_croc.html Desert-Adapted Crocs Found in Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021014163802/http://news.nationalgeographic.com/news/2002/06/0617_020618_croc.html |date=2002-10-14 }}", National Geographic News, 18 June 2002</ref> Škorpijon ''[[Leiurus quinquestriatus]]'' je lahko 10&nbsp;cm dolg. Njegov strup vsebuje velike količine agitoksina in scyllatoksina in je zelo nevaren, vendar pa želo tega škorpijona redko ubije zdravega odraslega. Podsaharska srebrna mravlja je edinstvena v tem, da zaradi ekstremno visokih temperatur in grožnje plenilcev, aktivno preživi zunaj svojega gnezda le za približno deset minut na dan.<ref name="WehnerEtAl1992">{{cite journal |last1=Wehner |first1=R. |last2=Marsh |first2=A. C. |last3=Wehner |first3=S. |year=1992 |title=Desert ants on a thermal tightrope |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1992-06-18_357_6379/page/586 |journal=Nature |publisher=Nature Publishing Group |volume=357 |issue=6379 |pages=586–7 |doi=10.1038/357586a0}}</ref> [[Enogrba kamela|Dromedarji]] in koze so najpogostejše udomačene živali v Sahari. Zaradi svojih lastnosti vzdržljivosti in hitrosti je dromedar najljubša žival nomadov. Človekova dejavnost bolj verjetno vpliva na življenjski prostor na območjih trajne vode (oaze) ali kjer je voda blizu površine. Tukaj je lahko lokalni pritisk na naravne vire intenziven. Preostala populacija velikih [[sesalci|sesalcev]] je v veliki meri zmanjšana zaradi lova za hrano in rekreacijo. V zadnjih letih so se začeli razvojni projekti v puščavah Alžirije in Tunizije z uporabo namakalnih naprav iz podzemnih [[vodonosnik]]ov. Ti ukrepi pogosto privedejo do degradacije tal in [[salinizacija|salinizacije]]. Raziskovalci iz Hacettepe University (Yücekutlu, n. Et al., 2011) so poročali, da imajo lahko saharska tla bio-razpoložljivo železo in tudi nekatere bistvene makro in mikro elemente hranil, primerne za uporabo kot gnojilo za gojenje pšenice.<ref name=YTSB2011>{{cite journal|last1=Yücekutlu|first1=Nihal|last2=Terzioğlu|first2=Serpil|last3=Saydam|first3=Cemal|last4=Bildacı|first4=Işık|title=Organic Farming By Using Saharan Soil: Could It Be An Alternative To Fertilizers?|journal=Hacettepe Journal of Biology and Chemistry|date=2011|volume=39|issue=1|pages=29–38|url=http://www.hjbc.hacettepe.edu.tr/journal/volume-39/issue-1/HJBC_39_1_29-38.pdf|accessdate=23 March 2015}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Transsaharska trgovina}} [[File:A long line of men are marching with their hands thrust thro Wellcome V0041263.jpg|thumb|Arabska karavana s sužnji iz Afrike pri prečkanju Sahare (gravura iz 19.-tega stoletja)]] [[File:Beni-Izguen.jpg|thumb|[[Beni Isguen]], sveto mesto obdano z debelimi zidovi v alžirski Sahari]] === Nubijci === Med [[neolitik]]om, pred nastopom [[dezertifikacija|dezertifikacije]], okoli 9500 pred našim štetjem je bil osrednji Sudan bogato okolje, v katerem je živela velika populacija in ki segala preko tega, kar je sedaj neplodna puščava, primer Wadi el-Qa'ab. Kjer od 5. tisočletja pr. n. št. živijo ljudje, je zdaj [[Nubija]], takrat je nastala »kmetijska revolucija«, živeli so urejen življenjski slog z domačimi živalmi in rastlinami. Saharska skalna umetnost goveda in lovcev kaže na prisotnost [[kult]]a goveda, tistega, ki ga še danes najdemo v Sudanu in drugih pastoralnih družbah v Afriki <ref>{{navedi splet |url=http://www.anth.ucsb.edu/faculty/stsmith/research/nubia_history.html |title=History of Nubia |publisher=Anth.ucsb.edu |accessdate=12 June 2010 |archive-date=2019-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190318232400/http://www.anth.ucsb.edu/faculty/stsmith/research/nubia_history.html |url-status=dead }}</ref>. [[Nabta Playa]] [[megalit]]i so očitni primeri, verjetno znani prvi na svetu, arhaeo-astronomskih naprav, ki so starejše od [[Stonehenge]]a okoli 2.000 let.<ref>[https://web.archive.org/web/20130725174732/http://www.planetquest.org/learn/nabta.html The History of Astronomy]. PlanetQuest</ref> Taka kompleksnost, kot je bila ugotovljena v Nabta Playa in različne ravni oblasti izražene v tedanji družbi, so bile verjetno osnova za strukturo tako neolitske družbe v Nabta kot starem kraljestvu [[Stari Egipt|Egiptu]].<ref>Wendorf, Fred (1998) [https://web.archive.org/web/20101009235228/http://www.comp-archaeology.org/WendorfSAA98.html Late Neolithic megalithic structures at Nabta Playa].</ref> === Egipčani === Od 6000 pr. n. št. so predinastični Egipčani v jugozahodnem delu Egipta redili govedo in gradili večje stavbe. Organizirani in stalno naseljeni so sredi 6. tisočletja pr. n. št. pridelovali žito in se ukvarjali z živinorejo. Kovinski predmeti so nadomestili predhodnike iz kamna. Strojenje živalskih kož, [[lončarstvo]] in tkanje je bilo običajno. Obstajajo znaki sezonske ali le začasne zasedbe [[Al Fajum]]a v 6. tisočletju pr. n. št. z dejavnostmi pridelave hrane, [[ribolov]]om, [[lov]]om in nabiranjem hrane.<ref name= Fayum>[http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/fayum/fayumb.html Fayum, Qarunian] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100416080018/http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/ |date=2010-04-16 }} (Fayum B, about 6000–5000 BCE?), [http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk Digital Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100416080018/http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/ |date=2010-04-16 }}.</ref> Pogosto se pojavljajo kamnite osti, noži in strgala iz tega obdobja. V grobovih so našli keramiko, nakit, opremo za kmetovanje in lov in izbrano hrano, vključno suho meso in sadje. Zdi se, da so pokopi v puščavskih okoljih povečali egiptovske obrede ohranjanja, mrtvi so bili pokopani obrnjeni proti zahodu.<ref name= Predynastic>Predynastic (5,500–3,100 BCE), Tour Egypt].</ref> Od 3400 pred našim štetjem je bila Sahara, zaradi zmanjšane količine padavin in višje temperature, ki so posledica premika Zemljine orbite, suha kot je danes. Postala je v veliki meri neprehodna za človeka, naselja so se v glavnem osredotočila okoli številnih oaz in ob [[Nil]]u. Znano je, da je šlo v poznejših obdobjih le malo trgovine ali drugega poslovanja skozi notranjost, edina večja izjema je bila dolina Nila. Nil pa je bil neprehoden na več [[Katarakti na Nilu|katarakt]]ih, zaradi česar sta bila trgovina in stiki težja za ladje. === Feničani === Prebivalci [[Fenicija|Fenicije]], katerih civilizacija se je razcvetela od 1200–800 pr. n. št., so ustvarili konfederacijo kraljestev po celotni Sahari do Egipta. Naselili so se ob sredozemski obali, kot tudi v Sahari, med ljudmi antične Libije, ki so bili predniki ljudi, ki govorijo [[Berberi|berberske]] jezike v Severni Afriki in današnji Sahari, vključno [[Tuaregi]] centralne Sahare. [[File:Bilma-Salzkarawane1.jpg|thumb|''Azalai'', karavana s soljo. Francoski poročevalec je leta 1906 v karavani naštel 20.000 kamel]] Feničansko pisavo so sprejeli starodavni Libijci severne Afrike in [[Tifinagh]] (berberska latinska pisava) se danes še vedno uporablja med berbersko govorečimi Tuaregi, vodiči kamel, osrednje Sahare. Nekje med 633 in 530 pred našim štetjem je [[Hanno Navigator]], kartažanski raziskovalec, bodisi uveljavil ali okrepil feničanske kolonije v Zahodni Sahari, toda vse antične ostaline so izginile praktično brez sledu. === Grki === 500 pred našim štetjem so prišli v puščavo Grki. Grški trgovci širijo posel vzdolž vzhodne obale puščave in ustanavljajo kolonije trgovanja vzdolž Rdečega morja. [[Kartagina|Kartažani]] so raziskali atlantsko puščavsko obalo, vendar je vrtinčenje vode in pomanjkanje trgov imelo za posledico neprisotnost južneje od današnjega Maroka. Centralizirane države so tako obkrožale puščavo na severu in vzhodu; ostala je bilo izven nadzora teh držav. Napadi nomadskih berberskih ljudi iz puščave so bila stalna skrb tistih, ki so živeli na robu puščave. === Urbane civilizacije === [[File:Ghardaia01.jpg|thumb|Tržnica na Glavnem trgu v [[Ghardaïa]]ji (1971)]] Urbana civilizacija [[Garamanti]] je nastala okoli 500 pr. n. št. v osrčju Sahare, v dolini, ki se zdaj imenuje Wadi al-Ajal v Fezzanu, v Libiji.<ref name="Lakes">{{Cite journal | title=Ancient Lakes of the Sahara | publisher=American Scientist | volume=94 | year=2006 | pages= 58–65 | author1=Kevin White|author2= David J. Mattingly | issue=1 | postscript=<!--None-->}}</ref> Garamanti so razvili sistem kopanja tunelov daleč v gore, zajemali fosilno vodo in jo dovajali na svoja področja. Garamanti so zrasli številčnejši in močni, osvajali so svoje sosede in zasegli številne sužnje (ki so delali na širitvi predorov). [[Stari Grki]] in [[Rimljani]] so vedeli za Garamante in jih obravnavati kot necivilizirane nomade. Vendar pa so trgovali z njimi. V njihovem glavnem mestu Garama so našli rimsko kopel. Arheologi so našli osem večjih mest in številna druga pomembna naselja na ozemlju Garamantov. Ta civilizacija je propadla po tem ko so bile izčrpane razpoložljive vodne zaloge v vodonosnikih in niso mogli več vzdrževati dodatne širitve predorov v gore.<ref name = "Keys">{{cite journal|author=Keys, David|year=2004|title=Kingdom of the Sands|journal=Archaeology|volume=57|issue=2|url=http://www.archaeology.org/0403/abstracts/sands.html|access-date=2015-09-10|archive-date=2011-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514034144/http://www.archaeology.org/0403/abstracts/sands.html|url-status=dead}}</ref> === Berberi === [[File:Marabutto-Taghirt.JPG|thumb|''Zawiya'' (samostan) pred vhodom v Taghirt, Alžirija]] Berbersko ljudstvo je zasedalo (in še vedno zaseda) velik del Sahare. Garamantski Berberi so zgradili uspešen imperij v srcu puščave.<ref>Mattingly et al. (2003). ''Archaeology of Fazzan'', Volume 1</ref> Tuareški nomadi še naprej, vse do današnjih dni, živijo in se selijo čez široka prostranstva Sahare. === Širjenje islama === [[Bizantinsko cesarstvo]] je vladalo severnim obalam Sahare od 5. do 7. stoletja. Po muslimanskem osvajanju Arabije ([[Arabski polotok|Arabskega polotoka]]) in muslimanski osvojitvi Severne Afrike, se je začel v sredini 7. do zgodnjega 8. stoletja, [[islam]]ski vpliv hitro širiti po Sahari. Do konca leta 641 je bil celoten Egipt v muslimanskih rokah. Trgovina čez puščavo se je okrepila. Pomembna trgovina s sužnji je prečkala puščavo. Ocenjeno je bilo, da so med 10. in 19. stoletjem okoli 6.000 do 7.000 sužnjev vsako leto prepeljali na sever. Ta trgovina prek Sahare je trajala več stoletij, do razvoja ladij [[Karavela|karavel]] (ladij) v Evropi. Prva iz Portugalske in kmalu iz vse zahodne Evrope, so jadrali okoli puščave in zbirali sredstva iz virov v Gvineji. Sahara je hitro postala nepomembna. === Doba Osmanskega cesarstva === V 16. stoletju je severni rob Sahare, kot so obalna območja v današnji Alžiriji in Tuniziji, pa tudi nekateri deli današnje Libije, skupaj s pol-avtonomnim kraljestvom Egiptom, zasedlo [[Osmansko cesarstvo]]. Od leta 1517 je bil Egipt pomemben del Osmanskega cesarstva, lastništvo, ki je zagotovilo Turkom nadzor nad dolino Nila, vzhodnega Sredozemlja in Severne Afrike. Korist od Osmanskega cesarstva je bila svoboda gibanja za državljane in blago. Trgovina je izkoriščala Osmanske kopenske poti, skrbela za [[začimbe]], [[zlato]] in [[svila|svilo]] iz vzhoda, proizvode iz Evrope in [[sužnji|sužnje]] in zlato iz Afrike. [[Arabščina]] se ostala kot lokalni jezik, islamska kultura se je precej okrepila. Sahel in južne saharske regije so postale sedež številnih neodvisnih držav ali gostujočih Tuareških klanov. === Evropska kolonizacija === Evropski kolonializem se je v Sahari začel v 19. stoletju. Francija je osvojila Otomansko Alžirijo leta 1830, francoska oblast se je širila južno od Alžirije in vzhodno od Senegala v zgornji Niger, na območja današnje Alžirije, Čada, Malija, tedaj Francoski Sudan, vključno Timbuktu, Mavretanije, Maroka (1912), Niger in Tunizija (1881). Do začetka dvajsetega stoletja se je trans-saharska trgovina opazno zmanjšala, ker se je blago prevažalo z bolj sodobnimi in učinkovitimi sredstvi, kot so letala, ne pa čez puščavo.<ref>Trans-Saharan Africa in World History, Ch. 6, Ralph Austin</ref> V Sahari je prevladoval francoski kolonialni imperij. Ustanovili so redne letalske povezave iz Toulousa (HQ slovi Aeropostale) do Orana in čez [[Ahagar]] do [[Timbuktu]]ja in zahodno proti Bamaku in Dakarju, kot tudi trans saharske avtobusne prevoze, ki jih je izvajala ''La Companie Transsaharienne'' (est. 1927).<ref name=wauthier1>{{navedi splet | url = http://saharayro.free.fr/fwauthier1.htm | title = Wauthier Bréard 1933 | accessdate = 22 February 2013 | language = fr }}</ref> Izjemen film dokumentira prvo prečkanje znanega letalca kapitana René Wauthierja z velikim konvojem tovornjakov iz Alžira do Čada čez Saharo.<ref name=Reconnaissance_saharienne>{{navedi splet|last=Wauthier|first=René|title=Reconnaissance saharienne|url=http://www.cnc-aff.fr/internet_cnc/Internet/ARemplir/Fiches/Corpus_Algerie/decouverte/46506.html|work=French Cinema Archives|accessdate=22 February 2013|language=fr|archive-date=2013-04-12|archive-url=https://archive.today/20130412164401/http://www.cnc-aff.fr/internet_cnc/Internet/ARemplir/Fiches/Corpus_Algerie/decouverte/46506.html|url-status=dead}}</ref> Egipt pod Mohamedom Alijem in njegovimi nasledniki, je osvojil Nubijo leta 1820-22, ustanovil [[Kartum]] leta 1823 in osvojil Darfur leta 1874. Egipt, vključno s Sudanom, je postal britanski [[protektorat]] leta 1882. Egipt in Velika Britanija sta izgubila nadzor nad Sudanom iz leta 1882 do leta 1898, kot posledica ''Mahdi vstaje''. Po zajemu britanskih vojakov leta 1898 je Sudan postal Anglo-egiptovski [[kondominij]]. [[Španija]] je zajela današnjo Zahodno Saharo po 1874, čeprav Rio del Oro ostal večinoma pod vplivom Tuaregov. Leta 1912 je [[Italija]] prevzela dele, kaj naj bi se imenovali Libija, od Turkov. Za spodbujanje rimskokatoliške vere v puščavi, je [[papež Pij IX.]] imenoval delegata apostolske Sahare in Sudana leta 1868; kasneje v 19. stoletju je bila njegova pristojnost reorganizirali se v Apostolski vikariat Sahara. === Razpad imperijev in posledice === [[File:Libya 5101 Fozzigiaren Arch Tadrart Acacus Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|Naravni most v jugovzhodni Libiji]] [[File:Hoggar Desert (Algerie).jpg|left|thumb|Sahara danes]] Egipt je postal neodvisen od Britanije leta 1936, čeprav je Anglo-egiptovska pogodba 1936 dovoljevala Britaniji voditi čete preko Egipt in ohraniti britansko-egiptovski kondominij v Sudanu. Britanske vojaške sile so bile leta 1954 umaknjene. Večina saharskih držav je dosegla neodvisnost po drugi svetovni vojni: Libija leta 1951, Maroko, Sudan in Tunizija leta 1956, Čad, Mali, Mavretanija in Niger leta 1960, in Alžirija leta 1962. Španija se je umaknila iz Zahodne Sahare v letu 1975, nato je bila razdeljena med Mavretanijo in Maroko. Mavretanija se je umaknila leta 1979, Maroko še naprej drži to ozemlje. V obdobju po drugi svetovni vojni so številni rudniki in skupnosti razvijali izkoriščanje naravnih virov v puščavi. To so velika nahajališča [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] v Alžiriji in Libiji in velika nahajališča [[Fosfatni minerali|fosfat]]ov v Maroku in Zahodni Sahari. Številne trans-afriške ceste so bile predvidene čez Saharo, vključno cesta Kairo-Dakar vzdolž atlantske obale, cesta Trans-Sahara od Alžira na Sredozemlju do Kano v Nigeriji, cesta Tripoli - Cape Town od Tripolija v Libiji do N'Djamene v Čadu in cesta Kairo - Cape Town, ki bi sledila Nilu. Vsaka od teh cest je le delno zgrajena, z znatnimi vrzelmi in neasfaltiranimi odseki. == Prebivalstvo == [[File:Hoggar caravane2.jpg|thumb|[[Tuaregi]] so stoletja živeli nomadsko življenje, a danes je ohranjena le še peščica plemenskih skupin.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kdjt.si/si/tuaregi/kdo-so-tuaregi |title=Kdo so Tuaregi? |accessdate=11.2.2015 |publisher=Kulturno društvo Josipine Turnograjske |archive-date=2015-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150211163628/http://www.kdjt.si/si/tuaregi/kdo-so-tuaregi |url-status=dead }}</ref>]] Ljudje živijo na robovih puščave že skoraj 500.000 let. Domače prebivalstvo v Sahari je sestavljeno iz najrazličnejših rodov in plemen ljudstev iz črne Afrike, z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in iz sredozemskega prostora. Večji del puščavskega prebivalstva predstavljajo [[Tuaregi]]. Od 7. stoletja pa se je na to območje preseljevalo vedno več Arabcev. Stalne naselbine so nastajale tam, kjer je bilo dovolj vode, na križiščih karavanskih poti pa so se nato razvila manjša mesta, kot so Agadez, Ghat in Kufra. Med prebivalci teh oaz je vse v 20. stoletje obstajala medsebojna odvisnost. Zaradi sušnih obdobij v zadnjih letih in zaradi političnih ter tehničnih sprememb (npr.prevažanja blaga s tovornjaki) so številni nomadi začeli opuščati stare življenjske navade in se bolj ali manj neprostovoljno naseljevati v oaznih mestih in na območju [[Sahel]]a. Zaradi sušnih obdobij, političnih in tehničnih sprememb, zaradi katerih nomadi opuščajo stare življenjske, se je začel proces dezertifikacije. Nomadi se za stalno naseljujejo na tem zelo občutljivem ekosistemu, ki ga poleg pogostih suš dandanes ogroža tudi prenakomerno izčrpavanje zemlje. Puščava se počasi pomika v območja Sahela, kjer ne uspevajo več pridelki, ki so prebivalce oskrbovali s hrano. Zaradi pogostih suš vsako leto umre na tisoče ljudi. ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikislovar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Afrike]] [[Kategorija:Puščave]] [[Kategorija:Puščave v Libiji]] [[Kategorija:Puščave v Alžiriji]] [[Kategorija:Puščave v Maroku]] [[Kategorija:Puščave v Tuniziji]] [[Kategorija:Puščave v Egiptu]] [[Kategorija:Sahara| ]] rhj3tyodswb40so4734zocbcm1xlvj9 0 28575 6764964 6545880 2026-10-13T23:39:25Z ~2026-55021-00 267300 6764964 wikitext text/x-wiki [[Slika:Umik slovenske narodne vojske čez Ljubelj (3).jpg|thumb|300px|Umik Slovenske narodne vojske čez Ljubelj, maja 1945]] '''Slovenska narodna vojska''' ([[kratica]] '''SNV'''; tudi '''Slovenska armada [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]]''') je bila kratkotrajna [[Slovenija|slovenska]] [[slovenske protirevolucionarne sile|protirevolucionarna]] [[oborožene sile|sila]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. == Zgodovina == SNV je bila ilegalno ustanovljena [[21. januar]]ja [[1945]] (začetki in načrti so se začeli [[29. oktober|29. oktobra]] [[1944]]) na ukaz [[Narodni odbor|Narodnega odbora]] (NO). Temelje te nove [[vojska|vojske]] so sestavljale vse legalne in ilegalne [[slovenske protirevolucionarne sile]]: # [[Slovensko domobranstvo]], # [[Slovenski narodni varnostni zbor]], # [[Gorenjska samozaščita]], # [[slovenski četniki]], # [[Slovenska legija]], # [[Sokolska legija]]. Šele [[5. april|5.]] oz. [[6. april]]a [[1945]] pa so začeli s formacijsko organizacijo SNV, imenovanjem poveljnikov, povišanjem [[častnik]]ov. Sprva so načrtovali organiziranje dveh [[armada|armad]] s 4 [[divizija]]mi v vsaki armadi in parimi samostojnimi [[odred]]i, toda ta preobsežen načrt ni bil realno izvedljiv, zato so se omejili na dve diviziji in dva odreda. V dejansko operativno stanje je SNV vstopila šele po začetku [[Tretji rajh|nemškega]] umika iz [[Slovenija|Slovenije]], toda takrat so se [[vojaška enota|enote]] SNV začele umikati proti severu oz. zahodu. == Organizacija SNV == === Predvidena shema #1 === * [[1. armada SNV]] *: [[Gorska divizija SNV]] *: [[Primorska divizija SNV]] *: [[Notranjska divizija SNV]] *: [[Dolenjska divizija SNV]] *: [[Ribniški odred SNV]] *: [[Dravski odred SNV]] *: [[Poveljstvo mesta Ljubljana]] * [[2. armada SNV]] *: [[Ljubljanska divizija SNV]] *: ? === Predvidena shema #2 === * [[Skupina SNV Novo mesto]] * [[Skupina SNV Rakek]] * [[Skupina SNV Velike Lašče]] * [[Skupina SNV Stična]] * [[Skupina SNV Primorska]] * [[Skupina SNV Gorenjska]] * [[Skupina SNV Štajerska]] === Dejanska organizacija === * [[Ljubljanska divizija SNV]] * [[Gorska divizija SNV]] * [[Dravski odred SNV]] * [[Primorski odred SNV]] == Glej tudi == * [[vojaška kolaboracija]] {{Slov_PRS}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] [[Kategorija:Slovenska narodna vojska|*]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Jugoslovanska vojska v domovini]] 4l5kx0z9axgu065mn170lh1b6jmtpkj 0 29527 6764746 6758050 2026-10-13T13:47:21Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6764746 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dirigent]]ov''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Bojan Adamič]] - [[Emil Adamič]] - [[Lovrenc Arnič]] - [[Andrej Arnol]] == B == [[Janko Ban]] - [[Martina Batič]] - [[Nejc Bečan|Nejc P. Bečan]] - [[Mate Bekavac]] - [[Josip Bizjak]] - [[Janez Bole]] - [[Jakob Barbo]] - [[Darijan Božič]] - [[Gregor Bralić]] - [[Ivan Brezovšek]] - [[Matjaž Brežnik]] - [[Danilo Bučar]] - [[Gordana Buh Žgajner]] - [[Tomaž Bukovc]] - [[Jerica Bukovec]] - Gašper Breznik == C == [[Daniela Candillari]] - [[Iztok Cergol]] - [[Zvonimir Ciglič]] - [[Jakov Cipci]] - [[Kruno Cipci]] - [[Igor Coretti-Kuret]] - [[Mirko Cuderman]] - [[Ciril Cvetko]] == Č == [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] - [[Josip Čerin]] - [[Aleksander Čonč]] - [[Ambrož Čopi]] - [[Mateja Černic]] == D == ([[Oskar Danon]]) - [[Boštjan Dimnik]] - [[Jasmina Dobaj]] - [[Tilen Draksler]] - [[Rahela Durič Barić]] - [[Simon Dvoršak]] - [[Mitja Dragolič]] == E == [[En Šao]] - [[Ana Erčulj]] == F == [[Mira Fabjan]] - [[Tomaž Faganel]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Damir Fajfar]] - [[Mirko Ferlan]] - [[Nenad Firšt]] - [[Helena Fojkar Zupančič]] - [[Jože Fürst]] - == G == [[Tomaž Gajšt]] - [[Marko Gašperšič]] - [[Vinko Globokar]] - [[Rok Golob]] - [[Andrej Goričar]]? - [[Drago Gradišek]] - [[Petra Grassi]] - [[Marjan Grdadolnik]] - [[Janez Gregorc]] - [[Jože Gregorc]] - [[Jerica Gregorc Bukovec]] - [[Josip Grgasović]] - [[Danijel Grum]] - [[Mihael Gunzek]] - == H == [[Tomaž Habe]] - [[Jože Hanc]] - [[Ervin Hartman]] (st./ml.) - [[Andraž Hauptman]] - [[Jožko Herman]] - [[Lojze Herzog]] - [[Edvard Holnthaner]] - [[Tadej Horvat]] - [[Marko Hribernik]] - [[Jože Hriberšek]] - [[Matej Hubad]] - [[Samo Hubad]] - [[Anton Hudarin]] == J == [[Anka Jazbec]] - [[Davorin Jenko]] - [[Josip Jiranek]] - [[Stane Jurgec]] == K == [[France Kapus]] - [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]] - [[Primož Keršanj]] - [[Oskar Kjuder]] - [[Jože Klančar]] - [[Franc Klinar]] - [[Tomaž Kmetič]] - [[Vladimir Kobler]] - [[Iztok Kocen]] - [[Urban Koder]] - [[Radovan Kokošar]] - [[Anton Kolar (dirigent)|Anton Kolar]] - [[Janez Komar]] - [[Srečko Koporc]] - [[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]] - [[Tomaž Kozlevčar]] - [[Lojze Krajnčan]] - [[Bogdan Kralj]] - [[Lenart Krečič]] - [[Simon Krečič]] - [[Jože Kregar]] - Peter Kuder - [[Slaven Kulenović]] - [[Egon Kunej]] - [[Igor Kuret]] - [[Stojan Kuret]] == L == [[Urša Lah]] - [[Uroš Lajovic]] - [[Črt Lasbaher]] - [[Hilarij Lavrenčič]] - [[Mojca Lavrenčič]] - [[Ivan Lavrič]] - [[Klara Lavriša]] - [[Milko Lazar]] - [[Lojze Lebič]] - [[Izidor Leitinger]] - [[Bogo Leskovic]] - [[Ladislav Leško]] - [[Marko Letonja]] - [[Vladimir Lovec]] - [[Igor Lunder]] == M == ([[Slavko Magdić]]) - [[Aleš Makovac]] - [[Benjamin Makovec]] - [[Ivan Marin]] - [[Milan Matičič]] - [[Matjaž Meden]] - [[Ivan Medved]] - [[Fernando Mejias]] - [[Matjaž Mikuletič]] - [[Rossen Milanov]] - [[Stanko Mislej]] - [[Andrej Misson]] - [[Klaro Marija Mizerit]] - [[Damijan Močnik]] - [[Davorin Mori]] - [[Marko Munih]] == N == [[Anton Nanut]] - [[Anton Neffat]] - [[Matevž Novak]] == O == Vito Opeka - Aleksander Oražem - [[Marko Ozbič]] - [[Andrej Ožbalt]] == P == [[Josip Pangerc]] - [[Leander Pegan]] (st./ml.) - ([[George Pehlivanian]]) - [[Matej Penko]] - [[Simon Perčič]] - [[Živa Ploj Peršuh]] - [[Kazimir Dušan Petrič]] - [[Jera Petriček Hrastnik]] - [[Jožef Petrovič (glasbenik)|Jožef Petrovič]] - [[Tomaž Pirnat]] - [[Žiga Pirnat]] - [[Samo Podbrežnik]] - [[Mirko Polič]] - [[Milan Posavec]] - [[Uroš Prevoršek]] - [[Domen Prezelj]] - [[Jože Privšek]] == R == [[Mario Rijavec]] - [[Franc Rizmal]] - [[Simon Robinson]] - [[Engelbert Rodošek]] - [[Boris Rošker]] - [[Karlo Rupel]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Miran Rustja]] == S == [[Miro Saje]] - [[Gašper Salobir]] - [[Dušan Sancin]] - [[Lovro Sancin]] - [[Marko Sancin]] - [[Vinko Savnik]] - [[Mojmir Sepe]] - ([[Lior Shambadal]]) - [[Rajko Sikošek]] - [[Rado Simoniti]] - [[Dina Slama]] - [[Matevž Smerkol]] - [[Borut Smrekar]] - [[Ati Soss]] - [[Aleksandar Spasić]] - [[Emil Spruk]] - Tamara Stanese - [[Rudolf Strnad]] - [[Tomaž Svete]] - [[Heribert Svetel]] - == Š == [[Jani Šalamon]] - [[Matjaž Šček]] - [[Josip Šegula]]-''Pec'' - [[Mario Drago Šijanec]] - [[Marjan Šijanec]] - [[Karmina Šilec]] - [[Rado Škabar]] - [[Lucijan Marija Škerjanc]] - [[Milko Škoberne]] - [[Peter Škrjanec]] - [[Jernej Šmalc]] - [[Erik Šmid]] - [[Andreja Šolar]] - [[Niko Štritof]] - [[Dušan Štular]] - [[Miran Šumečnik]] - [[Milivoj Šurbek]] - [[Boris Švara]] - [[Danilo Švara]] - [[Igor Švara]] - == T == [[Ivan Tavčar (zborovodja)|Ivan Tavčar]] - [[Damjan Tomažin]] - [[Tadej Tomšič]] - [[Gregor Troha]] - [[Ivan Turšič (glasbenik)]] == U == [[Petar Ugrin]] - [[Kristijan Ukmar]] - [[Maks Unger]] == V == [[Peter Valtl]] - [[Tom Varl]] - [[Marko Vatovec]] - [[Helena Vidic Lesjak]] - [[Hrabroslav Vogrič]] - [[Damjana Vončina]] - [[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] - [[Janez Vouk]] - [[Sebastjan Vrhovnik]] - [[Tadeja Vulc]] == W == [[Keri-Lynn Wilson]] == Z == [[Gregor Zagorc]] - [[Igor Zobin]] - [[Alojz Zupan|Alojz Zupan-Vuj]] - [[Andrej Zupan]] - [[Miha Zupanc Kovač]] - [[Davorin Zupanič]] == Ž == [[Demetrij Žebre]] - [[Marko Žigon (skladatelj)|Marko Žigon]] (1929-1987) - [[Jasna Žitnik]] - [[Nikolaj Žličar]] (1949-2023) - [[Davorin Županič]]/[[Davorin Zupanič|Zupanič]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih orkestrov]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[Seznam slovenskih zborovodij]] {{seznami narodov po poklicu|dirigentov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Dirigenti]] g9gog7fca4e3tzdoccr6b92o0j0qow1 0 29655 6764971 6748272 2026-10-13T23:49:30Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6764971 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih skladateljev''' je [[seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[skladatelj]]ev [[resna glasba|resne]] in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} <small> (Seznam vsebuje 496 skladateljev - [[27. oktober]] [[2007]]) </small> {{compactTOC2}} == A == [[France Ačko]] - [[Bojan Adamič]] - [[Emil Adamič]] - [[Fran Adamič|Fran Serafin Adamič]] - [[Karlo Adamič]] - [[Alojz Ajdič]] - [[Jakob Aljaž]] - [[Milan Apih]] - [[Blaž Arnič]] - [[Blaženka Arnič-Lemež]] - [[Andy Arnol]] - [[Hanzi Artač]] - [[Aleš Avbelj]] - [[Vitja Avsec]] - [[Slavko Avsenik]] - [[Slavko Avsenik mlajši]] == B == [[Matej Babnik]] - [[Julije Bajamonti]] - [[Aleksandra Bajde]] - [[Marko Bajuk]] - [[Zequirja Ballata]] - [[Franc Baloh]] - [[Franc Ban]] - [[Roman Barle]]? - [[Ivan Bartl]] - [[Vlado Batista]] - [[Dušan Bavdek]] - [[Tine Bec]] - [[Nejc Bečan]] - [[Leopold Belar]] - [[David Beovič]] - [[Emerik Beran]] - [[Gregor Berkopec]] - [[Tone Berlot]] - [[Filip Bernard]] - [[Julij Betetto]] - [[Igor Bezget]] - [[Janez Bitenc]] - [[Milko Bizjak]] - [[Franjo Bohanec]] - [[Janez Bole]] - [[Matej Bonin]] - [[Majda Bonsack Kalan]] - [[Karol Boštjančič]] - [[Darijan Božič]] - [[Primož Bratina]] - [[Lojze Bratuž]] - [[Matija Bravničar]] - [[Danijel Brecelj]] - [[Minko Bric Hrvatin]] - [[Franc Bricelj]] - [[Maj Brinovec]] - [[Imer Brizani]] - [[Danilo Bučar]] - [[Jurij Bučar]] - [[Anja Burnik]] - [[Jože Burnik]] == C == [[Daniela Candillari]] - [[Peregrin Capuder]] - [[Ivan Carli]] - [[Srečko Carli]] - [[Avgust Cerer]] - [[Renato Chicco]] - [[France Cigan]] - [[Zvonimir Ciglič]] - [[Tjaša Cigut]] - [[Kruno Cipci]] - [[Vera Clemente]] - [[Leopold Cvek]] - [[Ciril Cvetko]] - [[Dragotin Cvetko]] == Č == [[Danilo Čadež]] - [[Marijan Čadež|Marijan Čadež -]] [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] - [[Lea Čehovin]] - [[Franci Čelhar]] - [[Danijel Černe]] - [[Leopold Černigoj]] - [[Janko Čirič]] - [[Mihael Čok]] - [[Ambrož Čopi]] - [[Anej Černe]] - [[Danijel Černe-Mystica]] == D == [[Aldo Daneu]] - [[Danilo Daneu]] - [[Igor Dekleva]] - [[Franjo Ivan Delak]] - [[Oskar Dev]] - [[Janez Dobeic]] - [[David Fortunat Doktorič]] - [[Janez Krstnik Dolar]] - [[Pavel Dolenc]] - [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar]] - [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] - [[Luka Dolinar]] - [[Marijan Dović]] - [[Nina Dragičević]] - [[Kaja Draksler]] ''-'' [[Hinko Druzovič]] - [https://www.sebastianduh.com/ Sebastijan Duh] - [[Anton Dvornik]] == F == [[Rafko Fabiani]] - [[Viktor Fabiani]] - [[Matevž Fabjan]] - [[Tjaša Fabjančič]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Danilo Fajgelj]] - [[Maksimilijan Feguš]] - [[Ivan Ferjančič]] - [[Fran Ferjančič]] - [[Milan Ferlež]] - [[Štefan Ferluga]] - [[Mirko Filej]] - [[Leon Firšt]] - [[Nenad Firšt]] - [[Jurij Flajšman]] - [[Ivan Florjanc]] - [[Anton Foerster]] - [[Grega Forjanič]] - [[Nana Forte]] - [[Ivan Fric]] - == G == [[Marijan Gabrijelčič]] - [[France Gačnik]] - [[Egidij Gašperšič]] - [[Jože Gašperšič]] - [[Fran Gerbič]] - [[Alojz Geržinič]] - [[Bojan Glavina]] - [[Emil Glavnik]] - [[Nino De Gleria]] - [[Vinko Globokar]] - [[Radovan Gobec]] - [[Jure Godler]] - [[Jani Golob]] - [[Rok Golob]] - [[Vlado Golob]] - [[Rudi Golobič]] - [[Peter Golovin]] - [[Janez Gašper Goschell]]/Gošl - [[Gustav Gonza]] - [[Anica Gorenc]] - [[Andrej Goričar]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Primož Grašič]] - [[Ivan Grbec]] - [[Patrik Greblo]] - [[Janez Gregorc]] - [[Janko Gregorc]] - [[Jože Gregorc]] - [[Jurij Gregorc]] - [[Janez Gregorič]] - [[Josip Grgasović]] - [[Tine Grgurevič]] - [[Tomaž Grintal]] - [[Eliza Frančiška Grizold]] - [[Anton Grlica]] - [[Adolf Grömbing]] - [[Anton Grum]] - [[Danilo Grum]] - [[Jerko Gržinič]] == H == [[Bogdan Habe]] - [[Tomaž Habe]] - [[Lovro Hafner]] - [[Anton Hajdrih]] - [[Neville Hall]] (novozelandsko-slovenski) - [[Zorko Harej]] (1921) - [[Milka Hartman]] - [[Davor Herceg]] - [[Lojze Herzog]] - [[Karl Hladky]] - [[Ignacij Hladnik]] - [[Lojze Hladnik]] - [[Marija Hladnik Berden]] - [[Primož Hladnik]] - [[Emil Hochreiter]] - [[Janez Jurij Hočevar]] - [[Karl Hoffmeister]] - [[Anton Höller]] - [[Matej Holmar]] - [[Edvard Holnthaner]] - [[Albin Horvat]] - [[Ferry Horvat]] - [[Lovro Horvat]] - [[Stanko Horvat]] - [[Anton Hrabar]] - [[Angelik Hribar]] - [[Matej Hrovat]] - [[Vladimir Hrovat]] - [[Mihael Hrustelj]] - [[Matej Hubad]] - [[Josipina Eleonora Hudovernik]] - [[Eleonora Humar]] == I == [[Alojz Ipavec]] - [[Avgust Ipavec]] - [[Benjamin Ipavec]] - [[Gustav Ipavec]] - [[Josip Ipavec]] - [[Karolina Uršula Marija Ipavec]] - [[Amandus Ivančič]] - [[John Ivanuš]] - [[Drago Ivanuša]] - [[Jure Ivanušič]] - == J == [[Franc Jagodic]] - [[Anton Jakl]] - [[Joško Jakončič]] - [[Lado Jakša]] - [[Dominik Jakšič]] - [[Luka Jamnik (*1982)|Luka Jamnik]] - [[Tone Janša]] - [[Matjaž Jarc]] - [[Uršula Jašovec]] - [[Tine Jelen]] - [[Vinko Jelič]] - [[Franc Jelinčič]] - [[Davorin Jenko]] - [[Karel Jeraj]] - [[Domen Jeraša]] - [[Ervin Jereb]] - [[Gašper Jereb]] - [[Peter Jereb]] - [[Stanko Jericijo]] - [[Janko Jezovšek]] - [[Stanko Jezovšek]] - [[Jakob Jež]] - [[Brina Jež-Brezavšček]] - [[Josip Jiranek]] - [[Anton Jobst]] - [[Fran Jobst]] - [[Jošt Juhant]] - [[Maks Jurca]] - [[Stane Jurgec]] - [[Ferdo Juvanec]] - [[Ferdo Juvanec mlajši]] - [[Jaka Jerina]] - [[Jošt Juhant]] - [[Luka Juhart]] == K == [[Franc Kacjan]] - [[Pavle Kalan]] - [[Josip Kalčić]] (slov.-hrv.-srb.) - [[Vilhar Kalski]] - [[Jože Kampič]] - [[Robert Kamplet]] - [[Božidar Kantušer]] - [[Josip Kaplan]] - [[Alojz Karlič]] - [[Albert Karlin]] - [[Lojze Karmelj]] - [[Matej Kastelic]] - [[Josip Kenda]] - [[Miro Kernjak]] - [[Pavel Kernjak]] - [[Aleš Kersnik]] - [[Franc Kimovec]] - [[Erne Kiral]] - [[Oskar Kjuder]] - [[Josip Klemenčič (1892)]] - [[Lovro Kljun]] - [[Andjelko Klobučar]] - [[Jurij Knez]] - Andrej Kobal - [[Janez Kobe]] - [[Iztok Kocen]] - [[Josip Kocijančič]] - [[Danilo Kocjančič]] - [[Marjan Kodela]] - [[Urban Koder]] - [[Aleksander Kogoj]] - [[Marij Kogoj]] - [[Miro Kokol]] - [[Ivan Kokošar]] - [[Jože Kolar]] - [[Mirko Kolarič]] - [[Emil Komel]] - [[Peter Kopač]] - [[Ivo Kopecky]] - [[Srečko Koporc]] - [[Franc Korbar]] - [[Ema Kores]] - [[Drago Korošec]] - [[Marijan Korošec]] - [[Slavko Korošec]] - [[Fran Korun-Koželjski]] - [[Božidar Kos]] - [[Ivan Kosi]] - [[Valentin Kosovel]] - [[Timotej Kosovinc]] - [[Boris Kovačič]] - [[Marjan Kozina|Marjan Kozina -]] [[Tomaž Kozlevčar]] - [[Milena Kožuh]] - [[Alojz Krajnčan]] - [[Dominik Krajnčan]] - [[Miha Kralj]] - [[Luka Kramolc]] - [[Albin Kranjc]] - [[Janez Kranjc]] - [[Lenart Krečič]] - [[Matija Krečič]] - [[Gojmir Krek]] - [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] - [[Vinko Krek]] - [[Ciril Kren]] - [[Nataša Kričevcov]] - [[Anton Krisper]] - [[Igor Krivokapič]] - [[Goran Krmac]] - [[Dominik Krt]] - [[Borut Kržišnik]] - [[Janez Kuhar]] - [[Nejc Kuhar]] - [[Ivo Kuletin]] - [[Aldo Kumar]] - [[Franci Kunaver]] - [[Lenčka Kuper|Lenčka Kupper]] - [[Jan Kus]] - [[Peter Kus]] - [[Peter Kušar]] - [[Jani Kutin]]? == L == [[Daniel Laghkner]] - [[Ivan Laharnar]] - [[Aleksander Lajovic]] - [[Anton Lajovic]] - [[Franc Lampret|France Lampret]] - [[Anton Lavrin (skladatelj)|Anton Lavrin]] - [[Milko Lazar]] - [[Albert Leban]] - [[Anton Leban]] - [[Avgust Armin Leban]] - [[Tilen Lebar]] - [[Boštjan Leben]] - [[Lojze Lebič]] - [[Igor Leonardi]] - [[Franc Leder Lisičjak]] - [[Dragica Legat Košmerl]]- [[Marino Legovič]] - [[Borut Lesjak]] - [[Tine Lesjak]] - [[Jože Leskovar]] - [[Bogomir Leskovic]] - [[Ladislav Leško]] - [[Josip Levičnik]] - [[Peter Lipar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Gabriel Lipuš]] - [[Gašper Livk]] - [[Rudi Loborec]] - [[Borut Logar]] - [[Mihovil Logar]] - [[Vilijem Lokošek]] - [[Drago Lorbek]] - [[Matija Lorenz]] - [[Vladimir Lovec]] - [[Pavla Lovše]] - [[Nada Ludvig Pečar]] == M == [[Roland Mahnič]] - [[Igor Majcen]] - [[Andrej Makor]] - [[Stane Malič]] - [[Leopold Mandlc]] - [[Jean Markič]] - [[France Marolt]] - [[Svetozar Marolt]] - [[Tončka Marolt]] - [[Martin Mastnak]] - [[Gašpar Mašek]] - [[Kamilo Mašek]] - Miroslav Matić - [[Janez Matičič]] - [[Vida Matjan]] (1896-1993) - [[Tina Mauko]] - [[Štefan Mauri]] - [[Alojzij Mav]] - [[Urban Megušar]] - [[Pavle Merkù|Pavle Merku]] - [[Pavel Merljak]] - [[Josip Michl]] - [[Franc Miglič]] - [[Alojzij Mihelčič]] - [[Pavel Mihelčič]] - [[Silvester Mihelčič]] - [[Slavko Mihelčič]] - [[Viktor Mihelčič]] - [[Milan Mihelič (1946)]] - [[Peter Mihelič (glasbenik)|Peter Mihelič]] - [[Marko Mihevc]] - [[Jurij Mihevec]] - [[Andrej Miklavčič]] - [[Josip Mikš]] - [[Lajko Milisavljevič]] - [[Vasilij Mirk]] - [[Andrej Misson]] - [[Adolf Mišek]] - [[Miro Miškulnik]] - [[Klaro Marija Mizerit]] - [[Jože Mlakar]] - [[Klara Mlakar]] - [[Damijan Močnik]] - [[Janez Močnik]] - [[Anton Mohar]] - [[Oskar Moll]] - [[Pino Muser]] - == N == [[Anton Nagele]] - [[Anton Nedvĕd]] - [[Olga Neuwirth]] - [[Fabio Nieder]] - [[Janez Krstnik Novak]] - [[Jasna Novak]] - [[Jerko Novak]] - [[Jernej Novak (glasbenik)|Jernej Novak]] == O == [[Jerica Oblak-Parker]] - [[Ivan Ocvirk (glasbenik)|Ivan Ocvirk]] - [[Elizabeta Oddine]] - [[Karl Odstrčil]] - [[Tina Ogrin]] - [[Franci Ogrizek]] - [[Mihael Omersa]] - [[Edi Oraže]] ''-'' [[Silvester Orel]] - [[Jože Osana]] - [[Petar Osghijan]] - [[Janez Osredkar]] - [[Slavko Osterc]] - [[Edo Ošabnik]] - [[Filip Oštir]] - [[Ignacij Ota]] - [[Vilko Ovsenik]] - [[Lara Oprešnik]] == P == [[Tomaž Pačnik]] - [[Karol Pahor]] - [[Sonja Pahor Torre]] - [[Anže Palka]] - [[Rudi Pančur|Rudi Pančur -]] [[Josip Pangerc]] - [[Viktor Parma]] - [[Mihael Paš]] - [[Mirolsav Paškvan]] - [[Andrija Patricij]] - [[Josip Pavčič]] - [[Dejan Pečenko]] - [[Peter Penko]] '''-''' [[Simon Penšek]] - [[Marjan Perko]] - [[Milan Pertot]] - [[Jakob Petelin Gallus]] - [[Janez Petjak]] - [[Drago Pesek]] - [[Oto Pestner]] - [[Rudi Peše]]? - [[Rudi Pešl]] (1916-45) - [[Borut Peternelj]] - [[Ivo Petrić]] - [[Irena Pfeifer]] - [[Gašper Piano]] - [[Stanko Pintar]] - [[Fortunat Pintarič]] - [[Alojz Pirnat]] - [[Bernard Pirnat]] - [[Stanko Pirnat]] - [[Žiga Pirnat]] - [[Makso Pirnik]] - [[Gregor Pirš (skladatelj)|Gregor Pirš]] - [[Alenja Pivko Kneževič]] - [[Marijan Pišl]] - [[Martin Planinšek]] - [[Gabrijel Plavec]] (Plautzius) - [[Janko Plecity]] - [[Janko Pogačar]] - [[Ivan Pogačnik]] - [[Viktor Pokorn]] - [[Žiga Polanšek]] - [[Mirko Polič]] - [[Nejc Poljanec]] - [[Valentin Poljanšek]] - [[Franc Pollini]] - [[Gregor Pompe]] - [[Urška Pompe]] - [[Mijo Popovič]] - [[Dušan Porenta]] - [[Isaac Posch]] (Izak Poš) - [[Blaž Potočnik]] - [[Božo Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Milan Potočnik]] - [[Peter Potočnik]] - [[Zlatko Potočnik]] - [[Franc Požun]] - [[Ciril Pregelj]] - [[Albin Prek]] - [[Stanko Prek]] - [[Zorko Prelovec]] - [[Stanko Premrl]] - [[Georg Prenner|Georg (Jurij) Prenner]] (''tudi'' Geogius Pyrenaeus Brenner) - [[Bogi Pretnar]] - [[Uroš Prevoršek]] - [[Janko Pribošič]] - [[Vladimir Prinčič]] - [[Žarko Prinčič]] - [[Cvetana Priol]] - [[Jože Privšek]] - [[Vasja Progar]] - [[Josip Prohaska|Josip/Jožef Prohaska]]/Prochazka (češ. Josef Procháska) - [[Mojca Prus]] - [[Jaka Pucihar]] - [[Ivan Pučnik (skladatelj)]] - [[Vilko Puntar]] - [[Andrej Pompe]] - [[Katarina Pustinek]] == Q == [[Patrik Quaggiato]] == R == [[Josip Raha]] - [[Branko Rajšter]] - [[Rudolf Rajter]] - [[Pavle Rakar]] - [[Uroš Rakovec]] - [[Gustav Rakuša]] - [[Primož Ramovš]] - [[Ljubo Rančigaj]] - [[Pavel Rančigaj]] - [[Franc Rapotec]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Lovro Ravbar]] - [[Janko Ravnik]] - [[Ladislav Rebrek]] - [[Mitja Reichenberg|Mitja Reichenberg -]] [[Luka Repanšek]] - [[Blaž Repas]] - [[Gregor Rihar starejši|Gregor Rihar]] - [[Gregor Rihar mlajši|Gregor Rihar]] - [[Ivan Rijavec]] - [[Mario Rijavec]] - [[Jure Robežnik]] - [[Franjo Robnik]] - [[Engelbert Rodošek]] - [[Aleksander Rojc]] - [[Blaž Rojko]] - [[Uroš Rojko]] - [[Boris Rošker]] - [[Miha Rožanc]] - [[Branko Rožman]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Mirko Rus]] - [[Miran Rustja]] == S == [[Milan Sachs]] - [[Lovro Sadar]] - [[Marjan Sajovic]] (1933-2007) - [[Alojzij Sancin]] - [[Kazimir Sancin|Kazimir (Miro) Sancin]] - [[Roman Sarjaš]] - [[Hugolin Sattner]] - [[Borivoj Savicki]] - [[Risto Savin]] - [[Vilko Savnik]] - [[Borut Savski]] - [[Josip Schen]] - [[Schwab|Anton Schwab]] - [[Leopold Ferdinand Schwerdt]] - [[Jernej Seljak|Jernej Selak]] - [[Mojmir Sepe]] - [[Matias Sieber]] - [[Paul John Sifler]] - [[Rado Simoniti]] - [[Ferdo Skok (skladatelj)|Ferdo Skok]] - [[Jože Skrinar]] - [[Fran Slabe]] - [[Tilen Slakan]] - [[Dina Slama]] - [[Jurij Slatkonja]] - [[Mavricij Slatner]] - [[Janez Slavik]] - [[Janko Slimšek]] - [[Anton Martin Slomšek]] - [[Klemen Smolej]] - [[Črt Sojar-Voglar]] - [[Aljoša Solovera]] - [[Ati Soss]] - [[Emil Spruk]] - [[Alojz Srebotnjak]] - [[Martin Srebotnjak]]? - [[Fran Stanič]] - [[Žiga Stanič]] - [[Etbin Stefančič]] - [[Gregor Stermecki]] - [[Vladimir Stiasny]] - [[Milan Stibilj]] - [[Silvester Stingl]] - [[Anton Stöckl]] - [[Marko Stopar]] - [[Petra Strahovnik]] - [[Aleš Strajnar]] - [[Julijan Strajnar]] - [[Maks Strmčnik]] - [[Minja Subota]] - [[Tomaž Svete]] - [[Anton Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Heribert Svetel]] == Š == [[Jani Šalamon]] - [[Samo Šalamon]] - [[Bojana Šaljič]]-Podešva - [[Saša Šantel]] - [[Franci Šarabon]] - [[Peter Šavli]] - [[Breda Šček]] - [[Ivan Šček]] - [[Čenda Šedlbauer]] - [[Jakob Šegula]] - [[Nina Šenk]] - [[Pavel Šifler]] - [[Filip Šijanec]] - [[Marjan Šijanec]] - [[Pavel Šivic]] - [[Lucijan Marija Škerjanc]] - [[Dane Škerl]] - [[Milko Škoberne]] - [[Jože Škrinjar]] - [[Miroslav Šlik]] - [[Alojzij Šonc]] - [[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktor Šonc]] - [[Stane Špegel]] - [[Niko Špehonja]] - [[Vendelin Špendov]] - [[Ivan Šprahman]] - [[Josip Šterbenc]] - [[Emil Štolc]] - [[Valentin Štolcer]] - [[Niko Štritof]] - [[Vinko Štrucl]] - [[Igor Štuhec]] - [[Marko Štuhec, skladatelj|Marko Štuhec]] - [[Dušan Štular]] - [[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]] - [[Slavko Šuklar]] - [[Milivoj Šurbek]] - [[Šustran Milenko|Milenko Šustran]] - [[Danilo Švara]] - [[Ernest Švara]] - [[Zdravko Švikaršič]] == T == [[Giuseppe Tartini]] - [[Klemen Tičar]] - [[Janez Tilinger]] - [[Frančišek Jožef Tolmajner]] (1698-1768) - [[Matija Tomc]] - [[Janez Tome]] - [[Tadej Tomšič]] - [[Peter Tovornik]] - [[Franc Treiber]] - [[Franc Trebše]] - [[Anton Trost]] - [[Jože Trošt]] - [[Primož Trubar]] - [[Bor Turel]] - [[Josipina Turnograjska]] == U == [[Dejan Učakar]] - [[Gvido Učakar]] - [[Ivan Anton Udl]] - [[Petar Ugrin]] - [[Martin Ukmar]]?- [[Vilko Ukmar]] - [[Emil Ulaga]] - [[Polde Ulaga]] - [[Boris Ulrich]] - [[Marko Unga]] == V == [[Vojteh Valenta]] - [[Mirko Vanda]] - [[Zlatan Vanda]] - [[Tom Varl]] - [[Andrej Vavken]] - [[David Veber]] - [[Klemen Veber]] - [[Josip Vedral]] - [[Fran Venturini]] - [[Josip Verbič]] - [[Marko Vezovišek]] - [[Albe Vidakovič]] - [[Helena Vidic Lesjak]] - [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) - [[Fran Serafin Vilhar]] - [[Miroslav Vilhar]] - [[Ludvik Viternik]] - [[Roman Vlad]] - [[Matjaž Vlašič]] - [[Dušan Vodišek]] - [[Aleksander Vodopivec]] - [[Marjan Vodopivec]] - [[Vinko Vodopivec]] - [[Valens Vodušek]] - [[Mira Voglar]] - [[Hrabroslav Vogrič]] - [[Hrabroslav Volarič]] - [[Ladislav Vörös]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Ubald Vrabec]] - [[Anton Vračko]] - [[Ivan Vrbančič]] - [[Boris Vremšak]] - [[Ciril Vremšak]] - [[Samo Vremšak]] - [[Oto Vrhovnik]] - [[Mitja Vrhovnik-Smrekar]] - [[Larisa Vrhunc]] - [[Tadeja Vulc]] - [[Matej Vurnik]] == W == [[Albin Weingerl]] - [[Anton Wornig]] == Z == [[Gregor Zafošnik]] - [[Gregor Zagorc]] - [[Sašo Zagoršek]] - [[Rok Zalokar]] - [[Mojmir Zednik]] - [[Valentin Zelnik]] - [[Ludvik Zepič]] - [[Miloš Ziherl]] - [[Josef Zöhrer]] - [[Brane Zorman]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Marjan Zuber]] - [[Ivan Zupan]] - [[Jakob Frančišek Zupan]] - [[Ivan Zupanc]] - [[Neža Zupanc]] - [[Brina Zupančič]] - [[Mojca Zupančič]] - [[France Zupančič]] == Ž == [[Tjaša Žalik]] - [[Demetrij Žebre]] - [[Milan Žega]] - [[Martin Železnik]] - [[Vinko Žgavec]] - [[Dečo Žgur]] - [[Marko Žigon (skladatelj)|Marko Žigon]] - [[Janez Žnidar]] - [[Tone Žuraj]] - [[Vito Žuraj]] - [[Mirica Župnek Sancin]] == Glej tudi == * [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)]] * [[seznam slovenskih skladateljev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih opernih skladateljev]] * [[grobišče slovenskih skladateljev]] (v Ljubljani) * [[seznam skladateljev]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] * [[Društvo slovenskih skladateljev]] * [[seznam slovenskih zborovodij]] ==Zunanje povezave== *[http://www.dss.si/?spada=1&lang=slo Seznam članov Društva slovenskih skladateljev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080306095246/http://www.dss.si/?spada=1&lang=slo |date=2008-03-06 }} {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami skladateljev|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji|*]] mbjvmcl4g669iejfiqsvn2lc34iojwu 0 32198 6764972 6734263 2026-10-13T23:50:07Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6764972 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[kitarist|izvajalcev]] na električno, klasično ali akustično [[kitara|kitaro]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Rudolf Ahačič]] - [[Matic Ajdič]] - [[Peter Ajdič]] - [[Vojko Aleksić]] - [[Boštjan Andrejc]]-Bushi - [[Franc Ankerst]] - [[Anton Apohal]] - == B == [[Iztok Bajc]] - [[Stane Bakan|Stanly Bakan]] - [[Vitja Balžalorsky]] - [[Benjamin Barbarič]] - [[Uroš Barič]] - [[Rok Barle]] - [[Adriano Baruca]] - [[Luka Batistič]] - [[Tine Baša]] - [[Marga Bäuml Klasinc]] - [[Dani Bedrač]] - [[Ivan Bekčič]] - [[Boris Bele]] - [[Jana Beltran]] - [[Primož Benko]] - Sašo "[[Bekko]]" Benko - [[Vili Bertok]] - [[Gregor Bezenšek ml.]] (''SoulGreg Artist'') - [[Igor Bezget]] - [[Mateja Blaznik]] - [[Andrej Blažon]] - [[Stanislav Bojnec]] - [[Borja Bolčina]] - [[Sašo Bole]] - [[Tomaž Brumec]] - [[Mladen Bucić]] - [[Zvone Bukovec]] - [[Mitja Butara]] (1927-1972) - == C == [[Teo Collori]] - [[Zdenko Cotič]] (1954) - [[Zoran Crnković|Zoran Crnkovič]] (? - 2024) - [[Aljaž Cvirn]] - == Č == [[Zoran Čalić]] - [[Klemen Čampa]] - [[Tine Čas]] - [[Jan Čater]] - [[Aleš Čede]] - [[Danijel Černe]] - [[Iztok Černe]] - Nataša in Anton [[Črnugelj]] - [[Mark Čuček]] - == D == [[Peter Dekleva]] - [[Drago Dellabernardina]] (1948-2018) - [[Igor Dernovšek]] - [[Rajko Djordjević]] - [[Drejc Dobravec]] - [[Vili Domijan]] - [[Ive Dovžan]] - [[Bojan Drobež]] - [[Mišo Drobež]] - == F == [http://www.facebook.com/miran.fakin Miran Fakin] - [[Artur Felicijan]] - [[Marko Feri]] - [[Marko Ferlan]] - [[Milan Ferlež]] - [[Grega Forjanič]] - == G == [[Janc Galič]] - [[Boštjan Gartner]] - [[Simon Gartner]] - [[Tilen Gavranovič]] - [[Boris Golavšek]] - [[Jure Golobič]] - [[Dejan Golub]] - [[Peter Veri Gorjup]] - [[Jure Gračner]] - [[Andrej Grafenauer]] - [[Izidor Erazem Grafenauer]] - [[Primož Grašič]] - [[Dani (Jordan) Gregorič]] - [[Janez Gregorič]] - [[Mak Grgić]] - [[Igor Grofelnik]] - [[Peter Gruden]] - [[Andrej Guček]] - [[Kris Guštin]] - [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] - == H == [[Grega Habič]] - [[Boštjan Hafner-Bofe]] - [[Peter Havlin]]<nowiki/>a - [[Egon Herman]] - [[Luka Hernet]] - [[Domen Don Holc|Domen "Don" Holc]] - [[Sven Horvat]] - [[Janez Hostnik]] - [[Zvone Hranjec]] - [[Eva Hren]] - [[Blaž Hrovat]] - [[Enzo Hrovatin|Vincenc (Enzo) Hrovatin]] - [[Mihael Hrustelj]] - [[Marko Hrvatin]] - [[Erik Hudnik]] - [[Peter Hudnik]] - [[Primož Hudoklin]] - == I == [[Žarko Ignjatovič]] - == J == [[Alan Jakin]] - [[Lucijan Janež]] - [[Jan Jarni]] - [[Rudi Jazbec]] - [[Vasja Jelen]] - [[Eva Jelenc Drozg]] - [[Boris Jug]] - [[Robert Jukič]] - [[Samo Juvan]] - == K == [[Dušan Kajzer]] - [[Slaven Kalebić]] - [[Luka Kandus]] - [[Matjaž Karlovčec]] - [[Marc Kavaš]] - [[Pavel Kavec]] - [[Darjan Keber]] - [[Benjamin Kic]] - [[Danilo Kocjančič]] - [[Neža Kočnik]] - [[Bernard Kogovšek]] - [[Denis Kokalj]] - [[Goran Koražija]] - [[Mitja Mičo Korber]] - [[Meta Korenjak]] - [[Andrej Kos]] - [[Igor Kos]] - [[Timotej Kosovinc]] - [[Tadej Košir]] - [[Zoran Košir]] - [[Marjan (MAC) Kotnik]] - [[Matic Kotnik (kitarist)|Matic Kotnik]] - [[Borut Kovačič]] - [[Jani Kovačič]] - [[Tomaž Kozovinc]] - [[Milan Krajnc]] - [[Bojan Kralj]] - [[Savo Gavino Kralj]] - [[Vlado Kreslin]] - [[Vido Kristanc]] - [[Nejc Kuhar]] - [[Zvone Kukec]] - [[Franci Kušar]] - [[Stojan Kuhar]] == L == [[Tadej Lah]] - [[Rok Lajlar]] - [[Sašo Lamut]] - [[Tilen Lancner]] - [[Dejan Lapanja]] - Slavko Lebar - [[Mare Lebar]] - [[Boštjan Leben]] - [[Igor Leonardi]] - [[Robert Likar]] - [[Andrej Logar]] - [[Uroš Lovšin]] (1957-2007) - [[Tadej Lukič]] - [[Sebastijan Lukovnjak]] - [[Igor Lunder]] - [[Tine Lustek]] - Pavla Lušin == M == [[Marjan Malikovič]] - [[Matthias Mallešič]] - [[Vito Marenče]] - [[Matic Marentič]] - [[Jani Marinšek]] - [[Miro Markič]] - [[Andraž Mazi]] - [[Igor Meglič]] - [[Miha Meglič]] - [[Tomi Meglič]] - [[Marijan Merljak]] - [[Igor Mešić]] - [[Brane Mihajlovič Kosta]] - [[Boto Miloševič]] - [[Jani Moder]] - [[Cole Moretti]] - [[Marko Mozetič]] - [[Miha Mrače]] - [[Davor Mrak]] - [[Miro Mramor]] - [[Marino Mrčela]] - [[Matej Mršnik|Matej Mršnik-Mrha]] - [[Darko Mustajbašič-Baša]] - == N == [[Matjaž Naglič]] - [[Tracii Nine]] - [[Gianfranco Novak]] - [[Jerko Novak]] - [[Miro Novak]] - == O == [[Andrej Ofak]] - [[Simon Omahen]] - [[Peter Oset]] - [[Janez Ovsec]] == P == [[Anže Palka]] - [[Simon Pavlica]] - [[Benjamin Pavliha]] - [[Grega Peer]] - [[Andrej Pekarovič]] - [[Maurizio Pellizer]] - [[Roki Petković]] - [[Miha Petric]] - [[Dare Petrič]] - [[Andrej Petruša]] - [[Gašper Piano]] - [[Robi Pikl]] - [[Klemen Pisk]] -''[[Samuel Blues]] (Samo Pivač)'' - [[Uroš Planinc]] - [[Miha Plantarič]] - [[Jan Plestenjak]] - [[Sanja Plohl]] - [[Sergej Pobegajlo]] - [[Iztok Polak]] - [[Lev Ponikvar]] - [[Mijo Popovič|Miloje (Mijo) Popović]] - [[Katja Porovne Silič]] - [[Igor Potočnik]] - [[Jože Potrebuješ]] - [[Stanko Prek]] - == R == [[George Radmanović]] - [[Tomaž Rajterič]] - [[Uroš Rakovec]] - [[Branislav Rauter]] - [[Leon Ravnikar]] - [[Janez Repnik]] - [[Oto Rimele]] - [[Igor Rižnar]] - [[Andrej Rot]] - [[Ljudmil Rus]] - == S == [[Igor Saje]] - [[Miro Saje]] - [[Miha Selič]] - [[Janez Skaza]] - [[Jure Slapar]] - [[Klemen Smolej]] - [[Rok Soczka Mandac]] - [[Miha Stabej]] - [[Matjaž Sterže]] - [[Aleš Strajnar]] - [[Kristjan Strojan]] - [[Marko Stropnik]] (Mark Ceilinger) - [[Edo Sušnik]] - [[Bernard Svete]] - [[Ajša Svetlin]] - == Š == [[Elvis Šahbaz]] - [[Samo Šalamon]] - [[Matevž Šalehar|Matevž Šalehar-Hamo]] - [[Miha Šalehar]] - [[Cveto Šali]] - [[Jernej Šavel]] - [[Tomaž Šegula]] - [[Albert Šekoranja]] - [[Karmen Štendler]] - [[Sandra Štern]] - [[Armando Šturman]] - [[Simon Šubic]] - [[Matjaž Švagelj]] - [[Dominik Širovnik]] (Shiro) - == T == [[Goran Tavčar]] - [[Oliver Telban]] - [[Miro Tomassini|Mir(k)o Tomassini "Tomas"]] (1951-2019) - [[Dragan Tomašević]] (1963-2020) - [[Rok Tomšič]] - [[Samo Turk]] - == U == [[Leon Ukmar]] - [[Uroš Usenik]] == V == [[Renato Verlič]] [[Renato Verlič|-]] [[Vojko Vešligaj]] - [[Pino Vežnaver]] - [[Vito Vičar]] - [[Božo Vider]] - [[Matjaž Vlašič]] - [[Samo Vovk]] - [[Aljoša Vrščaj]] == Z == [[Franci Zabukovec - Zabukowski]] - [[David Zavolovšek]] - [[Igor Zelenovič Iggy|Igor Zelenovič - Iggy]] - [[Borut Zidarič]] - [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] - [[Milan Zobavnik]] - [[Jernej Zoran]] - [[Tony Zorič]] - [[Bor Zuljan|Borivoj (Bor) Zuljan]] - [[Kajetan Zupan]] - [[Sašo Zver]] - == Ž == [[Jože Žan]] - [[Dušan Žiberna]] - [[Andraž Žvokelj]] - [[Jože Žvokelj]] - {{seznami narodov po poklicu|kitaristov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi|*]] mk755qcz1xnlkfhjldg67m9smzbdm5n 0 33380 6764721 6761507 2026-10-13T12:14:34Z ~2026-45085-22 264465 /* Ž */ 6764721 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 2966rflc71ow2kk9pgqy1u2x2svmvo2 0 34329 6764968 6762368 2026-10-13T23:45:33Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6764968 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[resna glasba|resne glasbe]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Cvetka Ahlin]] (sopran) - [[Arnold Arčon]] - [[Ivan Andres Arnšek]] (bariton) - [[Urška Arlič Gololičič]] (sopran) - [[Mateja Arnež Volčanšek]] (sopran) - [[Ivo Anžlovar]] (bariton) - == B == [[Irena Baar]] (sopran) - [[Ambrož Bajec-Lapajne]] (tenor) - [[Marcos Bajuk]] (bariton) - [[Svetozar Banovec]] (tenor) - [[Emil Baronik]] (bariton) - [[Peter Bedjanič]] (bariton) [[Peter Bedjanič|-]] [[Julij Betetto]] (bas) - [[Aco Bišćević]] (tenor) - [[Marija Bitenc-Samec]] (alt) - [[Mojca Bitenc]] (sopran) - [[Sonja Bleiweis-Ivančič]] (sopran) - [[Bernarda Bobro]] (sopran) - [[Monika Bohinec]] (mezzosopran) - [[Aleksander Boštjančič]] (tenor) - [[Miroslav Brajnik]] (tenor) - [[Ileana Bratuž Kacjan]] (sopran) - [[Helena Bregar]] (sopran) - [[Sara Briški Cirman]] (mezzosporan) - [[Andreja Brlec]] (sopran) - [[Pija Brodnik|Pia Brodnik]] (sopran) - [[Franjo Bučar]] (tenor) - [[Vilma Bukovec]] (sopran) - [[Peter Burja]] (tenor) - == C == [[Stanko Colnarič]] (bariton) - [[Nataša Contaldo]] (sopran) - [[Karlo Cossutta]] (tenor) - [[Sabina Cvilak]] (sopran) - == Č == [[Danilo Čadež]] (tenor) - [[Vladimir Čadež (1966)]] (tenor) - [[Dragica Čarman]] (sopran) - [[Saša Čano]] (bas) - [[Eva Černe]] Avbelj (sopran) - [[Polde Černigoj]] (bas) - [[Stanka Červ]] - [[Stane Česnik]] - [[Drago Čuden]] (tenor) - [[Valentina Čuden]] (sopran) == D == [[Ado Darian]] (tenor) - [[Dimitr Damjanov]] (tenor) - [[Andrej Debevec]] (tenor) - [[Primož Dekleva]] (bariton) - [[Anton Dermota]] (tenor) - [[Gašper Dermota]] (tenor) - [[Alenka Dernač Bunta]] (mezzosopran) - [[Vladimir Dolničar (pevec)|Vladimir Dolničar]] (bariton) - [[Nina Dominko]] (sopran) - [[Sonja Draksler]] (mezzosopran) - [[Erika Druzovič]] (sopran) - == E == [[Valentin Enčev]] (bariton) - [[Marko Erzar]] (bariton) - [[Milka Evtimova]] (mezzosopran) - == F == [[Aljaž Farasin]] (tenor) - [[Robert Feguš]] (tenor) - [[Rok Ferenčak]] (tenor) - [[Igor Filipovič]] (tenor) - [[Bernarda Fink]] (mezzosopran) - [[Marko Fink]] (basbariton) - [[Ivan Francl]] (bariton) - [[Rudolf Francl]] (tenor) - [[Štefanija Fratnik]] (mezzosopran) == G == [[Blaž Gantar]] (tenor) - [[Edita Garčević Koželj]] (mezzosopran) - [[Zlata Gašperšič Ognjanović]] (sopran) - [[Fran Gerbič]] (tenor) - [[Marjeta Gerkšič]] (mezzosopran) - [[Vanda Gerlovič]] (sopran) - [[Zlata Gjungjenac]] (sopran) - [[Božena Glavak]] (mezzosopran) - [[Franja Golob Bernot]] - [[Zdenka Gorenc]] (sopran) - [[Nika Gorič]] (sopran) - [[Josip Gostič]] (tenor) - [[Alenka Gotar]] (sopran) - [[Olga Gracelj]] (sopran) - [[Štefica Grasselli]] (sopran) - [[Mitja Gregorač]] (tenor) - [[Miro Gregorin]] (bas) - [[Božo Grošelj]] (bariton) - [[Nada Grozdanova Panič]] - [[Sabina Gruden]] (mezzosopran) == H == [[Elvira Hasanagić]] (sopran) - [[Valerija Heybal]] (sopran) - [[Marija Hladnik Berden]] (sopran) - [[Gordana Hleb]] - [[Sonja Hočevar]] (koloraturni sopran) - [[Hilda Hölzl]] (sopran) - [[Mirjam Horvat]] (mezzosporan) - [[Rebeka Hren Dragolič]] (sopran) - [[Franjo Hvastja]] (bariton) - [[Elvira Hasanagič]] (sopran) - [[Janja Hvala (sopran)]] - [[Bogdana Herman]] == I == [[Jelka Iglič-Cimerman]] (sopran) - [[Petya Ivanova]] (sopran) - [[Rebeka Hren-Dragolič]] (sopran) - [[Biljana Ivanovič]] (koloraturni sopran) - == J == [[David Jagodic]] (tenor) - [[Vekoslav Janko]] (bariton) - [[Breda Janko]] (sopran) - [[Nora Jankovič]] (sopran) - [[Franc Javornik]] (bas) - [[Jaka Jeraša]] (bariton) - [[Karel Jerič]] (tenor) - [[Barbara Jernejčič]] (mezzosopran) - [[Olga Jež]] - [[Ernestina Jošt]] (sopran) - [[Jaki Jurgec]] (bariton) - [[Mirijam Kalin]] (alt) - [[Elza Karlovac]] (alt) - [[Urška Kastelic]] (sopran) - [[Jurij Knez]] (bas) - [[Dušan Kobal]] (tenor) - [[Katarina Kobal]] (sopran) - [[Ljubo Kobal]] (tenor) - [[Dušan Kobal]] (tenor) - [[Marko Kobal]] (bariton) - [[Mila Kogej]] (mezzosopran-sopran) - [[Talita Sofija Komelj]] (sopran) - [[Mihaela Komočar]] (sopran) - [[Nina Kompare]] (sopran) - [[Katja Konvalinka]] (sopran) - [[Janja Konestabo]] (mezzosopran) - [[Damir Koren]] (tenor) - [[Majda Korenčan Odar]] (1905-1999) (sopran) - [[Jože Kores]] (tenor) - [[Rajko Koritnik]] (tenor) - [[Rezika Koritnik]] (sopran) - [[Stane Koritnik]] (bariton) - [[Ladko Korošec]] (bas) - [[Karlo Košuta]] (tudi ''Karlo Cossuta'') (tenor) - [[Pia Košuta Cicciari]] (sopran) - [[Aleksander Kovač]] (bas) - [[Leopold Kovač]] (tenor) - [[Zdravko Kovač]] (bas) - [[Dragica Kovačič]] - [[Tomaž Kovačič]] (basbariton) - [[Tone Kozlevčar]] (bariton) - Kralj Tatjana (sopran) - [[Domen Križaj]] (bariton) - [[Josip Križaj (pevec)|Josip Križaj]] (bas) - [[Zinka Kunc]] (sopran) - [[Blaž Kladnik]] - (basbariton) - [[Jolanda Korat]] (sopran) - Danilo Kostevšek (tenor) - [[Jože Kragelj]] - [[Maja Krevs]] (sopran) - [[Franci Kunaver]] (bas) == L == [[Vera Lacić]] (sopran) - [[France Langus]] (bariton) - [[Oton Leban]] (tenor) - [[Katarina Lenarčič (sopran)]] - [[Majda Leskovšek]] - [[Marjana Lipovšek]] (mezzosopran) - [[Gabriel Lipuš]] (bariton) - [[Janez Lipušček]] (tenor) - [[Rebeka Lokar]] (mezzo)sopran - [[Barbara Lotrič (sopran)]] - [[Janez Lotrič]] (tenor) - [[Stana Lovšin]] (sopran) - [[Bogomir Lukeš|Bogomir (Boško) Lukeš]] (tenor) - Žiga Lakner (tenor) - [[Friderik Lupša]] (bas) == M == [[Cirila Medved-Škerlj]] (alt) - [[Danilo Merlak]] (bas) - [[Anita Meze]] (sopran) - [[Irma Mihelič]] (sopran) - [[Manja Mlejnik]] (sopran) - [[Milena Morača]] (sopran) - [[Gabrijela Mrak]] - [[Marta Močnik Pirc]] (sopran) - == N == [[Josip Nolli]] ([[Bariton (glas)|bariton)]] - [[Eva Novšak Houška]] (mezzosopran) - [[Mateja Novak]] (sopran) - == O == [[Andrej Oder]] (tenor) - [[Dragiša Ognjanović]] (bas) - [[Zlata Gašperšič Ognjanović]] (sopran) - [[Suzana Ograjenšek]] (sopran) - [[Anton Orel]] (bas) - [[Vlatka Oršanić]] (sopran) - [[Inez Osina Rues]] (mezzosopran) - [[Marcel Ostaševski]] (bariton) - [[Ondina Otta Klasinc]] (sopran) - == P == [[Maruša Patik]] (sopran) - [[Ana Pavlov Pervanje]] (mezzosopran) - [[Katarina Perger]] (sopran) - [[Zdravko Perger]] (tenor) - [[Mileva Pertot]] (sopran) - [[Roman Petrovčič]] - [[Tone Petrovčič]] - [[Theresa Plut]] (sopran) - [[Jure Počkaj]] (bariton) - [[Sebastjan Podbregar]] (tenor) - [[Franc Pogačnik - Naval]] - [[Milica Polajnar]] (sopran) - [[Irma Polak]] - [[Leopold Polenec]] (tenor) - [[Štefka Polič]] (sopran) - [[Zoran Potočan]] (bas) - [[Janko Potočnik]] (bariton) - [[Mateja Potočnik]] (mezzosopran) - [[Irena Preda]] (sopran) - [[Rebeka Pregelj]] (sopran) - [[Robert Primožič]] (bariton) - [[Anton Prus]] (bariton) - [[Franc Puhar]] (bariton) - [[Ana Pusar Jerič]] (sopran) == R == [[Ferdinand Radovan]] (bariton) - [[Norina Radovan]] (sopran) - [[Rebeka Radovan]] (sopran) - [[Ladislav Rakovec]] (tenor) - [[Gregor Ravnik]] (tenor) - [[Jurij Reja]] (tenor) - [[Avgust Ribič]] - [[Ivanka Ribič]] (sopran) - [[Tim Ribič]] (tenor) - [[Josip Rijavec]] (tenor) - [[Matjaž Robavs]] (bariton) - [[Branko Robinšak]] (tenor) - [[Emil Rumpel]] (bas) - [[Jelka Rupnik]] (sopran) - [[Marjan Rus]] (bas) - [[Marija Rus (pevka)|Marija Rus]] (alt) - Josip Rus (bas) - [[Fran Rus]] - [[Dana Ročnik]] (mezzosopran) - Dr.Sci.? Andrej Rupnik (bariton) == S == [[Dragica Sadnik]] (mezzosopran) - [[Teja Saksida]] (sopran) - [[Ivan Sancin]] (bas) - [[Ada Sardo]] (sopran) - [[Slavko Savinšek (pevec)|Slavko Savinšek]] (bariton) - [[Emil Scaria]] (bas) - [[Franjo Schiffer - Navigin]] (bas) - [[Nada Sevšek]] (visok mezzosopran) - [[Samo Smerkolj]] (bariton) - [[Igor Smolič]] (tenor) - [[Miro Solman]] (tenor) [[Lucas Somoza Osterc|-Lucas Somoza Osterc]] (bariton) - [[Barbara Sorč]] (mezzosopran) - [[Gaja Sorč]] (sopran) - [[Dunja Spruk]] (sopran) - [[Edvard Sršen]] (bariton) - [[Jelka Stergar]] - [[Matjaž Stopinšek]] (tenor) - [[Edvard Strah]] (tenor) - [[Bogdana Stritar]] (mezzosopran) - [[Jože Stabej]] (bas) - [[France Stele (glasbenik)|France Stele]] (tenor) - [[Bogdan Stopar]] (tenor) - [[Martin Sušnik]] (tenor) - [[Jože Sikyta]] (bariton) - [[Karolina Strniša]] - [[Simona Raffanelli Krajnc]] (sopran) == Š == [[Francka Šenk]] (sopran) - [[Mario Šimenc]] (tenor) - [[Marjan Štefančič]] (bas) - [[Slavko Štrukelj]] (tenor-bariton) - [[Majda Švagan]] (alt & mezzosopran?) - [[Ruža Škele]] - [[Nuša Špan]] (nizek mezzosopran) - [[Anton Šubelj]] (bariton) - [[Štefica Stipančević - Steffy]] (sopran) - [[Josip Šutej]] (tenor) == T == [[Josip Karol Tertnik|Josip Karol (Jožef) Tertnik]] (tenor) - [[Terezija Thaler-Praprotnik|Terezija (Rezika) Thaler-Praprotnik]] (sopran) - [[Vilma Thierry]] (mezzosopran) - [[Ada Thuma]] (mezzosopran) - [[Barbara Tišler]] (sopran) - [[Klemen Torkar]] (tenor) - [[Tomaž Tozon]] (bariton) ''-'' [[Janez Triler]] (tenor) ''-'' [[Marjan Trček]] (tenor) - [[Milena Trost]] (sopran) == U == [[Pavla Udovič]] (sopran) - == V == [[Juan Vasle]] (bariton) - [[Mojca Vedernjak]] (mezzosopran) - [[Franja Verhunc]] - [[Ksenija Vidali]] (sopran) - [[Darko Vidic]] (bariton) - [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] (bariton) - [[Nada Vidmar]] (sopran) - [[Nika Vipotnik Rampre]] (sopran) - [[Tanja Vogrin]] (mezzosopran) -[[Matej Voje]] (bas) - [[Janko Volčanšek]] (bas) - [[Natalija Vorobjova]] (sopran) - [[Robert Vrčon]] (bariton) - [[Dejan Vrbančič]] (tenor) - [[Boris Vremšak]] (bas) - [[Vladimira Vremšak]] (alt) == W == [[Vanda Wistinghausen]] == Y == [[Irena Yebuah Tiran]] (mezzosopran) - == Z == [[Venčeslav Zadravec]] (bas, bariton) - ([[Martina Zadro]]) - [[Andreja Zakonjšek]] (sopran) - [[Naja Zapušek]] (sopran) - [[Vanda Ziherl]] (mezzosopran) - [[Oskar Zornik]] (tenor) - [[Nada Zrimšek-Slana]] (sopran) - == Ž == [[Barbara Žagar]] (sopran) - [[Tamara Žagar]] (sopran) - [[Helena Žele]] (sopran) - [[Branko Žiger]] (tenor) - [[Miran Žitko]] (tenor) - [[Urška Žižek]] (sopran) - [[Noni Žunec]] (tenor) - [[Zvonimira Župevc]] (sopran) - ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih opernih pevcev]] * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev resne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe|*]] le61dk0qxhwghu8jw14u5box0x3po8f 0 36211 6764750 6703808 2026-10-13T14:05:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6764750 wikitext text/x-wiki {{Drugi pomeni}} {{Infopolje Verski vodja |name = Abraham<br/>{{lang|he|אברהם}}<br/>{{lang|ar|إبراهيم}} |image = <!-- WD --> |imagesize = 250px |caption = [[Rembrandt]] (1635): Žrtvovanje Izaka |birth_name = Abram |birth_place = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |resting_place_coordinates = {{coord|31.524744|35.110726|type:landmark|display=inline}} |spouse = Sara, Hagara, Ketura |children = Izmael (s Hagaro), Izak (s Saro), s Keturo: Zimrán, Jokšán, Medán, Midján, Jišbák, Šuah }} '''Abraham''' ({{lang-he|אַבְרָהָם}}; {{jezik-syc|ܐܒܪܗܡ|Oraham}}; {{Lang-ar|إبراهيم|Ibrāhīm}}) je ključna oseba v religioznih besedilih [[judovstvo|judovstva]] in [[krščanstvo|krščanstva]] ({{bibl|1 Mz 11,26–25}} v [[1. Mojzesova knjiga|1. Mojzesovi knjigi]] in posamične omembe drugje), kakor tudi v [[Koran]]u, sveti knjigi [[muslimani|muslimanov]]. Najprej se je imenoval Abram. Ime Abraham je dobil po sklenitvi zaveze z Bogom, kakor je opisana v 17. poglavju ''1. Mojzesove knjige''. Abram in Abraham sta narečni različici istega imena, čeprav priljubljena [[etimologija]] daljšo obliko razume kot »oče mnogih«.{{sfn|Andrews|1990|p=6}} Njegova zgodba je zgodovina ustanovitve zaveze med Abrahamom in Bogom: Bog je poklical Abrahama, naj zapusti svojo deželo, družino in dom v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] zaradi nove dežele, družine in zapuščine v [[Kanaan]]u, ''obljubljeni deželi''. Pojavile so se grožnje zavezi – nezmožnost zaploditi potomca, grožnja vezanosti na Egipt, pomanjkanje strahu pred Bogom. Vse so prešle in zaveza je bila vzpostavljena.{{sfn|Hill|Walton|2010|p=2024-2030}} Abrahamova zgodba se konča s smrtjo in pokopom njegove žene Sare v grob, ki ga je kupil v [[Hebron]]u (mesto v južni [[Judeja|Judeji]]). Pred tem je svojega potomca Izaka poročil z ženo iz svojega ljudstva. Ti dve epizodi označujeta prvo pravico njegovih potomcev do dežele in nato izključitev prvotnih naseljencev, Kanaancev, iz izraelskega [[patrimonij|patrimonija]].{{sfn|Ska|2009|p=30-31}} Svetopisemska interna [[kronologija]] uvršča Abrahama okrog leta 2000 pr. n. št.{{sfn|Shea|2000|p=248}}, toda zgodbe v 1. Mojzesovi knjigi ne morejo biti povezane z znano zgodovino tistega časa. Zato se večina biblične zgodovine več ne začenja z obdobjem očakov.{{sfn|McNutt|1999|p=41}} == Pripoved v 1. Mojzesovi knjigi == [[Slika:Molnár Ábrahám kiköltözése 1850.jpg|thumb|right|[[József Molnár]]: Abrahamov odhod]] Abrahamova zgodba je opisana v [[Tanak]]u v {{Bibl|1 Mz 11:26-25:10}}. ===Abramov izvor in klic === [[Terah]], iz desetega rodu po [[Noah]]u, je imel tri sinove: Abrama (kasneje se je imenoval Abraham), [[Nahor]]ja and [[Haran]]a. Haran je imel [[Lot]]a (ki je torej bil Abrahamov nečak) in je umrl v rojstnem mestu, v [[Ur#Biblijski Ur|Uru na Kaldejskem]]. Abraham se je poročil s Sarajo, ki je bila [[neplodnost|nerodovitna]]. Terah, Abram, Saraja in Lot so odšli proti Kanaanu, vendar so se ustalili v [[Haran]]u, kjer je Terah umrl. Star je bil 205 let ({{Bibl|1 Mz 11,27-32}}). [[Jahve]] je rekel Abramu, naj zapusti svojo deželo in sorodnike ter odide v deželo, ki mu jo bo pokazal. Obljubil mu je, da bo iz njega naredil velik narod, ga [[blagoslov|blagoslovil]], naredil njegovo ime veliko, blagoslovil tiste, ki blagoslavljajo njega, in preklel tistega, ki preklinja njega ({{Bibl|1 Mz 12,1-3}}). Abram je bil star 75 let, ko je s svojo ženo Sarajo, nečakom Lotom in premoženjem ter osebami, ki jih je pridobil, zapustil Haran. Odšli so v [[Sihem]] v Kanaanu ({{Bibl|1 Mz 12,4-6}}). [[Slika:Tissot Abram's Counsel to Sarai.jpg|thumb|left|230px|[[James Tissot]] (1896–1902) ''Abram sporoči Saraji'']] === Abram in Saraja === V kanaanski deželi je zavladala huda [[lakota]]. Zato sta Abram in Lot skupaj s svojim premoženjem odpotovala jug, v [[Stari Egipt|Egipt]]. Med potjo je Abram naročil Saraji, naj se izdaja za njegovo sestro, da ga Egipčani ne bi [[uboj|ubili]] ({{Bibl|1 Mz 12,10-13}}). Ko so vstopili v Egipt, so [[faraon]]ovi uradniki faraonu hvalili Sarajino lepoto. Tako jo je vzel v svojo palačo. Zaradi Saraje se je Abramu dobro godilo. Dobil je [[drobnica|drobnico]], [[govedo]], [[osel|osle]], [[hlapec|hlapce]], [[dekla|dekle]], [[oslica|oslice]] in [[kamela|kamele]]. Bog pa je prizadel faraona in njegovo hišo z več nadlogami, za katere je poskušal najti vzrok ({{Bibl|1 Mz 12,14-17}}). Ko je odkril, da je Saraja poročena ženska, je faraon zahteval, da Abram in njegova hiša odidejo takoj, skupaj z vsem premoženjem ({{Bibl|1 Mz 12,18-20}}). ===Abram in Lot se ločita === [[Slika:Wenceslas Hollar - Abraham and Lot separating (State 2).jpg|thumb|right|250px|[[Venčeslav Hollar]]: Upodobitev ločitve Abrahama in Lota]] Ko so se vrnili v Betel, na področje Aj, je Abramova in Lotova številna živina zavzela iste [[pašnik|pašnike]] (»in Kanaanci in [[Perizejci]] so prebivali v deželi«). To je postalo problem za pastirje oboje živine. Spori med pastirji so postali tako napeti, da je Abram predlagal Lotu, da si izbere drugo področje; ali na levi [na severu] ali na desni [na jugu], da ne bo sporov med ''brati''. Toda Lot si je izbral vzhodno področje – pokrajino ob [[Jordan|Jordanu]]. Tam je bila zemlja dobro namakana, vse do Coara. Naselil se je v mestih vse do [[Sodoma|Sodome]]. Abram je odšel na jug do Hebrona in se ustalil pri [[Mamrejevi hrasti|Mamrejevih hrastih]]. Tam je zgradil [[oltar]] in častil Boga ({{bibl|1 Mz 13,1-18}}). ===Abram in Kedorlaómer=== [[Slika:Meeting of abraham and melchizadek.jpg|thumb|175px|[[Dieric Bouts]]: Srečanje Abrahama in Melkizedeka (1464–1467)]] Med maščevanjem Sodome in Gomore [[Elam]]u ({{Bibl|1 Mz 14,1-9}}) so Lota elamske vojaške sile zajele skupaj z vso njegovo hišo. Elamska vojska je zbirala [[vojni dobiček]] potem, ko je porazila vojsko sodomskega kralja ({{Bibl|1 Mz 14,8-12}}). Lot in njegova družina so tisti čas prebivali na obrobju Sodome, zaradi česa so bili lahek plen ({{Bibl|1 Mz 13,12}}). Nekdo, ko je ušel zajetju, je prišel do Abrama in mu povedal, kaj se je zgodilo. Abraham je takoj zbral 318 izurjenih služabnikov. Abramove elitne sile so se usmerile proti severu, da bi poiskale elamsko vojsko, ki je že bila šibkejša zaradi bitke v Sidimski dolini. Ko so se pri Danu srečali, je Abram zasnoval bojni načrt. Svojo skupino je razdelil na več enot in izvedel nočni napad. Ne le, da so osvobodili zajete, Abramove enote so v Hobi, severno od [[Damask]]a, ujele in zasužnjile elamskega kralja [[Kedorlaómer]]ja. Osvobodili so Lota, njegovo hišo in imetje ter obnovili vse dobrine iz Sodome, ki so jim bile odvzete ({{Bibl|1 Mz 14,13-16}}). Po Ambramovi zmagoslavni vrnitvi se je z njim hotel srečati sodomski kralj v dolini Šavé (''Kraljevi dolini''). [[Salem]]ski ([[Jeruzalem]]ski) kralj [[Melkizedek]], duhovnik Najvišjega Boga, je prinesel kruh in vino in ga blagoslovil. Abram je nato dal Melkizedeku desetino od vsega. Sodomski kralj je Abramu ponudil vse premoženje, če bi mu milostno vrnil njegove ljudi. Čeprav je Abram izpustil vse ujetnike, je zavrnil povračilo sodomskega kralja, razen deleža plena, ki je pripadal vojakom ({{Bibl|1 Mz 14,17-24}}). [[Slika:Schnorr von Carolsfeld Bibel in Bildern 1860 024.png|thumb|left|200px|[[Julius Schnorr von Carolsfeld]]: Vizija Boga, ki Abramu pove, da bo njegovega rodu več kot zvez na nebu (''Bible in pictures'' (1860)), lesorez]] ===Abrahamska zaveza=== Abram je v videnju dobil Božjo besedo in ponovitev obljube o deželi in potomcih, ki jih bo nešteto kot zvezd. Abram in Bog sta sklenila zavezo in Bog je napovedal prihodnjo povezavo med Izraelom in Egiptom. Bog je Abrahamu opisal, katero ozemlje bodo zavzeli njegovi potomci: deželo, kjer sedaj prebivajo Kenéjci, Kenázovci, Kadmonéjci, Hetejci, Perizéjci, Rafájevci, Amoréjci, Kánaanci, Girgašéjci in Jebusejci ({{bibl|1 Mz 15,1-21}}). ===Abram in Hagara=== [[Slika:Foster Bible Pictures 0032-1.jpg|thumb|right|''Abraham, [[Sarah]] and [[Hagara]]''; ilustracija Svetega pisma iz leta 1897.]] Abram in Saraja sta poskušala ugotoviti, kako bo Abram postal oče mnogih narodov, saj sta že 10 let živela v Kanaanu in se iz Abramovega [[sperma|semena]] ni rodil nobeden otrok. Saraja mu je nato ponudila svojo egiptovsko služabnico, [[Hagara|Hagaro]], da bi morda lahko z njo imel otroka. Ko je Hagara ugotovila, da je [[nosečnost|noseča]], je začela prezirati svojo gospodarico Sarajo. Nato je Saraja slabo ravnala s Hagaro, zato je slednja zbežala. Na poti je Božji [[angel]] govoril s Hagaro pri vodnjaku, ki stoji na poti v Šur. Rekel ji je, naj se vrne in da bo njen sin »pravi divji osel. Njegova roka bo proti vsem in roke vseh proti njemu; nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.« Rekel ji je, naj svojega sina poimenuje [[Izmael]]. Hagara je nato klicala Boga, ki ji je govoril, ''El-roí'' (»Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?«). Od tega dne se vodnjak imenuje ''Beêr Laháj Roí''. Storila je, kakor ji je bilo naročeno – vrnila se je k svoji gospodarici, da rodi otroka. Ko se je Izmael rodil, je bil Abram star 86 let ({{Bibl|1 Mz 16,4-16}}). ===Abraham in Sara === 13 let kasneje, ko je bil Abram star 99 let, je Bog določil njegovo novo ime: ''Abraham'', ''oče množice narodov'' ({{Bibl|1 Mz 17,5}}). Abraham je nato prejel navodila za zavezo glede [[obrezovanje|obrezovanja]] ({{Bibl|1 Mz 17,10-14}}). Obrezovanje je postalo nujni del ''velikega naroda''; obvezovalo je vse moške; ne glede na to, ali so se v tej hiši rodili ali so bili kupljeni. Bog je določil tudi Sarajino novo ime – ''Sara'', jo blagoslovil in rekel Abrahamu, da mu bo tudi po njej dal sina ({{bibl|1 Mz 17,15-16}}). Toda Abraham se je zasmejal in si rekel: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« ({{bibl|1 Mz 17,17}}). Takoj po srečanju z Bogom je obrezal vse osebe moškega spola v svoji hiši; dal je obrezati tudi sebe. Ob obrezi je bil star 99 let, Izmael pa 13 let ({{Bibl|1 Mz 17:22-27}}). ===Abrahamovi trije obiskovalci=== [[Slika:Tissot Abraham and the Three Angels.jpg|thumb|right|300px|[[James Tissot]]: Abraham in trije angeli (akvarel, okrog 1896–1902)]] Nedolgo zatem, med dnevno vročino, je Abraham sedel pred vhodom v svojim šotorom pri Mamrejevih hrastih. Pogledal je navzgor in videl tri može. Tekel je k njim in se priklonil do tal, da bi jih pozdravil. Nato jim je ponudil vodo, da si umijejo noge, in hleb kruha. Sprejeli so ponudbo. Pohitel je v Sarin šotor, da bi naročil kolače, narejene iz boljše moke, in hlapcu naročil, naj pripravi izbrano tele. Ko je bilo vse pripravljeno, je vzel maslo, mleko in tele. Vse je položil prednje. Stal je poleg njih in počakal, da so pojedli ({{Bibl|1 Mz 18,1-8}}). Eden od obiskovalcev mu je rekel, da bo ob letu, ko se vrne, Sara imela sina. Medtem je na šotorskem vhod Sara slišala, kar je bilo izrečeno in se je zasmejala, da naj bi v svoji starosti imela otroka. Obiskovalec je vprašal Abrahama, zakaj se Sara smeje, da bi imela otroka v svoji starosti, in da Bogu ni nič pretežko. Prestrašena Sara je zanikala smeh ({{Bibl|1 Mz 18,9-15}}). ===Abrahamovo pogajanje=== [[Slika:Tissot Abraham Sees Sodom in Flames.jpg|thumb|left|198px|James Tissot: Abraham vidi Sodomo v plamenih (vodene barve, ok. 1896–1902)]] Po obedu so Abraham in trije obiskovalci odšli do vrha, od koder se je videlo do mest pokrajine, da bi razpravljali o usodi Sodome in Gomore zaradi njunih [[Greh|grehov]], ki so bili tako veliki, da so Boga pripravili so ukrepanja. Abrahamov nečak je živel v Sodomi, zato je Bog razodel svoje načrte o obsodbi mest. Dva obiskovalca sta odšla proti Sodomi. Nato se je Abraham obrnil h Gospodu in se pogajal z njim (od 50 oseb na manj) – »če bo tukaj vsaj deset pravičnih, ali boš prizanesel mestu?« Zaradi desetih pravičnih je Bog obljubil, da bo prizanesel mestu.({{Bibl|1 Mz 18,17-33}}) Ko sta obiskovalca prišla v Sodomo, da bi predstavila njuno sporočilo, sta hotela ostati na mestnem trgu. Abrahamov nečak Lot je vztrajal, da ta dva »moža« čez noč ostaneta v njegovi hiši. Zbor mož je stal pred Lotovim domom in zahteval, da privede gosta ven, da ju spoznajo. Lot je to zavrnil in zboru mož ponudil svoji deviški hčeri. To so zavrnili in hoteli vlomiti v Lotovo hišo, da bi zajeli gosta ({{Bibl|1 Mz 19,1-9}}). Ta sta Lotu potrdila, da ju je Gospod poslal uničit mesto, saj je vpitje zaradi pregreh, ki je prišlo do njega, prehudo ({{Bibl|1 Mz 19,12-13}}). Naslednje jutro je Abraham stopil pred Gospoda. Pogledal je proti Sodomi in Gomori in videl, da v mestih na planoti ni bilo niti desetih pravičnih, saj sta goreli ({{Bibl|1 Mz 19,27-29}}). ===Abraham in Abimeleh=== Abraham se je naselil med Kadešem in Šurjem, v deželi [[Filistejci|Filistejcev]]. Ko je živel v Gerarju, je trdil, da je Sara njegova sestra. Ko je to slišal kralj Abimeleh, jo je dal privesti k sebi. Bog je prišel k Abimelehu v sanjah in izjavil, da bo to, da si jo vzame, vodilo do smrti, saj je poročena. Abimeleh se je ni dotaknil, pač pa je preiskoval, ali bi pobil pravičen narod, posebno odkar je Abraham trdil, da sta s Saro sorojenca. V odgovor je Bog povedal Abimelehu, da je njegovo srce brez krivde in da zato živi. Če Abrahamu ne bo vrnil njegove žene, bo Bog zagotovo uničil Abimeleha in njegovo celotno družino. Abimeleh je bil obveščen, da je Abraham prerok, ki bo molil zanj ({{Bibl|1 Mz 20,1-7}}). Naslednje jutro je Abimeleh s svojimi sanjami seznanil svoje služabnike in Abrahama vprašal, zakaj je prinesel takšno krivdo nad njegovo kraljestvo. Abraham je izjavil, da je menil, da se tukaj ne bojijo Boga in da bodo morda zaradi njegove žene ubili njega. Abraham se je branil, da to, kar je rekel, ni laž: »Ona je moja sestra, je hči mojega očeta, vendar ni hči moje matere, in tako je postala moja žena.« ({{Bibl|1 Mz 20,12}}) Abimeleh jo je vrnil Abrahamu in mu dal ovce, volove in služabnike in dovoljenje, da se naseli kjerkoli na njegovi zemlji. Abrahamu je dal tisoč kosov srebra, ki naj služijo kot Sarino opravičenje pred vsemi ljudmi. Abraham je nato molil za Abimeleha in njegovo družino, saj je Bog storil, da so bile ženske neplodne, ker si je Abimelehu zahotelo Sare ({{Bibl|1 Mz 20,8-18}}). Ko je že nekaj časa živel na filistejski zemlji, sta prišla k njemu Abimeleh in Pihol, voditelja plemen, saj so spori prerasli v spopade. Abraham se je približal Abimelehu zaradi agresivnih napadov njegovih filistejskih služabnikov in zavzetja Abrahamovega vodnjaka. Abimeleh je incident ignoriral. Nato je Abraham ponudil zavezo tako, da je Abimelehu ponudil ovce in vole. Da bi dokazal, da je on tisti, ki je izkopal vodnjak, je Abimelehu kot dokaz ponudil sedem ovac. Zaradi te zaveze sta kraj vodnjaka poimenovala ''[[Batšeba]]''. Potem, ko sta se Abimeleh in Pihol obrnila nazaj proti Filisteji, je Abraham v Beršebi posadil gozd in tam klical ''ime GOSPODA, večnega Boga ''({{Bibl|1 Mz 21,22-34}}). ===Izakovo rojstvo=== [[Slika:Sacrifice of Isaac-Caravaggio (Uffizi).jpg|thumb|[[Caravaggio]], ''Žrtvovanje Izaka'']] Kakor je bilo prerokovano pri Mamrejevih hrastih leto poprej ({{bibl|1 Mz 17,21}}), je Sara zanosila in rodila sina Abrahamu; in sicer na prvo obletnico zaveze o obrezovanju. Abraham je bil ''star sto let'', ko se mu je rodil sin Izak in obrezal ga je, ko je bil star 8 dni ({{bibl|1 Mz 21,1-5}}). Saro je misel, da bi v takšni starosti rodila in dojila otroka, spravljala v smeh, kakor je izjavila sama: »Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal.«({{bibl|1 Mz 21,6-7}}) Izak je rasel in na dan, ko ga je odstavila od prsi, je Abraham priredil veliko praznovanje. Med njim je Sara opazila, da se Izmael posmehuje; to opažanje je bil začetek kratenja Izmaelovih rojstnih pravic ({{bibl|1 Mz 21,8-13}}). ===Abraham in Izmael=== Izmael je bil star 14 let, ko se je Abrahamov sin Izak rodil drugi materi, Sari. Sara je rodila svojega otroka, čeprav je že prešla rodna leta. Ko je videla, da se Izmael posmehuje Izaku, je naročila Abrahamu, da pošlje Izmaela in Hagaro stran. Izjavila je, da Izmael ne bo delil Izakove dediščine. Abrahama so ženine besede zelo prizadele in nasvet je iskal pri Bogu. Ta mu je povedal, naj se ne vznemirja in naj naredi, kakor je hotela žena. Bog je pomiril Abrahama, da se mu bo po Izaku imenovalo potomstvo. Prav tako mu je zagotovil, da bo iz Izmaela nastal narod, saj je njegovo potomec ({{Bibl|1 Mz 21,9-13}}). Naslednje jutro je Abraham privedel Hagaro in Izmaela. Dal ji je kruh in vodo in ju poslal stran. Tavala sta po divjini Beršebe, dokler nista povsem izpraznila posode z vodo. V trenutku brezupa je zajokala. Deček je nato klical k Bogu in njegov angel je zagotovil Haragi, da bo iz Izmaela nastal velik narod. Pojavil se je [[vodnjak]], ki je rešil njuni življenji. Ko je deček odraščal, je postajal spreten [[lokostrelec]] v [[Paranska puščava|Paranski puščavi.]] Njegova mati mu je našla ženo iz svoje dežele – Egipta ({{Bibl|1 Mz 21,14-21}}). ===Abraham in Izak=== Na neki točki Izakove mladosti je bilo Abrahamu od Boga ukazano, naj mu žrtvuje svojega sina v [[Dežela Morija|deželi Morija]]. Abraham je potoval tri dni, da je prispel do gore, o kateri mu je govoril Bog. Spremstvu je naročil, naj ostane tam, on in Izak pa sta sama potovala na goro. Izak je tovoril drva, na katerih naj bi bil [[Žrtvovanje|žrtvovan]]. Med potjo je vprašal očeta, kje je žrtvena žival, in odgovoril mu je, da bo »Bog sam priskrbel jagnje za žgalno daritev.« Ko je hotel Abraham žrtvovati svojega sina, ga je prekinil Božji angel. Za njim je videl [[Oven|ovna]], ki se je »z rogovi zapletel v trnje«, in ga žrtvoval namesto sina. Za svojo poslušnost je prejel novo obljubo številnih potomcev in obilne blaginje. Po tem dogodku je Abraham odšel v Beršebo ({{Bibl|1 Mz 22,1-19}}). ===Pozna leta=== Sara je umrla in Abraham jo je pokopal v »Votlini očakov« (''Machpelahova votlina'') blizu Hebrona, ki jo je pridobil skupaj s sosednjimi zemljišči od [[Hetiti|Hetitijca]] Efrona ({{Bibl|1 Mz 23,1-20}}). Po Sarini smrti si je Abraham vzel novo ženo, priležnico Keturo, s katero je imel šest sinov: Zimrana, Jokšana, Medana, Midjana, Jišbaka in Šuaha. ({{Bibl|1 Mz 25,1-6}}) Abraham je živel 175 let (''umrl je v zlatih starih letih'') in v Machpelahovi votlini sta ga pokopala sinova Izak in Izmael. ({{Bibl|1 Mz 25,7-10}}) == Zgodovinskost in izvor == ===Zgodovinskost=== [[Slika:PikiWiki Israel 11347 Abrams well.jpg|thumb|275px|Abrahamov vodnjak v Beršebi]] V prvi polovici 20. stoletja so vodilni strokovnjaki, kot sta William F. Albright in Albrecht Alt trdili, da so bili patriarhi in matriarhinje ali resnični posamezniki ali verjeten sestav ljudi, ki so živeli v »dobi očakov,« v 2. tisočletju pred Kristusom. V 70. letih so nova spoznanja o izraelski preteklosti in biblični teksti izzvali ta portret. Za to sta odgovorna Thomas L. Thompson z delom ''The Historicity of the Patriarchal Narratives'' (1974) in John Van Seters z delom ''Abraham in History and Tradition'' (1975). Thompsonov argument, ki je temeljil na arheologiji in starodavnih besedilih, je bil, da ni prepričljivega dokaza, ki bi kazal na očake, živeče v 2. tisočletju in da biblična besedila odražajo okoliščine in skrbi 1. tisočletja. Van Seters, ki se opira na preglede zgodb očakov, se strinja s Thompsonom, da njihova imena, socialno okolje in sporočila govorijo za to, da so bili stvaritve [[Železna doba|železne dobe]].{{sfn|Moore|Kelle|2011|p=18-19}} V začetku 21. stoletja, in kljub posameznim poskusom bolj konservativnih strokovnjakov, kot je Kenneth Kitchen, da bi ohranili pripovedi očakov kot zgodovino, so arheologi »opustili upanje na obnovitev kontekstov, ki bi potrdili, da so Abraham, Izak in Jakob ''zgodovinske osebnosti''.{{sfn|Dever|2002|p=98 and fn.2}} ===Izvor pripovedi=== Zelo verjetno je, da imajo zgodbe očakov pomembno ustno predzgodovino.{{sfn|Pitard|2001|p=27}} Abrahamovo ime je očitno zelo starodavno, saj tradicija v 1. Mojzesovi knjigi več ne razume njegovega izvornega pomena, ki je verjetno »Oče je vzvišen«. Pomen, ki ga ponuja 1 Mz 17:5 – »Oče mnogih« – je priljubljena [[etimologija]].{{sfn|Thompson|2002|p=23-24}} Na nekaterih stopnjah izraelske zgodovine je ustna tradicija postala del pisne tradicije Tore. Večina strokovnjakov verjame, da je ta stopnja pripadala [[Perzijci|perzijskemu obdobju]], okrog 520–320 pr. n. št.{{sfn|Ska|2009|p=260}} Način, kako se je to zgodilo, ostaja neznan,{{sfn|Enns|2012|p=26}} vendar obstajata dve pomembni hipotezi.{{sfn|Ska|2006|p=217,227-228}} Prva je avtorizacija perzijskega imperija. Ideja je, da je skupnost po izgnanstvu potrebovala legalno osnovo, na kateri je delovala znotraj perzijskega imperialnega sistema. Druga hipoteza se nanaša na skupnost meščanov, organiziranih okrog Templja. Tora ji je dajal kriterije, kdo ji naj pripada (pripovedi in rodovniki v Genezi) in osnovo za ustanavljanje struktur moči in relativnih položajev različnih skupin.{{sfn|Ska|2006|p=217,227-228}} Zaključevanje Tore in njeno povzdignjenje v središče judaizma po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva je bilo bolj kot pisanje novih besedil kombiniranje starih – končna verzija Tore je temeljila na obstoječih tradicijah.{{sfn|Carr|Conway|2010|p=193}} V ''Knjigi preroka Ezekijela'' ({{bibl|Ez 33,24}}), napisani v izgnanstvu (v prvi polovici 6. stoletja pr. n. št.) Ezekijel, izgnanec v Babilonu, pripoveduje, kako so ti, ki so ostali v Judi, trdili, da so lastniki dežele zaradi nasledstva po Abrahamu. Ezekijel pravi, da nimajo te pravice, saj ne premišljujejo Tore.{{sfn|Ska|2009|p=43}} ''Knjiga preroka Izaije'' ({{bibl|Iz 63,16}}) podobno priča o napetostih med ljudstvom Jude in Judi, ki so se vrnili iz izgnanstva (''gôlâ''). Trdi, da je Bog oče Izraela in da se izraelska zgodovina začne z eksodusom in ne z Abrahamom.{{sfn|Ska|2009|p=44}} Zaključek, ki ga lahko izpeljemo iz teh in podobnih dokazov (npr. Ezra – Nehemija), je, da je bil Abrahamov lik preeminenten med velikimi lastniki zemljišč v Judi v času izgnanstva in kasneje, in da jim je služil v njihovih težnjah po lastništvu zemlje, ko so nasprotovali tem, ki so se vrnili iz izgnanstva.{{sfn|Ska|2009|p=44}} == Abraham v religioznih tradicijah == Abrahamu je zelo spoštovan v treh glavnih svetovnih religijah, [[Judovstvo|judovstvu]], [[Krščanstvo|krščanstvu]] in [[Islam|islamu]]. V judovstvu je praoče ''zaveze,'' posebnega odnosa med judovskim narodom in Bogom. Po tem verovanju imajo judje edinstveno mesto kot ''Božje izvoljeno ljudstvo''. Krščanstvo in islam sta v svojih začetkih izzvala ta poseben odnos. O Abrahamu tako [[sveti Pavel]] kot [[Mohamed]] trdita, da je ''veroval pred dejstvom''. V obeh primerih je bilo dejstvo [[Mojzesov zakon]] ali njegov simbol – [[Obrezovanje moških|obrezovanje]]. Za Pavla je Abrahamova vera v Boga iz Abrahama naredila prototip vseh verujočih, tako obrezanih kot neobrezanih. Za Mohameda je Abrahamova vera ločila ''islam'', podreditev Bogu, od [[Tora|Tore]]. Torej je Abraham, po svoji veri (Pavel) ali po svoji podreditvi (Mohamed), spodkopal judovsko trditev o ekskuzivnem odnosu z Bogom in ''zavezi''.{{sfn|Peters|2010|p=170–171}} ===Judovstvo=== V judovski tradiciji Abrahama imenujejo ''Avraham Avinu'' (אברהם אבינו), »naš oče Abraham,« kar kaže, da je tako biološki prednik Judov (vključno s spreobrnjenci, glede na judovsko tradicijo) in oče judovstva, prvi jud.{{sfn|Levenson|2012|p=3}} Njegovo življenje prebirajo v tedenskih berilih iz Tore, predvsem v ''parašah'' ''Lech-Lecha'' (לֶךְ-לְךָ), ''Vayeira'' (וַיֵּרָא), ''Chayei Sarah'' (חַיֵּי שָׂרָה) in ''Toledot'' (תּוֹלְדֹת). ===Krščanstvo=== Abraham (Abram) se v krščanstvu ne pojavlja tako pogosto kot v judovstvu in v islamu. [[Jezus Kristus|Jezus]] je tisti, ki je [[Mesija (judovstvo)|''Mesija'']] in je središčen za krščanstvo. Ideja nadnaravnega ''Kristusa'' je to, kar ločuje krščanstvo od drugih dveh religij.{{sfn|Peters|2010|p=171}} V 4. poglavju [[Pismo Rimljanom|Pisma Rimljanom]] je bolj kot Abrahamova poslušnost Bogu pomembna njegova vera v Božjo brezmejno milost. Zaradi njegove vere ga je Bog izbral za zavezo in zaveza se je uresničila zaradi vere in ne zaradi poslušnosti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.usc.edu/schools/college/crcc/private/cmje/issues/Abraham.pdf |title=Firestone, Reuven, Encyclopedia of World History -Abraham (PDF) |accessdate=2016-04-04 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120904114756/http://www.usc.edu/schools/college/crcc/private/cmje/issues/Abraham.pdf |url-status=dead }}</ref> V evharistični molitvi »rimskega obreda«, ki jo molijo med sveto mašo v rimskokatoliški Cerkvi, Abrahama imenujejo »oče naše vere.« Naveden je na svetniških koledarjih več denominacij: 20. avgusta v [[Maroniti|maronitski Cerkvi]], 28. avgusta v [[Kopti|koptski Cerkvi]] in [[Vzhodna asirska cerkev|vzhodni asirski Cerkvi]] (v edinosti z Rimom) in 9. oktobra v rimskokatoliški Cerkvi in [[Luteranska cerkev Misuorske sinode|Luteranski cerkvi Misuorske sinode]]. Abraham je zavetnik gostincev.{{sfn|Holweck|1924|p=}} [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodna pravoslavna Cerkev]] ga obeležuje kot »pravičnega očaka Abrahama« z dvema prazničnima dnevoma v koledarju. Prvi je 9. oktober (22. oktobra po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]), kjer je naveden skupaj s svojim nečakom, »pravičnim Lotom«. Drugi je »nedelja očakov« (dve nedelji pred božičem); ko ga obeležujejo skupaj z drugimi Jezusovimi predniki. Abraham je omenjen v ''Božanski liturgiji'' [[Bazilij Veliki|Bazilija Velikega]], takoj pred anaforo. Ko duhovnik moli za mladoporočenca, ju priporoča Abrahamu in Sari. ===Islam=== Islam se osredotoča na Abrahama ({{lang-ar|إبراهيم|Ibrāhīm}}) bolj kot judovstvo ali krščanstvo, vendar s pomembno razliko: v judovstvu je pomembno, da nekdo postane Abrahamov potomec po rojstvu, v krščanstvu postane po veri, za islam pa je potomstvo nepomembno – Abraham ni oče verujoče skupnosti, ampak povezava verige prerokov, ki se je začela z Adamom in vodila do Mohameda.{{sfn|Levenson|2012|p=[http://books.google.com/books?id=EUO2Mhd-drcC&pg=PA8#v=snippet&q=%22chain%20of%20prophets%22&f=false PA8]}} Ibrahim je omenjen v 35 poglavjih Korana, pogosteje kot katerakoli biblična oseba razen Mojzesa.{{sfn|Peters|2003|p=[http://books.google.com/books?id=HYJ2c9E9IM8C&pg=PA9#v=onepage&q=thirty-five%20chapters&f=false PA9]}} Imenovan je tako ''hanif'' (monoteist) kot ''musliman'' (ta, ki se podredi bogu){{sfn|Levenson|2012|p=[http://books.google.com/books?id=EUO2Mhd-drcC&pg=PA200#v=onepage&q=hanif%20muslim&f=false PA200]}} in muslimani ga obravnavajo kot preroka in očaka. Je arhetip pravega muslimana in častitega prenovitelja [[Kaaba|Kaabe]] v Meki.<ref name="Mecca, Martin Lings, c. 2004">''Mecca'', Martin Lings, c. 2004</ref> Islamske tradicije obravnavajo Ibrahima kot prvega ''Pionirja islama'' – ta se imenuje tudi ''millat Ibrahim, »''religija Abrahama«. Trdijo, da sta bil njegov namen in poslanstvo izpovedovati ''enost boga.'' V islamu ga naslavljajo »Ibrahim El Khalil«, kar pomeni ''[Alahov] prijatelj Abraham.'' Ko je Ibrahimu bilo naročeno žrtvovati, je za to vzel Izmaela. Ko je hotel uporabiti nož, je bog pod njegovo roko namestil ovco. Od tega dne na vsak [[Eid al-Adha]] muslimani po vsem svetu koljejo ovce, da bi sledili Abrahamovi poti, ki se imenuje ''Kurbani'' (žrtvovanje?).<ref name="Siddiqui">{{navedi novice |last=Siddiqui |first=Mona |title=Ibrahim - the Muslim view of Abraham |url=http://www.bbc.co.uk/religion/religions/islam/history/ibrahim.shtml |work=[[BBC]] |date=September 4, 2009 |accessdate=September 12, 2013}}</ref> ===Bahajstvo=== [[Baha Ulah]], prerok [[Bahajstvo|bahajstva]], je pripisal najvišji religiozni položaj Abrahamu in na splošno prerokom, omenjenim v drugih Abrahamskih religijah.{{sfn|May|1993|p=102}} Skliceval se je na rodbino potomcev od Abrahama preko Keture in Sare.{{sfn|Hatcher|Martin|1998|p=}}<ref>{{navedi splet | title = Abrahamic Religion | work = Christianity: Details about&nbsp;... | publisher = Christianity Guide | accessdate = 19 September 2009 | url = http://www.christianity-guide.com/christianity/abrahamic_religion.htm | archive-date = 2008-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080930163834/http://www.christianity-guide.com/christianity/abrahamic_religion.htm | url-status = dead }}</ref><ref name="crimson">{{navedi novice | last = Flow | first = Christian B. | last2 = Nolan | first2 = Rachel B. | title = Go Forth From Your Country | newspaper = [[The Harvard Crimson]] | date = 16 November 2006 | url = http://www.abrahampath.org/downloads/harvard_crimson.2006.11.16.pdf | accessdate = 19 September 2009 | archive-date = 2009-01-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090107065321/http://www.abrahampath.org/downloads/harvard_crimson.2006.11.16.pdf | url-status = dead }}</ref> Baha Ulah je dejansko izgubil sina, ki mi je bilo ime Mírzá Mihdí.{{sfn|Ma'ani|2008|p=150}} Ko je bil nato v zaporu, je slavil svojega sina in povezal kasnejše olajšanje omejitev z njegovo predsmrtno molitvijo in jo primerjal z nameravanim žrtvovanjem Abrahamovega sina.{{sfn|Taherzadeh|1984|p=204-220}} == Abraham v umetnosti == ===Slikarstvo in kiparstvo=== Upodobitve Abrahamovega življenja se osredotočajo predvsem na žrtvovanje Izaka, srečanje z Melkizedekom, srečanje s tremi angeli in Hagaro v puščavi.<ref name = "Abeart" >For a very thorough online collection of links to artwork about Abraham see: [http://www.jesuswalk.com/abraham/abraham-artwork.htm Artwork Depicting Scenes from Abraham's Life] Accessed 25 March 2011</ref> Martin O'Kane, profesor bibličnih znanosti, piše, da je prilika o Lazarju, ki počiva v Abrahamovem naročju, kot je opisano v Evangeliju po Luku, postala ikona v krščanskih delih.{{sfn|Exum|2007|p=135}} O'Kane pravi, da se umetniki pogosto preusmerijo od običajnega portretiranja Lazarja, ki sedi poleg Abrahama na nebeški gostiji, in se osredotočajo na »nekako neskladno predstavo o Abrahamu, najvišjemu od praočetov, ki drži v naročju golega in ranljivega otroka.«{{sfn|Exum|2007|p=135}} Abrahamovo življenje je navdihovalo več umetnikov, med drugimi [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] (1471–1528), [[Caravaggio|Caravaggia]] (1573–1610), [[Donatello|Donatella]], [[Raffaello Santi|Rafaela]], [[van Dyck|Philipa van Dyck]]<nowiki/>a (1680–1753), and [[Claude Lorrain|Claudea Lorraina]] (1600–1682). [[Peter Paul Rubens|Rubens]] je ustvaril precej del, [[Rembrandt|Rembrandt van Rijn]] (1606–1669) najmanj sedem, [[Marc Chagall]] najmanj pet, [[Gustave Doré]] (1832–1883) šest in [[James Jacques Joseph Tissot]] (1836–1902) več kot dvajset.<ref name = "Abeart"/>[[Slika:Isaac sarcifice Pio Christiano Inv31648.jpg|thumb|''Pripoved o žrtvovanju Izaka.'' Božja roka se je spustila in pridržala Abrahamov nož (sedaj oboje manjka).|alt=Vatikanski muzej Pio Christiano]] [[Sarkofag Juniusa Bassusa]] prikazuje več biblijskih zgodb, vključno z Abrahamovim žrtvovanjem Izaka. Ti prizori so na zunanji strani [[Marmor|marmornega]] [[Zgodnjekrščanska umetnost|zgodnjekrščanskega]] [[Sarkofag|sarkofaga]], v katerem je pokopan Junius Bassus, ki je umrl leta 359. Sarkofag opisujejo kot »verjetno edini najslavnejši primer zgodnjekrščanske reliefne skulpture.«<ref>[http://muse.jhu.edu/login?uri=/journals/journal_of_early_christian_studies/v001/1.1.rutgers.html Journal of Early Christian Studies], Leonard Victor Rutgers, ''The Iconography of the Sarcophagus of Junius Bassus'' (review of Malbon book), Volume 1, Number 1, Spring 1993, pp. 94–96; for Janson it is also the "finest Early Christian sarcophagus".</ref> Sarkofag je bil najprej umeščen v ali pod staro baziliko svetega Petra. Ponovno so ga odkrili leta 1597,<ref>or 1595, see Elsner, p. 86n.</ref> in je zdaj v ''Museo Storico del Tesoro della Basilica di San Pietro'' (muzej [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike Svetega Petra]]) v [[Vatikan|Vatikanu]]. [[Ploski relief]] meri približno 122 × 244 × 122 cm. Prikazani starozavezni prizori so bili izbrani kot predhodniki Kristusovega darovanja v Novi zavezi, v zgodnji obliki [[Tipologija|tipologije]]. Desno od sredine je prikazan Danijel v levji jami in na levi je Abrahamovo žrtvovanje Izaka. [[George Segal]] je leta 1987 ustvaril figuralne skulpture s polaganjem omavčenih gaz preko živih modelov v svojem delu ''Abrahamovo slovo od Izmaela''. Človeške razmere so bile središče njegovega zanimanja in Segal je kot vir svoje predstavitve uporabil Staro zavezo. Skulptura prikazuje Abrahamovo dilemo, ko je Sara zahtevala, da izžene Hagaro in Izmaela. V tej skulpturi očetova nežnost, Sarin bes in Hagarino resignirano sprejemanje prikazujejo nabor človeških čustev.<ref>[http://www.miamiartmuseum.org/collection-selected-segalgeorge.asp Abraham's Farewell to Ishmael. ''George Segal.'' Miami Art Museum. Collections: Recent Acquisitions.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429085513/http://www.miamiartmuseum.org/collection-selected-segalgeorge.asp |date=2011-04-29 }} Accessed 10 April 2011.</ref> ===Književnost=== ''[[Strah in trepet]]'' (dansko ''Frygt og Bæven'') je vplivno filozofsko delo [[Søren Kierkegaard|Sørena Kierkegaarda]], ki ga je izdal leta 1843 pod psevdonimom ''Johannes de silentio'' (Janez Tihi). Kierkegaard je hotel razumeti [[Tesnoba|tesnobo]], ki jo je doživljal Abraham, ko mu je Bog naročil žrtvovati lastnega sina.{{sfn|Kierkegaard|1980|p=155-156}} === Glasba === Leta 1994 je [[Steve Reich]] izdal opero ''[[The Cave (opera)|The Cave]]''. Naslov se nanaša na ''Votlino praočetov.'' Libreto temelji na zgodbi Abrahama in njegove družine, kakor jo opisujejo različna religiozna besedila in kakor jo razumejo ljudje iz različnih kultur in religioznih tradicij. [[Highway 61 Revisited (song)|Highway 61 Revisited]]<ref>[http://www.bobdylan.com/songs/highway-61-revisited "Highway 61 Revisited"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190924000620/http://www.bobdylan.com/songs/highway-61-revisited/ |date=2019-09-24 }} Retrieved 25 March 2011.</ref> [[Bob Dylan|Boba Dylana]] je naslov singla in istoimenskega albuma. Leta 2004 ga je revija ''[[Rolling Stone]]'' uvrstila na 364. mesto na svoji lestvici [[Rolling Stone's 500 Greatest Songs of All Time|500 Greatest Songs of All Time]].<ref>{{navedi novice|title=Rolling Stone's 500 Greatest Songs of All Time|url=http://www.rollingstone.com/news/coverstory/500songs/page/4|accessdate=8 August 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080913125603/http://www.rollingstone.com/news/coverstory/500songs/page/4|archivedate=2008-09-13|url-status=dead}}</ref> Pesem ima pet kitic. V vsaki kitici nekdo opiše neobičajen problem, ki se vedno razreši na avtocesti št. 61. V prvi kitici bog naroči Abrahamu »ubij svojega sina zame«. Bog hoče, da se umor zgodi na avtocesti št. 61. Abram, prvotno ime bibličnega Abrahama, je tudi ime Dylanovega očeta. == Sklici == {{sklici|3}} == Viri in literatura == {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last1=Andrews |first1=Stephen J. |chapter=Abraham |editor1-last=Mills |editor1-first=Watson E. |editor2-last=Bullard |editor2-first=Roger A. |title=Mercer Dictionary of the Bible |year=1990 |publisher=Mercer University Press |url=http://books.google.com/books?id=goq0VWw9rGIC&pg=PA5#v=onepage&q=Abraham+%22founding+father%22&f=false |isbn=978-0-86554-373-7 |page=5 }} * {{navedi knjigo|last=Barr|first=James|title=Bible and Interpretation: The Collected Essays of James Barr|url=http://books.google.com.au/books?id=xpg1xWbaycUC&pg=PP1&dq=Bible+and+Interpretation:+The+Collected+Essays+of+James+Barr&hl=en&sa=X&ei=U7s6Uq6rN8KWkwWVtIHYBQ&ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&q=Bible%20and%20Interpretation%3A%20The%20Collected%20Essays%20of%20James%20Barr&f=false|accessdate=|year=2013|publisher=[[Oxford University Press]]}} * {{navedi knjigo |last1= Barr |first1= James |chapter= Chronology |title= The Oxford Companion to the Bible |editor1-last= Metzger |editor1-first= Bruce |editor2-last= Coogan |editor2-first= Michael D. |publisher= Oxford University Press |url= http://books.google.com.au/books?id=Y2KGVuym5OUC&pg=PA119#v=onepage&q=biblical%20chronology%20164%20BCE&f=false |year= 1993 }} * {{navedi knjigo |last1= Carr |first1= David M. |last2= Conway |first2= Colleen M. |title= An Introduction to the Bible: Sacred Texts and Imperial Contexts |chapter= Introduction to the Pentateuch |publisher= John Wiley & Sons |url= http://books.google.com.kh/books?id=dJerjvlxCHsC#v=onepage&q&f=false |year= 2010 }} * {{navedi knjigo|last=Coogan|first=Michael|title=The Old Testament: A Very Short Introduction|url=http://books.google.co.uk/books?id=4OOrWwceuXcC&pg=PA23#v=onepage&q=%22James%20Ussher%22%20chronology%20abraham&f=false|accessdate=|year=2008|publisher=[[Oxford University Press]]|location=|isbn=978-0-19-530505-0|page=}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Philip R. |title=Memories of Ancient Israel: An Introduction to Biblical History - Ancient and Modern |url=http://books.google.com.au/books?id=M1rS4Kce_PMC&printsec=frontcover&dq=Memories+of+Ancient+Israel&hl=en&sa=X&ei=4-86Uv6sDs2aiAf_9AE&ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&q=Memories%20of%20Ancient%20Israel&f=false |year=2008 |publisher=Westminster John Knox Press |location= |isbn= |page= }} * {{navedi knjigo |last=Dever |first=William G. |title=What Did the Biblical Writers Know, and when Did They Know It?: What Archaeology Can Tell Us about the Reality of Ancient Israel |url=http://books.google.com/books?id=6-VxwC5rQtwC&pg=PA98#v=onepage&q=%22respectable%20archaeologists%22&f=false |accessdate= |year=2002 |publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing |location= |isbn=978-0-8028-2126-3 |page= }} * {{navedi knjigo |last= Enns |first= Peter |title= The Evolution of Adam |year= 2012 |publisher= Baker Books |isbn= |url= http://books.google.com.kh/books?id=BNxeoqoTg-YC#v=onepage&q&f=false }} * {{navedi knjigo |last=Exum |first=Jo Cheryl |title=Retellings: The Bible in Literature, Music, Art and Film |url=http://books.google.com/books?id=4bTVrpXSXe8C&pg=PA135#v=onepage&q=Biblical%20Art%20Abraham&f=false |accessdate= |year=2007 |publisher=[[Brill Publishers]] |location= |isbn=90-04-16572-X |page= }} * {{navedi knjigo |last1=Finkelstein |first1=Israel |last2=Silberman |first2=Neil Asher |title=The Bible Unearthed: Archaeology's New Vision of Ancient Israel and the Origin of Sacred Texts |year=2002 |publisher=[[Simon and Schuster]] |url=http://books.google.com/books?id=lu6ywyJr0CMC#v=onepage&q=Biblical%20Archaeology%20Abraham&f=false |isbn=0-7432-2338-1 |pages= }} * {{navedi knjigo |last1=Hatcher |first1=W.S. |last2=Martin |first2=J.D. |title=The Bahá'í Faith: The Emerging Global Religion |year=1998 |publisher=Bahá'í Publishing Trust |url= }} * {{navedi knjigo |last=Hendel |first=Ronald |title=Remembering Abraham : Culture, Memory, and History in the Hebrew Bible |url=http://books.google.com/books?id=IMsweVhMbaoC&pg=PA33#v=onepage&q=Abraham%20father%20of%20Arabs&f=false |accessdate= |year=2005 |publisher=[[Oxford University Press]] |location= |isbn=0-19-803959-X |page= }} * {{navedi knjigo |last1=Hill |first1=Andrew E. |last2=Walton |first2=John H. |title=A Survey of the Old Testament |year=2010 |publisher=Zondervan |url=http://books.google.com/books?id=WC80zxPIgyQC&pg=PA2024#v=snippet&q=Abraham+inheritance&f=false |isbn=978-0-310-59066-8 |pages=2024–2030 }} * {{navedi knjigo |last1=Holweck |first1=Frederick George |title=A Biographical Dictionary of the Saints |year=1924 |publisher=B. Herder Book Co |url= }} * {{navedi knjigo |last1=Hubbard |first1=David Allan |last2=Sanford La Sor |last3=Bush |first2=Frederic William |title=Old Testament Survey: The Message, Form, and Background of the Old Testament |year=1996 |publisher=[[Wm. B. Eerdmans Publishing]] |url=http://books.google.com/books?id=6wSWpZmmlAoC#v=onepage&q&f=false |isbn=0-8028-3788-3 |page= }} * {{navedi knjigo |last1= Hughes |first1= Jeremy |title= Secrets of the Times |publisher= Continuum |url= http://books.google.com.au/books?id=vPg2cvQLwHAC&printsec=frontcover&dq=Secrets+of+the+Times:+Myth+and+History+in+Biblical+Chronology&hl=en&sa=X&ei=_qk6UrqtMujwiAecvIB4&ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&q=Secrets%20of%20the%20Times%3A%20Myth%20and%20History%20in%20Biblical%20Chronology&f=false |year= 1990 }} * {{navedi knjigo |last1=Kierkegaard |first1=Søren |authorlink1=Søren Kierkegaard |title=The Concept of Anxiety: A Simple Psychologically Orienting Deliberation on the Dogmatic Issue of Hereditary Sin |url=http://books.google.com/books?id=MzMiPwAACAAJ |accessdate= |year=1980 |publisher=[[Princeton University Press]] |location= |isbn=0-691-02011-6 |page= }} * {{navedi knjigo |last=Levenson |first=Jon Douglas |title=Inheriting Abraham: The Legacy of the Patriarch in Judaism, Christianity, and Islam |year=2012 |publisher=Princeton University Press |url=http://books.google.com.au/books?id=EUO2Mhd-drcC&printsec=frontcover&dq=Inheriting+Abraham&hl=en&sa=X&ei=tFo5UuLCLszFkwW53oCIDQ&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q=Inheriting%20Abraham&f=false }} * {{navedi knjigo |last=Ma'ani |first=Baharieh Rouhani |year=2008 |title=Leaves of the Twin Divine Trees |publisher=George Ronald |location=Oxford, United Kingdom |isbn=0-85398-533-2 |url=http://books.google.com/books?id=rVdhPgAACAAJ |page= }} * {{Cite journal |last= May |first= Dann J |title= The Bahá'í Principle of Religious Unity and the Challenge of Radical Pluralism |date= December 1993 |page= 102 |publisher= University of North Texas, Denton, Teksas |url= http://iii.library.unt.edu/record=b1785599~S12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20191025092016/http://iii.library.unt.edu/record=b1785599~S12 |archive-date= 2019-10-25 |access-date= 2014-02-19 |url-status= dead}} * {{navedi knjigo |last1=McCarter |first1=P. Kyle |chapter=Abraham |editor1-last=Freedman |editor1-first=Noel David |editor2-last=Myers |editor2-first=Allen C. |title=Eerdmans Dictionary of the Bible |year=2000 |publisher=Amsterdam University Press |url=http://books.google.com/books?id=qRtUqxkB7wkC&pg=PA8#v=onepage&q=Abraham+Isaac+Ishmael&f=false |isbn=978-90-5356-503-2 |pages=8–10 }} * {{navedi knjigo |last=McNutt |first=Paula M. |title=Reconstructing the Society of Ancient Israel |url=http://books.google.com.au/books?id=hd28MdGNyTYC&pg=PA41#v=onepage&q=Abraham+patriarchal+%22known+history%22&f=false |accessdate= |year=1999 |publisher=Westminster John Knox Press |location= |isbn=978-0-664-22265-9 |page= }} * {{navedi knjigo |last=Mills |first=Watson E. |title=Mercer Commentary on the Bible, Volume 1; Volume 8 |url=http://books.google.com/books?id=ym5rt115YtwC&pg=PA37#v=onepage&q=Biblical%20linguistics%20Abraham%20name%20meaning&f=false |year=1998 |publisher=Mercer University Press |location= |isbn=0-86554-506-5 |page= }} * {{navedi knjigo |last1=Moore |first1=Megan Bishop |last2=Kelle |first2=Brad E. |title=Biblical History and Israel's Past |year=2011 |publisher=Eerdmans |url=http://books.google.com/books?id=Qjkz_8EMoaUC&pg=PA19#v=snippet&q=Thompson+%22Van+Seters%22&f=false |isbn=978-0-8028-6260-0 |page= }} * {{navedi knjigo |last=Peters |first=Francis Edwards |title=Islam, a Guide for Jews and Christians |url=http://books.google.com.au/books?id=HYJ2c9E9IM8C&printsec=frontcover&dq=Islam,+a+Guide+for+Jews+and+Christians&hl=en&sa=X&ei=x-06UoHbLsSKiQeJm4D4BQ&ved=0CDAQ6AEwAA |accessdate= |year=2003 |publisher=[[Princeton University Press]] |page=9 }} * {{navedi knjigo |last=Peters |first=Francis Edwards |title=The Children of Abraham: Judaism, Christianity, Islam |url=http://books.google.com.au/books?id=OaVf79Ui0i4C&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |accessdate= |year=2010 |publisher=[[Princeton University Press]] |location= |isbn=1-4008-2129-0 |page= }} * {{navedi knjigo |last1=Pitard |first1=Wayne T. |chapter=Before Israel |editor1-last=Coogan |editor1-first=Michael D. |title=The Oxford History of the Biblical World |year=2001 |publisher=Oxford University Press |url=http://books.google.com/books?id=zFhvECwNQD0C&pg=PA27#v=snippet&q=oral+tradition&f=false |isbn=978-0-19-513937-2 |page=27 }} * {{navedi knjigo |last1= Shea |first1= William H. |chapter= Chronology of the Old Testament |title= Eerdmans Dictionary of the Bible |editor1-last= Freedman |editor1-first= David Noel |editor2-last= Myers |editor2-first= Allen C. |publisher= Eerdmans |url= http://books.google.com.au/books?id=qRtUqxkB7wkC&pg=PA248#v=onepage&q=biblical%20chronology%20date%20abraham&f=false |year= 2000 }} * {{navedi knjigo|last= Ska|first= Jean Louis|title= Introduction to Reading the Pentateuch|chapter= |year= 2006|publisher= Eisenbrauns|isbn= |url= http://books.google.com.kh/books?id=7cdy67ZvzdkC#v=onepage&q&f=false }} * {{navedi knjigo |last1=Ska |first1=Jean Louis |title=The Exegesis of the Pentateuch: Exegetical Studies and Basic Questions |year=2009 |publisher=Mohr Siebeck |url=http://books.google.com/books?id=7g4yqsv0S0cC&pg=PA260#v=snippet&q=exegetes+exaggerated+mainstream&f=false |isbn=978-3-16-149905-0 |pages=30–31,260 }} * {{navedi knjigo |last=Taherzadeh |first=Adib |year=1984 |title=The Revelation of Bahá'u'lláh, Volume 3: 'Akka, The Early Years 1868–77 |publisher=George Ronald |place=Oxford, UK |chapter=The Death of the Purest Branch |url=http://books.google.com/books?id=3VhTAAAAYAAJ |isbn=0-85398-144-2 |page= }} * {{navedi knjigo |last=Thompson |first=Thomas L. |title=The Historicity of the Patriarchal Narratives: The Quest for the Historical Abraham |publisher=Trinity Press International |location=Valley Forge, Pa |year=2002 |url=http://books.google.com/books?id=lwrzapZYqFAC&pg=PA23#v=snippet&q=%22Father%20of%20a%20Multitude%22&f=false |isbn=1-56338-389-6 |pages=23–24, 36 }} * {{navedi knjigo |last=Wilson |first=Marvin R. |title=Our Father Abraham: Jewish Roots of the Christian Faith |url=http://books.google.com/books?id=RPyAG2cduiAC#v=onepage&q=Father%20Abraham&f=false |accessdate= |year=1989 |publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing |location=Massachusetts |isbn=0-8028-0423-3 |page= }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Abraham}} {{Svetniški zakonci}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Judovstvo]] [[Kategorija:Osebnosti Stare zaveze]] [[Kategorija:Osebnosti Korana]] 4vdao9gjdgrn437wu59lpri13vyd74e 0 37393 6764979 6757332 2026-10-13T23:59:45Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6764979 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] – [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar – [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Belini]] (=''Anja Vodošek'') – [[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay'' == C == [[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]] == D == [[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc) == F == [[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl & Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – <small>Miha & Manu Hvala</small> – [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] – [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] – [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''"Dr.Evil"'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Gabriel Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko>>Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-"Jenki"'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] – [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat & Jose|''Jose'']] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Dana Ograjenšek]] – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (& Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]] == S == [[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – Mojca Saje – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] – [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl & Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]="''Viki Baba''"– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? == U == [[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Anja Vodošek]]=''Anja Belini'' – [[Nina Vodušek]]=''[[Nina Donelli]]'' – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Y == [[Irena Yebuah Tiran]]? == Z == [[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković'' == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] fd98cjy9ecj1speali4ekuscpb3fjyq 0 38593 6764749 5472160 2026-10-13T14:05:20Z TadejM 738 +zp: sledi časa 6764749 wikitext text/x-wiki [[Slika:Siegel.jpg|thumb|300px|Pečat na ovojnici.]] '''Pečát''' (''tudi'' '''žíg''' ali '''štampiljka''') je [[znak]] kake [[organizacija|organizacije]] ali posameznika, in se uporablja za določanje verodostojnosti ali tajnosti [[listina|listin]], [[pismo|pisem]] in drugih dokumentov. Praviloma se pečat sestoji iz [[vosek|voska]], v katerega, ko je še stopljen in mehak, odtisnemo znak s pečatnikom, ki ga izdela [[graver]]. Pečat se na ta način prilepi na površino [[papir]]ja in s tem zagotavlja, da vsebina pošiljke ni bila odprta, če pečat ni prelomljen. Pečat uporabljajo tudi sodne in izvršne oblasti ([[policija]]), ki v praksi zapečati prostore določenih [[nepremičnina|nepremičnin]] tako, da kratko [[vrv]] na enem koncu s pečatom prilepi na [[vrata]] in na drugem koncu na obod vrat. Ko se vrata odprejo se pečata zlomita. Neprelomljena pečata sta dokaz, da nihče ni vstopil v prostor. [[pomožne zgodovinske vede|Pomožna zgodovinska veda]], ki preučuje pečate, je [[sfragistika]]. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Seal (device)}} {{Wikislovar|pečat|Pečat}} *[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175252081 Ženski pečati]. Sledi časa (27. september 2026). Prvi (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pečati| ]] [[Kategorija:Sfragistika]] {{škrbina}} 4468dc9gznznbd7illdgmi6gfe1d6qn 0 40752 6764737 6621985 2026-10-13T13:19:03Z ~2026-55018-59 267282 6764737 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Grintovec}} {{Infopolje Gora | name = Grintovec | photo = Grintovec.jpg | photo_caption = Grintovec z vrha [[Kogel|Kogla]], spredaj ''Veliki podi'' | elevation_m = 2558 | elevation_ref = <ref name=peaklist>http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/EuroCoreP1500m.html</ref> | prominence_m = 1706 | prominence_ref = <ref name=peaklist/> | listing = [[Ultra prominent peak|Ultra]] | map = Slovenia | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|21|25|N|14|32|10|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name=peaklist/> | topo = | type = | age = | last_eruption = | first_ascent = [[Giovanni Antonio Scopoli]] leta 1759 | easiest_route = peš<ref name="summitpost">{{cite summitpost|id=151133|title=Grintovec|accessdate=2008-09-16}}</ref> }} [[Grintovec]] (''včasih tudi'' '''Grintavec''') je hrib z 2558 [[meter|metri]] najvišji [[Topografski vrh|vrh]] [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Južno vršno pobočje, imenovano Streha, je gruščnato in na nižjem delu delno travnato. Proti jugovzhodu se spušča greben Dolge stene, prepadne pa so stene na zahodu proti Dolcam, jugozahodu proti Suhemu dolu in proti Velikim podom na vzhodu. S severovzhodnim grebenom se preko Mlinarskega sedla povezuje z Dolgim hrbtom (2473 m). V tem grebenu se nahaja tudi Mali ali Jezerski Grintovec (2447 m). Z Dolško škrbino se navezuje na Jezersko Kočno (2540 m). Tu se nahaja še Mali Kokrski Grintovec. Dostop z juga od Cojzove koče čez Streho je nezahteven. S severa vodita nanj zahtevni zavarovani Frischaufova pot čez Mlinarsko sedlo in Špremova pot čez Dolško škrbino. Kdaj je bil prvič osvojen, se natako ne ve, verjetno pa so ga domači pastirji osvojili že v 18. stoletju. Prvi turistični pristop je opravil botanik [[Scopoli]] leta 1759, nekaj let za njim naravoslovec [[Franz Xaver von Wulfen|Wulfen]] (1762 in 1763), za njimi pa še stotnik Bosio leta 1823 in [[Johannes Frischauf|Frischauf]] leta 1874. Pristop preko severne stene so odkrili šele leta 1875 na Frischaufovo prigovarjanje. To naj bi uspelo dvema [[Jezersko|Jezerjanoma]], Antonu Šenku in Antonu Muriju. Cojzova koča na Kokrskem sedlu stoji na sedlu med Grintovcem in [[Kalška gora|Kalško goro]]. Imenuje se po [[Botanika|botanik]]u in ljubitelju gorskega cvetja [[Karel Zois|Karlu Zoisu]] (1756—1799). == Vzponi na vrh == * 3 h: Od [[Cojzova koča na Kokrskem sedlu|Cojzove koče na Kokrškem sedlu]] čez [[Mala vratica]], nato po jugovzhodnem grebenu ([[Dolge stene]]) - neoznačeno * 3 h: Od Cojzove koče čez [[Streha|Streho]] * 3½ h: Od [[Češka koča na Spodnjih Ravneh|Češke koče na Spodnjih Ravneh]] čez [[Mlinarsko sedlo]] in po vzhodnem grebenu * 3½ - 4 h: Od Češke koče na [[Dolška škrbina|Dolško škrbino]], nato po Špremovi poti == Bližnje planinske postojanke == [[Slika:Grintovec Kamniško Savinske Alpe Slovenia Alps.JPG|thumb|right|Grintovec (desno) spomladi]] * [[Cojzova koča na Kokrskem sedlu]] (1793 m) * [[Češka koča na Spodnjih Ravneh]] (1540 m) * [[Dom v Kamniški Bistrici]] (601 m) == Izhodišča == * [[Jezersko]] (906 m) * [[Kamnik]], [[Kamniška Bistrica]] (601 m) * [[Kokra, Preddvor]] (538 m) == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/53424/ članek Gorazda Goriška] * {{navedi knjigo |author1=Habjan, Vladimir|author2=Drab, Jože|author3=Poljanec, Andraž|author4=Stritar, Andrej|display-authors=et al |year=2004|edition=1 |title=Kamniško-Savinjske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-52-7 |cobiss=213778944 |pages=296}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih dvatisočakov]] *[[Gorski tek na Grintovec]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Grintovec}} *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/grintovec Grintovec na MountainsGeek.com] *[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=3&id=16 Grintovec na Hribi.net] * [http://www.kgtpapez.com Gorski tek na Grintovec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190124061432/http://kgtpapez.com/ |date=2019-01-24 }} * [http://maps.google.com/maps?ll=46.350601,14.611473&spn=0.084198,0.162100&t=k&hl=en Satelitska slika Grintovca (v sredini), levo Kočna] * [http://www.kam.si/izleti/planina_grintovica_1250m.html Planina Grintovica (1250 m) ] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe|Grintovec]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] {{normativna kontrola}} gonnhmbx44sdsd6cknfqyrkbn2obcrc 6764738 6764737 2026-10-13T13:19:38Z ~2026-55018-59 267282 6764738 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Grintovec}} {{Infopolje Gora | name = Grintovec | photo = Grintovec.jpg | photo_caption = Grintovec z vrha [[Kogel|Kogla]], spredaj ''Veliki podi'' | elevation_m = 2558 | elevation_ref = <ref name=peaklist>http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/EuroCoreP1500m.html</ref> | prominence_m = 1706 | prominence_ref = <ref name=peaklist/> | listing = [[Ultra prominent peak|Ultra]] | map = Slovenia | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|21|25|N|14|32|10|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name=peaklist/> | topo = | type = | age = | last_eruption = | first_ascent = [[Giovanni Antonio Scopoli]] leta 1759 | easiest_route = peš<ref name="summitpost">{{cite summitpost|id=151133|title=Grintovec|accessdate=2008-09-16}}</ref> }} [[Grintovec]] (''včasih tudi'' '''Grintavec''') je z 2558 [[meter|metri]] najvišji [[Topografski vrh|vrh]] [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Južno vršno pobočje, imenovano Streha, je gruščnato in na nižjem delu delno travnato. Proti jugovzhodu se spušča greben Dolge stene, prepadne pa so stene na zahodu proti Dolcam, jugozahodu proti Suhemu dolu in proti Velikim podom na vzhodu. S severovzhodnim grebenom se preko Mlinarskega sedla povezuje z Dolgim hrbtom (2473 m). V tem grebenu se nahaja tudi Mali ali Jezerski Grintovec (2447 m). Z Dolško škrbino se navezuje na Jezersko Kočno (2540 m). Tu se nahaja še Mali Kokrski Grintovec. Dostop z juga od Cojzove koče čez Streho je nezahteven. S severa vodita nanj zahtevni zavarovani Frischaufova pot čez Mlinarsko sedlo in Špremova pot čez Dolško škrbino. Kdaj je bil prvič osvojen, se natako ne ve, verjetno pa so ga domači pastirji osvojili že v 18. stoletju. Prvi turistični pristop je opravil botanik [[Scopoli]] leta 1759, nekaj let za njim naravoslovec [[Franz Xaver von Wulfen|Wulfen]] (1762 in 1763), za njimi pa še stotnik Bosio leta 1823 in [[Johannes Frischauf|Frischauf]] leta 1874. Pristop preko severne stene so odkrili šele leta 1875 na Frischaufovo prigovarjanje. To naj bi uspelo dvema [[Jezersko|Jezerjanoma]], Antonu Šenku in Antonu Muriju. Cojzova koča na Kokrskem sedlu stoji na sedlu med Grintovcem in [[Kalška gora|Kalško goro]]. Imenuje se po [[Botanika|botanik]]u in ljubitelju gorskega cvetja [[Karel Zois|Karlu Zoisu]] (1756—1799). == Vzponi na vrh == * 3 h: Od [[Cojzova koča na Kokrskem sedlu|Cojzove koče na Kokrškem sedlu]] čez [[Mala vratica]], nato po jugovzhodnem grebenu ([[Dolge stene]]) - neoznačeno * 3 h: Od Cojzove koče čez [[Streha|Streho]] * 3½ h: Od [[Češka koča na Spodnjih Ravneh|Češke koče na Spodnjih Ravneh]] čez [[Mlinarsko sedlo]] in po vzhodnem grebenu * 3½ - 4 h: Od Češke koče na [[Dolška škrbina|Dolško škrbino]], nato po Špremovi poti == Bližnje planinske postojanke == [[Slika:Grintovec Kamniško Savinske Alpe Slovenia Alps.JPG|thumb|right|Grintovec (desno) spomladi]] * [[Cojzova koča na Kokrskem sedlu]] (1793 m) * [[Češka koča na Spodnjih Ravneh]] (1540 m) * [[Dom v Kamniški Bistrici]] (601 m) == Izhodišča == * [[Jezersko]] (906 m) * [[Kamnik]], [[Kamniška Bistrica]] (601 m) * [[Kokra, Preddvor]] (538 m) == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/53424/ članek Gorazda Goriška] * {{navedi knjigo |author1=Habjan, Vladimir|author2=Drab, Jože|author3=Poljanec, Andraž|author4=Stritar, Andrej|display-authors=et al |year=2004|edition=1 |title=Kamniško-Savinjske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-52-7 |cobiss=213778944 |pages=296}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih dvatisočakov]] *[[Gorski tek na Grintovec]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Grintovec}} *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/grintovec Grintovec na MountainsGeek.com] *[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=3&id=16 Grintovec na Hribi.net] * [http://www.kgtpapez.com Gorski tek na Grintovec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190124061432/http://kgtpapez.com/ |date=2019-01-24 }} * [http://maps.google.com/maps?ll=46.350601,14.611473&spn=0.084198,0.162100&t=k&hl=en Satelitska slika Grintovca (v sredini), levo Kočna] * [http://www.kam.si/izleti/planina_grintovica_1250m.html Planina Grintovica (1250 m) ] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe|Grintovec]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] {{normativna kontrola}} 17haaehzup7t6rxmzcd4ynwafnw3dug 0 48869 6764784 5926531 2026-10-13T15:30:20Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764784 wikitext text/x-wiki '''Balistični izstrelek''' je vsak vojaški [[izstrelek]], ki večji del svoje poti preleti brez možnosti večjih popravkov smeri, torej po zakonih [[balistika|balistike]]. Pojem največkrat uporabljamo za [[raketa|raketne]] izstrelke dolgega dosega. Balistični izstrelek največjega dosega je medkontinentalni ([[medcelinski]]) balistični izstrelek, ki ga nosilna raketa ponese izven ozračja v pod-orbitalno [[trajektorija|trajektorijo]] ali [[tirnica|tirnico]], pri čemer dosežejo največjo višino okoli 1.200 km. Po prenehanju delovanja nosilne rakete se izstrelek približuje končni točki v [[prosti pad|prostem padu]]. [[Slika:La2-v2.jpg |thumb|right|200px|Raketa V-2, v muzeju Peenemünde, Usedom, Nemčija, (54.140° N, 13.768° E)]] Po klasifikaciji, ki jo uporabljajo v ZDA, se balistični izstrelki ločijo v naslednje skupine glede na doseg: * balistični izstrelki kratkega dosega: domet do 1.000 km, * balistični izstrelki srednjega dosega: domet med 1.000 in 2.500 km, * balistični izstrelki vmesnega dosega: domet med 2.500 in 3.500 km, * medcelinski balistični izstrelki (ICBM: intercontinental ballistic missile): domet nad 3.500 km, ki jih nadalje delijo na balistične izstrelke omejenega dometa, z dometom do 8.000 km in balistične izstrelke polnega dometa, z dometom med 8.000 in 12.000 km. == Razvoj balističnih izstrelkov == Prvi balistični izstrelek v zgodovini je bila [[raketa V-2]], ki so jo razvili v [[nacionalsocializem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvič je bila uspešno preizkušena [[3. oktober|3. oktobra]] [[1942]], in prvič uporabljena v napadih [[8. september|8. septembra]] [[1944]]. Za razliko od manevrirnega izstrelka V-1, ki je zaradi sorazmerno nizke hitrosti postal lahka tarča [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] protiletalske obrambe in [[lovsko letalo|lovskih letal]], je raketa V-2 proti tlom padla s štirikratno nadzvočno hitrostjo, kar je onemogočilo vsako obliko obrambe. Načrtovani sta bili tudi izpeljanki A-9 in A-10, ki bi lahko dosegli ZDA, vendar projekt ni bil izveden. Po 2. svetovni vojni sta [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza]] pridobili sestavne dele nemških raket V-2 in zajeli strokovnjake, ki so delali na projektu rakete V-2. V Sovjetski zvezi je projekt izdelave balističnih izstrelkov prevzela ekipa, ki jo je vodil [[Sergej Pavlovič Koroljov]]. Ta ekipa je poleg balističnih izstrelkov za [[vojska|vojaške]] potrebe načrtovala tudi nosilne rakete za vesoljske polete (njegova raketa R-7 je bila uporabljena tako za izstrelitev [[Sputnik]]a, kot [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurija Gagarina]] v orbito). Podoben razvoj balističnih izstrelkov je potekal tudi v ZDA, kjer je pojekt vodil [[Wernher von Braun]]. Zaradi neenotnosti v ameriških oboroženih silah projekt sprva ni potekal tako hitro kot v Sovjetski zvezi, kasneje pa so Američani dohiteli Sovjetsko zvezo. Tako so do leta [[1959]] v oborožitvi oboji imeli tudi balistične izstrelke. Prvi balistični izstrelki so kot pogonsko sredstvo uporabljali tekoča goriva, kar je zahtevalo veliko prostora za izstrelitveno ploščad ter zamudno polnjenje z gorivom pred vzletom. Zato so v ZDA (kasneje pa tudi v Sovjetski zvezi) začeli z izdelavo balističnih izstrelkov s pogonom na trdo raketno gorivo, ki omogoča hitro izstrelitev. Take izstrelke je možno shranjevati tudi v zaščitenih podzemnih silosih. Z razvojem sistemov obrambe pred balističnimi izstrelki (predvsem v Sovjetski zvezi) so balistični izstrelki začeli nositi več jedrskih konic ([[Transportni del končne stopnje rakete z več neodvisnimi različno namerjenimi bojnimi konicami|MIRV]]), kar omogoča napad na več različnih tarč z enim samim balističnim izstrelkom in obenem zmanjša možnosti za uspešno nasprotnikovo obrambo. Do [[1970.|sedemdesetih let]] sta ZDA in Sovjetska zveza imela dovolj jedrskega orožja, da bi lahko večkrat popolnoma uničili druga drugo, zato sta se obe strani začeli dogovarjati o prenehanju izdelave balističnih izstrelkov ter o postopnem zmanjševanju zalog. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ballistic missiles}} * [http://www.ausairpower.net/msls-bmd.html Ballistic Missiles and Ballistic Missile Defence] {{ikona en}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Samopogonski izstrelki]] [[Kategorija:Balistični izstrelki|*]] {{normativna kontrola}} ft0cn26f5ax5nyz25yl09ma5z31qzc9 6764785 6764784 2026-10-13T15:31:16Z Erardo Galbi 166658 6764785 wikitext text/x-wiki '''Balístični izstrélek''' je vsak vojaški [[izstrelek]], ki večji del svoje poti preleti brez možnosti večjih popravkov smeri, torej po zakonih [[balistika|balistike]]. Pojem največkrat uporabljamo za [[raketa|raketne]] izstrelke dolgega dosega. Balistični izstrelek največjega dosega je medkontinentalni ([[medcelinski]]) balistični izstrelek, ki ga nosilna raketa ponese izven ozračja v pod-orbitalno [[trajektorija|trajektorijo]] ali [[tirnica|tirnico]], pri čemer dosežejo največjo višino okoli 1.200 km. Po prenehanju delovanja nosilne rakete se izstrelek približuje končni točki v [[prosti pad|prostem padu]]. [[Slika:La2-v2.jpg |thumb|right|200px|Raketa V-2, v muzeju Peenemünde, Usedom, Nemčija, (54.140° N, 13.768° E)]] Po klasifikaciji, ki jo uporabljajo v ZDA, se balistični izstrelki ločijo v naslednje skupine glede na doseg: * balistični izstrelki kratkega dosega: domet do 1.000 km, * balistični izstrelki srednjega dosega: domet med 1.000 in 2.500 km, * balistični izstrelki vmesnega dosega: domet med 2.500 in 3.500 km, * medcelinski balistični izstrelki (ICBM: intercontinental ballistic missile): domet nad 3.500 km, ki jih nadalje delijo na balistične izstrelke omejenega dometa, z dometom do 8.000 km in balistične izstrelke polnega dometa, z dometom med 8.000 in 12.000 km. == Razvoj balističnih izstrelkov == Prvi balistični izstrelek v zgodovini je bila [[raketa V-2]], ki so jo razvili v [[nacionalsocializem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvič je bila uspešno preizkušena [[3. oktober|3. oktobra]] [[1942]], in prvič uporabljena v napadih [[8. september|8. septembra]] [[1944]]. Za razliko od manevrirnega izstrelka V-1, ki je zaradi sorazmerno nizke hitrosti postal lahka tarča [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] protiletalske obrambe in [[lovsko letalo|lovskih letal]], je raketa V-2 proti tlom padla s štirikratno nadzvočno hitrostjo, kar je onemogočilo vsako obliko obrambe. Načrtovani sta bili tudi izpeljanki A-9 in A-10, ki bi lahko dosegli ZDA, vendar projekt ni bil izveden. Po 2. svetovni vojni sta [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza]] pridobili sestavne dele nemških raket V-2 in zajeli strokovnjake, ki so delali na projektu rakete V-2. V Sovjetski zvezi je projekt izdelave balističnih izstrelkov prevzela ekipa, ki jo je vodil [[Sergej Pavlovič Koroljov]]. Ta ekipa je poleg balističnih izstrelkov za [[vojska|vojaške]] potrebe načrtovala tudi nosilne rakete za vesoljske polete (njegova raketa R-7 je bila uporabljena tako za izstrelitev [[Sputnik]]a, kot [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurija Gagarina]] v orbito). Podoben razvoj balističnih izstrelkov je potekal tudi v ZDA, kjer je pojekt vodil [[Wernher von Braun]]. Zaradi neenotnosti v ameriških oboroženih silah projekt sprva ni potekal tako hitro kot v Sovjetski zvezi, kasneje pa so Američani dohiteli Sovjetsko zvezo. Tako so do leta [[1959]] v oborožitvi oboji imeli tudi balistične izstrelke. Prvi balistični izstrelki so kot pogonsko sredstvo uporabljali tekoča goriva, kar je zahtevalo veliko prostora za izstrelitveno ploščad ter zamudno polnjenje z gorivom pred vzletom. Zato so v ZDA (kasneje pa tudi v Sovjetski zvezi) začeli z izdelavo balističnih izstrelkov s pogonom na trdo raketno gorivo, ki omogoča hitro izstrelitev. Take izstrelke je možno shranjevati tudi v zaščitenih podzemnih silosih. Z razvojem sistemov obrambe pred balističnimi izstrelki (predvsem v Sovjetski zvezi) so balistični izstrelki začeli nositi več jedrskih konic ([[Transportni del končne stopnje rakete z več neodvisnimi različno namerjenimi bojnimi konicami|MIRV]]), kar omogoča napad na več različnih tarč z enim samim balističnim izstrelkom in obenem zmanjša možnosti za uspešno nasprotnikovo obrambo. Do [[1970.|sedemdesetih let]] sta ZDA in Sovjetska zveza imela dovolj jedrskega orožja, da bi lahko večkrat popolnoma uničili druga drugo, zato sta se obe strani začeli dogovarjati o prenehanju izdelave balističnih izstrelkov ter o postopnem zmanjševanju zalog. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ballistic missiles}} * [http://www.ausairpower.net/msls-bmd.html Ballistic Missiles and Ballistic Missile Defence] {{ikona en}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Samopogonski izstrelki]] [[Kategorija:Balistični izstrelki|*]] {{normativna kontrola}} rpi1ys1165t53cry501ailq13ac288l 0 49614 6764913 6763683 2026-10-13T20:01:50Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6764913 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Georges Abadie]] *[[Rima Abdul Malak]] *[[Jean-Baptiste Abel]] *[[Pierre Abelin]] *[[Rima Abdul-Malak]] *[[Bernard Accoyer]] *[[Pierre Aidenbaum]] *[[Christine Albanel]] *[[Jacqueline Alduy]] *[[Jean-Paul Alduy]] *[[Prosper Alfonsi]] *[[Michèle Alliot-Marie]] *[[Edmond Alphandéry]] *[[Gaston Audiffret-Pasquier]] *[[Manuel Aeschlimann]] *[[Raphaël Alibert]] *[[Michèle Alliot-Marie]] *[[Jean-Pierre-André Amar]] *[[Étienne d'Anjou Hirsch]] *[[Vincent Ansquer]] *[[Pierre-Antoine Antonelle]] *[[Emmanuel Arago]] *[[François Arago]] *[[Henri Arevalo]] *[[Antoine Armand]] *[[Émile Armand]] *[[Inessa Armand]] *[[Louis Armand]] *[[Nathalie Arthaud]] *[[Jean Arthuis]] *[[Éliane Assassi]] *[[François Asselineau]] *[[Gabriel Attal]] *[[François d'Aubert]] *[[Manon Aubry]] *[[Martine Aubry]] (née ''Delors'') *[[Vincent Auriol]] *[[Jean Auroux]] *[[Edwige Avice]] *[[Jean-Marc Ayrault]] *[[Audrey Azoulay]] == B == *[[François-Noël Babeuf]] *[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'') *[[Robert Badinter]] *[[Jean Baggioni]] *[[Jean Sylvain Bailly]] *[[Édouard Balladur]] *[[Catherine Barbaroux]] *[[Henri Barbé]] *[[Robert Barcia]] *[[Jordan Bardella]] *[[Ericka Bareigts]] *[[Bertrand Barère]] *[[Didier Bariani]] *[[Antoine Barnave]] *[[Michel Barnier]] *[[François Baroin]] *[[Paul Barras]] *[[Raymond Barre]] *[[Maurice Barrès]] *[[Jacques Barrot]] *[[Jean-Noël Barrot]] *[[Noël Barrot]] *[[Odilon Barrot]] *[[Marie Barsacq]] *[[Joseph Barthélemy]] *[[Louis Barthou]] *[[Claude Bartolone]] *[[Philippe Bas]] *[[Delphine Batho]] *[[Yves Bataille]] *[[Marie-Noëlle Battistel]] *[[Denis Baupin]] *[[Jean-Michel Baylet]] *[[François Bayrou]] *[[Alexandre de Beauharnais]] *[[Paul Beauregard]] *[[Jean-Pierre Bel]] *[[Nicole Belloubet]] *[[Alain de Benoist]] *[[Jacques Benoist-Méchin]] *[[Aurore Bergé]] *[[Laurent Berger]] *[[Pierre Bérégovoy]] *[[Pervenche Berès]] *[[Michel Berson]] *[[Henri Maurice Berteaux]] *[[Marcellin Berthelot]] *[[Dominique Bertinotti]] *[[Henri-Gratien Bertrand]] *[[Xavier Bertrand]] *[[Olivier Besancenot]] *[[Jean-Paul Besset]] *[[Éric Besson]] *[[André Bettencourt]] *[[Georges Bidault]] *[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]] *[[Martine Billard]] *[[André Billardon]] *[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]] *[[René Billères]] *[[Étienne Blanc]] *[[Jacques Blanc]] *[[Louis Blanc]] *[[Jean-Michel Blanquer]] *[[Louis Auguste Blanqui]] *[[Marcel Bleibtreu]] *[[Jean Pierre-Bloch]] (r. Jean-Pierre Bloch) *[[Patrick Bloche]] *[[Léon Blum]] *[[Alain Bocquet]] *[[Alain Bombard]] *[[Manuel Bompard]] *[[Jérôme Bonaparte]] *[[Louis-Napoléon Bonaparte]] *[[Napoleon Bonaparte]] *[[Georges Bonnet]] *[[Laurence Boone]] *[[Jean-Louis Borloo]] *[[Élisabeth Borne]] *[[Huguette Bouchardeau]] *[[Louis Bouët]] *[[Fernand Bouisson]] *[[Georges Boulanger]] *[[Jean-Claude Boulard]] *[[Claude Bourdet]] *[[François Louis Bourdon]] *[[Léon Bourgeois]] *[[Maurice Bourgès-Maunoury]] *[[Malek Boutih]] *[[Christine Boutin]] *[[José Bové]] *[[André Boyer]] *[[Yaël Braun-Pivet]] *[[Théo Bretin]] *[[Thierry Breton]] *[[Aristide Briand]] *[[Nicole Bricq]] *[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]] *[[Fernand de Brinon]] *[[Steeve Briois]] *[[Henri Brisson]] *[[Jacques Pierre Brissot]] *[[Pierre Brossolette]] *[[Paul Brousse]] *[[Jacques Brunhes]] *[[Cécile Brunschvicg]] *[[Dominique Bucchini]]  *[[Marie-George Buffet]] *[[Ferdinand Buisson]] *[[Philippe Buonarroti]] *[[Raymond Burgard]] *[[Dominique Bussereau]] *[[François Buzot]] == C == *[[Étienne Cabet]] *[[Marcel Cachin]] *[[Jérôme Cahuzac]] *[[Joseph Caillaux]] *[[Agnès Callamard]] *[[Jean-Christophe Cambadélis]] *[[Pierre-Joseph Cambon]] *[[Michel Camdessus]] *[[Armand-Gaston Camus]] *Patrick Canet *[[René Capitant]] *[[Hippolyte Carnot]] *[[Lazare Carnot]] *[[Marie François Sadi Carnot]] *[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'') *[[Laurent Casanova]] *[[Jean Casimir-Perier]] *[[Christophe Castaner]] *[[Jean Catelas]] *[[Jean Castex]] *[[Louis-Eugène Cavaignac]] *[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]] *[[Bernard Cazeneuve]] *[[Pierre Célor]] *[[Jacques Chaban-Delmas]] *[[Charles de Champeaux]] *[[Auguste Champetier de Ribes]] *[[Charles Chanoine]] *[[Jean Charbonnel]] *[[François de Charette]] *[[Hervé de Charette]] *[[Constantin François de Chassebœuf]] /comté de [[Volney]] *[[André Chassaigne]] *[[Constantin-François Chassebœuf]] *[[François-René de Chateaubriand]] *[[Alphonse de Châteaubriant]] *[[Pierre Chatenet]] *[[Luc Chatel]] *[[Camille Chautemps]] *[[Marie-Joseph Chénier]] *[[Bernard Chenot]] *[[François Chérèque]] *[[Jacques Chérèque]] *[[Henry Chéron]] *[[Jacques Chevallier]] *[[Jean-Pierre Chevènement]] *[[Henri Chevreau]] *[[Claude Cheysson]] *[[Bernadette Chirac]] *[[Jacques Chirac]] *[[Éric Ciotti]] *[[Georges Clemenceau]] *[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]] *[[Gustave Paul Cluseret]] *[[Philippe Cochet]] *[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]] *[[Gerard Collomb]] *[[Eric Coquerel]] *[[Daniel Cohn-Bendit]] *([[Gabriel Cohn-Bendit]]) *[[Georges Cogniot]] *[[Jean-Baptiste Colbert]] *[[Gaspard de Coligny]] *[[Yvon Collin]] *[[Catherine Colonna]] *[[Émile Combes]] *[[Anne-Marie Comparini]] *[[Victor Considérant]] *Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830) *[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]] *[[Jean-François Copé]] *[[Charlotte Corday]] *[[Emanuelle Cosse]] *[[Paul Coste-Floret]] *[[Pierre Cot]] *[[Eugénie Cotton]] *[[René Coty]] *[[Georges Coulon]] *[[Frédéric Étienne Cournet]] *[[Victor Cousin]] *[[Georges Couthon]] *[[Jacques-Maurice Couve de Murville]] *[[Michel Crépeau]] *[[Édith Cresson]] *[[Ambroise Croizat]] *[[Jean Cruppi]] *[[Cécile Cukierman]] *[[Frédéric Cuvillier]] == D == *[[Seybah Dagoma]] *[[Édouard Daladier]] *[[Victor Dalbiez]] *[[Arthur Dallidet]] *[[Désiré Dalloz]] *[[Léon Damas]] *[[Charles Daniel-Vincent]] *[[Georges-Jacques Danton]] *[[Xavier Darcos]] *[[François-Jean Darlan]] *[[Gérald Darmanin]] *[[Augustin Alexandre Darthé]] *[[Pierre Dartout]] *[[Rachida Dati]] *[[Marc-Philippe Daubresse]] *[[Joseph Daul]] *[[Marcel Déat]] *Jules [[Régis Debray]] *[[Bernard Debré]] *[[Jean-Louis Debré]] *[[Michel Debré]] *[[Philippe Dechartre]] *[[Albert Decrais]] *[[Gaston Defferre]] *[[Joseph Déjacque]] *[[Jean-François Delacroix]] *[[Bertrand Delanoë]] *[[Nathalie Delattre]] *[[Yvon Delbos]] *[[Michel Delebarre]] *[[Jacques Delors]] *[[Jean-Nicolas Démeunier]] *[[Victor Denain]] *[[Jean-François Deniau]] *[[Julien Denormandie]] *[[Édouard Depreux]] *[[Paul Déroulède]] *[[Jean-Jacques Descamps]] *[[Marie-Hélène Descamps]] *[[Paul Deschanel]] *[[Harlem Désir]] *[[Camille Desmoulins]] *[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]] *[[Alain Devaquet]] *[[Patrick Devedjian]] *[[Paul Devès]] *[[Marc Dolez]] *[[Jacques Dominati]] *[[Jacques Dondoux]] *[[Renaud Donnedieu de Vabres]] *[[Jacques Doriot]] *[[Marx Dormoy]] *[[François Doubin]] *[[Paul Doumer]] *[[Gaston Doumergue]] *[[Philippe Douste-Blazy]] *[[Julien Dray]] *[[Tony Dreyfus]] *[[Maurice Druon]] *[[Jeanine Dubié]] *[[Fernand Dubief]] *[[Antonin Dubost]] *[[Louis Dubreuilh]] *[[Grégory Doucet]] *[[Charles Duclerc]] *[[Jacques Duclos]] *[[Roger Ducos]] *[[Jules Armand Dufaure]] *[[Marie-Guite Dufay]] *[[Michel Duffour]] *[[Cécile Duflot]] *[[Georgina Dufoix]] *[[Jacques Duhamel]] *[[Roland Dumas]] *[[Éric Dupond-Moretti]] *[[Nicolas Dupont-Aignan]] *[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]] *[[Adrien Duport]] *[[Charles Dupuy]] *[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]] *[[Marguerite Durand]] *[[Olivier Dussopt]] *[[Olivier Dutheillet de Lamothe]] *[[Maurice Duverger]] == [[Evropska unija|E]] == *[[Lamia El Aaraje]] *[[Myriam El Khomri]] *[[Henri Emmanuelli]] *[[Anne-Marie Escoffier]] *[[Jean-Pierre Esteva]] *[[Claude Estier]] *[[Valéry Giscard d'Estaing]] *[[Christian Estrosi]] *[[Eugène Étienne]] == F == *[[Laurent Fabius]] *[[Robert Fabre]] *[[Étienne Fajon]] *[[Armand Fallières]] *[[Léon Faucher]] *[[Edgar Faure]] *[[Félix Faure]] *[[Maurice Faure]] *[[Olivier Faure]] *[[Paul Faure]] *[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'') *[[Yannick Favennec]] *[[Jules Favre]] *[[Matthias Fekl]] *[[Jean Feraud]] (1764-95) *[[Richard Ferrand]] *[[Marina Ferrari]] *[[Théophile Ferré]] *[[Désiré Ferry]] *[[Jules Ferry]] *[[Luc Ferry]] *[[Aurélie Filippetti]] *[[Jean Filippi]]   *[[François Fillon]] *[[Geneviève Fioraso]] *[[Charles Fiterman]] *[[Étienne Flandin]] *[[Pierre-Étienne Flandin]] *[[Charles Floquet]] *[[Jacques Foccart]] *[[Nicole Fontaine]] *[[Raymond Forni]] *[[Joseph Fouché]] *[[Marie-Madeleine Fourcade]] *[[Valérie Fourneyron]] *[[Jean Foyer]] *[[Pierre Mendès France]] *[[Frédéric François-Marsal]] *[[Jean François-Poncet]] *[[Pierre Frank]] *[[Henri Fréville]] *[[Charles de Freycinet]] *[[Ludovic-Oscar Frossard]] == G == *[[Maurice Gabolde]] *[[Yves Galland]] *[[Félix Gaillard]] *[[Robert Galley]] *[[Léon Gambetta]] *[[Dominique Joseph Garat]] *[[Marie-France Garaud]] *[[Louis-Antoine Garnier-Pages]] *[[Jean-Claude Gaudin]] *[[Charles de Gaulle]] *[[Jean de Gaulle]] *[[Philippe de Gaulle]] *[[Francisque Gay]] *[[Hervé Gaymard]] *[[Jean-Claude Gayssot]] *[[Delphine Gény-Stephann]] *[[Pierre Georges]] *[[Alain Gérard]] *[[François Gerbaud]] *[[François Giacobbi]]  *[[Paul Giacobbi]] *[[Auguste-Jean Gilliot]] *[[Charles Ginésy]] *[[Charles-Ange Ginésy]] *[[Annick Girardin]] *[[Henri-Honoré Giraud]] *[[Michel Giraud]] *[[Paul Girod]] *[[Françoise Giroud]] *[[Louis Giscard d'Estaing]] *[[Valéry Giscard d'Estaing]] *[[Émile Glay]] *[[Raphaël Glucksmann]] *[[Daniel Gluckstein]] *[[Claude Goasguen]] *[[René Goblet]] *[[Guillaume Gontard]] *[[Brigitte Gonthier-Maurin]] *[[Sylvie Goulard]] *[[Alexandre Goüin]] *[[Eugène Goüin]] *[[Félix Gouin]] *[[Philippe Goujon]] *[[Emmanuel Grégoire]] *[[Henri Grégoire]] *[[Maxime Gremetz]] *[[Jules Grévy]] *[[André Grisoni]] *[[Benjamin Griveaux]] *[[François de Grossouvre]] *[[Pascale Gruny]] *[[Yves Guéna]] *[[Stanislas Guerini]] *[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'') *[[Olivier Guichard]] *[[Pierre-Paul Guieysse]] *[[Élisabeth Guigou]] *[[Florent Guillain]] *[[Didier Guillaume]] *[[James Guillaume]] *[[Jean-Jacques Guillet]] *[[Marie Guillot]] *[[Joseph-Ignace Guillotin]] *[[Louis de Guiringaud]] *[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]]) == H == *[[Gisèle Halimi]] *[[Benoît Hamon]] *[[Léo Hamon]] *[[Gabriel Hanotaux]] *[[Léon Harmel]] *[[Rima Hassan]] *Georges-Eugène Haussmann *[[Valerie Hayer]] *[[Alphonse Henri d'Hautpoul]] *[[Jacques-René Hébert]] *[[Laurent Hénart]] *[[Philippe Henriot]] *[[Charles Hernu]] *[[Édouard Herriot]] *[[Antoine Herth]] *[[Edmond Hervé]] *[[Anne Hidalgo]] *[[François Hollande]] *[[Brice Hortefeux]] *[[Françoise Hostalier]] *[[Dimitri Houbron]] *[[Jean-Paul Huchon]] *[[Robert Hue]] *[[Nicolas Hulot]] *[[Jean-Jacques Hyest]] == J == *[[Christian Jacob]] *[[Louis Jacquinot]] *[[Yannick Jadot]] *[[Jean Jaurès]] *[[Jean-Marcel Jeanneney]] *[[Jules Jeanneney]] *[[Michel Jobert]] *[[Eva Joly]] *[[Charles Jonnart]] *Camille Jordan (1771-1821) *[[Lionel Jospin]] *[[Robert Jospin]] *[[Léon Jouhaux]] *[[Paul Jourdain]] *[[Louis Joxe]] *[[Pierre Joxe]] *[[Alain Joyandet]] *[[Pierre Juillet]] *[[Bruno Julliard]] *[[Maurice Juncker]] *[[Jean-Andoche Junot]] *[[Alain Juppé]] *[[Pierre Juquin]] *[[Philippe Juvin]] == K == *[[Rachid Kaci]] *[[Patrick Kanner]] *[[Karel X. Francoski]] *[[David Korner]] *[[Nathalie Kosciusko-Morizet]] *[[Bernard Kouchner]] *[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]] *[[Camille Krantz]] *[[Henri Krasucki]] *[[Alain Krivine]] == L == *[[Françoise Laborde]] *[[Robert Lacoste]] *[[Jean Lacrampe]] *[[Guillaume Lacroix]] *[[Paul Lafargue]] *[[LaFayette]] *[[Louis Lafferre]] *[[Édouard Laferrière]] *[[Christine Lagarde]] *[[Hubert Lagardelle]] *[[Arlette Laguiller]] *[[André Lajoinie]] (1929-2024) *[[Catherine Lalumière]] *[[Pierre Lalumière]] *[[Alain Lamassoure]] *[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'') *[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]] *[[Charles Malo François Lameth]] *[[Jean-François Lamour]] *[[François Lamy]] *[[Pascal Lamy]] *[[Adolphe Landry]] *[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]] *[[Carl Lang]] *[[Jack Lang]] *[[Hélène Laporte]] *[[René Lenoir]] *[[Gérard Larcher]] *[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]] *[[Jean Lassalle]] *[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]] *[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]] *[[Louis Philippe I]] *[[Augustin Laurent]] *[[Pierre Laurent]] *[[Pierre Laval]] *[[Laure Lavalette]] *[[Philippe-François-Joseph Le Bas]] *[[Albert François Lebrun]] *[[Charles-François Lebrun]] *[[Jean Lecanuet]] *[[Aurélien Le Coq]] *[[Sébastien Lecornu]] *[[Jean-Yves Le Drian]] *[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]] *[[André Joseph Lefèvre]] *[[Stéphane Le Foll]] *[[Gilles Le Gendre]] *[[Pierre Lellouche]] *[[Gisèle Lelouis]] *[[Bruno Le Maire]] *[[Catherine Lemorton]] *[[Noëlle Lenoir]] *[[Jean Leonetti]] *[[François Léotard]] *[[Thierry Lepaon]] *[[Jean-Marie Le Pen]] (1928-2025) *[[Marine Le Pen]] *[[Anicet Le Pors]] *[[Bruno Le Roux]] *[[Franck Leroy]] *[[Philippe Le Royer]] *[[Roland Lescure]] *[[Henry de Lesquen]] *[[Valérie Létard]] *[[Jean Letourneau]] *[[Georges Leygues]] *[[Jean-Baptiste Robert Lindet]] *[[David Lisnard]] *[[Eric Lombard]] *[[Gérard Longuet]] *[[Jean Longuet]] *[[Fernand Loriot]] *[[Émile Loubet]] *[[Alexandra Louis]] *[[Paul Louis]] *[[Lionnel Luca]] *[[Ludvik XIV. Francoski]] *[[Ludvik XV. Francoski]] *[[Ludvik XVI. Francoski]] *[[Ludvik XVIII. Francoski]] *[[Ludvik Filip]] == M == *[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ? *[[Patrice de MacMahon]] *[[Emmanuel Macron]] *[[Alain Madelin]] *[[André Maginot]] *[[René Maheu]] *[[Sylvain Maillard]] *[[Charles Malato]] *[[Pierre Victor Malouet]] *[[André Malraux]] *[[Martin Malvy]] *[[Noël Mamère]] *[[Georges Mandel]] *[[Jean-Paul Marat]] *[[Georges Marchais]] *[[Marion Maréchal]] *[[Sylvain Maréchal]] *[[Jacques Marette]] *[[André Marie]] *[[Bernard Marie]] *([[Marija Antoaneta]]) *[[Paul Marion]] *[[Auguste Marmont]] *[[Philippe Martin]] *[[Jean-Claude Martinez]] *[[Philippe Martinez]] *[[André Marty]] *[[Jean-François Mattei]] *[[Jean Mattéoli]] *[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]] *[[Louis Maurin]] *[[Pierre Mauroy]] *[[Charles Maurras]] *[[Daniel Mayer]] *[[René Mayer]] *[[Jules Mazarin]] *[[Pierre Mazeaud]] *[[Jacques Médecin]] *[[Jean Médecin]] *[[Bruno Mégret]] *[[Pierre Méhaignerie]] *[[Jean-Luc Mélenchon]] *[[Jules Méline]] *[[Pierre Mendès France]] *[[Patrick Mennucci]] *[[François de Menthon]] *[[Louis Mermaz]] *[[Adolphe Messimy]] *[[Pierre Messmer]] *[[Gustave Mesureur]] *[[Albert Métin]] *[[Jacques Mézard]] *[[Pierre Mazeaud]] *[[Louise Michel]] (1830-1905) *[[Edmond Michelet]] *[[Didier Migaud]] *[[Alexandre Millerand]] *[[Raphaël Milliès-Lacroix]] *[[Charles Millon]] *[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]]) *[[Hélène Missoffe]] *[[Samuel de Missy]] *[[Danielle Mitterrand]] *[[François Mitterrand]] *[[Frédéric Mitterrand]] *[[Jules Moch]] *[[Louis-Mathieu Molé]] *[[Guy Mollet]] *[[Pierre Monatte]] *[[Ernest Monis]] *[[Gaston Monmousseau]] *[[Gaston Monnerville]] *[[Jean Monnet]] *[[René Monory]] *[[Arnaud Montebourg]] *[[André Morice]] *[[Hervé Morin]] *[[Dominique Mortemousque]] *[[Pierre Moscovici]] *[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]] *[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]] *[[Jean Moulin]] *[[Jean Joseph Mounier]] *[[Jacques Myard]] == N == *[[Sébastien Nadot]] *[[Marcel-Edmond Naegelen]] *[[Napoleon I. Bonaparte]] *[[Napoléon III. Bonaparte]] *[[Pap Ndiaye]] *[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]] *[[Louis Marc Antoine de Noailles]] *[[Émile Noël]] *[[Michel Noir]] *[[Nicole Notat]] *[[Joseph Noulens]] *[[Hervé Novelli]] *[[Laurent Nuñez]] *[[Françoise Nyssen]] == O == *[[Patrick Ollier]] *[[Émile Ollivier]] *[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]] *[[Dominique Orliac]] *[[Michel d'Ornano]] *[[François-Xavier Ortoli]] *[[Amélie Oudéa-Castéra]] == P == *[[Michel Pablo]] *[[Jean-Nicolas Pache]] *[[Paul Painlevé]] *[[Jules Pams]] *[[Françoise de Panafieu]] *[[Fabrice Pannekoucke]] *[[Mathilde Panot]] *[[Florence Parly]] *[[Charles Pasqua]] *[[Étienne-Denis Pasquier]] *[[Frédéric Passy]] *[[François Patriat]] *[[Joseph Paul-Boncour]] *[[Valérie Pécresse]] *[[Vincent Peillon]] *[[Fleur Pellerin]] *[[Camille Pelletan]] *[[Eugène Pelletan]] *[[Philippe Pemezec]] *[[Dominique Perben]] *[[Daniel Percheron]] *[[Alda Pereira-Lemaitre]] *[[Raoul Péret]] *[[Achille Peretti]] *[[Louis Périllier]] *[[Henri Philippe Pétain]] *[[Jérôme Pétion de Villeneuve]] *[[Jacques Peyrat]] *[[Alain Peyrefitte]] *[[Albert Peyronnet]] *[[Édouard Philippe]] *[[Pierre Pflimlin]] (1907-2000) *[[Stephen Pichon]] *[[Antoine Pinay]] *[[Christian Pineau]] *[[Sylvia Pinel]] *[[Éric Piolle]] *[[Christian Piquet]] *[[Marceau Pivert]] *[[Jean-Pierre Plancade]] *[[René Pleven]] *[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'') *[[Bernard Poignant]] *[[Raymond Poincaré]] *[[Jean-Frédéric Poisson]] *[[Alain Pompidou]] *[[Georges Pompidou]] *[[Christian Poncelet]] *[[Michel Poniatowski]] *[[Bernard Pons]] *[[Auguste Henri Ponsot]] *[[Jean Poperen]] *[[Eugène Pottier]] *[[Robert Poujade]] *[[Philippe Poutou]] *[[Charles-André Pozzo di Borgo]] *[[Aurélien Pradié]] *[[Pierre Louis Prieur]] *[[Edmond Lefebvre du Prey]] *[[Pierre-Joseph Proudhon]] *[[Alexandre de Prouville]] *[[Maurice Pujo]] *[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]] == Q == *[[Adrien Quatennens]] *[[Henri Queuille]] *[[Jean-Jack Queyranne]] *[[Antoine Quinson]] == R == *[[Valérie Rabault]] *[[David Rachline]] *[[Jean-Pierre Raffarin]] *[[Jean-Bernard Raimond]] *[[Dominique Raimbourg]] *[[Jack Ralite]] *[[Paul Ramadier]] *[[Éric Raoult]] *[[Maxime Real del Sarte]] *[[François Rebsamen]] *[[Élisée Reclus]] *[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] *[[Thierry Repentin]] *[[Bruno Retailleau]] *[[Sylvie Retailleau]] *[[Paul Reynaud]] *[[Jean-François Rewbell]] *[[Alexandre Ribot]] *[[Alain Richard]] *[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]] *[[Franck Riester]] *[[Marcel Rigout]] *[[Michèle Rivasi]] *[[Jean Roatta]] *[[Maximilien Robespierre]] *[[Gilles de Robien]] *[[Michel Rocard]] *[[Camille de Rocca-Serra]] *[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] *[[Waldeck Rochet]] *[[Pierre Louis Roederer]] *[[Jean-Marie Roland]] *[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née ''Marie-Jeanne Phlippon'') *[[Jean-Luc Romero]] *[[Louis-Nathaniel Rossel]] *[[José Rossi]]  *[[Laurence Rossignol]] *[[André Rossinot]] *[[Eugène Rouher]] *[[Aurelien Rousseau]] *[[Fabien Roussel]] *[[Maurice Rouvier]] *[[Jacques Roux]] *[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]] *[[Ségolène Royal]] *[[François Ruffin]] *[[François de Rugy]] == S == *[[Marie François Sadi Carnot]] *[[Lucien Saint]] *[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]] *[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]] *[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]] *[[Roger Salengro]] *[[Jean-Claude Sandrier]] *[[Marc Sangnier]] *[[Ange Santini]] *[[Gilles Simeoni]] *[[Michel Sapin]] *[[Émile Sari]] *[[Nicolas Sarkozy]] *[[Marielle de Sarnez]] *[[Albert Sarraut]] *[[Maurice Sarraut]] *[[Ferdinand Sarrien]] *[[Christian Sautter]] *[[Alain Savary]] *[[Léon Say]] *[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] *[[Marlène Schiappa]] *[[Victor Schoelcher]] *[[Maurice Schumann]] *[[Robert Schuman]] *[[Roger-Gérard Schwartzenberg]] *[[Philippe Séguin]] *[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]] *[[Stéphane Séjourné]] *[[Louis Sellier]] *[[Justin de Selves]] *[[Pierre Sémard]] *[[Jean-Claude Servan-Schreiber]] (1918–2018) *[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]] *[[Marcel Servin]] *[[Jules Siegfried]] *[[Emmanuel-Joseph Sieyès]] *[[Yves-Thibault de Silguy]] *[[Gilles Simeoni]] *[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]] *[[Danielle Simonnet]] *[[Jean-Pierre Soisson]] *[[Alain Soral]] *[[Madame Sorgue]] *[[René Souchon]] *[[Jean-de-Dieu Soult]] *[[Jacques Soustelle]] *[[Georges Spénale]] *[[Théodore Steeg]] *[[Jean-Pierre Stirbois]] *[[Dominique Strauss-Kahn]] *[[Margie Sudre]] *[[Jean-Pierre Sueur]] == T == *[[Michèle Tabarot]] *[[Jean Taittinger]] *[[Jean-Guy Talamoni]] *[[Camille Tallart]] *[[Charles Maurice de Talleyrand]] *[[Jean-Lambert Tallien]] *[[Bernard Tapie]] *[[André Tardieu]] *[[Catherine Tasca]] *[[Christiane Taubira]] *[[Henri Teitgen]] *[[Serge Telle]] *[[Rachid Temal]] *[[Louis Terrenoire]] *[[Catherine Théot]]? *[[Bernard Thibault]] *[[Adolphe Thiers]] *[[François Thiollet]] *[[Eugène Thomas]] *[[Maurice Thorez]] *[[Christophe de Thou]] *[[Jean Tiberi]] *[[Charles Tillon]] *[[Pierre Tirard]] *[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]] *[[Marine Tondelier]] *[[Jacques Toubon]] *[[Stéphane Travert]] *[[Maurice Tréand]] *[[Albert Treint]] *[[Louis-Jules Trochu]] *[[Raymond-Theodore Troplong]] *[[Georges Trouillot]] *[[Anne-Robert-Jacques Turgot]] *[[Alex Türk]] == V == *[[Roseline Vachetta]] *[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]] *[[Alexandre del Valle]] *[[Daniel Vaillant]] *[[Édouard Vaillant]] *[[Paul Vaillant-Couturier]] *[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel) *[[Boris Vallaud]] *[[Najat Vallaud-Belkacem]] *[[Xavier Vallat]] *[[Ernest Vallé]] *[[Jules Vallès]] *[[Manuel Valls]] *[[Najat Vallaud-Belkacem]] *[[Eugène Varlin]] *[[Henri Vaugeois]] *[[Catherine Vautrin]] *[[Hubert Védrine]] *[[Simone Veil]] *[[Olivier Véran]] *[[Patrice Vergriete]] *[[Jacques Vernier]] *[[Pierre Victurnien Vergniaud]] *[[Louis Viannet]] *[[Michèle Victory]] *[[Frédérique Vidal]] *[[Alain Vidalies]] *[[George de Villebois-Mareuil]] *[[Abel-François Villemain]] *[[Jérôme Pétion de Villeneuve]] *[[Dominique de Villepin]] *[[Maurice Viollette]] *[[René Viviani]] *[[Mélanie Vogel]] *comté de [[Volney]] ([[Constantin François de Chassebœuf]] ) *[[Dominique Voynet]] == W == *[[William Waddington]] *[[Antoine Waechter]] *[[Pierre Waldeck-Rousseau]] *[[Henri-Alexandre Wallon]] *[[Henri Wallon]] *[[Laurent Wauquiez]] *[[Henri Weber]] *[[Pierre-André Wiltzer]] *[[Éric Woerth]] *[[Francis Wurtz]] == Z == *[[Jean Zay]] *[[Adrien Zeller]] *[[Éric Zemmour]] *[[Émile Zuccarelli]] *[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Francije]] * [[seznam predsednikov vlade Francije]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]] [[Kategorija:Francoski politiki|*]] 23x6j1opjyjpdkszuo90rj2bpefn0er 6764920 6764913 2026-10-13T20:21:05Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6764920 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Georges Abadie]] *[[Rima Abdul Malak]] *[[Jean-Baptiste Abel]] *[[Pierre Abelin]] *[[Rima Abdul-Malak]] *[[Bernard Accoyer]] *[[Pierre Aidenbaum]] *[[Christine Albanel]] *[[Jacqueline Alduy]] *[[Jean-Paul Alduy]] *[[Prosper Alfonsi]] *[[Michèle Alliot-Marie]] *[[Edmond Alphandéry]] *[[Gaston Audiffret-Pasquier]] *[[Manuel Aeschlimann]] *[[Raphaël Alibert]] *[[Michèle Alliot-Marie]] *[[Jean-Pierre-André Amar]] *[[Étienne d'Anjou Hirsch]] *[[Vincent Ansquer]] *[[Pierre-Antoine Antonelle]] *[[Emmanuel Arago]] *[[François Arago]] *[[Henri Arevalo]] *[[Antoine Armand]] *[[Émile Armand]] *[[Inessa Armand]] *[[Louis Armand]] *[[Nathalie Arthaud]] *[[Jean Arthuis]] *[[Éliane Assassi]] *[[François Asselineau]] *[[Gabriel Attal]] *[[François d'Aubert]] *[[Manon Aubry]] *[[Martine Aubry]] (née ''Delors'') *[[Vincent Auriol]] *[[Jean Auroux]] *[[Edwige Avice]] *[[Jean-Marc Ayrault]] *[[Audrey Azoulay]] == B == *[[François-Noël Babeuf]] *[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'') *[[Robert Badinter]] *[[Jean Baggioni]] *[[Jean Sylvain Bailly]] *[[Édouard Balladur]] *[[Catherine Barbaroux]] *[[Henri Barbé]] *[[Robert Barcia]] *[[Jordan Bardella]] *[[Ericka Bareigts]] *[[Bertrand Barère]] *[[Didier Bariani]] *[[Antoine Barnave]] *[[Michel Barnier]] *[[François Baroin]] *[[Paul Barras]] *[[Raymond Barre]] *[[Maurice Barrès]] *[[Jacques Barrot]] *[[Jean-Noël Barrot]] *[[Noël Barrot]] *[[Odilon Barrot]] *[[Marie Barsacq]] *[[Joseph Barthélemy]] *[[Louis Barthou]] *[[Claude Bartolone]] *[[Philippe Bas]] *[[Delphine Batho]] *[[Yves Bataille]] *[[Marie-Noëlle Battistel]] *[[Denis Baupin]] *[[Jean-Michel Baylet]] *[[François Bayrou]] *[[Alexandre de Beauharnais]] *[[Paul Beauregard]] *[[Jean-Pierre Bel]] *[[Nicole Belloubet]] *[[Alain de Benoist]] *[[Jacques Benoist-Méchin]] *[[Aurore Bergé]] *[[Laurent Berger]] *[[Pierre Bérégovoy]] *[[Pervenche Berès]] *[[Michel Berson]] *[[Henri Maurice Berteaux]] *[[Marcellin Berthelot]] *[[Dominique Bertinotti]] *[[Henri-Gratien Bertrand]] *[[Xavier Bertrand]] *[[Olivier Besancenot]] *[[Jean-Paul Besset]] *[[Éric Besson]] *[[André Bettencourt]] *[[Georges Bidault]] *[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]] *[[Martine Billard]] *[[André Billardon]] *[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]] *[[René Billères]] *[[Étienne Blanc]] *[[Jacques Blanc]] *[[Louis Blanc]] *[[Jean-Michel Blanquer]] *[[Louis Auguste Blanqui]] *[[Marcel Bleibtreu]] *[[Jean Pierre-Bloch]] (r. Jean-Pierre Bloch) *[[Patrick Bloche]] *[[Léon Blum]] *[[Alain Bocquet]] *[[Alain Bombard]] *[[Manuel Bompard]] *[[Jérôme Bonaparte]] *[[Louis-Napoléon Bonaparte]] *[[Napoleon Bonaparte]] *[[Georges Bonnet]] *[[Laurence Boone]] *[[Jean-Louis Borloo]] *[[Élisabeth Borne]] *[[Huguette Bouchardeau]] *[[Louis Bouët]] *[[Fernand Bouisson]] *[[Georges Boulanger]] *[[Jean-Claude Boulard]] *[[Claude Bourdet]] *[[François Louis Bourdon]] *[[Léon Bourgeois]] *[[Maurice Bourgès-Maunoury]] *[[Malek Boutih]] *[[Christine Boutin]] *[[José Bové]] *[[André Boyer]] *[[Yaël Braun-Pivet]] *[[Théo Bretin]] *[[Thierry Breton]] *[[Aristide Briand]] *[[Nicole Bricq]] *[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]] *[[Fernand de Brinon]] *[[Steeve Briois]] *[[Henri Brisson]] *[[Jacques Pierre Brissot]] *[[Pierre Brossolette]] *[[Paul Brousse]] *[[Jacques Brunhes]] *[[Cécile Brunschvicg]] *[[Dominique Bucchini]]  *[[Marie-George Buffet]] *[[Ferdinand Buisson]] *[[Philippe Buonarroti]] *[[Raymond Burgard]] *[[Dominique Bussereau]] *[[François Buzot]] == C == *[[Étienne Cabet]] *[[Marcel Cachin]] *[[Jérôme Cahuzac]] *[[Joseph Caillaux]] *[[Agnès Callamard]] *[[Jean-Christophe Cambadélis]] *[[Pierre-Joseph Cambon]] *[[Michel Camdessus]] *[[Armand-Gaston Camus]] *Patrick Canet *[[René Capitant]] *[[Hippolyte Carnot]] *[[Lazare Carnot]] *[[Marie François Sadi Carnot]] *[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'') *[[Laurent Casanova]] *[[Jean Casimir-Perier]] *[[Christophe Castaner]] *[[Jean Catelas]] *[[Jean Castex]] *[[Louis-Eugène Cavaignac]] *[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]] *[[Bernard Cazeneuve]] *[[Pierre Célor]] *[[Jacques Chaban-Delmas]] *[[Charles de Champeaux]] *[[Auguste Champetier de Ribes]] *[[Charles Chanoine]] *[[Jean Charbonnel]] *[[François de Charette]] *[[Hervé de Charette]] *[[Constantin François de Chassebœuf]] /comté de [[Volney]] *[[André Chassaigne]] *[[Constantin-François Chassebœuf]] *[[François-René de Chateaubriand]] *[[Alphonse de Châteaubriant]] *[[Pierre Chatenet]] *[[Luc Chatel]] *[[Camille Chautemps]] *[[Marie-Joseph Chénier]] *[[Bernard Chenot]] *[[François Chérèque]] *[[Jacques Chérèque]] *[[Henry Chéron]] *[[Jacques Chevallier]] *[[Jean-Pierre Chevènement]] *[[Henri Chevreau]] *[[Claude Cheysson]] *[[Bernadette Chirac]] *[[Jacques Chirac]] *[[Éric Ciotti]] *[[Georges Clemenceau]] *[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]] *[[Gustave Paul Cluseret]] *[[Philippe Cochet]] *[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]] *[[Gerard Collomb]] *[[Eric Coquerel]] *[[Daniel Cohn-Bendit]] *([[Gabriel Cohn-Bendit]]) *[[Georges Cogniot]] *[[Jean-Baptiste Colbert]] *[[Gaspard de Coligny]] *[[Yvon Collin]] *[[Catherine Colonna]] *[[Émile Combes]] *[[Anne-Marie Comparini]] *[[Victor Considérant]] *Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830) *[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]] *[[Jean-François Copé]] *[[Charlotte Corday]] *[[Emanuelle Cosse]] *[[Paul Coste-Floret]] *[[Pierre Cot]] *[[Eugénie Cotton]] *[[René Coty]] *[[Georges Coulon]] *[[Frédéric Étienne Cournet]] *[[Victor Cousin]] *[[Georges Couthon]] *[[Jacques-Maurice Couve de Murville]] *[[Michel Crépeau]] *[[Édith Cresson]] *[[Ambroise Croizat]] *[[Jean Cruppi]] *[[Cécile Cukierman]] *[[Frédéric Cuvillier]] == D == *[[Seybah Dagoma]] *[[Édouard Daladier]] *[[Victor Dalbiez]] *[[Arthur Dallidet]] *[[Désiré Dalloz]] *[[Léon Damas]] *[[Charles Daniel-Vincent]] *[[Georges-Jacques Danton]] *[[Xavier Darcos]] *[[François-Jean Darlan]] *[[Gérald Darmanin]] *[[Augustin Alexandre Darthé]] *[[Pierre Dartout]] *[[Rachida Dati]] *[[Marc-Philippe Daubresse]] *[[Joseph Daul]] *[[Marcel Déat]] *Jules [[Régis Debray]] *[[Bernard Debré]] *[[Jean-Louis Debré]] *[[Michel Debré]] *[[Philippe Dechartre]] *[[Albert Decrais]] *[[Gaston Defferre]] *[[Joseph Déjacque]] *[[Jean-François Delacroix]] *[[Bertrand Delanoë]] *[[Nathalie Delattre]] *[[Yvon Delbos]] *[[Michel Delebarre]] *[[Jacques Delors]] *[[Jean-Nicolas Démeunier]] *[[Victor Denain]] *[[Jean-François Deniau]] *[[Julien Denormandie]] *[[Édouard Depreux]] *[[Paul Déroulède]] *[[Jean-Jacques Descamps]] *[[Marie-Hélène Descamps]] *[[Paul Deschanel]] *[[Harlem Désir]] *[[Camille Desmoulins]] *[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]] *[[Alain Devaquet]] *[[Patrick Devedjian]] *[[Paul Devès]] *[[Marc Dolez]] *[[Jacques Dominati]] *[[Jacques Dondoux]] *[[Renaud Donnedieu de Vabres]] *[[Jacques Doriot]] *[[Marx Dormoy]] *[[François Doubin]] *[[Paul Doumer]] *[[Gaston Doumergue]] *[[Philippe Douste-Blazy]] *[[Julien Dray]] *[[Tony Dreyfus]] *[[Maurice Druon]] *[[Jeanine Dubié]] *[[Fernand Dubief]] *[[Antonin Dubost]] *[[Louis Dubreuilh]] *[[Grégory Doucet]] *[[Charles Duclerc]] *[[Jacques Duclos]] *[[Roger Ducos]] *[[Jules Armand Dufaure]] *[[Marie-Guite Dufay]] *[[Michel Duffour]] *[[Cécile Duflot]] *[[Georgina Dufoix]] *[[Jacques Duhamel]] *[[Roland Dumas]] *[[Éric Dupond-Moretti]] *[[Nicolas Dupont-Aignan]] *[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]] *[[Adrien Duport]] *[[Charles Dupuy]] *[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]] *[[Marguerite Durand]] *[[Olivier Dussopt]] *[[Olivier Dutheillet de Lamothe]] *[[Maurice Duverger]] == [[Evropska unija|E]] == *[[Lamia El Aaraje]] *[[Myriam El Khomri]] *[[Henri Emmanuelli]] *[[Anne-Marie Escoffier]] *[[Jean-Pierre Esteva]] *[[Claude Estier]] *[[Valéry Giscard d'Estaing]] *[[Christian Estrosi]] *[[Eugène Étienne]] == F == *[[Laurent Fabius]] *[[Robert Fabre]] *[[Étienne Fajon]] *[[Armand Fallières]] *[[Léon Faucher]] *[[Edgar Faure]] *[[Félix Faure]] *[[Maurice Faure]] *[[Olivier Faure]] *[[Paul Faure]] *[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'') *[[Yannick Favennec]] *[[Jules Favre]] *[[Matthias Fekl]] *[[Jean Feraud]] (1764-95) *[[Richard Ferrand]] *[[Marina Ferrari]] *[[Théophile Ferré]] *[[Désiré Ferry]] *[[Jules Ferry]] *[[Luc Ferry]] *[[Aurélie Filippetti]] *[[Jean Filippi]]   *[[François Fillon]] *[[Geneviève Fioraso]] *[[Charles Fiterman]] *[[Étienne Flandin]] *[[Pierre-Étienne Flandin]] *[[Charles Floquet]] *[[Jacques Foccart]] *[[Nicole Fontaine]] *[[Raymond Forni]] *[[Joseph Fouché]] *[[Marie-Madeleine Fourcade]] *[[Valérie Fourneyron]] *[[Jean Foyer]] *[[Pierre Mendès France]] *[[Frédéric François-Marsal]] *[[Jean François-Poncet]] *[[Pierre Frank]] *[[Henri Fréville]] *[[Charles de Freycinet]] *[[Ludovic-Oscar Frossard]] == G == *[[Maurice Gabolde]] *[[Yves Galland]] *[[Félix Gaillard]] *[[Robert Galley]] *[[Léon Gambetta]] *[[Dominique Joseph Garat]] *[[Marie-France Garaud]] *[[Louis-Antoine Garnier-Pages]] *[[Jean-Claude Gaudin]] *[[Charles de Gaulle]] *[[Jean de Gaulle]] *[[Philippe de Gaulle]] *[[Francisque Gay]] *[[Hervé Gaymard]] *[[Jean-Claude Gayssot]] *[[Delphine Gény-Stephann]] *[[Pierre Georges]] *[[Alain Gérard]] *[[François Gerbaud]] *[[François Giacobbi]]  *[[Paul Giacobbi]] *[[Auguste-Jean Gilliot]] *[[Charles Ginésy]] *[[Charles-Ange Ginésy]] *[[Annick Girardin]] *[[Henri-Honoré Giraud]] *[[Michel Giraud]] *[[Paul Girod]] *[[Françoise Giroud]] *[[Louis Giscard d'Estaing]] *[[Valéry Giscard d'Estaing]] *[[Émile Glay]] *[[Raphaël Glucksmann]] *[[Daniel Gluckstein]] *[[Claude Goasguen]] *[[René Goblet]] *[[Guillaume Gontard]] *[[Brigitte Gonthier-Maurin]] *[[Sylvie Goulard]] *[[Alexandre Goüin]] *[[Eugène Goüin]] *[[Félix Gouin]] *[[Philippe Goujon]] *[[Emmanuel Grégoire]] *[[Henri Grégoire]] *[[Maxime Gremetz]] *[[Jules Grévy]] *[[André Grisoni]] *[[Benjamin Griveaux]] *[[François de Grossouvre]] *[[Pascale Gruny]] *[[Yves Guéna]] *[[Stanislas Guerini]] *[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'') *[[Olivier Guichard]] *[[Pierre-Paul Guieysse]] *[[Élisabeth Guigou]] *[[Florent Guillain]] *[[Didier Guillaume]] *[[James Guillaume]] *[[Jean-Jacques Guillet]] *[[Marie Guillot]] *[[Joseph-Ignace Guillotin]] *[[Louis de Guiringaud]] *[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]]) == H == *[[Gisèle Halimi]] *[[Benoît Hamon]] *[[Léo Hamon]] *[[Gabriel Hanotaux]] *[[Léon Harmel]] *[[Rima Hassan]] *Georges-Eugène Haussmann *[[Valerie Hayer]] *[[Alphonse Henri d'Hautpoul]] *[[Jacques-René Hébert]] *[[Laurent Hénart]] *[[Philippe Henriot]] *[[Charles Hernu]] *[[Édouard Herriot]] *[[Antoine Herth]] *[[Edmond Hervé]] *[[Anne Hidalgo]] *[[François Hollande]] *[[Brice Hortefeux]] *[[Françoise Hostalier]] *[[Dimitri Houbron]] *[[Jean-Paul Huchon]] *[[Robert Hue]] *[[Nicolas Hulot]] *[[Jean-Jacques Hyest]] == J == *[[Christian Jacob]] *[[Louis Jacquinot]] *[[Yannick Jadot]] *[[Jean Jaurès]] *[[Jean-Marcel Jeanneney]] *[[Jules Jeanneney]] *[[Michel Jobert]] *[[Eva Joly]] *[[Charles Jonnart]] *Camille Jordan (1771-1821) *[[Lionel Jospin]] *[[Robert Jospin]] *[[Léon Jouhaux]] *[[Paul Jourdain]] *[[Louis Joxe]] *[[Pierre Joxe]] *[[Alain Joyandet]] *[[Pierre Juillet]] *[[Bruno Julliard]] *[[Maurice Juncker]] *[[Jean-Andoche Junot]] *[[Alain Juppé]] *[[Pierre Juquin]] *[[Philippe Juvin]] == K == *[[Rachid Kaci]] *[[Patrick Kanner]] *[[Karel X. Francoski]] *[[David Korner]] *[[Nathalie Kosciusko-Morizet]] *[[Bernard Kouchner]] *[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]] *[[Camille Krantz]] *[[Henri Krasucki]] *[[Alain Krivine]] == L == *[[Françoise Laborde]] *[[Robert Lacoste]] *[[Jean Lacrampe]] *[[Guillaume Lacroix]] *[[Paul Lafargue]] *[[LaFayette]] *[[Louis Lafferre]] *[[Édouard Laferrière]] *[[Christine Lagarde]] *[[Hubert Lagardelle]] *[[Arlette Laguiller]] *[[André Lajoinie]] (1929-2024) *[[Catherine Lalumière]] *[[Pierre Lalumière]] *[[Alain Lamassoure]] *[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'') *[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]] *[[Charles Malo François Lameth]] *[[Jean-François Lamour]] *[[François Lamy]] *[[Pascal Lamy]] *[[Adolphe Landry]] *[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]] *[[Carl Lang]] *[[Jack Lang]] *[[Hélène Laporte]] *[[René Lenoir]] *[[Gérard Larcher]] *[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]] *[[Jean Lassalle]] *[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]] *[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]] *[[Louis Philippe I]] *[[Augustin Laurent]] *[[Pierre Laurent]] *[[Pierre Laval]] *[[Laure Lavalette]] *[[Philippe-François-Joseph Le Bas]] *[[Albert François Lebrun]] *[[Charles-François Lebrun]] *[[Jean Lecanuet]] *[[Aurélien Le Coq]] *[[Sébastien Lecornu]] *[[Jean-Yves Le Drian]] *[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]] *[[André Joseph Lefèvre]] *[[Stéphane Le Foll]] *[[Gilles Le Gendre]] *[[Pierre Lellouche]] *[[Gisèle Lelouis]] *[[Bruno Le Maire]] *[[Catherine Lemorton]] *[[Noëlle Lenoir]] *[[Jean Leonetti]] *[[François Léotard]] *[[Thierry Lepaon]] *[[Jean-Marie Le Pen]] (1928-2025) *[[Marine Le Pen]] *[[Anicet Le Pors]] *[[Bruno Le Roux]] *[[Franck Leroy]] *[[Philippe Le Royer]] *[[Roland Lescure]] *[[Henry de Lesquen]] *[[Valérie Létard]] *[[Jean Letourneau]] *[[Georges Leygues]] *[[Jean-Baptiste Robert Lindet]] *[[David Lisnard]] *[[Eric Lombard]] *[[Gérard Longuet]] *[[Jean Longuet]] *[[Fernand Loriot]] *[[Émile Loubet]] *[[Alexandra Louis]] *[[Paul Louis]] *[[Lionnel Luca]] *[[Ludvik XIV. Francoski]] *[[Ludvik XV. Francoski]] *[[Ludvik XVI. Francoski]] *[[Ludvik XVIII. Francoski]] *[[Ludvik Filip]] == M == *[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ? *[[Patrice de MacMahon]] *[[Emmanuel Macron]] *[[Alain Madelin]] *[[André Maginot]] *[[René Maheu]] *[[Sylvain Maillard]] *[[Charles Malato]] *[[Pierre Victor Malouet]] *[[André Malraux]] *[[Martin Malvy]] *[[Noël Mamère]] *[[Georges Mandel]] *[[Jean-Paul Marat]] *[[Georges Marchais]] *[[Marion Maréchal]] *[[Sylvain Maréchal]] *[[Jacques Marette]] *[[André Marie]] *[[Bernard Marie]] *([[Marija Antoaneta]]) *[[Paul Marion]] *[[Auguste Marmont]] *[[Philippe Martin]] *[[Jean-Claude Martinez]] *[[Philippe Martinez]] *[[André Marty]] *[[Jean-François Mattei]] *[[Jean Mattéoli]] *[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]] *[[Louis Maurin]] *[[Pierre Mauroy]] *[[Charles Maurras]] *[[Daniel Mayer]] *[[René Mayer]] *[[Jules Mazarin]] *[[Pierre Mazeaud]] *[[Jacques Médecin]] *[[Jean Médecin]] *[[Bruno Mégret]] *[[Pierre Méhaignerie]] *[[Jean-Luc Mélenchon]] *[[Jules Méline]] *[[Pierre Mendès France]] *[[Patrick Mennucci]] *[[François de Menthon]] *[[Louis Mermaz]] *[[Adolphe Messimy]] *[[Pierre Messmer]] *[[Gustave Mesureur]] *[[Albert Métin]] *[[Jacques Mézard]] *[[Pierre Mazeaud]] *[[Louise Michel]] (1830-1905) *[[Edmond Michelet]] *[[Didier Migaud]] *[[Alexandre Millerand]] *[[Raphaël Milliès-Lacroix]] *[[Charles Millon]] *[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]]) *[[Hélène Missoffe]] *[[Samuel de Missy]] *[[Danielle Mitterrand]] *[[François Mitterrand]] *[[Frédéric Mitterrand]] *[[Jules Moch]] *[[Louis-Mathieu Molé]] *[[Guy Mollet]] *[[Pierre Monatte]] *[[Ernest Monis]] *[[Gaston Monmousseau]] *[[Gaston Monnerville]] *[[Jean Monnet]] *[[René Monory]] *[[Arnaud Montebourg]] *[[André Morice]] *[[Hervé Morin]] *[[Dominique Mortemousque]] *[[Pierre Moscovici]] *[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]] *[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]] *[[Jean Moulin]] *[[Jean Joseph Mounier]] *[[Jacques Myard]] == N == *[[Sébastien Nadot]] *[[Marcel-Edmond Naegelen]] *[[Napoleon I. Bonaparte]] *[[Napoléon III. Bonaparte]] *[[Pap Ndiaye]] *[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]] *[[Louis Marc Antoine de Noailles]] *[[Émile Noël]] *[[Michel Noir]] *[[Nicole Notat]] *[[Joseph Noulens]] *[[Hervé Novelli]] *[[Laurent Nuñez]] *[[Françoise Nyssen]] == O == *[[Patrick Ollier]] *[[Émile Ollivier]] *[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]] *[[Dominique Orliac]] *[[Michel d'Ornano]] *[[François-Xavier Ortoli]] *[[Amélie Oudéa-Castéra]] == P == *[[Michel Pablo]] *[[Jean-Nicolas Pache]] *[[Paul Painlevé]] *[[Jules Pams]] *[[Françoise de Panafieu]] *[[Fabrice Pannekoucke]] *[[Mathilde Panot]] *[[Florence Parly]] *[[Charles Pasqua]] *[[Étienne-Denis Pasquier]] *[[Frédéric Passy]] *[[François Patriat]] *[[Joseph Paul-Boncour]] *[[Valérie Pécresse]] *[[Vincent Peillon]] *[[Fleur Pellerin]] *[[Camille Pelletan]] *[[Eugène Pelletan]] *[[Philippe Pemezec]] *[[Dominique Perben]] *[[Daniel Percheron]] *[[Alda Pereira-Lemaitre]] *[[Raoul Péret]] *[[Achille Peretti]] *[[Louis Périllier]] *[[Henri Philippe Pétain]] *[[Jérôme Pétion de Villeneuve]] *[[Jacques Peyrat]] *[[Alain Peyrefitte]] *[[Albert Peyronnet]] *[[Édouard Philippe]] *[[Pierre Pflimlin]] (1907-2000) *[[Stephen Pichon]] *[[Antoine Pinay]] *[[Christian Pineau]] *[[Sylvia Pinel]] *[[Éric Piolle]] *[[Christian Piquet]] *[[Marceau Pivert]] *[[Jean-Pierre Plancade]] *[[René Pleven]] *[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'') *[[Bernard Poignant]] *[[Raymond Poincaré]] *[[Jean-Frédéric Poisson]] *[[Alain Pompidou]] *[[Georges Pompidou]] *[[Christian Poncelet]] *[[Michel Poniatowski]] *[[Bernard Pons]] *[[Auguste Henri Ponsot]] *[[Jean Poperen]] *[[Eugène Pottier]] *[[Robert Poujade]] *[[Philippe Poutou]] *[[Charles-André Pozzo di Borgo]] *[[Aurélien Pradié]] *[[Pierre Louis Prieur]] *[[Edmond Lefebvre du Prey]] *[[Pierre-Joseph Proudhon]] *[[Alexandre de Prouville]] *[[Maurice Pujo]] *[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]] == Q == *[[Adrien Quatennens]] *[[Henri Queuille]] *[[Jean-Jack Queyranne]] *[[Antoine Quinson]] == R == *[[Valérie Rabault]] *[[David Rachline]] *[[Jean-Pierre Raffarin]] *[[Jean-Bernard Raimond]] *[[Dominique Raimbourg]] *[[Jack Ralite]] *[[Paul Ramadier]] *[[Éric Raoult]] *[[Maxime Real del Sarte]] *[[François Rebsamen]] *[[Élisée Reclus]] *[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] *[[Thierry Repentin]] *[[Bruno Retailleau]] *[[Sylvie Retailleau]] *[[Paul Reynaud]] *[[Jean-François Rewbell]] *[[Alexandre Ribot]] *[[Alain Richard]] *[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]] *[[Franck Riester]] *[[Marcel Rigout]] *[[Michèle Rivasi]] *[[Jean Roatta]] *[[Maximilien Robespierre]] *[[Gilles de Robien]] *[[Michel Rocard]] *[[Camille de Rocca-Serra]] *[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] *[[Waldeck Rochet]] *[[Pierre Louis Roederer]] *[[Jean-Marie Roland]] *[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née ''Marie-Jeanne Phlippon'') *[[Jean-Luc Romero]] *[[Louis-Nathaniel Rossel]] *[[José Rossi]]  *[[Laurence Rossignol]] *[[André Rossinot]] *[[Eugène Rouher]] *[[Aurelien Rousseau]] *[[Sandrine Rousseau]] *[[Fabien Roussel]] *[[Maurice Rouvier]] *[[Jacques Roux]] *[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]] *[[Ségolène Royal]] *[[François Ruffin]] *[[François de Rugy]] == S == *[[Marie François Sadi Carnot]] *[[Lucien Saint]] *[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]] *[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]] *[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]] *[[Roger Salengro]] *[[Jean-Claude Sandrier]] *[[Marc Sangnier]] *[[Ange Santini]] *[[Gilles Simeoni]] *[[Michel Sapin]] *[[Émile Sari]] *[[Nicolas Sarkozy]] *[[Marielle de Sarnez]] *[[Albert Sarraut]] *[[Maurice Sarraut]] *[[Ferdinand Sarrien]] *[[Christian Sautter]] *[[Alain Savary]] *[[Léon Say]] *[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] *[[Marlène Schiappa]] *[[Victor Schoelcher]] *[[Maurice Schumann]] *[[Robert Schuman]] *[[Roger-Gérard Schwartzenberg]] *[[Philippe Séguin]] *[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]] *[[Stéphane Séjourné]] *[[Louis Sellier]] *[[Justin de Selves]] *[[Pierre Sémard]] *[[Jean-Claude Servan-Schreiber]] (1918–2018) *[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]] *[[Marcel Servin]] *[[Jules Siegfried]] *[[Emmanuel-Joseph Sieyès]] *[[Yves-Thibault de Silguy]] *[[Gilles Simeoni]] *[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]] *[[Danielle Simonnet]] *[[Jean-Pierre Soisson]] *[[Alain Soral]] *[[Madame Sorgue]] *[[René Souchon]] *[[Jean-de-Dieu Soult]] *[[Jacques Soustelle]] *[[Georges Spénale]] *[[Théodore Steeg]] *[[Jean-Pierre Stirbois]] *[[Dominique Strauss-Kahn]] *[[Margie Sudre]] *[[Jean-Pierre Sueur]] == T == *[[Michèle Tabarot]] *[[Jean Taittinger]] *[[Jean-Guy Talamoni]] *[[Camille Tallart]] *[[Charles Maurice de Talleyrand]] *[[Jean-Lambert Tallien]] *[[Bernard Tapie]] *[[André Tardieu]] *[[Catherine Tasca]] *[[Christiane Taubira]] *[[Henri Teitgen]] *[[Serge Telle]] *[[Rachid Temal]] *[[Louis Terrenoire]] *[[Catherine Théot]]? *[[Bernard Thibault]] *[[Adolphe Thiers]] *[[François Thiollet]] *[[Eugène Thomas]] *[[Maurice Thorez]] *[[Christophe de Thou]] *[[Jean Tiberi]] *[[Charles Tillon]] *[[Pierre Tirard]] *[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]] *[[Marine Tondelier]] *[[Jacques Toubon]] *[[Stéphane Travert]] *[[Maurice Tréand]] *[[Albert Treint]] *[[Louis-Jules Trochu]] *[[Raymond-Theodore Troplong]] *[[Georges Trouillot]] *[[Anne-Robert-Jacques Turgot]] *[[Alex Türk]] == V == *[[Roseline Vachetta]] *[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]] *[[Alexandre del Valle]] *[[Daniel Vaillant]] *[[Édouard Vaillant]] *[[Paul Vaillant-Couturier]] *[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel) *[[Boris Vallaud]] *[[Najat Vallaud-Belkacem]] *[[Xavier Vallat]] *[[Ernest Vallé]] *[[Jules Vallès]] *[[Manuel Valls]] *[[Najat Vallaud-Belkacem]] *[[Eugène Varlin]] *[[Henri Vaugeois]] *[[Catherine Vautrin]] *[[Hubert Védrine]] *[[Simone Veil]] *[[Olivier Véran]] *[[Patrice Vergriete]] *[[Jacques Vernier]] *[[Pierre Victurnien Vergniaud]] *[[Louis Viannet]] *[[Michèle Victory]] *[[Frédérique Vidal]] *[[Alain Vidalies]] *[[George de Villebois-Mareuil]] *[[Abel-François Villemain]] *[[Jérôme Pétion de Villeneuve]] *[[Dominique de Villepin]] *[[Maurice Viollette]] *[[René Viviani]] *[[Mélanie Vogel]] *comté de [[Volney]] ([[Constantin François de Chassebœuf]] ) *[[Dominique Voynet]] == W == *[[William Waddington]] *[[Antoine Waechter]] *[[Pierre Waldeck-Rousseau]] *[[Henri-Alexandre Wallon]] *[[Henri Wallon]] *[[Laurent Wauquiez]] *[[Henri Weber]] *[[Pierre-André Wiltzer]] *[[Éric Woerth]] *[[Francis Wurtz]] == Z == *[[Jean Zay]] *[[Adrien Zeller]] *[[Éric Zemmour]] *[[Émile Zuccarelli]] *[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Francije]] * [[seznam predsednikov vlade Francije]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]] [[Kategorija:Francoski politiki|*]] iz08m1ju6zw64li2xgkrof7cwxgl2ie 0 49774 6764902 6763086 2026-10-13T18:47:53Z ~2026-44996-51 264415 6764902 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[Miroslav Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *[[Karel Bacílek]] (na Slovaškem: Karol) *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Vincenc Brandl]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Martin Červíček]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *([[Ivan Dérer]] - Slovak) *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *[[Ivan Dřímal]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] *([[János Esterházy]] - slovaški Madžar) == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Vladimír Fajnor]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Josef Fritz]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Alena Gajdůšková]] *[[Jaroslav Goll]] *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Antonín Hajn]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Olga Havlová]] *[[Jan Helcelet]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Alena Hromádková]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Otakar Husák]] *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Jan Kasal]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Michal Kraus]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Jan Lachnit]] *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *([[Jozef Lettrich]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Petr Macinka]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *Ratibor Majzlik *[[Jana Maláčová]] *[[Rudolf Malík]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Jana Mračková Vildumetzová]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Augustin Novák]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jiří Oberfalzer]] *[[Marek Obrtel]] *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] *([[Štefan Osuský]] - Slovak) *[[Eduard Outrata]] == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Rudolf Pánek]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Miloš Skočovský]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Karel Sokol]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Viktor Stoupal]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Tomáš Eduard Šilinger]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Emil Špatný]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Jiří Štěpán]] *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[František Toman]] *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] *([[Ján Ursíny]] - Slovak) == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Petr Vícha]] *[[Božena Viková-Kunětická]] (r. Novotná) *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Jaromír Zůna]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] *[[Jindřich Žilka]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] jd43ln59y2y63r5um2ppzgadjm2n2g3 0 50022 6764916 6656841 2026-10-13T20:09:48Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6764916 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lucien Aimar]] *[[Julian Alaphilippe]] *[[Jacques Anquetil]] *[[Rait Ärm]] *[[Stephane Augé]] == B == *[[Romain Bardet]] *[[Warren Barguil]] *[[Louison Bobet]] *[[Johan Le Bon]] *[[Franck Bonnamour]] *[[Nacer Bouhanni]] *[[Florent Brard]] *[[Laurent Brochard]] *[[Alexys Brunel]] == C == *[[Lilian Calmejane]] *[[Sylvain Calzati]] *[[Rémi Capron]] *[[Sandy Casar]] *[[Jimmy Casper]] *[[Sébastien Chavanel]] *[[Sylvain Chavanel]] *[[Jérôme Coppel]] *[[Bryan Coquard]] *[[Henri Cornet]] *[[Benoît Cosnefroy]] *[[Jérôme Cousin]] == D == *[[Arnaud Démare]] *[[Cyril Dessel]] *[[Axel Domont]] *[[Jean Dotto]] *[[Samuel Dumoulin]] *[[Jacques Dupont (kolesar)|Jacques Dupont]] == E == *[[Nicolas Edet]] *[[Jimmy Engoulvent]] == F == *[[Benoît Faure]] *[[Brice Feillu]] *[[Romain Feillu]] *[[Laurent Fignon]] == G == *[[Olivier Le Gac]] *[[Tony Gallopin]] *[[Maurice Garin]] *[[Gustave Garrigou]] *[[David Gaudu]] *[[Alexandre Geniez]] *[[Dorian Godon]] *[[Stephane Goubert]] *[[Célestin Guillon]] == H == *[[Patrice Halgand]] *[[Bernard Hinault]] *[[Sebastien Hinault]] *[[Jonathan Hivert]] *[[Hugo Hofstetter]] *[[Constant Huret]] == J == *[[Laurent Jalabert]] *[[Nicolas Jalabert]] *[[Maxime Jarnet]] *[[Quentin Jaurégui]] *[[Lilian Jégou]] *[[Maximilien Juillard]] == K == *[[Blel Kadri]] == L == *[[Guy Lapébie]] *[[Octave Lapize]] *[[Pierre Latour]] *[[André Leducq]] *[[Jeannie Longo]] == M == *[[Marc Madiot]] *[[Valentin Madouas]] *[[Antonin Magne]] *[[Pierre Magne (kolesar)|Pierre Magne]] *[[Robert Marchand (kolesar)|Robert Marchand]] *[[Guillaume Martin]] *[[Lenny Martinez (kolesar)|Lenny Martinez]] *[[Jose Meiffret]] *[[Rudy Molard]] *[[David Moncoutié]] *[[Jean-Michel Monin]] *[[Cristophe Moreau]] *[[Emmanuel Morin]] == N == *[[Bryan Nauleau]] == P == *[[Quentin Pacher]] *[[Henri Pélissier]] *[[Jean-Christophe Péraud]] *[[Pierre-Luc Périchon ]] *[[Lucien Petit-Breton]] *[[Jerôme Pineau]] *[[Roger Pingeon]] *[[Thibaut Pinot]] *[[Nicolas Portal]] *[[René Pottier]] == Q == *[[Perrig Quéméneur]] == R == *[[Kévin Reza]] *[[Christophe Riblon]] *[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]] *[[Didier Rous]] *[[Anthony Roux]] *[[Jérémy Roy]] == S == *[[Marc Sarreau]] *[[Paul Seixas]] *[[Florian Sénéchal]] *[[François Simon (kolesar)|François Simon]] *[[Jérôme Simon]] *[[Julien Simon]] == T == *[[Valentin Tabellion]] *[[Damien Touzé]] *[[Louis Trousselier]] *[[Igor Trubeckoj]] == V == *[[Cedric Vasseur]] *[[Kévin Vauquelin]] *[[Clément Venturini]] *[[Arthur Vichot]] *[[Thomas Voeckler]] *[[Alexis Vuillermoz]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Kolesarji]] [[Kategorija:Francoski kolesarji|*]] s4z9c6ifejuxoigvp1iu95si0kg9jzp 0 50036 6764849 6761379 2026-10-13T16:50:34Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6764849 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Hendrik Allik]] (1901-1989) *[[Jaak Allik]] (1946) *Arno Almann *[[Arto Aas]] (1980) *[[Taavi Aas]] (1966) *[[Jaak Aaviksoo]] (1954) *[[Raivo Aeg]] (1962) *[[Friedrich Akel]] (1871-1941) *[[Annely Akkermann]] (1972) *[[Ado Anderkopp]] (1894-1941) *[[Nigol Andresen]] (1899–1985) *[[Lembit Annus]] (1941-2018) *[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975) *[[Andrus Ansip]] (1956) *[[Andres Anvelt]] (1969) *[[Jaan Anvelt]] (1884-1937) == B == *[[Karl August Baars]] (1875-1942) *[[Ado Birk]] (1883-1942) == E == *[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942) *[[Johan Eichfeld]] (1893-1989) *[[Hillar Eller]] (1939-2010) *[[Ene Ergma]] (1944) *[[Ants Erm]] (1953) == G == *[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686) *[[Igor Gräzin]] (1952) == H == * [[Mart Helme]] (1949) *[[Martin Helme]] (1976) *[[Johan Holberg]] (1893-1978) *[[Jaan Hünerson]] (1882-1942) *Jakob Hurt (1839-1907) == I == *Harald ''Rudolf Woldemar'' Ilves (1920-1998) *[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953) == J == * [[Jüri Jaakson]] (1870-1942) * [[Ernst Jaakson]] (1905-1998) *[[August Jakobson]] (1904-1963) *[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882) *[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938) *[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959) *[[Sergei Jürgens]] *[[August Jürima]] (1887-1942) == K == *[[Johannes Käbin]] (1905-1999) *[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942) *[[Kersti Kaljulaid]] (1969) *[[Kaja Kallas]] (1977) *[[Siim Kallas]] (1948-2026) *[[Alar Karis]] (1958) *[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969) *[[Juhan Kartau]] (1883-1964) *[[Mari-Ann Kelam]] (1946) *[[Tunne Kelam]] (1936) *Kaljo Kiisk *[[Kert Kingo]] (1968) *[[Sirje Kingsepp]] (1969) *[[Eduard Kink]] (1895-1942) *[[Tõnis Kint]] (1896-1991) *[[Valter Klauson]] (1914-1988) *[[August Koern]] (1900-1989) *[[Paul Kogerman]] (1891–1951) *Konstantin Konik (1873-1936) *[[Meeta Kristel]] (1930-2019) *Boris Kõrver (1917–1994) *[[Nikolai Köstner]] (1889-1959) *[[Eerik-Niiles Kross]] (1967) *[[Hans Kruus]] (1891-1976) *[[Hando Kruuv]] (1937) *Aleksander Kudrjavcev *[[Juhan Kukk]] (1885-1942) == L == *[[Lauri Laanemets]] (1983) *[[Mart Laar]] (1960) *[[Rein Lang]] (1957) *[[Andres Larka]] (1879-1942) *[[Jaan Lattik]] (1878-1967) *[[Johannes Lauristin]] (1899-1941) *[[Marju Lauristin]] (1940) *[[Olga Lauristin]] (1903-2005) *Konstantin Lebedev *Leonid Lentsman *Maia Leosk *[[Peeter Lepp]] (1943) *Endel Lieberg *[[Eva-Maria Liimets]] (1974) *[[Endel Lippmaa]] (1930-2015) *Valentina Loidap *[[Mihhail Lotman]] (1952) *[[Aadu Luukas]] (1939-2006) == M == *[[Ahti Mänd]] (1958) *[[Jaan Manitski]] (1942) *[[Heirich Mark]] (1911-2004) *[[Hans Martna]] (1890-1941) *[[Mihkel Martna]] (1860-1934) *Alfred Maurer (1888-1954) *[[Lennart Meri]] (1929-2006) *[[Kirsten Michal]] (1975)    *[[Sven Mikser]] (1973) *[[Margo Miljand]] (1970) *Boriss Moronov *[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970) == N == *[[Ülo Nugis]] (1944-2011) == O == *[[Aleksander Oinas]] (1887-1942) *[[Lui Olesk]] (1876-1932) *[[Peeter Olesk]] (1953) *[[Lembit Öpik]] (1965) *[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960) *[[Kalev Ots]] (1949) == P == *[[Eduard Päll]] (1903-1989) *[[Tõnis Palts]] (1953) *[[Juhan Parts]] (1966) *[[Konstantin Päts]] (1874-1956) *[[Enno Penno]] (1930-2016) *[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979) *[[Hanno Pevkur]] (1977) *[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) *[[Jaan Piiskar]] (1883-1941) *[[Hans Pöhl]] (1876-1930) *Peeter Põld (1878-1930) *[[Theodor Pool]] (1890-1942) *[[Henn Põlluaas]] (1960) *[[Jaan Poska]] (1866-1920) *Vello Prints *[[Mihkel Pung]] (1876-1941) == R == *[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942) *[[Jaan Raamot]] (1873-1927) *[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941) *[[Jüri Ratas]] (1978) *[[Heiki Raudla]] (1949) *[[Hain Rebas]] (1943) *[[August Rei]] (1886-1963) *[[Villem Reiman]] (1861-1917) *[[Urmas Reinsalu]] (1975) *[[Mailis Reps]] (1975) *[[Taavi Rõivas]] (1979) *([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946) *[[Paul-Eerik Rummo]] (1942) *[[Neeme Ruus]] (1911-1942) *[[Arnold Rüütel]] (1928-2024) == S == *Erika Sakkool *[[Edgar Salin]] (1943-2026) *[[Karl Säre]] (1903-1943?) *[[Bruno Saul]] (1932-2022) *[[Edgar Savisaar]] (1950-2022) *[[Oskar Sepre]] (1900-1965) *[[Mart Siimann]] (1946) *[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) *[[Enn-Arno Sillari]] (1944) *[[Kadri Simson]] (1977) *[[Otto Strandman]] (1875-1941) == T == *[[Rein Taagepera]] (1933) *Arvo Taal *[[Olari Taal]] (1953) *Boris Tamm *[[Andres Tarand]] (1940) *[[Enn Tarto]] (1938-2021) *[[Jaan Teemant]] (1872-1941) *Mare Teras *[[Otto Tief]] (1889-1976) *Vilja Tikk *Boris Tolbast *[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941) *[[Toomas Tõniste]] (1967) *[[Indrek Toome]] (1943-2023) *[[Tiit Toomsalu]] (1949) *[[August Torma]] (1895-1971) *[[Peeter Tulviste]] (1945-2017) == U == *[[Jüri Uluots]] (1890-1945) *[[Maksim Unt]] (1898-1941) == V == *[[Artur Vader]] (1920-1978) *[[Tiit Vähi]] (1947) *Viktor Vaht *[[Karl Vaino]] (1923-2022) *[[Jaak Valge]] (1955) *[[Vaino Väljas]] (1931-2024) *[[Meta Vannas]] (1924-2002) *[[Johannes Vares]] (1889/90-1946) *Aino Vassiljeva *[[Arnold Veimer]] (1903-1977) *Ljudmilla Veskimäe *[[Taavi Veskimägi]] (1974) *[[Jüri Vilms]] (1889-1918) *Donald Visnapuu *Galina Vohmjanina *[[Ülo Vooglaid]] (1935) == W == * [[Aleksander Warma]] (1890-1970) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]] [[Kategorija:Estonski politiki|*]] fzx7jh89yn1k3rpov9aoat0jyyljuqg 6764850 6764849 2026-10-13T16:54:17Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6764850 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Hendrik Allik]] (1901-1989) *[[Jaak Allik]] (1946) *Arno Almann *[[Arto Aas]] (1980) *[[Taavi Aas]] (1966) *[[Jaak Aaviksoo]] (1954) *[[Raivo Aeg]] (1962) *[[Friedrich Akel]] (1871-1941) *[[Annely Akkermann]] (1972) *[[Ado Anderkopp]] (1894-1941) *[[Nigol Andresen]] (1899–1985) *[[Lembit Annus]] (1941-2018) *[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975) *[[Andrus Ansip]] (1956) *[[Andres Anvelt]] (1969) *[[Jaan Anvelt]] (1884-1937) == B == *[[Karl August Baars]] (1875-1942) *[[Ado Birk]] (1883-1942) == E == *[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942) *[[Johan Eichfeld]] (1893-1989) *[[Hillar Eller]] (1939-2010) *[[Ene Ergma]] (1944) *[[Ants Erm]] (1953) == G == *[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686) *[[Igor Gräzin]] (1952) == H == * [[Mart Helme]] (1949) *[[Martin Helme]] (1976) *[[Johan Holberg]] (1893-1978) *[[Jaan Hünerson]] (1882-1942) *Jakob Hurt (1839-1907) == I == *Harald ''Rudolf Woldemar'' Ilves (1920-1998) *[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953) == J == * [[Jüri Jaakson]] (1870-1942) * [[Ernst Jaakson]] (1905-1998) *[[August Jakobson]] (1904-1963) *[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882) *[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938) *[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959) *[[Sergei Jürgens]] *[[August Jürima]] (1887-1942) == K == *[[Johannes Käbin]] (1905-1999) *[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942) *[[Kersti Kaljulaid]] (1969) *[[Kaja Kallas]] (1977) *[[Siim Kallas]] (1948-2026) *[[Alar Karis]] (1958) *[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969) *[[Juhan Kartau]] (1883-1964) *[[Mari-Ann Kelam]] (1946) *[[Tunne Kelam]] (1936) *Tõnis Kint (1896-1991)  *Kaljo Kiisk *[[Kert Kingo]] (1968) *[[Sirje Kingsepp]] (1969) *[[Eduard Kink]] (1895-1942) *[[Tõnis Kint]] (1896-1991) *[[Valter Klauson]] (1914-1988) *[[August Koern]] (1900-1989) *[[Paul Kogerman]] (1891–1951) *Konstantin Konik (1873-1936) *[[Meeta Kristel]] (1930-2019) *Boris Kõrver (1917–1994) *[[Nikolai Köstner]] (1889-1959) *[[Eerik-Niiles Kross]] (1967) *[[Hans Kruus]] (1891-1976) *[[Hando Kruuv]] (1937) *Aleksander Kudrjavcev *[[Juhan Kukk]] (1885-1942) == L == *[[Lauri Laanemets]] (1983) *[[Mart Laar]] (1960) *[[Rein Lang]] (1957) *[[Andres Larka]] (1879-1942) *[[Jaan Lattik]] (1878-1967) *[[Johannes Lauristin]] (1899-1941) *[[Marju Lauristin]] (1940) *[[Olga Lauristin]] (1903-2005) *Konstantin Lebedev *Leonid Lentsman *Maia Leosk *[[Peeter Lepp]] (1943) *Endel Lieberg *[[Eva-Maria Liimets]] (1974) *[[Endel Lippmaa]] (1930-2015) *Valentina Loidap *[[Mihhail Lotman]] (1952) *[[Aadu Luukas]] (1939-2006) == M == *[[Ahti Mänd]] (1958) *[[Jaan Manitski]] (1942) *[[Heirich Mark]] (1911-2004) *[[Hans Martna]] (1890-1941) *[[Mihkel Martna]] (1860-1934) *Mihkel Mathiesen (1918-2003) *Alfred Maurer (1888-1954) *[[Lennart Meri]] (1929-2006) *[[Kirsten Michal]] (1975)    *[[Sven Mikser]] (1973) *[[Margo Miljand]] (1970) *Boriss Moronov *[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970) == N == *[[Ülo Nugis]] (1944-2011) == O == *[[Aleksander Oinas]] (1887-1942) *[[Lui Olesk]] (1876-1932) *[[Peeter Olesk]] (1953) *[[Lembit Öpik]] (1965) *[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960) *[[Kalev Ots]] (1949) == P == *[[Eduard Päll]] (1903-1989) *[[Tõnis Palts]] (1953) *[[Juhan Parts]] (1966) *[[Konstantin Päts]] (1874-1956) *[[Enno Penno]] (1930-2016) *[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979) *[[Hanno Pevkur]] (1977) *[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) *[[Jaan Piiskar]] (1883-1941) *[[Hans Pöhl]] (1876-1930) *Peeter Põld (1878-1930) *[[Theodor Pool]] (1890-1942) *[[Henn Põlluaas]] (1960) *[[Jaan Poska]] (1866-1920) *Vello Prints *[[Mihkel Pung]] (1876-1941) == R == *[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942) *[[Jaan Raamot]] (1873-1927) *[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941) *[[Jüri Ratas]] (1978) *[[Heiki Raudla]] (1949) *[[Hain Rebas]] (1943) *[[August Rei]] (1886-1963) *[[Villem Reiman]] (1861-1917) *[[Urmas Reinsalu]] (1975) *[[Mailis Reps]] (1975) *[[Taavi Rõivas]] (1979) *([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946) *[[Paul-Eerik Rummo]] (1942) *[[Neeme Ruus]] (1911-1942) *[[Arnold Rüütel]] (1928-2024) == S == *Erika Sakkool *[[Edgar Salin]] (1943-2026) *[[Karl Säre]] (1903-1943?) *[[Bruno Saul]] (1932-2022) *[[Edgar Savisaar]] (1950-2022) *[[Oskar Sepre]] (1900-1965) *[[Mart Siimann]] (1946) *[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) *[[Enn-Arno Sillari]] (1944) *[[Kadri Simson]] (1977) *[[Otto Strandman]] (1875-1941) == T == *[[Rein Taagepera]] (1933) *Arvo Taal *[[Olari Taal]] (1953) *Boris Tamm *[[Andres Tarand]] (1940) *[[Enn Tarto]] (1938-2021) *[[Jaan Teemant]] (1872-1941) *Mare Teras *[[Otto Tief]] (1889-1976) *Vilja Tikk *Boris Tolbast *[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941) *[[Toomas Tõniste]] (1967) *[[Indrek Toome]] (1943-2023) *[[Tiit Toomsalu]] (1949) *[[August Torma]] (1895-1971) *[[Peeter Tulviste]] (1945-2017) == U == *[[Jüri Uluots]] (1890-1945) *[[Maksim Unt]] (1898-1941) == V == *[[Artur Vader]] (1920-1978) *[[Tiit Vähi]] (1947) *Viktor Vaht *[[Karl Vaino]] (1923-2022) *[[Jaak Valge]] (1955) *[[Vaino Väljas]] (1931-2024) *[[Meta Vannas]] (1924-2002) *[[Johannes Vares]] (1889/90-1946) *Aino Vassiljeva *[[Arnold Veimer]] (1903-1977) *Ljudmilla Veskimäe *[[Taavi Veskimägi]] (1974) *[[Jüri Vilms]] (1889-1918) *Donald Visnapuu *Galina Vohmjanina *[[Ülo Vooglaid]] (1935) == W == * [[Aleksander Warma]] (1890-1970) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]] [[Kategorija:Estonski politiki|*]] 9aqz3qtngacrtvsimxo060eiprjs0ch 6764851 6764850 2026-10-13T16:59:31Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6764851 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Hendrik Allik]] (1901-1989) *[[Jaak Allik]] (1946) *Arno Almann *[[Arto Aas]] (1980) *[[Taavi Aas]] (1966) *[[Jaak Aaviksoo]] (1954) *[[Raivo Aeg]] (1962) *[[Friedrich Akel]] (1871-1941) *[[Annely Akkermann]] (1972) *[[Ado Anderkopp]] (1894-1941) *[[Nigol Andresen]] (1899–1985) *[[Lembit Annus]] (1941-2018) *[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975) *[[Andrus Ansip]] (1956) *[[Andres Anvelt]] (1969) *[[Jaan Anvelt]] (1884-1937) == B == *[[Karl August Baars]] (1875-1942) *[[Ado Birk|Ado (Aadu) Birk]] (1883-1942) == E == *[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942) *[[Johan Eichfeld]] (1893-1989) *[[Hillar Eller]] (1939-2010) *[[Ene Ergma]] (1944) *[[Ants Erm]] (1953) == G == *[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686) *[[Igor Gräzin]] (1952) == H == * [[Mart Helme]] (1949) *[[Martin Helme]] (1976) *[[Johan Holberg]] (1893-1978) *[[Jaan Hünerson]] (1882-1942) *Jakob Hurt (1839-1907) == I == *Harald ''Rudolf Woldemar'' Ilves (1920-1998) *[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953) == J == * [[Jüri Jaakson]] (1870-1942) * [[Ernst Jaakson]] (1905-1998) *[[August Jakobson]] (1904-1963) *[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882) *[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938) *[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959) *[[Sergei Jürgens]] *[[August Jürima]] (1887-1942) == K == *[[Johannes Käbin]] (1905-1999) *[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942) *[[Kersti Kaljulaid]] (1969) *[[Kaja Kallas]] (1977) *[[Siim Kallas]] (1948-2026) *[[Alar Karis]] (1958) *[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969) *[[Juhan Kartau]] (1883-1964) *[[Mari-Ann Kelam]] (1946) *[[Tunne Kelam]] (1936) *Tõnis Kint (1896-1991)  *Kaljo Kiisk *[[Kert Kingo]] (1968) *[[Sirje Kingsepp]] (1969) *[[Eduard Kink]] (1895-1942) *[[Tõnis Kint]] (1896-1991) *[[Valter Klauson]] (1914-1988) *[[August Koern]] (1900-1989) *[[Paul Kogerman]] (1891–1951) *Konstantin Konik (1873-1936) *[[Meeta Kristel]] (1930-2019) *Boris Kõrver (1917–1994) *[[Nikolai Köstner]] (1889-1959) *[[Eerik-Niiles Kross]] (1967) *[[Hans Kruus]] (1891-1976) *[[Hando Kruuv]] (1937) *Aleksander Kudrjavcev *[[Juhan Kukk]] (1885-1942) == L == *[[Lauri Laanemets]] (1983) *[[Mart Laar]] (1960) *[[Rein Lang]] (1957) *[[Andres Larka]] (1879-1942) *[[Jaan Lattik]] (1878-1967) *[[Johannes Lauristin]] (1899-1941) *[[Marju Lauristin]] (1940) *[[Olga Lauristin]] (1903-2005) *Konstantin Lebedev *Leonid Lentsman *Maia Leosk *[[Peeter Lepp]] (1943) *Endel Lieberg *[[Eva-Maria Liimets]] (1974) *[[Endel Lippmaa]] (1930-2015) *Valentina Loidap *[[Mihhail Lotman]] (1952) *[[Aadu Luukas]] (1939-2006) == M == *Ülle Anton Madise (1974) *[[Ahti Mänd]] (1958) *[[Jaan Manitski]] (1942) *[[Heirich Mark]] (1911-2004) *[[Hans Martna]] (1890-1941) *[[Mihkel Martna]] (1860-1934) *Mihkel Mathiesen (1918-2003) *Alfred Maurer (1888-1954) *[[Lennart Meri]] (1929-2006) *[[Kirsten Michal]] (1975)    *[[Sven Mikser]] (1973) *[[Margo Miljand]] (1970) *Boriss Moronov *[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970) == N == *[[Ülo Nugis]] (1944-2011) == O == *[[Aleksander Oinas]] (1887-1942) *[[Lui Olesk]] (1876-1932) *[[Peeter Olesk]] (1953) *[[Lembit Öpik]] (1965) *[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960) *[[Kalev Ots]] (1949) == P == *[[Eduard Päll]] (1903-1989) *[[Tõnis Palts]] (1953) *[[Juhan Parts]] (1966) *[[Konstantin Päts]] (1874-1956) *[[Enno Penno]] (1930-2016) *[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979) *[[Hanno Pevkur]] (1977) *[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) *[[Jaan Piiskar]] (1883-1941) *[[Hans Pöhl]] (1876-1930) *Peeter Põld (1878-1930) *[[Theodor Pool]] (1890-1942) *[[Henn Põlluaas]] (1960) *[[Jaan Poska]] (1866-1920) *Vello Prints *[[Mihkel Pung]] (1876-1941) == R == *[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942) *[[Jaan Raamot]] (1873-1927) *[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941) *[[Jüri Ratas]] (1978) *[[Heiki Raudla]] (1949) *[[Hain Rebas]] (1943) *[[August Rei]] (1886-1963) *[[Villem Reiman]] (1861-1917) *[[Urmas Reinsalu]] (1975) *[[Mailis Reps]] (1975) *[[Taavi Rõivas]] (1979) *([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946) *[[Paul-Eerik Rummo]] (1942) *[[Neeme Ruus]] (1911-1942) *[[Arnold Rüütel]] (1928-2024) == S == *Erika Sakkool *[[Edgar Salin]] (1943-2026) *[[Karl Säre]] (1903-1943?) *[[Bruno Saul]] (1932-2022) *[[Edgar Savisaar]] (1950-2022) *[[Oskar Sepre]] (1900-1965) *[[Mart Siimann]] (1946) *[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) *[[Enn-Arno Sillari]] (1944) *[[Kadri Simson]] (1977) *[[Otto Strandman]] (1875-1941) == T == *[[Rein Taagepera]] (1933) *Arvo Taal *[[Olari Taal]] (1953) *Boris Tamm *[[Andres Tarand]] (1940) *[[Enn Tarto]] (1938-2021) *[[Jaan Teemant]] (1872-1941) *Mare Teras *[[Otto Tief]] (1889-1976) *Vilja Tikk *Boris Tolbast *[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941) *[[Toomas Tõniste]] (1967) *[[Indrek Toome]] (1943-2023) *[[Tiit Toomsalu]] (1949) *[[August Torma]] (1895-1971) *[[Peeter Tulviste]] (1945-2017) == U == *[[Jüri Uluots]] (1890-1945) *[[Maksim Unt]] (1898-1941) == V == *[[Artur Vader]] (1920-1978) *[[Tiit Vähi]] (1947) *Viktor Vaht *[[Karl Vaino]] (1923-2022) *[[Jaak Valge]] (1955) *[[Vaino Väljas]] (1931-2024) *[[Meta Vannas]] (1924-2002) *[[Johannes Vares]]-Barbarus (1889/90-1946) *Aino Vassiljeva *[[Arnold Veimer]] (1903-1977) *Ljudmilla Veskimäe *[[Taavi Veskimägi]] (1974) *[[Jüri Vilms]] (1889-1918) *Donald Visnapuu *Galina Vohmjanina *[[Ülo Vooglaid]] (1935) == W == * [[Aleksander Warma]] (1890-1970) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]] [[Kategorija:Estonski politiki|*]] gd7ey0olzbb0u4m74rgsb4mmq0k2gj8 6765017 6764851 2026-10-14T10:15:45Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6765017 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Hendrik Allik]] (1901-1989) *[[Jaak Allik]] (1946) *Arno Almann *[[Arto Aas]] (1980) *[[Taavi Aas]] (1966) *[[Jaak Aaviksoo]] (1954) *[[Raivo Aeg]] (1962) *[[Friedrich Akel]] (1871-1941) *[[Annely Akkermann]] (1972) *[[Ado Anderkopp]] (1894-1941) *[[Nigol Andresen]] (1899–1985) *[[Lembit Annus]] (1941-2018) *[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975) *[[Andrus Ansip]] (1956) *[[Andres Anvelt]] (1969) *[[Jaan Anvelt]] (1884-1937) == B == *[[Karl August Baars]] (1875-1942) *[[Ado Birk|Ado (Aadu) Birk]] (1883-1942) == E == *[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942) *[[Johan Eichfeld]] (1893-1989) *[[Hillar Eller]] (1939-2010) *[[Ene Ergma]] (1944) *[[Ants Erm]] (1953) == G == *[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686) *[[Igor Gräzin]] (1952) == H == * [[Mart Helme]] (1949) *[[Martin Helme]] (1976) *[[Johan Holberg]] (1893-1978) *[[Jaan Hünerson]] (1882-1942) *Jakob Hurt (1839-1907) == I == *Harald ''Rudolf Woldemar'' Ilves (1920-1998) *[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953) == J == * [[Jüri Jaakson]] (1870-1942) * [[Ernst Jaakson]] (1905-1998) *[[August Jakobson]] (1904-1963) *[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882) *[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938) *[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959) *[[Sergei Jürgens]] *[[August Jürima]] (1887-1942) == K == *[[Johannes Käbin]] (1905-1999) *[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942) *[[Kersti Kaljulaid]] (1969) *[[Kaja Kallas]] (1977) *[[Siim Kallas]] (1948-2026) *[[Alar Karis]] (1958) *[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969) *[[Juhan Kartau]] (1883-1964) *[[Mari-Ann Kelam]] (1946) *[[Tunne Kelam]] (1936) *Tõnis Kint (1896-1991)  *Kaljo Kiisk *[[Kert Kingo]] (1968) *[[Sirje Kingsepp]] (1969) *[[Eduard Kink]] (1895-1942) *[[Tõnis Kint]] (1896-1991) *[[Valter Klauson]] (1914-1988) *[[August Koern]] (1900-1989) *[[Paul Kogerman]] (1891–1951) *Konstantin Konik (1873-1936) *[[Meeta Kristel]] (1930-2019) *Boris Kõrver (1917–1994) *[[Nikolai Köstner]] (1889-1959) *[[Eerik-Niiles Kross]] (1967) *[[Hans Kruus]] (1891-1976) *[[Hando Kruuv]] (1937) *Aleksander Kudrjavcev *[[Juhan Kukk]] (1885-1942) == L == *[[Lauri Laanemets]] (1983) *[[Mart Laar]] (1960) *[[Rein Lang]] (1957) *[[Andres Larka]] (1879-1942) *[[Jaan Lattik]] (1878-1967) *[[Johannes Lauristin]] (1899-1941) *[[Marju Lauristin]] (1940) *[[Olga Lauristin]] (1903-2005) *Konstantin Lebedev *Leonid Lentsman *Maia Leosk *[[Peeter Lepp]] (1943) *Endel Lieberg *[[Eva-Maria Liimets]] (1974) *[[Endel Lippmaa]] (1930-2015) *Valentina Loidap *[[Mihhail Lotman]] (1952) *[[Aadu Luukas]] (1939-2006) == M == *Ülle Anton Madise (1974) *[[Ahti Mänd]] (1958) *[[Jaan Manitski]] (1942) *[[Heirich Mark]] (1911-2004) *[[Hans Martna]] (1890-1941) *[[Mihkel Martna]] (1860-1934) *Mihkel Mathiesen (1918-2003) *Alfred Maurer (1888-1954) *[[Lennart Meri]] (1929-2006) *[[Kirsten Michal]] (1975)    *[[Sven Mikser]] (1973) *[[Margo Miljand]] (1970) *Boriss Moronov *[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970) == N == *[[Ülo Nugis]] (1944-2011) == O == *[[Aleksander Oinas]] (1887-1942) *[[Lui Olesk]] (1876-1932) *[[Peeter Olesk]] (1953) *[[Lembit Öpik]] (1965) *[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960) *[[Kalev Ots]] (1949) == P == *[[Eduard Päll]] (1903-1989) *[[Tõnis Palts]] (1953) *[[Juhan Parts]] (1966) *Karl (Kaarel) Parts (1873-1940) *[[Konstantin Päts]] (1874-1956) *[[Enno Penno]] (1930-2016) *[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979) *[[Hanno Pevkur]] (1977) *[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) *[[Jaan Piiskar]] (1883-1941) *[[Hans Pöhl]] (1876-1930) *Peeter Põld (1878-1930) *[[Theodor Pool]] (1890-1942) *[[Henn Põlluaas]] (1960) *[[Jaan Poska]] (1866-1920) *Vello Prints *[[Mihkel Pung]] (1876-1941) == R == *[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942) *[[Jaan Raamot]] (1873-1927) *[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941) *[[Jüri Ratas]] (1978) *[[Heiki Raudla]] (1949) *[[Hain Rebas]] (1943) *[[August Rei]] (1886-1963) *[[Villem Reiman]] (1861-1917) *[[Urmas Reinsalu]] (1975) *[[Mailis Reps]] (1975) *[[Taavi Rõivas]] (1979) *([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946) *[[Paul-Eerik Rummo]] (1942) *[[Neeme Ruus]] (1911-1942) *[[Arnold Rüütel]] (1928-2024) == S == *Erika Sakkool *[[Edgar Salin]] (1943-2026) *[[Karl Säre]] (1903-1943?) *[[Bruno Saul]] (1932-2022) *[[Edgar Savisaar]] (1950-2022) *[[Oskar Sepre]] (1900-1965) *[[Mart Siimann]] (1946) *[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) *[[Enn-Arno Sillari]] (1944) *[[Kadri Simson]] (1977) *[[Otto Strandman]] (1875-1941) == T == *[[Rein Taagepera]] (1933) *Arvo Taal *[[Olari Taal]] (1953) *Boris Tamm *[[Andres Tarand]] (1940) *[[Enn Tarto]] (1938-2021) *[[Jaan Teemant]] (1872-1941) *Mare Teras *[[Otto Tief]] (1889-1976) *Vilja Tikk *Boris Tolbast *[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941) *[[Toomas Tõniste]] (1967) *[[Indrek Toome]] (1943-2023) *[[Tiit Toomsalu]] (1949) *[[August Torma]] (1895-1971) *[[Peeter Tulviste]] (1945-2017) == U == *[[Jüri Uluots]] (1890-1945) *[[Maksim Unt]] (1898-1941) == V == *[[Artur Vader]] (1920-1978) *[[Tiit Vähi]] (1947) *Viktor Vaht *[[Karl Vaino]] (1923-2022) *[[Jaak Valge]] (1955) *[[Vaino Väljas]] (1931-2024) *Artur Vallner (1887-1937) *[[Meta Vannas]] (1924-2002) *[[Johannes Vares]]-Barbarus (1889/90-1946) *Aino Vassiljeva *[[Arnold Veimer]] (1903-1977) *Ljudmilla Veskimäe *[[Taavi Veskimägi]] (1974) *[[Jüri Vilms]] (Wilms) (1889-1918) *Donald Visnapuu *Galina Vohmjanina *[[Ülo Vooglaid]] (1935) == W == * [[Aleksander Warma]] (1890-1970) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]] [[Kategorija:Estonski politiki|*]] iw4vxa28zdydla2sbo5qug4zvlbe2d5 0 55223 6764818 6515497 2026-10-13T15:58:51Z Erardo Galbi 166658 6764818 wikitext text/x-wiki {{Slog|razlog=poljuden slog}} :''Za skupino glej [[Rdeči baron (skupina)]].'' {{Infopolje Vojaška oseba | name = Manfred von Richthofen | nickname = ''Rdeči Baron'' | allegiance = [[Nemško cesarstvo]] | branch = konjenica <br /> letalstvo ([[Luftstreitkräfte]]) | serviceyears = 1911–1918 | rank = stotnik konjenice ([[Rittmeister]]) | unit = Jasta 11, Jagdgeschwader 1 | commands = [[Jasta 11]] (Jagdstaffel ali eskadrilja) [[Jagdgeschwader 1 (Prva svetovna vojna1)|Jagdgeschwader 1]] [[(lovski polk)]] | awards = Pour le Merite - veliko bolj znan kot "Modri Maks" (pripet na ovratniku) [[Slika:OEK3 with war decoration obv.jpg|border|24px]] red železne krone | relations = [[Lothar von Richthofen]] (mlajši brat) <br /> [[Wolfram von Richthofen]] (bratranec) | laterwork = }} Baron '''Manfred Albrecht von Richthofen''', [[Nemci|nemški]] [[plemič]], [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]] * [[2. maj]] [[1892]], [[Breslau]], [[Nemško cesarstvo]] (zdaj [[Vroclav]], [[Poljska]]), † [[21. april]] [[1918]], greben Morlancourt pri [[Vaux-sur-Somme]], [[Francija]]. Manfred von Richthofen je bil daleč najuspešnejši [[Nemško cesarstvo|nemški]] in svetovni letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Še danes velja za asa med asi. Zaslovel je, ko je sestrelil angleškega asa Lanoeja Hawkerja, ki je 23. novembra 1916 postal njegova enajsta žrtev. Tudi njegov mlajši brat [[Lothar von Richthofen|Lothar]] in daljni bratranec [[Wolfram von Richthofen|Wolfram]] sta bila letalska asa v prvi svetovni vojni. == Življenjepis == [[Slika:RoteBaron.JPG|thumb|250 px|[[Replika (predmet)|Replika]] [[Fokker Dr.I]] s kakršnim je zaslovel in po njem dobil ime.]] Rodil se je 2. maja 1892 v [[Breslau]]u (danes [[Vroclav|Wrocław]] na [[Poljska|Poljskem]]) v družini [[Prusi|pruskega]] plemiča in [[major]]ja [[Albrecht von Richthofen|Albrechta von Richthofna]] in njegove žene Kunigunde. Ko je bil star 11 let, je na željo očeta vstopil v [[vojaška šola|vojaško šolo]] v [[Wahlstatt]]u, nato pa je nadaljeval šolanje še na [[Kraljeva vojaška akademija Lichterfelde|Kraljevi vojaški akademiji Lichterfelde]]. Med šolanjem se je pokazalo, da je veliko boljši [[atlet]] kot učenec. Zaradi veselja do jahanja je postal [[konjeniški častnik]], aprila 1911 je postal [[podporočnik]] v [[1. ulanski polk (Nemško cesarstvo)|1. ulanskem polku]]. Bil pa je menda bolj slab jezdec. Njegova mati je pozneje povedala, da je stalno padal s konja in bil zaradi tega vsaj petkrat v bolnici. Enkrat si je zaradi takega padca zlomil ključnico. Na začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je do maja 1915 služil še v konjenici, tako na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni]] kot na [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni]] fronti. Že takrat je bila konjenica popoln anahronizem v vojskovanju. Pojavila so se popolnoma nova orožja in s tem povsem drugačni načini vojskovanja, v katerih pa konjenica ni imela več kaj iskati. Bojne ladje s topovi velikega kalibra, podmornice s torpedi, tanki, bojni plini, cepelini in letala vseh vrst: lovci, izvidniki in bombniki... Pa tudi najstrašnejše orožje v vsej prvi svetovni vojni - strojnica. Za konje je v tej vojni tako ostal le še pratež na težje dostopnih terenih, brezpotja vzhodnih bojišč in slavnostne parade. Na cestah so jih skoraj povsem zamenjali tovornjaki. Zaprosil je za premestitev v [[vojno letalstvo]]. Sprva je bil le letalski opazovalec, nato je postal [[pilot]]. Bil je v enoti dvosedežnikov, kjer ga je opazil in ga povabil med lovske pilote legendarni [[Oswald Boelcke]], ki je sredi leta 1916 sestavljal elitno eskadriljo. Bil je med boljšimi učenci in je pokazal nekaj nadarjenosti za letalske spopade. Prvikrat je samostojno poletel 10. oktobra 1915 in to šele po dolgih 24 urah šolanja. To je zelo veliko, če vemo, da je Kanadčan Billy Barker poletel sam že po vsega 55 minutah šolanja v letalu z dvojnimi krmili. A Richthofnova letalska kariera se je začela kaj klavrno, že na svojem prvem samostojnem poletu je namreč pri pristanku razbil letalo. V svojem prvem mesecu bojev je dosegel 6 zmag. Sprva je letel na Albatrosu, pozneje pa na trikrilniku [[Fokker Dr.I]]. Omislil si je povsem rdeče obarvano letalo, ni pa bil niti prvi niti edini. Zaradi rdeče barve je postal viden in prepoznaven, to je potreboval predvsem za priče pri priznavanju zmag. Pri Britancih je dobil vzdevek "Rdeči baron" ''(Red Baron)'', pri Nemcih "Rdeči bojni letalec" (''Der Rote Kampfflieger'') in pri Francozih ''"Le Diable Rouge"'' (Rdeči vrag). Vzdevek Rdeči baron ''(Der Rote Baron)'' so Nemci povzeli šele po koncu prve svetovne vojne od Britancev, med vojno ga niso uporabljali. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-2004-0430-501, Jagdstaffel 11, Manfred v. Richthofen.jpg|sličica|Piloti elitne "''Jaste 11''" - v kabini Albatrosa sedi "rdeči baron" Manfred von Richthofen. Levo od njega sedi poročnik Schäfer, desno od njega pod "rdečim baronom" stoji njegov dober prijatelj, poročnik Kurt Wolff. Pod por. Schäferjem stoji podnarednik Festner (z rokama v žepih plašča). Na tleh sedi poročnik Lothar von Richthofen, mlajši brat "rdečega barona" (z rokama si objema kolena). Slikano v ponedeljek, 23. aprila 1917 v Roucourtu, Francija.|alt=]] Junija 1917 je postal poveljnik elitnega 1. lovskega polka, '''''J'''agd'''g'''eschwader'' ''(JG) 1''. Ta je kmalu dobil ime [[Leteči cirkus]], uradno pa je bil imenovan po njem, sestavljen iz najboljših [[Nemci (razločitev)|nemških]] [[pilot]]ov je deloval na zahodni fronti. Kot poveljnika elitnega ''JG 1'' ga je po smrti nasledil nihče drug kot sam [[Hermann Göring]], poznejši rajhsmaršal in sporni vrhovni poveljnik nacistične ''Luftwaffe''. [[Slika:Richthofen funeral.jpg|sličica|Pogrebni sprevod, z Manfredom von Richthofnom v krsti, na pokopališče v Bertanglesu pri Amiensu v Franciji.|alt=]] V nedeljo, 21. aprila 1918 je takoj po enajsti uri dopoldne umrl med [[zračni boj|zračnim bojem]]. Richthofnu uradno tistega dne sploh ne bi bilo treba leteti, naslednji dan, v ponedeljek bi moral nastopiti dopust. Še vedno pa je čutil posledice poškodbe glave, ko mu je 6. julija 1917 krogla iz strojnice britanskega letala oplazila lobanjo. Že takrat bi takšna poškodba morala pomeniti najmanj začasno zdravstveno diskvalifikacijo, posledično pa lahko celo permanentno prepoved pilotiranja. A Richthofen je bil "poseben kaliber" in kaj takega ni nihče upal, smel ali hotel storiti. [[Slika:Grave of German Airman - Baron Von Richthofen at Sailly le Sec, Somme (4687970083).jpg|sličica|Prvi grob "rdečega barona" Manfreda von Richthofna v Bertanglesu pri Amiensu v Franciji.]] Uradno ga je sestrelil kanadski pilot [[Arthur Roy Brown]] z letalom Sopwith Camel ''(B7270)''. Priletel je na pomoč mlademu pilotu in sorojaku, Wilfridu Reidu »Wopu« Mayu. Za Richthofna je bil osamljeni Mayev Sopwith Camel (''D3326'') samo lahka tarča, le naslednji na njegovem spisku, 81. žrtev. Brown je bil takrat nekaj za in nad njim, a ga Richthofen ni opazil. "Wopu" Mayu sta regljajoči strojnici in pogled v vzvratno ogledalo na rdeč trikrilnik (''425/17'') za njim, takoj razkrili s kom ima opravka. Sprejel je dve, za neizkušenega pilota briljantni taktični odločitvi, ki sta mu tisto nedeljo rešili življenje. Prvič: ni se spustil v letalski dvoboj, saj Rdečemu baronu (takrat še) ni bil dorasel. Drugič: spustil se je nizko k tlom, s tem se je zavezniškim mitraljezcem na tleh identificiral in obenem izpostavil Richthofna protiletalski obrambi. Po večkilometrskem lovu tik nad drevesi in med vaškimi cerkvenimi zvoniki, je Rdečega barona končno le doletelo neizbežno. Kaj je zavedlo Richthofna, drugače tako preračunljivega, da je storil tako začetniško, da ne rečemo zanj zelo neumno napako? Je bila to njegova že itak prevelika častihlepnost, morda poškodba glave ali pa takrat še ne povsem raziskano psihično stanje, imenovano ''"combat fatigue"''? V letalstvu velja zlato pravilo - Samo enkrat storiš samo eno napako preveč in ni te več. [[Slika:The remains of Baron von Richthofen's Fokker Dr.I triplane at the aerodrome of No. 3 Squadron of the Australian Flying Corps at Bertangles, Somme, Picardie (France) (12320837743).jpg|alt=|sličica| Oskubljeni rdeči Fokker Dr. I 425/17 Rdečega barona med avstralskimi letalci. Pilota Roya Browna ni na sliki. ]] Obstaja več različic, kdo ga je sestrelil. Večina jih zatrjuje, da so ga v resnici sestrelili [[Avstralci|avstralski]] [[pehota|pehotni]] [[vojak]]i, ki so s strojnicami in celo puškami streljali na njegovo nizko leteče rdeče letalo. Njegove sestrelitve so bili "osumljeni" trije avstralski mitraljezci: Robert Buie in Willy John »Snowy« Evans, vsak z Lewisovo strojnico in Cedric Bassett Popkin z Vickersovo strojnico. Vse britanske puške in strojnice v 1. SV so uporabljale enako, standardno strelivo kalibra .303" (7,69&nbsp;mm), enako tudi sinhronizirane Vickersove strojnice britanskih Sopwith Camelov. Po številnih rekonstrukcijah usodnega dogodka in izsledkih obdukcije (kot in smer vstopa krogle v telo), so kanadskega pilota Browna in avstralskega mitraljezca Buieja kot možna storilca izločili. Ostala sta le Evans in Popkin. Ena samcata krogla kalibra .303" je smrtno zadela Richthofna in mu z desne strani poševno zadela prsni koš, prebila obe pljučni krili, jetra in poškodovala srce. Ker pa se krogla v masivnejšem telesu kot je človeško, ne giblje premočrtno ampak se obrača, so nastale hude notranje poškodbe. Lahko je še nekako pristal, a pri tem razbil letalo. Ostanke njegovega letala so potem avstralski vojaki krepko oskubli za spominke (glej sliko desno), tako kot je delal on sam. Avstralski bolničar "Ted" Smout ga je zadnji videl živega, preden je izdihnil, je izdavil še: ''"Kaputt."'' (v novi slovenščini ''"gotof")''. Truplo so po smrti tudi izdatno poslikali. Vse vidne poškodbe njegovega obraza so nastale izključno zaradi njegovega zadnjega pristanka, ali bolje rečeno "prihoda" na tla. Narejena je bila obdukcija. Kdo je v resnici zadel Richthofna, ne bomo nikoli izvedeli. Danes bi to zlahka in zelo hitro ugotovili z balistično preiskavo, saj so v njegovih oblačilih našli usodno kroglo. Po tem lahko sklepamo le, da je bila izstreljena z večje razdalje. Uradni zmagovalec, kanadski pilot Arthur Roy Brown, je vztrajno molčal vse do svoje smrti leta 1944. »Snowy« Evans je po vrnitvi domov v rodno Avstralijo, leta 1925 brez družine in potomcev umrl, za njim ni ostala niti ena fotografija. Kar nekaj opisov usodnega dogodka pa je podal preostali udeleženec, Avstralec Cedric Popkin. Za večino raziskovalcev je prav on zadel Rdečega barona. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-2007-0330-500, Berlin, Grab Manfred v. Richthofen.jpg|sličica|Drugi grob "rdečega barona" Manfreda von Richthofna v Berlinu (Invalidenhof).|alt=]] [[Slika:Geiser Theodore (mons) Collection Q44797.jpg|sličica|Del "spominske sobe" "rdečega barona". Vidne so izrezane oznake sestreljenih letal. Levo zgoraj je videti tudi "lestenec", narejen iz rotacijskega motorja sestreljenega letala z desetimi žarnicami.]] Rdeči baron se je še kar izkazal, čeprav še zdaleč ni bil rojen pilot in taktik kot njegov učitelj in vzornik Oswald Boelcke. Bil pa je izvrsten strelec, že doma je kot mlad lovec na lovu rad streljal na vse kar leze in gre. Nemci so ob vseh njegovih junaštvih tudi "pozabili" navesti, da je veliko od njegovih 80. zmag, vsaj na začetku, dosegel proti počasnim izvidniškim dvosedežnikom. Ti so bili na začetku vojne še neoboroženi. Imel je tudi zelo grdo navado, da je po sestrelitvah rad pristajal ob ruševinah nasprotnikov in si nato vzel kakšen "spominek" zase: usnjeno čelado, rokavice ali škornje, pilotska očala, šal, ročno uro, osebne dokumente, zmeraj pa je tudi izrezal registrske oznake letal itn. Doma si je v lovskem slogu uredil "spominsko sobo" z ostudno zbirko teh predmetov. Za lestenec je uporabil kar rotacijski motor (brez drobovja) nasprotnikovega letala, na vsak valj pa je dal namesto izpušnega ventila namestiti žarnico, deseto pa pod motor. Za to obstajajo tudi dokazi - glej sliko desno. Omislil si je tudi zbirko majhnih srebrnih pokalov za vsako sestreljeno letalo. Ti pokali, visoki kake tri palce, so imeli vgravirano zaporedno številko žrtve, tip letala in datum sestrelitve. Nekega berlinskega zlatarja je zalagal z naročili skoraj dve leti... Med podrejenimi piloti je užival veliko spoštovanje, bil pa je vase zaprt človek. Imel je zelo malo pravih prijateljev, dva od teh "srečnežev" sta bila Werner Voss in Kurt Wolff. Njegov mlajši brat Lothar, tudi sam pilot, pa je bil njegovo popolno nasprotje: odprt, vesel, družaben in priljubljen. [[Slika:Familiengrab von Richthofen - geo.hlipp.de - 35630.jpg|sličica|Družinski grob von Richthofnov v Wiesbadnu. Zadnje počivališče "rdečega barona" Manfreda von Richthofna.]] [[Britanci|Britanski]] pilot je na nemško [[letališče]] [[Cappy|pri Cappyu]] odvrgel sporočilo o njegovi smrti. Pokopan je bil v Bertanglesu pri Amiensu v [[Francija|Franciji]] z vsemi [[vojaške časti|vojaškimi častmi]]. Avstralski pešaki so izstrelili častne salve - na spletu je na ogled nemi enominutni posnetek njegovega pogreba v Bertanglesu. Po vojni je bilo njegovo truplo izkopano in nato sprva pokopano v [[Berlin]]u, leta 1975 pa je (do)končno le našel mir v družinskem grobu v [[Wiesbaden|Wiesbadnu]]. Leta 1968 je bil sprejet v [[International Aerospace Hall of Fame]]. Nekateri letalci, še posebno bojni, se pred poleti zelo neradi fotografirajo. Med njimi kroži vraža, češ da to prinaša nesrečo ali celo smrt. Če si ogledamo sliko Jaste 11 z dne 23. aprila 1917 - umrli so: pilot Sebastian Festner (stoji tretji z leve) že čez dva dni (25. aprila 1917), pilot Hans Hintsch (stoji drugi z leve) 25. maja 1917, pilot Karl-Emil Schäfer (sedi na krilu) 5. junija 1917, pilot Karl Allmenröder (stoji skrajno levo) 27. junija 1917, pilot Otto Brauneck (stoji skrajno desno) 26. julija 1917, pilot Kurt Wolff (stoji četrti z leve) 15. septembra 1917, pilot Karl Esser (sedi levo) - ni podatkov, pilot Georg Simon (stoji peti od leve) - preživel (†1963), desno od Esserja sedi pilot Konstantin Krefft, pozneje vodja tehnične ekipe Rdečega barona - preživel. Rdeči baron (sedi v kabini Albatrosa D.III) je leto pozneje že en dan ležal v grobu, njegov mlajši brat Lothar (sedi na tleh) pa je umrl po vojni v letalski nesreči 4. julija 1922 pri Hamburgu. In to so bili sami lovski asi in člani elitne, najboljše nemške lovske eskadrilje na zahodni fronti! Grozljiva statistika. == Enote == * [[FA69]] (poletje 1915) * [[KG1]] (21. avgust - oktober 1915) * [[KG2]] (oktober - november 1915 in zgodaj 1916 do poletja 1916) * [[Jasta 2]] (1. september 1916 - december 1916) * [[Jasta 11]] (14. januar 1917 - 23. junij 1917) * [[JG 1]] (24. junij 1917 - 21. april 1918) == Napredovanja == * [[podporočnik]] (april 1911) * [[poročnik]] (jesen 1912) * [[nadporočnik]] (22. marec 1917) * [[Rittmeister|stotnik (Rittmeister)]] (6. april 1917) == Odlikovanja == === [[Nemško cesarstvo]] === * Abzeichen für Militär-Flugzeugführer, Deutsches Reich 1871–1918 * [[železni križec]] II. razreda ([[Prusija]]) * železni križec I. razreda (Prusija) * [[red Pour le Merite|red Pour le Merité]] (12. januar 1917) (Prusija) * Hausorden von Hohenzollern, Ritterkreuz mit Schwertern (Prusija) * [[red rdečega orla]] 3. razreda s krono in meči (2. april 1918)<!--Rote Adler Orden 3. Klasse mit Krone und Schwertern--> (Prusija) * viteški križec [[vojaški red svetega Heinricha|vojaškega reda svetega Heinricha]] (16. april 1917) * Herzogl. Sachsen-Ernestinischer Hausorden Erster Klasse mit Schwertern ([[Saška]]) * Militärverdienstorden 3. Klasse mit Krone und Schwertern ([[Bavarska]]) * Militärverdienstorden, Ritterkreuz ([[Württemberg]]) * Allg. Ehrenzeichen für Tapferkeit ([[Hessen]]) * Herzog Carl-Eduard Medaille mit Schwerterspange ([[Sachsen-Coburg-Gotha]]) * Kreuz für Treue Dienste 2. Klasse 1914–1918 ([[Schaumburg-Lippe]]) * Kriegsverdienstkreuz 1. Klasse ([[Lippe]]) * Kriegsverdienstkreuz 2. Klasse 1914–1918 ([[Braunschweig]]) * Verwundetenabzeichen ([[Prusija]]) * Hanseatenkreuz ([[Bremen]]) * Hanseatenkreuz ([[Lübeck]]) * Hanseatenkreuz ([[Hamburg]]) === [[Avstro-Ogrska]] === * [[red železne krone]] 3. razreda * [[vojaški zaslužni križec (AO)|vojaški zaslužni križec]] 3. razreda z vojnim okrasjem * [[znak pilotov (AO)|znak pilotov]] === [[Bolgarija]] === * [[vojaški red za pogum]] 4. razreda === [[Turčija]] === * [[železni polmesec]] * Imtiaz medalja v [[srebro|srebru]] * Liakat medalja v srebru == Znani nasprotniki == # 11 - [[Lanoe Hawker]] # 13 - [[Arthur Knight]] # 15 - [[James McCudden]] # 54 - [[Robert Farquhar]] # 55 - [[Norman McNaughton]] # 71 - [[Thomas Sharpe]] # 76 - [[Sydney Smith]] # 79 - [[Richard Raymond-Barker]] == Dela == * ''Der Rote Kampfflieger'' (1917) == Poimenovanja == Njegovemu imenu v čast so v Nemčiji večkrat poimenovali po njem različne enote: * ''Jagdgeschwader 132 »Richthofen«'' (1. april 1936 - 1. november 1938) — prva lovska enota po prvi svetovni vojni * ''Jagdgeschwader 131 »Richthofen«'' (1. november 1938 - 1. maj 1939) — [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], predhodnik iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] znanega ''JG 2'' * [[Jagdgeschwader 2 »Richthofen«]] (1. maj 1939 - 7. maj 1945) — Luftwaffe, eden izmed najbolj poznanih lovskih polkov Luftwaffe * [[Jagdgeschwader 71 »Richthofen«]] ( 6. junij 1959) — prva letalska enota opremljena z reaktivnimi letali v povojnem [[Bundeswehr]]u - njegov prvi poveljnik je postal največji as iz druge svetovne vojne, [[Erich Hartmann]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne]] * [[seznam nosilcev Pour le Mérite]] * [[seznam nemških pisateljev]] * [[Richthofen]] * [[seznam letalskih asov po številu zračnih zmag]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} V slovenščini: * [http://www.lib.byu.edu/~rdh/wwi/comment/richt.htm ''Smrt Manfreda von Richthofna: Kdo je sprožil usodni strel?''] * [http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/rdeci-baron-najslavnejsi-bojevnik-prve-svetovne-vojne/339963 O življenju rdečega barona na RTV SLO] V angleščini: * [http://www.richthofen.com/ Spletna knjiga ''Der Rote Kampfflieger''] * [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWrichthofen.htm ''Spartacus''] * [http://www.theaerodrome.com/aces/germany/richthofen2.html ''Aerodrome''] * [http://www.briggsenterprises.com/bluemax/ ''Brigg's Enterprises''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125025644/http://www.briggsenterprises.com/bluemax/ |date=2005-11-25 }} * [http://www.allstar.fiu.edu/aero/richthofen.htm ''Allstar''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125012052/http://www.allstar.fiu.edu/aero/richthofen.htm |date=2005-11-25 }} * [http://www.anzacs.net/who-killed-the-Red-Baron.htm ''Anzacs.net''] * [http://www.firstworldwar.com/bio/richthofen.htm ''FirstWorldWar.com''] * [http://www.wwiaviation.com/aces/ace_Manfred_von_Richthofen.shtml ''WWI Aviation''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051211111717/http://www.wwiaviation.com/aces/ace_Manfred_von_Richthofen.shtml |date=2005-12-11 }} V nemščini: * [http://www.dhm.de/lemo/html/biografien/RichthofenManfred/ ''DHM.de''] * [http://www.luftfahrtgeschichte.com/buch6.htm ''Luftfahrtgeschichte''] * [http://www.waffenhq.de/specials/richthofen.htm ''Waffen-HQ''] * [http://www.jasta712.de/richthofen.htm Jasta 712] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060426223542/http://www.jasta712.de/richthofen.htm |date=2006-04-26 }} * [http://www.weltchronik.de/bio/cethegus/r/richthofenm.html ''Weltchronik''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051124114934/http://www.weltchronik.de/bio/cethegus/r/richthofenm.html |date=2005-11-24 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Richthofen, Manfred von}} [[Kategorija:Smrtno sestreljeni letalci]] [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Richthofni]] [[Kategorija:Nemški konjeniški častniki]] [[Kategorija:Nemški letalski častniki]] [[Kategorija:Nemški vojaški piloti]] [[Kategorija:Nemški pisatelji]] [[Kategorija:Nemški letalski asi prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci bavarskega redu za vojaške zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (Württemberg)]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega redu svetega Heinricha]] [[Kategorija:Nosilci hišnega reda Hohenzollernov]] scyrcbso80u518bc9ixqep07jsu0wxr 0 57942 6764845 6081535 2026-10-13T16:35:08Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Pravi krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764845 wikitext text/x-wiki : ''To je članek o ribi. Za črnogorsko naselje glej [[Zelenika, Črna gora]], za priimek [[Zelenika (priimek)]] oz. [[Zelenika (razločitev)]]'' {{Taksonomka | color = pink | name = Zelenika | image = Ablette.jpg | image_width = 250px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (krapovci) | genus = ''[[Alburnus]]'' | species = ''Alburnus alburnus'' | subspecies = '''''Alburnus alburnus alburnus''''' | trinomial = ''Alburnus alburnus alburnus'' }} '''Zelenika''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Alburnus alburnus alburnus''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[krapovci|krapovcev]]. == Opis == Zelenika je zelo razširjena majhna [[riba]] s podolgovatim, bočno stisnjenim [[telo|telesom]] pokritim z majhnimi [[luske|luskami]] (po ustroju zelo podobna [[sardela|sardeli]]). Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi nadstojnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je sivozelene barve, boki so srebrni, [[trebuh]] pa srebrno-bel. Vse [[plavut]] so svetlejših odtenkov sive barve. Zelenika doseže dolžino do 20 [[centimeter|cm]]. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija. Za drstitev nimajo posebne podlage. Zelenika se hrani predvsem z [[ikre|ikrami]] drugih ribjih vrst ter s [[plankton]]om, med [[rojenje]]m vodnih [[žuželke|žuželk]] pa so njena glavna hrana njihova jajčeca, ki jih odlagajo na vodno gladino. == Razširjenost == Zelenika je razširjena po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Na [[zahod]]u je razširjena do [[Pireneji|Pirenejev]], na [[vzhod]]u pa do severnih obal [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Živi v [[jata]]h v vseh počasi tekočih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah tik pod površino, edino [[zima|pozimi]] se umakne v globlje dele [[reka|rek]] in [[jezero|jezer]]. Najdemo jo tudi v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem od pasu [[lipan]]a navzdol. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Pravi krapovci]] bxtbs9j4341q1uy497uywn42x9fnmhz 0 60254 6765004 6745857 2026-10-14T09:34:47Z ~2026-55070-16 267315 sezono in mesto 6765004 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Football club infobox | clubname = FC Barcelona | image = [[Slika:Fc barcelona.gif|200px|logo]] | fullname = Futbol Club Barcelona | nickname = ''Barça'', ''Blaugrana'', ''Els Culers'' | founded = 29.11.1899<br />kot ''Foot-Ball Club Barcelona'' | ground = [[Camp Nou]], <br /> [[Barcelona]], [[Katalonija]], <br /> [[Španija]] | capaciti = 99,354<ref name="info">{{cite web |url=http://www.fcbarcelona.cat/web/english/club/club_avui/informacio_corporativa/barca_enxifres/barca_enxifres.html |title=Information |publisher=FC Barcelona |accessdate=27 November 2010 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212025947/http://arxiu.fcbarcelona.cat/web/english/club/club_avui/informacio_corporativa/barca_enxifres/barca_enxifres.html |url-status=dead }}</ref> | chairman = [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Joan Laporta]] | manager = [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Hansi Flick]] | league = [[La Liga]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | website = http://www.fcbarcelona.com | shirtsupplier = [[Nike, Inc.|Nike]] | shirtsponsors = Spotify | pattern_la1 = _barcelona2526h | pattern_b1 = _barcelona2526h | pattern_ra1 = _barcelona2526h | pattern_sh1 = _barcelona2526h | pattern_so1 = | leftarm1 = 14266e | body1 = 14266e | rightarm1 = 14266e | shorts1 = 14266e | socks1 = 14266e | pattern_la2 = _barcelona2526a | pattern_b2 = _barcelona2526a | pattern_ra2 = _barcelona2526a | pattern_sh2 = _barcelona2526a | pattern_so2 = _monterrey1213t1 | leftarm2 = f6eeb0 | body2 = f6eeb0 | rightarm2 = f6eeb0 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_la3 = _barcelona2526t | pattern_b3 = _barcelona2526t | pattern_ra3 = _barcelona2526t | pattern_sh3 = _barcelona2526t | pattern_so3 = _barcelona2526tl | leftarm3 = ef8377 | body3 = ef8377 | rightarm3 = ef8377 | shorts3 = ef8377 | socks3 = ef8377 }} '''FC Barcelona''' (orig. [[Katalonščina|katalonsko]] '''''Futbol Club Barcelona'''''), običajno imenovan tudi Barça, je španski profesionalni [[nogometni klub]] s sedežem v [[Barcelona|Barceloni]], ki tekmuje v [[La Liga|La Ligi]], vrhu španskega nogometa. Leta 1899 je bila ustanovljena skupina švicarskih, španskih, angleških in katalonskih nogometašev pod vodstvom Joan Gamperja, klub je postal simbol katalonske kulture in katalonizma, zato je moto ''"Més que un club"'' (''"Več'' kot klub" ). Je četrta najvrednejša športna ekipa na svetu, vredna 4,06 milijarde dolarjev, in najbogatejši nogometni klub na svetu po prihodkih, z letnim prometom 840,8 milijona evrov. Uradna klubska himna je "Cant del Barça", ki sta jo napisala Jaume Picas in Josep Maria Espinàs. Barcelona tradicionalno igra v temnih odtenkih modrih in rdečih črt, kar vodi do vzdevka ''Blaugrana.'' V Španiji je Barcelona osvojila rekordnih 74 pokalov: 26 La Lig, 30 Španskih pokalov, 13 Španskih superpokalov, 3 Pokale Eve Duarte, in 2 Pokala Copa de la Liga. Po svetu je klub osvojil 20 evropskih in svetovnih naslovov: 5 naslovov UEFA Lige prvakov, rekordnih 4 naslovov UEFA Winners Cup, skupni rekord 5-tih UEFA Super Cupov, rekordnih 3 naslovov Inter-Cities Fairs Cupov, in 3 FIFA klubskih svetovnih prvenstev. Barcelona se je uvrstila na prvo mesto na svetovni lestvici Mednarodne zveze nogometnih zgodovinskih in statističnih klubov leta 1997, 2009, 2011, 2012 in 2015 in trenutno zaseda drugo mesto na klubski lestvici UEFA. Klub ima dolgoročno rivalstvo z Real Madridom, tekme med moštvoma pa se ''imenujejo El Clásico''. Barcelona je ena izmed najbolj podprtih ekip na svetu, klub pa ima med športnimi ekipami eno izmed največ sledilcev na družbenih omrežjih. Igralci Barcelone so tudi prejeli največ Zlatih Žog (12), prejemniki pa so bili Lionel Messi (6), Johan Cruyff (2), Španski Luis Suarez (1), Hristo Stioichkov (1), Rivaldo (1) in Ronaldinho (1). Barcelona je ena od treh začetnih članic La Lige, ki od začetka leta 1929, skupaj z Athletic Bilbaom in Real Madridom, niso nikoli izpadli iz tekmovanja. Leta 2009 je Barcelona postala prvi španski klub, ki je trojčka, ki ga sestavljajo Liga, Pokal in UEFA Liga Prvakov in postal tudi prvi španski nogometni klub, ki je v enem letu osvojil šest od šestih tekmovanj, z zmago tudi v španski superpokalu , UEFI Super Pokalu, in FIFA Klubskemu Svetovnemu Prvenstvu. V&nbsp;letu 2011 je klub ponovno postal evropski prvak in osvojil pet od šestih možnih pokalov. To barcelonsko ekipo, ki je v samo 4 letih pod vodstvom Pepa Guardiole osvojila 14 pokalov, nekateri v športu štejejo za največje moštvo vseh časov. Z zmago Lige Prvakov v 2015 je Barcelona postala prvi evropski nogometni klub v zgodovini, ki je dvakrat dosegel trojčka. Leta 2020 se jim je z zmago v Ligi prvakov pridružil nemški FC Bayern. Barcelona je novembra 2018 postala prva športna ekipa s povprečno plačo prve ekipe, ki presega 10 milijonov funtov na leto. === 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba === # [[Ousmane Dembélé]] iz [[Borussia Dortmund|Borussije Dortmund]] – 148 mio. EUR # [[Philippe Coutinho]] iz [[Liverpool F.C.|Liverpoola]] – 143 mio. EUR # [[Antoine Griezmann]] iz [[Atlético Madrid|Atletico Madrida]] - 127 mio. EUR # [[Neymar]] iz [[Santos FC|Santosa]] – 93 mio. EUR # [[Frenkie De Jong]] iz [[AFC Ajax|Ajaxa]] - 91 mio. EUR # [[Luis Suárez]] iz [[Liverpool F.C.|Liverpoola]] – 86 mio. EUR # [[Zlatan Ibrahimović]] iz [[F.C. Internazionale Milano|Interja]] – 73 mio. EUR # [[Miralem Pjanić]] iz [[Juventus F.C.|Juventusa]] - 63 mio. EUR # [[Ferran Torres]] iz [[Manchester City|Manchester Citya]] – 58 mio. EUR # [[Malcom]] iz [[Girondins Bordeaux|Bordeauxa]] – 43 mio. EUR [[Slika:Camp Nou aerial (cropped).jpg|sličica|left|Stadion Camp Nou]] === Rivalstvo === Pogosto je med najmočnejšimi ekipami v ligah pogosto močno rivalstvo, to pa še posebej velja v La Ligi, kjer je tekma med Barcelono in Real Madridom znana kot El Clásico. Od začetka lige sta bila klubi videti kot predstavnika dveh rivalskih regij v Španiji: Katalonija in Kastilija, pa tudi dveh mest. Rivalstvo odraža tisto , kar mnogi govorijo o političnih in kulturnih napetostih med Katalonci in Kastilčani, ki jih je en avtor videl kot ponovno uzakonitev španske državljanske vojne. Z leti je rekord v Real Madridu in Barceloni 98 zmag za Madrid, 96 zmag za Barcelono, 51 pa remijev. == Sedanjost == 13. januarja 2020 je nekdanji trener Real Betisa Quique Setién zamenjal Ernesta Valverdeja kot trenerja Barcelone, po porazu na tekmi proti Atléticu iz Madrida v španskem superpokalu. Barcelona je vodila ligo, ko je izbruh koronavirusa ustavil svet, vendar so njihov naslov zapravili in 16. julija je bil Real Madrid okronan za španskega prvaka. Po porazu za naslov lige je bilo še vedno upanje za Katalonce v Ligi prvakov, saj so v drugem krogu šestnajstega kroga premagali Napoli s 3:1, to pa je pomenilo, da bodo igrali proti kasnejšemu prvaku FC Bayernu, ki so pa premagali Chelsea. Vendar pa je Barça utrpela, kar so tako opisali navijači kot »absolutno ponižanje« proti nemški strani, izgubila je z 2–8 v enonogi kravati in doživela enega izmed najhujših porazov v zgodovini. Rezultat je pomenil, da Barça ni uspela petič zapored priti v finale Lige prvakov, ko je enkrat dosegla četrtfinale in se štirikrat izločila v četrtfinalni fazi. 17. avgusta je klub potrdil, da je bil Quique Setién odpuščen s položaja trenerja, z športnim direktorjem Ericom Abidalom, ki je bil tudi razreščen s položaja. Dva dni kasneje je bil Ronald Koeman imenovan za novega glavnega trenerja Barcelone. Josep Maria Bartomeu je 27. oktobra 2020 odstopil z mesta predsednika kluba, prav tako pa vsi direktorji. 7.marca 2021 so potekale volitve za novega predsednika, na katerih je zmagal Joan Laporta, (stari predsednik), Laporta je zamenjal Carles Tusquets, ki je v tem času zamenjal starega predsednika Josepa Maria Bartomeu, ki je oktobra 2020 odstopil, kasneje pa bil marca 2021 tudi aretiran. Po porazu proti Rayo Vallecanu se je vodstvo kluba odločilo da odstavi dosedanjega trenerja Ronalda Koemana. Začasno ga je zamenjal glavni trener FC Barcelone B, Sergi Barjuan. 6 Novembra je klub imenoval Xavija za novega trenerja, s pogodbo do leta 2024. 8. decembra, je Barcelona prvič po 17 letih, izpadla iz Lige Prvakov, ker so končali tretji v skupini E v sezoni 2021–22. ===Trenutna ekipa=== {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|pos=GK|nat=GER|name=[[Marc-André ter Stegen]]}} {{Fs player|no= 2|pos=DF|nat=POR|name=[[Joao Cancelo]]}} (na posoji iz [[Manchester City F.C.| Manchester City F.C.]]) {{Fs player|no= 3|pos=DF|nat=ESP|name=[[Alejandro Baldé]]}} {{Fs player|no= 4|pos=DF|nat=URU|name=[[Ronald Araújo]]}} {{Fs player|no= 5|pos=DF|nat=ESP|name=[[Inigo Martinez]]}} {{Fs player|no= 6|pos=MF|nat=ESP|name=[[Gavi]]}} {{Fs player|no=7|pos=FW|nat=ESP|name=[[Ferran Torres]]}} {{Fs player|no=8|pos=MF|nat=ESP|name=[[Pedri]]}} {{Fs player|no= 9|pos=FW|nat=POL|name=[[Robert Lewandowski]]}} {{Fs player|no=11|pos=FW|nat=BRA|name=[[Raphinha]]}} {{Fs player|no=13|pos=GK|nat=ESP|name=[[Iñaki Peña]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=14|pos=FW|nat=POR|name=[[Joao Félix]]}} (na posoji iz [[Atlético Madrid | Atlético Madrid]]) {{Fs player|no=15|pos=DF|nat=DEN|name=[[Andreas Christensen]]}} {{Fs player|no=17|pos=DF|nat=ESP|name=[[Marcos Alonso]]}} {{Fs player|no=18|pos=MF|nat=ESP|name=[[Oriol Romeu]]}} {{Fs player|no=19|pos=FW|nat=BRA|name=[[Vitor Roque]]}} {{Fs player|no=20|pos=MF|nat=ESP|name=[[Sergi Roberto]]}} (kapetan) {{Fs player|no=21|pos=MF|nat=NED|name=[[Frenkie de Jong]]}} {{Fs player|no=22|pos=MF|nat=GER|name=[[Ilkay Gündogan]]}} {{Fs player|no=23|pos=DF|nat=FRA|name=[[Jules Koundé]]}} {{Fs player|no=27|pos=FW|nat=ESP|name=[[Lamine Yamal]]}} {{Fs player|no=32|pos=MF|nat=ESP|name=[[Fermin Lopez]]}} {{Fs end}} ===Ostali igralci s pogodbo=== {{Fs start}} {{Fs mid}} {{Fs end}} ===Posojeni igralci=== {{Fs start}} {{Fs player|no=10|pos=FW|nat=ESP|name=[[Ansu Fati]]|other=posojen v [[Brighton & Hove Albion F.C.|Brighton & Hove Albion F.C.]] do 30 junija 2024}} {{Fs player|no=24|pos=DF|nat=ESP|name=[[Eric García (footballer, born 2001)|Eric García]]|other=posojen v [[Girona F.C.|Girona FC]] do 30 junija 2024}} {{Fs player|no=|pos=DF|nat=FRA|name=[[Clément Lenglet]]|other=posojen v [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] do 30 junija 2024}} {{Fs end}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{FC Barcelona Squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]] [[Kategorija:Šport v Barceloni]] [[Kategorija:FC Barcelona| ]] 1culfmb25o6b1rif0d9i75yq38bil72 0 67319 6764944 6744317 2026-10-13T21:53:18Z ~2026-44996-51 264415 6764944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Stockholm | settlement_type = [[Seznam mest na Švedskem|Mesto]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 279 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Skeppsbron 20-48, 2006.jpg | caption1 = [[Gamla stan|Staro mesto]] | image2 = Royal Dramatic Theatre Stockholm.jpg | caption2 = [[Kraljevo dramsko gledališče]] | image3 = Kaffekoppen and Chokladkoppen.jpg | caption3 = [[Stortorget]] | image4 = Båten vaxholm III.JPG | caption4 = [[Strandvägen]] | image5 = Nationalmuseum October 2019 01.jpg | caption5 = [[Švedski narodni muzej]] | image6 = Drottningholm Palace - panorama september 2011.jpg | caption6 = [[Palača Drottningholm]] }} | image_flag = Flag of Stockholm.svg | image_blank_emblem = Stockholm vapen bra.svg | blank_emblem_type = Grb | blank_emblem_size = | nickname = Sthlm, Eken, Severne Benetke, Skandinavske Benetke<ref>{{navedi splet |title=20 Famous Cities You Can Visit Without Breaking The Bank – TripAdvisor Vacation Rentals |url=http://www.tripadvisor.com/VacationRentalsBlog-a_proxyUrlPath.LzIwMTUvMDkvMDMvMjAtZmFtb3VzLWNpdGllcy12aXNpdC13aXRob3V0LWJyZWFraW5nLWJhbmsv |access-date=10 February 2016 |website=TripAdvisor Vacation Rentals |date=3 September 2015 |archive-date=5 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205221727/http://www.tripadvisor.com/VacationRentalsBlog-a_proxyUrlPath.LzIwMTUvMDkvMDMvMjAtZmFtb3VzLWNpdGllcy12aXNpdC13aXRob3V0LWJyZWFraW5nLWJhbmsv |url-status=live }}</ref> | map_caption = Lega na Švedskem | pushpin_map = Švedska | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|59|19|46|N|18|4|7|E|region:SE-AB_type:city(1,000,000)|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagicon|Švedska}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_type3 = Občina | subdivision_name1 = Södermanland in Uppland | subdivision_name2 = Stockholm | leader_title = Župan | leader_name = Karin Wanngård | leader_party = | established_title = Prva omemba | established_date = 1252 | established_title1 = Mestne pravice | established_date1 = 13. stoletje | area_footnotes = <ref name="scb">{{navedi splet |date=29 May 2012 |title=Localities 2010, area, population and density in localities 2005 and 2010 and change in area and population |url=http://www.scb.se/Statistik/MI/MI0810/2010A01Z/01_Localities2010_land_area_pop_density_2005_2010.xls |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116121921/http://www.scb.se/Statistik/MI/MI0810/2010A01Z/01_Localities2010_land_area_pop_density_2005_2010.xls |archive-date=16 January 2013 |publisher=Statistics Sweden }}</ref> | area_total_km2 = 188 | area_urban_km2 = 381,63 | area_metro_km2 = 6519 | elevation_m = 28 | population_total = 984.748 | population_as_of = 2023 | population_footnotes = <ref>{{citation|title=citypopulation.de|url=https://www.citypopulation.de/en/sweden/cities/mun/|website=www.citypopulation.de|access-date=5 November 2023|archive-date=5 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105195923/http://citypopulation.de/en/sweden/cities/mun/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Folkmängd i riket, län och kommuner 30 juni 2021 och befolkningsförändringar 1 april–30 juni 2021. Totalt |url=https://www.scb.se/hitta-statistik/statistik-efter-amne/befolkning/befolkningens-sammansattning/befolkningsstatistik/pong/tabell-och-diagram/kvartals--och-halvarsstatistik--kommun-lan-och-riket/kvartal-2-2021/ |publisher=Statistics Sweden |access-date=5 September 2021 |archive-date=18 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210818200225/https://www.scb.se/hitta-statistik/statistik-efter-amne/befolkning/befolkningens-sammansattning/befolkningsstatistik/pong/tabell-och-diagram/kvartals--och-halvarsstatistik--kommun-lan-och-riket/kvartal-2-2021/ |url-status=live }}</ref><ref name="SCB2019">{{navedi splet |title=Folkmängd i riket, län och kommuner. Totalt |url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101A/BefolkningNy/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809003835/http://www.scb.se/sv_/Hitta-statistik/Statistik-efter-amne/Befolkning/Befolkningens-sammansattning/Befolkningsstatistik/25788/25795/Kvartals--och-halvarsstatistik---Kommun-lan-och-riket/403072/ |archive-date=9 August 2016 |access-date=2 July 2016 |publisher=SCB }}</ref><ref name="ne">{{Cite encyclopedia |title=Stockholm |encyclopedia={{Lang|sv|Nationalencyklopedin}} |url=http://www.ne.se/stockholm/315772 |access-date=30 January 2014 |language=sv |date= |archive-date=10 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140310101634/http://www.ne.se/stockholm/315772 |url-status=live }}</ref><ref name="StockholmUrbanArea">{{navedi splet |date=20 June 2013 |title=Folkmängd per tätort och småort 2010, per kommun |url=http://www.scb.se/Statistik/MI/MI0810/2010A01T/MI0810_To_So_Kommun2010.xls |access-date=2 February 2014 |publisher=Statistics Sweden |language=sv |format=XLS |archive-date=3 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303174949/http://www.scb.se/Statistik/MI/MI0810/2010A01T/MI0810_To_So_Kommun2010.xls |url-status=live }}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 1.617.407 | population_urban_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.scb.se/hitta-statistik/sverige-i-siffror/miljo/tatorter-i-sverige/ |title=Tätorter i Sverige |access-date=12 March 2024 |archive-date=23 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823183937/https://www.scb.se/hitta-statistik/sverige-i-siffror/miljo/tatorter-i-sverige/ |url-status=live }}</ref> | population_density_urban_km2 = auto | population_metro = 2.415.139 | population_density_metro_km2 = auto | population_demonyms = {{hlist|Stockholmare|Stockholmer|Stockholmite}} | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|last=|first=|date=|website=ec.europa.eu|archive-url=https://web.archive.org/web/20230215185052/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|archive-date=15 February 2023|access-date=|url-status=live}}</ref> | demographics2_title1 = Metro | demographics2_info1 = €171,269 mrd (2021) | postal_code_type = Postal code | postal_code = 100 00-199 99 | area_code = +46-8 | website = {{URL|https://start.stockholm/}} | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | name = }} '''Stockholm''' ({{IPA|sv|ˈstɔ̂kː(h)ɔlm|lang|Sv-Stockholm.ogg}}) je [[glavno mesto]] in najbolj naseljeno mesto [[Švedska|Švedske]], ki leži na vzhodni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] ob vhodu v [[jezero]] [[Mälaren]]. V mejah občine živi približno milijon ljudi, 1,6 milijona v urbanem območju mesta, 2,5 milijona pa v njegovem [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]]. Mesto se razteza čez štirinajst otokov, kjer se jezero Mälaren izliva v Baltsko morje. Zunaj mesta na vzhodu in vzdolž obale je otoška veriga [[Stockholmski arhipelag|Stockholmskega arhipelaga]]. Območje je bilo poseljeno že od [[kamena doba|kamene dobe]], v 6. tisočletju pred našim štetjem, in ga je leta 1252 ustanovil švedski državnik Birger Jarl. Mesto služi kot sedež okrožja Stockholm. Stockholm je kulturno, medijsko, politično in gospodarsko središče Švedske. Samo stockholmska regija predstavlja več kot tretjino BDP države,<ref>{{navedi splet |title=Finansiella sektorn bär frukt—Analys av den finansiella sektorn ur ett svenskt perspektiv |url=http://www.regeringen.se/content/1/c6/09/80/26/c1d1f5aa.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140728022057/http://www.regeringen.se/content/1/c6/09/80/26/c1d1f5aa.pdf |archive-date=28 July 2014 |access-date=19 July 2014 |publisher=Government of Sweden}}</ref> in je med desetimi najboljšimi regijami v Evropi po BDP na prebivalca.<ref>{{navedi splet |year=2013 |title=Regional GDP per capita in the EU in 2010: eight capital regions in the ten first places |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/1-21032013-AP/EN/1-21032013-AP-EN.PDF |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403140856/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/1-21032013-AP/EN/1-21032013-AP-EN.PDF |archive-date=3 April 2013 |access-date=19 July 2014 |publisher=Eurostat }}</ref> Velja za globalno mesto, je največje v Skandinaviji in glavno središče sedežev podjetij v nordijski regiji. V mestu so nekatere najvišje uvrščene evropske univerze, kot so Karolinski inštitut (medicina), Kraljevi tehnološki inštitut KTH, Ekonomska šola Stockholm in Univerza v Stockholmu.<ref>{{navedi splet |title=World University Rankings 2011–12: Europe |url=http://www.timeshighereducation.co.uk/world-university-rankings/2011-12/world-ranking/region/europe |access-date=19 July 2014 |publisher=TSL Education Ltd |archive-date=1 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140801205351/http://www.timeshighereducation.co.uk/world-university-rankings/2011-12/world-ranking/region/europe |url-status=live }}</ref> V Stockholmska koncertna dvorana in mestna hiša gostita letne podelitve Nobelovih nagrad in banket. Eden najbolj cenjenih muzejev v mestu, [[Muzej Vasa]], je najbolj obiskan muzej v Skandinaviji.<ref>{{navedi splet |title=Find out how to visit Scandinavia in this complete guide |url=https://www.nordicvisitor.com/blog/scandinavia-guide-best-time-place/ |access-date=18 October 2023 |website=www.nordicvisitor.com |language=en |archive-date=18 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231018224322/https://www.nordicvisitor.com/blog/scandinavia-guide-best-time-place/ |url-status=live }}</ref> Stockholmski metro, odprt leta 1950, je znan po dekorju svojih postaj; imenujejo ga najdaljša umetniška galerija na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Stockholm's underground subway art |work=BBC Travel |url=http://www.bbc.com/travel/slideshow/20120709-stockholms-underground-subway-art |access-date=19 July 2014 |publisher=BBC |archive-date=6 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140406232923/http://www.bbc.com/travel/slideshow/20120709-stockholms-underground-subway-art |url-status=live }}</ref> Mesto je bilo gostitelj [[Poletne olimpijske igre 1912|poletnih olimpijskih iger leta 1912]] in je od takrat gostilo več drugih mednarodnih športnih dogodkov.<ref>{{navedi splet |title=Stockholm 1912 Olympic Games {{!}} Olympic Records, Sweden & Athletics {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/event/Stockholm-1912-Olympic-Games |access-date=18 October 2023 |website=www.britannica.com |language=en |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419110602/https://www.britannica.com/event/Stockholm-1912-Olympic-Games |url-status=live }}</ref> Stockholm je glavno finančno središče Švedske, eno največjih v Skandinaviji, in gosti več največjih švedskih podjetij. Poleg tega je v Stockholmu sedež večine največjih švedskih bank. Stockholm je eno glavnih tehnoloških središč v Evropi; mesto včasih imenujejo tudi evropsko središče inovacij. Regija Stockholm ima BDP približno 180 milijard dolarjev,<ref>{{navedi splet |title=Stockholm: GDP 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/1358248/gdp-stockholm/ |access-date=17 October 2023 |website=Statista |language=en |archive-date=18 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231018051304/https://www.statista.com/statistics/1358248/gdp-stockholm/ |url-status=live }}</ref> okrožje Stockholm pa ima najvišji BDP na prebivalca od vseh okrožij na Švedskem. Stockholm je sedež švedske vlade in večine njenih agencij,<ref>{{navedi splet |date=27 April 2012 |title=Allt fler myndigheter hamnar i Stockholm |url=http://rod.se/stockholm-samlar-p%C3%A5-sig-allt-fler-myndigheter |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120501045429/http://rod.se/stockholm-samlar-p%C3%A5-sig-allt-fler-myndigheter |archive-date=1 May 2012 |access-date=1 February 2014 |publisher=Riksdag & Departement |language=sv }}</ref> vključno z najvišjimi sodišči v sodstvu, ter uradna rezidenca švedskega monarha in predsednika vlade. Vlada ima sedež v stavbi Rosenbad, ''Riksdag'' (švedski parlament) ima sedež v parlamentarni hiši, rezidenca predsednika vlade pa je v bližini [[Sagerjeva hiša |Sagerjeve hiše]]. [[Stockholmska palača]] je uradna rezidenca in glavno delovno mesto švedskega monarha, medtem ko [[palača Drottningholm]] v sosednjem Ekeröju služi kot zasebna rezidenca kraljeve družine.[29] == Zgodovina == [[File:Stockholm Black Friars' vault 2023 (1).jpg|left|thumb|Ostanki obokane kleti iz 14. stoletja samostana črnih bratov v starem mestnem jedru]] Lokacija Stockholma se v nordijskih [[saga]]h pojavlja kot Agnafit, v ''Heimskringli'' pa v povezavi z legendarno kraljico Agne. [[Birka]], ki je v bližini Stockholma, je bila v [[vikinška doba|vikinški dobi]] eno glavnih trgovskih središč na Švedskem, njeni obnovljeni ostanki pa so ena najbolj obiskanih znamenitosti v Stockholmskem okrožju.<ref>{{navedi splet |title=Birka – step back into the Viking Age |url=https://visitsweden.com/where-to-go/middle-sweden/uppland/birka-viking-heritage-stockholm/ |access-date=28 October 2023 |website=visitsweden.com |language=en |archive-date=28 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231028192117/https://visitsweden.com/where-to-go/middle-sweden/uppland/birka-viking-heritage-stockholm/ |url-status=live }}</ref> Najstarejša pisna omemba imena Stockholm sega v leto 1252, ko so rudniki v Bergslagnu naredili mesto pomembno za trgovino z železom. Prvi del imena ({{lang|sv|stock}}) v švedščini pomeni 'hlod', čeprav je lahko povezan tudi s staro nemško besedo ({{lang|de|Stock}}), ki pomeni 'utrdba'. Drugi del imena ({{lang|sv|holm}}) pomeni 'otoček' in naj bi se nanašal na otoček Helgeandsholmen v središču Stockholma. Ena od teorij o imenu je, da se nanaša na podvodne barikade. Po ''[[Erikova kronika|Erikovi kroniki]]'' naj bi mesto ustanovil [[Birger Jarl]], da bi zaščitil Švedsko pred morskimi vdori Karelijcev po plenjenju Sigtune na jezeru Mälaren poleti 1187.<ref>{{navedi knjigo |last1=Carlquist |first1=Erik |url=https://books.google.com/books?id=2gIK29dXvMAC |title=The Chronicle of Duke Erik: A Verse Epic from Medieval Sweden |last2=Hogg |first2=Peter C. |last3=Österberg |first3=Eva |date=1 December 2011 |publisher=Nordic Academic Press |isbn=9789185509577 |access-date=19 June 2016 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225024706/https://books.google.com/books?id=2gIK29dXvMAC |url-status=live }}</ref> Jedro Stockholma, sedanje staro mestno jedro ([[Gamla stan]]), je bilo zgrajeno na osrednjem otoku ob Helgeandsholmenu od sredine 13. stoletja naprej. Mesto je prvotno postalo znano zaradi baltske trgovine [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Stockholm je v tem času razvil močne gospodarske in kulturne vezi z [[Lübeck]]om, [[Hamburg]]om, [[Gdansk]]om (Danzig), [[Visby]]jem, [[Talin]]om (Reval) in [[Riga|Rigo]].<ref>{{navedi splet |url = http://www.river-cities.net/pages/cities/stockholm |title = Retrieved from |archive-url=https://web.archive.org/web/20120916050317/http://www.river-cities.net/pages/cities/stockholm |archive-date=16 September 2012 |url-status=dead}}</ref> Najstarejšo ohranjeno stockholmsko listino, ''Pismo o privilegijih Tajnega sveta'' ({{Langx|sv|Riksrådets privilegiebrev}}), je švedski Tajni svet izdal 1. maja 1436 kot nagrado za zvestobo mesta in služenje kraljestvu.<ref>{{navedi splet |title=Privilegiebrev - Riksrådet |url=https://sok.stadsarkivet.stockholm.se/Databas/privilegiebreven/Visa/riksradet/2?sidindex=0 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129100857/https://sok.stadsarkivet.stockholm.se/databas/privilegiebreven/Visa/riksradet/2?sidindex=0 |archive-date=29 November 2022 |access-date=2025-02-17 |website=sok.stadsarkivet.stockholm.se |language=en |url-status=live }}</ref> Dokument je Stockholmu podelil pomembne pravice in svoboščine ter potrdil njegovo vlogo političnega in gospodarskega središča Švedske. Velja za začetek statusa Stockholma kot dejanske prestolnice Švedske.<ref>{{navedi splet |title=Stockholm summary {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/summary/Stockholm |access-date=2025-02-17 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref>Friman, Helena (2008). ''Stockholm, en historia i kartor och bilder'', p. 31.</ref> Zaradi strateškega in gospodarskega pomena mesta je Stockholm postal pomemben dejavnik v odnosih med vladarji [[Kalmarska unija|Kalmarske unije]] in švedskim protiunionističnim gibanjem v 15. in začetku 16. stoletja. Danski unionistični monarh [[Kristijan II. Danski]] je lahko vstopil v mesto leta 1520, 8. novembra istega leta pa je prišlo do pokola opozicijskih osebnosti, imenovanega ''[[Stockholmski krvavi ples]]'', ki je sprožil nadaljnje vstaje, ki so sčasoma privedle do razpada Kalmarske unije s ponovno pridobitvijo švedske neodvisnosti. Z vzpostavljanjem [[Gustav I. Vasa|Gustava Vase]] na prestol leta 1523 in vzpostavitvijo kraljeve oblasti se je število prebivalcev Stockholma začelo povečevati in do leta 1600 doseglo 10.000.<ref>{{navedi splet |title=Kung Gustav Vasa |url=https://www.kungligaslotten.se/regentlangd/gustav-vasa.html |access-date=28 October 2023 |website=www.kungligaslotten.se |language=sv |archive-date=28 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231028192117/https://www.kungligaslotten.se/regentlangd/gustav-vasa.html |url-status=live }}</ref> [[File:Suecia 1-013 ; Stockholm från öster-right side detail.jpg|left|thumb|Detajl grafike Stockholma iz ''Suecia Antiqua et Hodierna'' Erika Dahlbergha in Willema Swiddeja, natisnjena leta 1693]] V 17. stoletju je Švedska postala pomembna evropska sila, kar se je odražalo v razvoju mesta Stockholm. Med letoma 1610 in 1680 se je prebivalstvo šestkrat povečalo. Leta 1634 je Stockholm postal uradna prestolnica Švedskega cesarstva. Uveljavljena so bila tudi trgovska pravila, ki so Stockholmu dala bistveni monopol nad trgovino med tujimi trgovci in drugimi švedskimi, baltskimi in skandinavskimi ozemlji. Leta 1697 je [[Tre Kronor (grad)|grad Tre Kronor]] pogorel in ga je sčasoma nadomestila [[Stockholmska palača]]; v času [[Švedsko cesarstvo|Švedskega cesarstva]] je bilo mesto deležno tudi več arhitekturnih posodobitev. Začetek Švedskega cesarstva je prinesel renesanso v umetnosti in znanosti; nova kraljica [[Kristina Švedska Katoliška]] je bila močna podpornica znanosti in kulture. [[René Descartes]], eden najvidnejših evropskih filozofov svojega časa, je umrl v Stockholmu; pred smrtjo ga je več let gostila kraljica. V času Švedskega cesarstva so se v mesto preselili izumitelji, kot je [[Christopher Polhem]]. Tudi akademiki so veliko časa preživeli v Stockholmu, kot je Olaus Rudbeck, rektor [[Univerza v Uppsali|Univerze v Uppsali]].<ref>{{navedi splet |title=Christopher Polhem {{!}} Inventor, Automata, Inventions {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Christopher-Polhem |access-date=28 October 2023 |website=www.britannica.com |language=en |archive-date=8 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408074901/https://www.britannica.com/biography/Christopher-Polhem |url-status=live }}</ref> Skozi zgodovino Švedske so v Stockholmu gradili obzidje za obrambo mesta pred napadi. ​​To obrambno obzidje so spreminjali od 13. do 16. stoletja. Leta 1625 je [[Veliki požar v Stockholmu leta 1625|veliki požar v Stockholmu]] uničil jugozahodni del [[Stadsholmen]]a, otoka v središču Stockholma.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mindat.org/feature-2674661.html |title=Stadsholmen, Stockholm socken, Stockholms domkyrkoförs., Stockholms Kommun, Stockholm, Sweden |access-date=22 February 2021 |archive-date=31 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210331060635/https://www.mindat.org/feature-2674661.html |url-status=live }}</ref> Zaradi obsežnosti uničenja se je začelo rušenje stockholmskega obzidja. Danes večine mlajšega mestnega obzidja ni mogoče najti nikjer nad tlemi. Vendar pa so deli severnega mestnega obzidja ohranjeni v sodobnem muzeju srednjeveškega Stockholma. [[File:Map of Stockholm (1713).tif|thumb|Zemljevid Stockholma (1713)]] Leta 1710 je [[kuga]] ubila približno 20.000 (36 %) prebivalstva.<ref>''[https://books.google.com/books?id=sB7rtxDpeB4C&pg=PA9 Stockholm: A Cultural History] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200819212801/https://books.google.com/books?id=sB7rtxDpeB4C&pg=PA9&dq&hl=en |date=19 August 2020 }}''. Tony Griffiths (2009). Oxford University Press the US. p.9. {{ISBN|0-19-538638-8}}</ref> Po koncu [[Velika severna vojna|velike severne vojne]] je mesto stagniralo; rast prebivalstva se je ustavila, gospodarska rast pa se je upočasnila. Mesto je bilo v šoku, potem ko je izgubilo mesto prestolnice velike sile. Vendar je Stockholm ohranil svojo vlogo švedskega političnega središča in se še naprej razvijal kot gospodarska in kulturna prestolnica države. V dobi [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] konec 18. stoletja je mesto cvetelo. Novi monarh, [[Gustav III. Švedski]], se je izkazal za sposobnega in energičnega vladarja; njegova gospodarska politika je pomagala pri razvoju švedskega gospodarstva, njegova delno uspešna vojna proti Rusiji pa je Švedski povrnila del mednarodnega ugleda. Kralj je bil navdušen mecen umetnosti, znanstveniki in kulturniki pa so se zgrinjali v Stockholm v obsegu, kakršnega še ni bilo od vladavine kraljice Kristine.<ref>{{navedi splet |title=Swedish Enlightenment {{!}} Age of Liberty, Gustav III & Enlightenment Ideas {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/art/Swedish-Enlightenment |access-date=28 October 2023 |website=www.britannica.com |language=en |archive-date=28 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231028192115/https://www.britannica.com/art/Swedish-Enlightenment |url-status=live }}</ref> V tem času sta Carl Michael Bellman in Joseph Martin Kraus pomagala razviti mestno glasbo, proces pa je še pospešila ustanovitev Kraljeve švedske opere. Različni umetniki in pisatelji so postali vidni, financirani s strani kralja in drugih kulturnih mecenov, kot je Carl Gustaf Tessin; prej omenjeni osebnosti sta v tem času postavili temelje za [[Švedski narodni muzej]]. Razširjena je postala tudi znanost; v Stockholmu so preživljali čas znane osebnosti, kot sta [[Carl Linnaeus]] in [[Anders Celsius]], ustanovljeni pa so bili tudi različni raziskovalni inštituti, kot je [[Stockholmski observatorij]].<ref>{{navedi splet |title=Stockholm Observatory |url=http://www.atlasobscura.com/places/stockholm-observatory |access-date=17 October 2023 |website=Atlas Obscura |language=en |archive-date=27 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231027223219/https://www.atlasobscura.com/places/stockholm-observatory |url-status=live }}</ref> [[File:Stockholm panorama 1868.jpg|thumb|right|Panorama nad Stockholmom okoli leta 1868, vidna iz balona na vroč zrak]] V začetku 19. stoletja je Stockholm in Švedska kot celota doživeli velik gospodarski upad, vendar je Stockholm do druge polovice 19. stoletja ponovno prevzel svojo vodilno gospodarsko vlogo. Z industrializacijo so se pojavile nove industrije, Stockholm pa se je preoblikoval v pomembno trgovsko in storitveno središče ter ključno vstopno točko znotraj Švedske. V tem času se je tudi prebivalstvo močno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja. Konec 19. stoletja je bilo manj kot 40 % prebivalcev rojenih v Stockholmu, večina migrantov pa je bila iz revnejšega podeželskega Švedskega; večja naselja so se začela širiti zunaj zgodovinskih meja mesta. V 19. stoletju so bili ustanovljeni tudi številni znanstveni inštituti in univerze, vključno s Karolinskim inštitutom in Kraljevim tehnološkim inštitutom KTH. Leta 1897 je bila organizirana Splošna umetniška in industrijska razstava, ki je pritegnila mednarodno pozornost. Od leta 1887 do 1953 je bil stari stockholmski telefonski stolp znamenitost; Prvotno zgrajena za povezovanje telefonskih linij, je postala odveč, ko so bile te zakopane, in je bila kasneje uporabljena za oglaševanje, preden je bila v dvajsetem stoletju porušena. V začetku dvajsetega stoletja so bile ustanovljene tudi Nobelove nagrade, nekatere najbolj priznane ustanove v Stockholmu. Stockholm je v drugi polovici 20. stoletja postal moderno in etnično raznoliko mesto. V modernistični dobi so bile porušene številne zgodovinske stavbe, vključno z velikimi deli zgodovinskega okrožja Klara (kar je povzročilo veliko polemik), in nadomeščene s sodobno arhitekturo. Vendar pa so v mnogih drugih delih Stockholma (kot so Gamla stan, Södermalm, Östermalm, Kungsholmen in Vasastan) številne starejše stavbe, bloki in ulice, zgrajene pred modernističnim in funkcionalističnim gibanjem, preživele to obdobje rušenja. Skozi stoletje so se številne industrije preusmerile iz industrijskih dejavnosti v bolj visokotehnološka in storitvena področja, ki še danes prevladujejo v mestnem gospodarstvu. Stockholmsko metropolitansko območje je postalo ena najhitreje rastočih regij v Evropi. Samo v letu 2020 se je prebivalstvo Stockholma povečalo za 1477. Zaradi te ogromne rasti prebivalstva se je pojavil predlog za gradnjo gosto naseljenih visokih stavb v središču mesta, ki bi bile povezane z dvignjenimi prehodi, čeprav je temu nasprotovalo več skupin.<ref>{{navedi novice |last=Feargus O'Sullivan |title=The Sky Walk Plan That Could Change the Face of Stockholm |url=http://www.citylab.com/design/2016/01/the-floating-sky-walk-plan-that-could-change-the-face-of-stockholm/423690/ |access-date=17 March 2016 |newspaper=Bloomberg.com |date=12 January 2016 |archive-date=4 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304144207/http://www.citylab.com/design/2016/01/the-floating-sky-walk-plan-that-could-change-the-face-of-stockholm/423690/ |url-status=live }}</ref> == Geografija == Stockholm je na vzhodni obali Švedske na 59. severnem vzporedniku, kjer se sladkovodno jezero [[Mälaren]] – tretje največje jezero na Švedskem – izliva v [[Baltsko morje]]. Osrednji del mesta sestavlja štirinajst otokov, ki se nadaljujejo v Stockholmskem arhipelagu. Geografsko središče mesta leži na vodi, v zalivu Riddarfjärden. Več kot 30 % mestnega območja predstavljajo vodne poti, nadaljnjih 30 % pa parki in zelene površine. Lega mesta, ki leži na vzhodnem koncu [[osrednješvedsko nižavje|osrednješvedskega nižavja]] in blizu regije Bergslagen, odraža zgodnjo usmerjenost švedske trgovine proti baltski regiji.<ref name="Worldregional">{{navedi knjigo |title=World Regional Geography |date=2009 |isbn=978-0495389507 |editor-last=Hobbs |editor-first=Joseph J. |edition=6th |page=127 |chapter=Northern Europe: Prosperous, wild and wired |publisher=Cengage Learning |chapter-url=https://books.google.com/books?id=yAgGHnENHjoC&q=central+swedish+lowland&pg=PA127 |access-date=3 October 2020 |archive-date=31 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210331060718/https://books.google.com/books?id=yAgGHnENHjoC&q=central+swedish+lowland&pg=PA127 |url-status=live }}</ref> Stockholm spada v biom [[zmerni listopadni gozd]]. Povprečna letna temperatura je 7,9 °C. Povprečna količina padavin je 531 mm na leto. Ima štiri različne letne čase, pomlad, poletje, jesen in zimo. Jeseni listi spremenijo barvo. V zimskih mesecih drevesom odpadejo listi. Severno od občine Stockholm so: Järfälla, Solna, Täby, Sollentuna, Lidingö, Upplands Väsby, Österåker, [[Sigtuna]], Sundbyberg, Danderyd, Vallentuna, Ekerö, Upplands-Bro, Vaxholm in Norrtälje. Južno od Stockholma so: Huddinge, Nacka, Botkyrka, Haninge, Tyresö, Värmdö, Södertälje, Salem, Nykvarn in Nynäshamn. === Občina Stockholm === Občina Stockholm je upravna enota, ki jo določajo geografske meje. Poluradno ime občine je ''mesto Stockholm'' (v švedščini ''Stockholms stad''). Kot občina je mesto Stockholm razdeljeno na okrajne svete, ki so odgovorni za osnovne šole, socialne, prostočasne in kulturne storitve na svojih območjih. Občina je običajno opisana s tremi glavnimi deli: Innerstaden (center mesta Stockholm), Söderort (južni Stockholm) in Västerort (zahodni Stockholm). Okraji teh delov so: ==== Center mesta Stockholm ==== {{colbegin|colwidth=15em |style=border-bottom: dotted thin black}} * [[Gamla stan]] * Kungsholmen * Norrmalm * Södermalm * Vasastan * Östermalm {{colend}} ==== Söderort ==== {{colbegin|colwidth=15em |style=border-bottom: dotted thin black}} * Enskede-Årsta-Vantör * Farsta * Hägersten-Liljeholmen * Skarpnäck * Skärholmen * Älvsjö {{colend}} ==== Västerort ==== {{colbegin|colwidth=15em}} * Bromma * Hässelby-Vällingby * Rinkeby-Kista * Spånga-Tensta {{colend}} Sodobno središče Norrmalm (zgoščeno okoli mestnega trga Sergels torg) je največje nakupovalno okrožje na Švedskem.<ref>{{navedi splet |title=Norrmalm, Stockholm Travel Guide |url=https://www.oyster.com/stockholm/areas/norrmalm/ |access-date=23 April 2018 |website=www.oyster.com |language=en |archive-date=24 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180424072013/https://www.oyster.com/stockholm/areas/norrmalm/ |url-status=live }}</ref> Je poslovno in nakupovalno najbolj osrednji del Stockholma. === Podnebje === Stockholm ima vlažno celinsko podnebje v izotermi 0 °C (Köppen: ''Dfb''),<ref>{{navedi splet |title=Klimat Stockholm: Temperatur, Klimat graf, Klimat bord |url=https://sv.climate-data.org/europa/sverige/stockholms-laen/stockholm-196/ |access-date=2 July 2019 |website=sv.climate-data.org |language=sv |archive-date=6 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406145405/https://sv.climate-data.org/europa/sverige/stockholms-laen/stockholm-196/ |url-status=live }}</ref> ki meji na oceansko podnebje (''Cfb'') v izotermi -3 °C. Čeprav so zime hladne, povprečne temperature večino leta ostanejo nad 0 °C. Poletja so prijetno topla, padavine pa se pojavljajo skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |title=Das Klima der Erde {{!}} Effektive Klimaklassifikation (Köppen) |url=http://www.klima-der-erde.de/koeppen.html |access-date=2 July 2019 |website=www.klima-der-erde.de |archive-date=30 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190630114319/http://www.klima-der-erde.de/koeppen.html |url-status=live }}</ref> Zaradi visoke severne zemljepisne širine mesta se dolžina dneva zelo razlikuje, od več kot 18 ur okoli poletja do le približno 6 ur konec decembra. Noči od konca maja do sredine julija niso popolnoma temne, tudi ko je oblačno. Stockholm ima relativno milo vreme v primerjavi z drugimi kraji na podobni zemljepisni širini ali celo južneje. S povprečno 1900 sončnimi urami na leto je tudi eno najbolj sončnih mest v severni Evropi, saj prejme več sonca kot Pariz, London in nekaj drugih večjih evropskih mest na južnejši zemljepisni širini. Zaradi učinka mestnega toplotnega otoka in prevladujočega vetra, ki poleti piha po kopnem in ne po morju, ima Stockholm najtoplejše julijske mesece med nordijskimi prestolnicami. Stockholm ima povprečno letno snežno odejo med 75 in 100 dni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.smhi.se/polopoly_fs/1.7936.1490011558!/image/p143.png_gen/derivatives/Original_1256px/image/p143.png |title=Dygn/år|language=sv |access-date=31 October 2018 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308175556/https://www.smhi.se/polopoly_fs/1.7936.1490011558!/image/p143.png_gen/derivatives/Original_1256px/image/p143.png |url-status=live }}</ref> Kljub milemu podnebju leži Stockholm severneje od delov Kanade, ki ležijo nad arktično gozdno mejo na morski gladini.<ref>{{navedi splet |title=Arctic Tree Line Map of Canada |url=https://jsis.washington.edu/canada/file/archive/taskforce09/images/canadatreeline300.jpg |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100623155423/http://jsis.washington.edu/canada/file/archive/taskforce09/images/canadatreeline300.jpg |archive-date=23 June 2010 |access-date=8 October 2015 |publisher=Jackson School of International Studies }}</ref> Poletne povprečne dnevne temperature znašajo 20–25 °C in najnižje okoli 13 °C, vendar lahko temperature v nekaterih dneh dosežejo 30 °C. Dnevi nad 30 °C se pojavljajo v povprečju 1,55 dni na leto (1992–2011). Dnevi med 25 °C in 30 °C so relativno pogosti, zlasti julija in avgusta. Nočne temperature nad 20 °C so redke, vroče poletne noči pa se gibljejo od 17 do 18 °C. Zime običajno prinašajo oblačno vreme, največ padavin pade decembra in januarja (v obliki dežja ali snega). Povprečne zimske temperature se gibljejo od -3 do -1 °C, na obrobju mesta pa občasno padejo pod -20 °C. Pomlad in jesen sta običajno hladni do blagi. Glede na tekoče meritve se je temperatura v letih 1991–2020 zvišala v primerjavi z zadnjo serijo, od leta 1961 do 1990. To zvišanje v povprečju znaša približno 1,0 °C v vseh mesecih. Ogrevanje je najbolj izrazito v zimskih mesecih, s povišanjem za več kot 2,0 °C v januarju.<ref>{{navedi splet |title=Stockholm—Bromma |url=http://data.smhi.se/met/climate/time_series/day/temperature/SMHI_day_temperature_clim_9720.txt |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120604133734/http://data.smhi.se/met/climate/time_series/day/temperature/SMHI_day_temperature_clim_9720.txt |archive-date=4 June 2012 |access-date=1 December 2012 |publisher=Data.smhi.se }}</ref> Pri meritvah med letoma 2002 in 2014 so bila ugotovljena še nekatera povišanja, čeprav so bili nekateri meseci, kot je junij, relativno stabilni. Najvišja temperatura, kdaj koli zabeležena v Stockholmu, je bila 3. julija 1811 36 °C; najnižja pa 20. januarja 1814 -32 °C. Temperatura se od 10. januarja 1987 ni spustila pod -25,1 °C. Najtoplejši mesec, kdaj koli zabeležen, je bil julij 2018 s povprečno temperaturo 22,5 °C, kar je tudi državni rekord. Letna količina padavin je 546,4 mm s približno 170 vlažnimi dnevi in ​​rahlimi do zmernimi padavinami skozi vse leto. Padavine niso enakomerno porazdeljene skozi vse leto. V drugi polovici leta pade za 50 % več padavin kot v prvi polovici. Sneženje se pojavlja predvsem od decembra do marca. Sneženje se lahko občasno pojavi tudi konec oktobra in aprila. V Stockholmu je občasno mogoče opaziti [[polarni sij]]. === Dnevna svetloba === Lega Stockholma južno od 60. severnega vzporednika pomeni, da je število dnevnih ur pozimi relativno majhno – približno šest ur – medtem ko so noči junija in prvi polovici julija relativno kratke, s približno 18 urami dnevne svetlobe. Zaradi vzhodne lege v švedskem časovnem pasu se sončni zahodi pojavijo že sredi decembra ob 14:46. Okoli poletnega solsticija sonce nikoli ne seže globlje pod obzorje kot 7,3 stopinje.<ref>''Švedski almanah'', ki ga vsako leto od leta 1906 izdaja ''Almanacksförlaget'' (ki ima kraljevo listino) v sodelovanju s Stockholmskim observatorijem. Velja za 59 stopinj in 21 minut severne zemljepisne širine (in 12 minut vzhodne zemljepisne dolžine od švedskega poldnevnika, ki je 15 stopinj vzhodno)</ref> Zaradi tega je nebo poleti po zahodu svetlo modro barvo, saj ne postane temnejše od navtičnega mraka. Tudi če pogledamo naravnost proti zenitu, je po sončnem zahodu vidnih le malo zvezd. Tega ne smemo zamenjevati s polnočnim soncem, ki se pojavlja severno od arktičnega kroga, približno 7 stopinj severneje. == Gospodarstvo == [[File:Kistavictoriahotelnr1_Publish.jpg|thumb|''Victoria Tower'' je ena najvišjih stavb v Stockholmu,]] Kot glavno finančno središče Švedske je Stockholm vplivno središče za trgovino, finance in tehnologijo v Evropi ter eno največjih finančnih središč Skandinavije. Regija Stockholm je vodilna regija na Švedskem tako po BDP kot po BDP na prebivalca in je med desetimi najbogatejšimi regijami v Evropski uniji, merjeno po slednjem.<ref>{{navedi splet |date=21 March 2013 |title=Regional GDP per capita in the EU in 2010: eight capital regions in the ten first places |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/1-21032013-AP/EN/1-21032013-AP-EN.PDF |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403140856/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/1-21032013-AP/EN/1-21032013-AP-EN.PDF |archive-date=3 April 2013 |access-date=20 October 2023 |website=Eurostat}}</ref> Številna največja švedska podjetja imajo sedež v mestu; privablja jih osrednja lokacija, usposobljena delovna sila in prevladujoč finančni sektor. Med temi podjetji so nekatere najvrednejše korporacije v nordijski regiji, kot sta [[Ericsson]], ki je eno največjih telekomunikacijskih podjetij na svetu, ali Atlas Copco, ki je eno največjih industrijskih podjetij na svetu; druga velika podjetja s sedežem v Stockholmu vključujejo [[Electrolux]], [[H & M]] in Securitas AB. V mestu imajo sedež nekatere največje investicijske družbe v Evropi, vključno z Investor AB in Nordstjernan; v Stockholmu ima sedež tudi EQT AB. Stockholm je eno vodilnih središč tehnološke industrije v celinski Evropi; ta vplivna industrija ima sedež v Kisti, predmestju v severnem Stockholmu, ki je največje evropsko središče informacijske in tehnološke industrije. Stockholm ima drugo največje število zagonskih podjetij - samorogov - na prebivalca na svetu, takoj za Silicijevo dolino; mesto ima tudi eno najvišjih stopenj zagonskih podjetij v Evropi.<ref>{{navedi splet |title=Home - Kista Science City |url=https://kista.com/,%20https://kista.com/ |access-date=20 October 2023 |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med vidna zagonska tehnološka podjetja v Stockholmu spadajo Mojang, [[Spotify]] in Klarna; slednji dve sta bili ali sta med največjimi zagonskimi podjetji na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Talent hub: Stockholm |url=https://atlas.sequoiacap.com/city/stockholm/ |access-date=21 October 2023 |website=Sequoia Atlas |language=en-US |archive-date=23 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231023032648/https://atlas.sequoiacap.com/city/stockholm/ |url-status=live }}</ref> Večina največjih švedskih bank ima sedež v mestu, vključno s skupino SEB, Handelsbanken in Swedbank; Nordea je imela svoj sedež v Stockholmu, dokler se leta 2018 ni zaradi pravnih razlogov, ki vključujejo Evropsko unijo, preselila v Helsinke. Stockholmska borza, ustanovljena leta 1863, je največja borza v nordijskih državah, merjena po tržni kapitalizaciji, in na njej so uvrščena številna multinacionalna švedska podjetja.<ref>{{navedi splet |date=24 November 2023 |title=OMXSPI {{!}} OMX Stockholm All Share Index Overview |url=https://www.marketwatch.com/investing/index/omxspi?countrycode=se |access-date=24 November 2023 |website=MarketWatch |language=en |archive-date=24 November 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231124210744/https://www.marketwatch.com/investing/index/omxspi?countrycode=se |url-status=live }}</ref> Trgovina je ključni del stockholmskega gospodarstva; mestna podjetja so v veliki meri odvisna od tujih potrošnikov, da dopolnijo majhen švedski trg. Stockholm je eno večjih pristanišč v Baltskem morju, ki gosti zlasti križarke in jahte. Večina stockholmskega gospodarstva temelji na izvozno usmerjenih storitvah, pogosto na večje, bližnje evropske trge, kot sta Poljska ali Nemčija. Turizem je pomembna panoga v Stockholmu. == Demografija == V stockholmski regiji živi približno 22 % celotnega prebivalstva Švedske in predstavlja približno 29 % njenega bruto domačega proizvoda.<ref>{{navedi splet |title=Fakta om företagandet i Stockholm – 2012. page 13, Stockholm Business Region website |url=http://www.stockholmbusinessregion.se/Global/N%C3%A4ringslivsservice/Publikationer/Fakta%20om%20f%C3%B6retagandet%20i%20Stockholm%202012.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120719145448/http://www.stockholmbusinessregion.se/Global/N%C3%A4ringslivsservice/Publikationer/Fakta%20om%20f%C3%B6retagandet%20i%20Stockholm%202012.pdf |archive-date=19 July 2012 |access-date=19 May 2012 }}</ref> Geografski pojem ''Stockholm'' se je sčasoma spreminjal. Do preloma 19. stoletja je Stockholm večinoma obsegal območje, ki je danes znano kot mestno središče, približno 35 km² oziroma petino sedanje občinske površine. V naslednjih desetletjih je bilo vključenih še več drugih območij (na primer občina Brännkyrka leta 1913, ko je imela 25.000 prebivalcev, in Spånga leta 1949). Občinska meja je bila določena leta 1971; z izjemo Hanste, ki jo je občina Stockholm leta 1982 kupila od občine Sollentuna in je danes naravni rezervat. Leta 2022 je število prebivalcev znašalo 984.748, do leta 2030 pa naj bi doseglo 1.079.213. Od prebivalcev je bilo 482.982 moških in 492.569 žensk. Povprečna starost je 39 let; 40,1 % prebivalstva je starih med 20 in 44 let. Poročila kažejo, da je bilo 411.273 ljudi oziroma 42,2 % prebivalstva, starejšega od 15 let, neporočenih; 268.291 ljudi oziroma 27,5 % prebivalstva je bilo poročenih; 104.099 ljudi oziroma 10,7 % prebivalstva pa je bilo poročenih, a ločenih.<ref name="arsbok 2022">{{navedi splet |url=https://start.stockholm/globalassets/start/om-stockholms-stad/utredningar-statistik-och-fakta/statistik/arsbok/statistisk-arsbok-for-stockholm-2022.pdf |title=Statistisk årsbok för Stockholm 2022 |access-date=4 March 2022 |archive-date=4 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220304220415/https://start.stockholm/globalassets/start/om-stockholms-stad/utredningar-statistik-och-fakta/statistik/arsbok/statistisk-arsbok-for-stockholm-2022.pdf |url-status=live }}</ref> Decembra 2021 je bilo v Stockholmu 252.750 ljudi, rojenih v tujini, kar predstavlja 25,8 % prebivalstva. Približno 57,5 ​​% jih je (143.167) emigriralo na Švedsko, ko so bili stari vsaj 10 let, 109.213 (43,9 %) pa jih je bilo tujih državljanov. Največje narodne skupine med ljudmi, rojenimi v tujini, so bili Iračani (16.137), sledili so jim Finci (15.693), Iranci (12.329) in Poljaki (11.569). Od tega je imelo 336.275 prebivalcev (34,4 %) Stockholma tuje poreklo. Prebivalci Stockholma so znani kot Stockholmčani (''stockholmare''). Jeziki, ki se govorijo v širšem Stockholmu poleg švedščine, vključujejo finščino, enega od uradnih manjšinskih jezikov Švedske in angleščino, pa tudi albanščino, bosanski jezik, neoaramejščino (Sureth/Turoyo), arabščino, turščino, kurdščino, perzijščino, somalščino, nizozemščino, španščino, srbščino in hrvaščino. V Stockholmu živi pomembna finska manjšina že od 13. stoletja. Konec 15. stoletja je bilo do 20 % prebivalstva Stockholma sestavljenih iz Fincev.<ref>{{navedi splet |title=Tukholman Gamla Stan on täynnä suomalaismuistoja |url=https://www.ts.fi/teemat/1074165875 |website=Turun Sanomat |date=5 December 2006 |access-date=23 January 2023 |language=Finnish |archive-date=23 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230123131903/https://www.ts.fi/teemat/1074165875 |url-status=live }}</ref> Finska ''församlingen'' ponuja cerkvene obrede že od 16. stoletja, leta 1725 pa je bila odprta finska cerkev. 74.000 ljudi v Stockholmu ima finsko ozadje, zaradi česar ima Stockholm največje finsko prebivalstvo na Švedskem. Finščina ima skupaj z jezikoma Meänkieli in Sami status zaščitene manjšine v Stockholmu. To ji daje pravico do uporabe svojega jezika pri stiku z oblastmi, pa tudi pravico do varstva otrok in starejših v njihovem jeziku. Romščina čib in jidiš sta prav tako priznana manjšinska jezika in imata okrepljeno pravico do svojega jezika v izobraževanju. Celotno metropolitansko območje Stockholma, ki ga sestavlja 26 občin, ima več kot 2,2 milijona prebivalcev, zaradi česar je najbolj naseljena regija v nordijskih državah. == Kultura == Stockholm je glavno in največje mesto Švedske in je glavno središče kulturnega življenja v državi. Švedske kraljeve akademije, ki so jih po 16. stoletju ustanovili različni monarhi, podeljujejo številne prestižne nagrade in služijo kot intelektualne ustanove za vodilne osebnosti države. Mesto gosti tudi več švedskih arhitekturnih mojstrovin; v stockholmski regiji so trije kraji svetovne dediščine – kraji, ki veljajo za neprecenljive in pripadajo vsemu človeštvu: [[palača Drottningholm]], [[Skogskyrkogården]] (gozdno pokopališče) in [[Birka]].<ref name="Drottningholm">{{navedi splet |title=Drottningholm Palace |url=http://www.kungahuset.se/royalcourt/royalpalaces/drottningholmpalace.4.396160511584257f218000368.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140208204542/http://www.kungahuset.se/royalcourt/royalpalaces/drottningholmpalace.4.396160511584257f218000368.html |archive-date=8 February 2014 |access-date=2 February 2014 |publisher=The Royal Court of Sweden}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Three world heritage sites |url=http://www.visitstockholm.com/en/To-Do/Tips/Three-world-heritage-sites/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140219115856/http://www.visitstockholm.com/en/To-Do/Tips/Three-world-heritage-sites/ |archive-date=19 February 2014 |access-date=2 February 2014 |publisher=Stockholm Visitors Board}}</ref><ref name="Skogskyrkogården">{{navedi splet |title=World Heritage Skogskyrkogården |url=http://www.skogskyrkogarden.se/en/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109040448/http://www.skogskyrkogarden.se/en/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=2 February 2014 |publisher=The Stockholm City Museum}}</ref> Leta 1998 je bil Stockholm imenovan za evropsko prestolnico kulture. == Arhitektura == [[File:Stockholm Port.jpg|thumb|right|Pogled na Strandvägen z otoka Djurgården]] [[File:Djurgardsbron 2008.jpg|thumb|left|Most [[Djurgårdsbron]] z velikega otoka, ki je od 18. stoletja še vedno pod neposrednim kraljevim nadzorom]] [[File:Stockholms-stadsbibliotek-2003-04-14.jpg|right|thumb|Javna knjižnica v Stockholmu, ki jo je zasnoval arhitekt Gunnar Asplund]] Najstarejši del Stockholma je '''[[Gamla stan]]''' (Staro mestno jedro) je na prvotnih majhnih otokih najzgodnejšega mestnega naselja in še vedno ohranja srednjeveško razporeditev ulic. Nekatere pomembne stavbe Gamla Stana so velika '''[[Nemška cerkev, Stockholm|Nemška cerkev]]''' (''Tyska kyrkan'') in več dvorcev in palač: Riddarhuset (Hiša plemstva), palača Bonde, Tessinova palača in palača Oxenstierna. Najstarejša stavba v Stockholmu je '''cerkev Riddarholmen''' iz poznega 13. stoletja. Po požaru leta 1697, ko je bil uničen prvotni srednjeveški grad, je bil '''[[Stockholmska palača]]''' zgrajena v baročnem slogu. Ob gradu stoji stolnica '''[[Storkyrkan]]''', škofijski sedež stockholmskega škofa. Ustanovljena je bila v 13. stoletju, vendar ima baročno zunanjost iz 1730–1740-ih let. Že v 15. stoletju se je mesto razširilo zunaj svojih prvotnih meja. V Södermalmu je še vedno mogoče najti nekaj predindustrijskih, majhnih stavb iz tega obdobja. Norrmalm, danes osrednji del nakupovalnega okrožja Stockholma, je bil prvotno ločeno mesto, vendar je bil v začetku 17. stoletja vključen v Stockholm (danes staro mestno jedro). Stockholm ima tradicijo vlaganja vlog za gradbena dovoljenja za postavitev stavb že od začetka 18. stoletja, najstarejše gradbeno dovoljenje pa je iz leta 1713. Tradicija vlaganja vlog za gradbena dovoljenja se še vedno nadaljuje; posledično je mogoče slediti neprekinjeni zgodovini novozgrajene hiše tri stoletja v preteklost. Danes je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja odgovoren Mestni gradbeni odbor Stockholma, njihov arhiv iz let 1713–1978 pa hrani Mestni arhiv Stockholma. Vse risbe starih stavb od leta 1713 do 1874 so digitalizirane in na voljo na spletni strani Mestnega arhiva Stockholma. V času industrializacije in konec 19. stoletja je Stockholm hitro rasel, načrti in arhitektura pa so se navdihovali pri velikih mestih na celini, kot sta [[Berlin]] in [[Dunaj]]. Med pomembnimi deli tega obdobja so javne stavbe, kot je '''[[Kraljeva švedska opera]]''', in zasebni projekti, kot so luksuzni stanovanjski kompleksi na Strandvägenu. V 20. stoletju je nacionalistični pritisk spodbudil nov arhitekturni slog, ki ga je navdihnilo srednjeveško in renesančno poreklo ter vplivi sloga Jugend/[[Art nouveau]]. Ključna znamenitost Stockholma, '''[[Stockholmska mestna hiša|mestna hiša]]''' v Stockholmu, je bila postavljena med letoma 1911 in 1923 po načrtih arhitekta Ragnarja Östberga. Druga pomembna dela tega časa so Stockholmska javna knjižnica [[Gunnar Asplund|Gunnarja Asplunda]] in '''[[Skogskyrkogården]]''', ki je na seznamu svetovne dediščine, delo Asplunda in slavnega arhitekta [[Sigurd Lewerentz|Sigurda Lewerentza]]. V 1930-ih je razvoj mesta, ko je raslo, zaznamoval modernizem. Nastajala so nova stanovanjska območja, kot je na primer območje na Gärdetu, medtem ko je k rasti prispeval industrijski razvoj, kot je predelovalna industrija KF na Kvarnholmenu v občini Nacka. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je razvoj predmestja vstopil v novo fazo, ki se je začela že v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja z uvedbo stockholmske podzemne železnice. Modernistični razvoj Vällingbyja in Farste je bil mednarodno pohvaljen. V 1960-ih se je ta razvoj predmestja nadaljeval, vendar so bili zaradi estetike tistega časa industrializirani in množično proizvedeni stanovanjski bloki deležni precejšnjih kritik. Sočasno s tem razvojem predmestja so se preoblikovala najbolj osrednja območja mestnega jedra, znana kot Norrmalmsregleringen. V 1960-ih je bil zgrajen Sergels Torg s petimi visokimi poslovnimi stolpnicami, sledilo pa je popolno čiščenje velikih območij, da bi se naredil prostor za nove razvojne projekte. Med najbolj znanimi stavbami iz tega obdobja so ansambel Hiše kulture, Mestnega gledališča in Riksbank na Sergels Torgu, ki jih je zasnoval arhitekt Peter Celsing. Med drugimi znamenitimi deli iz 1960-ih je bila telovadnica S:t Görans (prvotno zgrajena kot šola za ženske, Šola za gospodinjska dela in šivanje) Léonie Geisendorf. Občina je leta 1919 imenovala uradni ''odbor za lepoto'' z imenom ''Skönhetsrådet'', da bi zaščitila in ohranila lepoto mesta, ki je še vedno aktiven del urbanističnega načrtovanja in arhitekturne razprave v mestu.<ref>{{navedi splet |date=17 February 2012 |title=Skönhetsrådet |url=http://www.stockholm.se/skonhetsradet |access-date=19 May 2012 |publisher=Stockholm.se |archive-date=12 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212140456/http://www.stockholm.se/skonhetsradet |url-status=live }}</ref> === Muzeji === [[File:Vasa Museum interior1.jpg|thumb|left|Glavna dvorana [[muzej Vasa|muzeja Vasa]] z maketo [[Vasa (ladja)|ladje Vasa]], kot je morda izgledala na svojem prvem potovanju, na levi, in ohranjeno ladjo samo na desni.]] [[File:Moragården.jpg|thumb|right|Moragården, ena od mnogih zgodovinskih kmetij v muzeju na prostem [[Skansen]]]] Stockholm je eno najbolj obiskanih muzejskih mest na svetu s približno 100 muzeji, ki jih vsako leto obiščejo milijoni ljudi.<ref>{{navedi splet |title=Museer & attraktioner—Stockholms officiella besöksguide, kartor, hotell och evenemang |url=http://www.stockholmtown.com/templates/CategoryList____2920.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307144848/http://www.stockholmtown.com/templates/CategoryList____2920.aspx |archive-date=7 March 2009 |access-date=6 May 2009 |publisher=Stockholmtown.com}}</ref> '''[[Muzej Vasa]]''' ({{langx|sv|Vasamuseet}}) je pomorski muzej na Djurgårdnu, ki razstavlja edino skoraj popolnoma nedotaknjeno ladjo iz 17. stoletja, ki je bila kdaj koli rešena, 64-topovsko vojno [[Vasa (ladja)|ladjo Vasa]], ki se je potopila na svojem prvem potovanju leta 1628. '''[[Švedski narodni muzej]]''' hrani največjo zbirko umetnosti v državi: 16.000 slik in 30.000 predmetov umetniške obrti. Zbirka sega v čas Gustava Vase v 16. stoletju in je bila od takrat razširjena z deli umetnikov, kot sta [[Rembrandt]] in [[Antoine Watteau]], ter predstavlja pomemben del švedske umetniške dediščine, ki se kaže v delih Alexandra Roslina, Andersa Zorna, Johana Tobiasa Sergela, Carla Larssona, Carla Fredrika Hilla in Ernsta Josephsona. Od leta 2013 do 2018 je bil muzej zaradi obnove stavbe zaprt. '''Moderna Museet''' (Muzej moderne umetnosti) je švedski nacionalni muzej moderne umetnosti. Ima dela znanih sodobnih umetnikov, kot sta [[Pablo Picasso]] in [[Salvador Dalí]]. '''[[Skansen]]''' (''Sconse'') je kombiniran muzej na prostem in živalski vrt na otoku Djurgården. Leta 1891 ga je ustanovil Artur Hazelius (1833–1901), da bi prikazal način življenja v različnih delih Švedske pred industrijsko dobo. == Glej tudi == * [[Sagerjeva hiša]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Stockholm}} * [http://international.stockholm.se/ Stockholm]—uradna spletna stran * [http://www.visitstockholm.com/en/ Stockholm Visitors Board]—the official visitors' guide * [[Selma Lagerlöf]]'s [https://archive.org/details/furtheradventure00lage/page/133/mode/2up account of the history of Stockholm], in Ch. VII of ''The Wonderful Adventures of Nils'' * [https://tunnelbanakarta.com/ Tunnelbana Karta 2023 – Tunnelbanan Stockholm] {{European Capital of Culture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Švedskem]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Stockholm|*]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] 4z1u80d6vokygrxhckrvxxxx8xpwzov 0 67469 6764949 6750378 2026-10-13T22:44:42Z ~2026-44996-51 264415 /* 13. stoletje */ 6764949 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švedi|švedskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Švedov|Švedska|švedskih}} == 13. stoletje == *[[Birger Jarl]] (1210-1266) == 15. stoletje == *[[Karl Knutsson Bonde]] (1409-1470) *[[Sten Sture starejši]] (1440-1503) == 16. stoletje == *[[Svante Sture|Svante Nilsson Sture]] (1460-1512) *[[Sten Sture mlajši]] (1492-1520) *[[Christina Gyllenstierna]] (1494-1559) *[[Gustav I. Švedski|Gustav Vasa]] (1496-1560) == 17. stoletje == *[[Gustav Bonde]] (1620-1667) *[[Per Brahe]] (1602-1680) *[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686) * [[Kristina Švedska Katoliška|Kristina Švedska]] (1626-1689) *[[Axel Oxenstierna]] (1583-1654) *[[Bengt Gabrielsson Oxenstierna]] (1623-1702) *[[Gabriel Oxenstierna]] (1587-1640) *[[Johan Oxenstierna]] (1611-1657) *[[Johann Patkul]] (1660-1707) *[[Anders Torstenson]] (1641-1686) == 18. stoletje == *[[Axel von Fersen starejši]] (1755-1810) *[[Hans Reinhold von Fersen]] (1683-1736) *[[Arvid Horn]] (1664-1742) *[[Johan Georg Lilienberg]] (1713-1798) *[[Gustaf Adolf Reuterholm]] (1756-1813) *[[Jacob Magnus Sprengtporten]] (1727-1786) *[[Göran Magnus Sprengtporten]] (1740-1819) == 19. stoletje == *[[Oscar Alin]] (1846-1900) *[[Klas Pontus Arnoldson]] (1844-1916) *[[Nils Magnus Brahe]] (1790-1844) *[[Axel von Fersen]] (1755-1810) *[[Louis De Geer]] (1818-1896) *[[Rudolf Kjellén]] (1864-1922) *[[Carl Gustaf Nordin]] (1749-1812) *[[Gustaf Fredrik Östberg]] (1847-1924) *[[August Palm]] (1849-1922) *[[Fredrik Sterky]] (1860-1900) == 20. stoletje == *[[Per Axel Ahlmark]] (1939–2018) *[[Ernst Åström]] (1876-1936) *[[Hinke Bergegren]] (1861-1936) *[[Carl Berglund]] (1859–1921) *[[Folke Bernadotte]] (1895-1948) *[[Carl Bildt]] (1949) *[[Agaton Blom]] (1928-1969) *[[Gösta Bohman]] (1911-1997) *[[Hjalmar Branting]] (1860-1925) *[[Ingvar Carlsson]] (1934) *[[Birgitta Dahl]] (1937) *[[Nils Edén]] (1871-1945) *[[Carl Gustaf Ekman]] (1872–1945) *[[Gustaf Ekström]] (1907–1995) *[[Lars Engqvist]] (1945) *[[Elof Eriksson]] (1883–1965) *[[Tage Erlander]] (1901-1985) *[[Thorbjörn Fälldin]] (1926-2016) *[[Kjell-Olof Feldt]] (1931) *[[Nils Flyg]] (1891-1943) *[[Albert Forslund]] (1881-1954) *[[Birger Furugård]] (1887–1961) *[[Arne Geijer]] (1910-1979) *[[Gustaf Einar Gustafsson]] (1914–1995) *[[Hilding Hagberg]] (1899-1993) *[[Konrad Hallgren]] (1891-1962) *[[Dag Hammarskjöld]] (1905-1961) *[[Hjalmar Hammarskjöld]] ([[1862]]-[[1953]]) *[[Felix Hamrin]] (1875–1937) *[[Per Albin Hansson]] (1884-1946) *[[Carl-Henrik "C.-H." Hermansson]] (1917-2016) *[[Lena Hjelm-Wallén]] (1943) *[[Ulla Hoffmann]] (1942) *[[Zeth Höglund]] (1884-1956) *[[Hans Karlsson]] (1909-1963) *[[Karl Kilbom]] (1885-1961) *[[Herman Kling]] (1880-1957) *[[Enn Kokk]] (1937-2019) *[[Sven Linderot]] (1889-1956) *[[Carl Lindhagen]] (1860-1946) *[[Sven Olov Lindholm]] (1903–1998) *[[Arvid Lindman]] (1862-1936) *[[Arnold Ljungdal]] (1901-1968) *[[Eliel Löfgren]] (1872–1940) *[[Gustav Möller]] (1884-1970) *[[Alva Myrdal]] ([[1902]]-[[1986]]) *[[Gunnar Myrdal]] (1898-1987) *[[Jan Myrdal]] (1927-2020) *[[Ture Nerman]] (1886-1969) *[[Bertil Ohlin]] (1899-1979) *[[Lars Ohly]] (1957) *[[Göran Assar Oredsson]] *[[Vera Oredsson]] (née ''Schimanski'') (1928-) *[[Clas Östberg]] (1880-1973) *[[Olof Palme]] (1927-1986) *[[Axel Pehrsson-Bramstorp]] (1883–1954) *[[Set Persson]] (1897-1960) *[[Thage G. Peterson]] (1933) *[[Björn Rosengren]] (1942) *[[Rickard Sandler]] (1884-1964) *[[Pierre Schori]] (1938) *[[Gudrun Schyman]] (1948) *[[Hugo Sillén]] (1892-1971) *[[Karin Söder]] (1928-2015) *Karl Albert Staaff (1860–1915) *[[Gunnar Sträng]] (1906-1992) *[[Ingela Thalén]] (1943) *[[Margaretha af Ugglas]] (1939) *[[Ola Ullsten]] (1931-2018) *[[Lars Werner|Lars (Helge) Werner]] (1935-2013) *[[Ernst Wigforss]] (1881-1977) *[[Carl Winberg]] (1867-1954) == 21. stoletje == *[[Urban Ahlin]] (1964) *[[Jimmie Åkesson]] (1979) *[[Abir Al-Sahlani]] (1976) *[[Magdalena Andersson]] (1967) *[[Michael Arthursson]] (1958) *[[Anti Avsan]] (1958) *[[Magdalena Avsan]] (1954) *[[Alice Bah Kuhnke]] (1971) *[[Ibrahim Baylan]] (1972) *[[Tobias Billström]] (1973) *[[Malin Björk]] (1972) *[[Jan Björklund]] (1962) *[[Leni Björklund]] (1944) *[[Britt Bohlin Olsson]] (1956) *[[Per Bolund]] (1971) *[[Anders Borg]] (1968) *[[Ebba Busch Thor|Ebba (Elisabeth) Busch (-Thor)]] (1987) *[[Margareta Cederfelt]] (1959) *[[Nooshi Dadgostar]] (1985) *[[Hans Dahlgren]] (1948) *[[Lena Ek]] (1958) *[[Catharina Elmsäter-Svärd]] (1963) *[[Karin Enström]] (1966) *[[Peter Eriksson]] (1958) *[[Thorbjörn Fälldin]] (1926-2016) *[[Haakon Forwald]] (1978) *[[Laila Freivalds]] (1942) *[[Gustav Fridolin]] (1983) *[[Jeanette Gustafsdotter]] (1965) *[[Jytte Guteland]] (1976) *[[Göran Hägglund]] (1959) *[[Thomas Hammarberg]] (1942) *[[Annika Hirvonen Falk]] (1989) *[[Lena Hjelm-Wallén]] (1943) *[[Bo Holmberg]] (1942-2010) *[[Peter Hultqvist]] (1958) *[[Peter Jeppsson]] (1968) *[[Morgan Johansson]] (1970) *[[Olof Johansson]] (1937) *[[Ylva Johansson]] (1964) *[[Pål Jonson]] (1972) *[[Håkan Juholt]] (1962) *[[Jan O. Karlsson]] (1939-2016) *[[Mattias Karlsson]] (1977) *[[Åse Kleveland|Åse Maria Kleveland]] (1967) *[[Ulf Kristersson]] (1963) *[[Kjell Larsson]] (1943–2002) *[[Lars Leijonborg]] (1949) *[[Rebecka LeMoine]] (1990) *[[Parisa Liljestrand]] (1983) *[[Amanda Lind]] (1980) *[[Ann Linde]] (1961) *[[Anna Lindh]] (1957-2003) *[[Åsa Lindhagen]] (1980) *[[Stefan Löfven]] (1957) *[[Annie Lööf]] (r. [[Johansson]]) (1983) *[[Isabella Lövin]] (1963) *[[Klas Lund]] (1968) *[[Wanja Lundby-Wedin]] (1952) *[[Bo Lundgren]] (1947) *[[Cecilia Malmström]] (1968) *[[Sissela Nordling Blanco]] (1988) *[[Andreas Norlén]] (1973) *Pär Nuder (1942) (1963) *[[Mikael Odenberg]] (1953) *[[Lars Ohly]] (1957) *[[Maud Olofsson]] (1955) *Leif Pagrotsky (1951) *[[Marit Paulsen]] (1939) *[[Johan Pehrson]] (1968) *[[Göran Persson]] (1949) *Ylva Pettersson (1969) *[[Soraya Post]] (1956) *[[Romina Pourmokhtari]] (1995) *[[Fredrik Reinfeldt]] (1965) *[[Filippa Reinfeldt]] (1967) *[[Bosse Ringholm]] (1942) *[[Åsa Romson]] (1972) *[[Nyamko Sabuni]] (1969) *[[Bo Sahlin]] (1962) *[[Mona Sahlin]] (1957) *[[Gudrun Schyman]] (1948) *[[Jesenko Selimović]] (1967) *[[Ardalan Shekarabi]] (1978) *[[Jonas Sjöstedt]] (1964) *[[Annika Söder]] (1955) *[[Märta Stenevi]] (1976) *[[Annika Strandhäll]] (1975) *[[Gunnar Strömmer]] (1972) *[[Elisabeth Svantesson]] (1967) *[[Alf Svensson]] (1938) *[[Stina Svensson]] (1970) *[[Björn von Sydow]] (1945) *[[Henrik von Sydow]] (1976) *[[Carl Tham]] (1939) *[[Karl-Petter Thorwaldsson]] (1946) *([[Greta Thunberg]]) *[[Tomas Tobé]] (1978) *[[Sten Tolgfors]] (1966) *[[Marita Ulvskog]] (1951) *[[Anders Ygeman]] (1970) *[[Hans Wallmark]] (1965) *[[Margot Wallström]] (1954) *[[Charlie Weimers]] (1982) *[[Maria Wetterstrand]] (1973) *[[Kristina Winberg]] (1965) == Švedski diplomati: == * [[Bernt Wilmar Carlsson]] (1938–1988) * [[Hans Dahlgren]] *[[Harald Edelstam]] (1913–1989) *[[Dag Hammarskjöld]] * [[Hjalmar Hammarskjöld]] *[[Gunnar Jarring]] * [[Arvid Lindman]] * [[Johannes Magnus]] * [[Bengt Rabaeus]] (1917–2010) * [[Carl Snoilsky]] * [[Magnus Vahlquist]] * [[Raoul Wallenberg]] ([[Carl-Ivan Danielsson]], [[Per Anger]]) *[[Hans Blix]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Švedov|Politiki]] [[Kategorija:Švedski politiki|*]] [[sv:Lista över svenska politiker]] kb4yha98ri911ylcbj1n8qy488klg0a 0 71204 6764800 6758944 2026-10-13T15:43:46Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6764800 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mircea Abrudean]] *[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]] *[[Constantin Agiu]] *[[Aurel Aldea]] *[[Vasile Alecsandri]] *[[Ștefan Andrei]] *[[Ecaterina Andronescu]] *[[Constantin Angelescu]] *[[Ioan Anton]] * [[Crin Antonescu]] * [[Ion Antonescu]] * [[Mihai Antonescu]] * [[Gheorghe Apostol]] * [[Ecaterina Arbore]] *[[Gheorghe Argeșanu]] *[[Constantin Argetoianu]] *[[Clotilde Armand]] *[[Pall Árpád]] *[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'') *[[Constantin Arseni]] *[[Gheorghe Asachi]] *[[Alexandru Athanasiu]] *[[Bogdan Aurescu]] * [[Alexandru Averescu]] *[[Carmen Avram]] == B == * [[Victor Babiuc]] *[[Elena Bacaloglu]] *[[Marian Baciu]] *[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.) * [[Nicolae Bălcescu]] * [[Gheorghe Bălteanu]] *József Bánk (Iosif Banc) *[[Vasile Bărbulescu]] *George Bariț * [[Alexandru Bârlădeanu]] *[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]] * [[Traian Băsescu]] * [[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Gigi Becali]] * [[Cameluța Beldie]] * [[Barbu Bellu]] * [[Alexandru Bîrlădeanu]] *[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka) * [[Vasile Blaga]] * [[Ana Blandiana]] * [[Emil Bobu]] *[[Emil Boc]] * [[Emil Bodnăraș]] *[[Rareș Bogdan]] *[[Ilie Bolojan]] *[[Lasló Borbély]] *[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'') *[[Iordana Borilă]] *[[Aurel Bozgan]] *Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]]) *[[Dimitrie Brătianu]] *[[Dinu Brătianu]] *[[Gheorghe I. Brătianu]] * [[Ion I. C. Brătianu]] * [[Vintilă Brătianu]] * [[Ioana Bratu]] * [[Daniel Breaz]] * [[Anton Breitenhofer]] *[[Silviu Brucan]] *[[Valeriu Bucurescu]] *[[Simion Bughici]] *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *Pál Bugyi *[[Avram Bunaciu]] *Sebastian „Tianu” Burduja *[[Gheorghe Vasile Buzdugan]] == C == *[[Constanța Crăciun]] *[[Armand Mihail Călinescu]] *[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]] *[[Ion I. Câmpineanu]] *[[Alexandrina Cantacuzino]] *[[Alexandru Cantacuzino]] *[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]] *[[Mihail G. Cantacuzino]] *[[Ivan Caragea]] *[[Ion Caramitru]] *[[Petre P. Carp]] *[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]] *[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]] *[[Petru Cazacu]] *[[Elena Ceaușescu]] * [[Nicolae Ceaușescu]] *[[Nicu Ceaușescu]] * [[Mircea Chelaru]] * [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman) * [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja) * [[Daniel Chițoiu]] *[[Ștefan Cicio-Pop]] *[[Sorin Mihai Cîmpeanu]] *[[Mihai Chițac]] (general) *[[Sorin Cîmpeanu]] *[[Lina Ciobanu]] *[[Ștefan Ciobanu]] *[[Maria Ciocan]] *[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')  * [[Dacian Cioloș]] * [[Constanța Ciontu]] *[[Corneliu Ciontu]] *[[Cristina Ciontu]] * [[Victor Ciorbea]]  * [[Adrian Cioroianu]] *Timotei Cipariu *[[Constantin Cîrjan]] *[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'') *[[Florin Cîțu]] *[[Daniel Ciugureanu]] *[[Tudor Ciuhodaru]] *[[Nicolae Ciucă]] *[[Constantin Coandă]] *N. D. Cocea *[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'') *[[Laura Codruța Kövesi]] *[[Dumitru Coliu]] *[[Ion Coman]] *[[Teodor Coman]] *[[Lazăr Comănescu]] *[[Daniel Constantin]] *[[Nicolae Constantin]] *[[Alecu Constantinescu]] * [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]] *[[Miron Constantinescu]] *[[Iordace Conta]] * [[George Copos]] * [[Corneliu Coposu]] *[[Titus Corlățean]] * [[Doina Cornea]] * [[Ion Cosma]] *[[Constanța Crăciun]] *[[Nichifor Crainic]] *[[Ion Creangă]] * [[Corina Crețu]] *[[Nicolae Crețulescu]] *[[Anton Crihan]] (1893-1993) *patriarh [[Miron Cristea]] *[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973) *Ludovic Csupor (Lajos Csupor) *[[Sergiu Cunescu]] *Silviu Curticeanu *[[Alexandru Ioan Cuza]] == D == * [[Constantin Daicoviciu]] * [[Vasile Daju]] * [[Carmen Daniela Dan]] *[[Nicușor Dan]] *[[Vasilica Viorica Dăncilă]] *[[George Ioan Dănescu]] * [[Constantin Dăscălescu]] *[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'') *[[Gavril Dejeu]] *[[Gheorghe Derussi]] *[[Dan Deşliu]] *[[Cristian Diaconescu]] *[[Dumitru Diaconescu]] *[[Ion Diaconescu]] *[[Mircea Diaconu]] *[[Constantin Diacoviciu]] *[[Teodor Diamant]] (1810-1841) *[[Ion Dic Dicescu]] * [[Ion Dincă]] * [[Mircea Dinescu]] * [[Tamara Dobrin]] *[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]] *[[Géza Domokos]] *[[Constantin Drăgan]] *[[Alexandru Drăghici]] *[[Damien Drăghici]] *[[Liviu Dragnea]] *[[Silviu Dragomir]] *[[Anca Dragu]] *[[Cătălin Drulă]] * [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'') * [[Emil Dumitrescu]] *[[Mircea Dușa]] == E == *[[Eduard Eisenburger]] *[[Petru Enache]] *[[Manolache Costache Epureanu]] *[[Pantelimon Erhan]] == F == *[[János Fazekas]]  *[[Ludovic Fazekaș]] *[[Mircea Fechet]] *([[Ferdinand I. Romunski]]) *[[Mihai Viorel Fifor]] *[[Wilhelm Filderman]] *[[Gabriela Firea]] *[[Ion Emanoil Florescu]] *[[Andrei Florin Mircea]] *[[Ioan Flueraș]] * [[Gheorghe Flutur]] *[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius *[[Ion Costache Frimu]] * [[Gheorghe Funar]] == G == *[[Suzana Gâdea]] *[[Alexandrina Găinușe]] *[[Gala Galaction]] *[[Grigore Geamănu]] *[[Virginia Gemescu]] *[[Mircea Geoană]] *[[Teohari Georgescu]] *[[Mihai Gere]] *[[Leon Ghelerter]] *[[Mihail Ghelmegeanu]] *[[Călin Georgescu]] *[[Nicolae Gheorghe]] (Rom) *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *[[Ștefan Gheorghiu]] *[[Vladimir Gheorghiu]] * [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] * [[Oliviu Gherman]] *[[Onisifor Ghibu]] *[[Dimitrie Ghica-Comănești]] *[[Grigore Ghica]] *[[Ioan Grigore Ghica]] *[[Ion Ghica]] (Gika) *[[Maria Ghițulică]] *[[Ion Gigurtu]] *[[Nicolae Giosan]] *[[Ion Gluvacov]] * [[Octavian Goga]] *[[Vasile Goldiș]] *[[Alexandru G. Golescu]] *[[Nicolae Golescu]] *[[Ștefan Golescu]] *[[Alina Gorghiu]] *[[Gheorghe Grigorovici]] *[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]] * [[Petru Groza]] *[[Cozmin Gușă]] *[[Ștefan Gușă]] (general) == H == *[[Pan Halippa]] *[[Nicolae Constantin Haralambie]] *[[Spiru Haret]] *[[Emil Hațieganu]] *[[Iulian Hatmanu]] *Karl Hohenzollern-Sigmaringen *[[George Homoștean]] *[[Emil Hurezeanu]] == I == * Avram Iancu *[[Traian Igaș]] *[[Ilie Ilașcu]] * [[Ion Iliescu]] *[[Ion Inculeț]] *[[Natalia Intotero]] *[[Natalia-Elena Intotero]] * [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis * [[Cazimir Ionescu]] *[[Constantin Dudu Ionescu]] *[[Magdalena Ionescu]] *[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017) *[[Ștefania Ionescu]] *[[Take Ionescu]] *[[Vladimir Ionescu]] *[[Florin Iordache]] *[[Eugenia Iorga]] * [[Nicolae Iorga]] * [[Martin Isac]] * [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]] * [[Konstantin Ipsilanti]] * [[Constantin Mugurel Isărescu]] *[[Mugur Isărescu]] *[[Mihai Ispas]] *[[Constantin Ivanovici]] *[[George Ivașcu]]? == J == * [[Atanase Joja]] * [[Lajos Jordáky]] * [[Iosif Jumanca]] == K == *[[Attila Kelemen]] *[[Hunor Kelemen]] *[[Carol Király]] *[[Mihail Kogălniceanu]] *[[Iosif Kovács]] == L == * [[Paul Lambrino]] *[[Alexandru I. Lapedatu]] *[[Elena Lasconi]] *[[Aurel Lazăr]] *[[Ilie Lazăr]] *[[Constantin Leonard]] *[[Carol Loncear]] * [[Vasile Luca]] (László Luka) *[[Vasile Lucaciu]] *[[Isac Ludo]] *László Lukács (Laszlo Luca) *[[Ioan Lupaș]] *[[Mihai Lupoi]] *Nicolae Lupu Costache ? == M == *[[Monica Macovei]] *[[George Macovescu]] *[[Virgil Măgureanu]] *[[Titu Maiorescu]] *[[Ioan Manciuc]] *[[Iulian Claudiu Manda]] *[[Corneliu Mănescu]] * [[Manea Mănescu]] * [[Ramona Mănescu]] * [[Iuliu Maniu]] * [[Mihail Manoilescu]] *[[Adrian Manolache]] *[[Gheorghe Manole]] * [[Nicolae Manolescu]] * [[Mioara Mantale]] *[[Gheorghe Manu]] *[[Béla Markó]] *[[Andrei Marga]] *[[Mihalache Mărgean]] *[[Alexandru Marghiloman]] *[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru) Marinescu]] *[[Ion C. Marinescu]] *[[Dan Marţian]] *[[Ion Gheorghe Maurer]] *[[Petre Mavrogheni]] *[[Radu Ștefan Mazăre]] *[[Dumitru Mazilu]] *[[Marian Mierlă]] *[[Teodor Meleșcanu]] *[[Eugen Mihăescu]] * Mihai I. (kralj) (1921-2017) *[[Ioana Mihăilă]] *[[Ion Mihalache]] *[[Gheorghe Mihoc]] *[[Vasile Milea]] (general) *[[Nicolae Militaru]] (general) *[[Marian Petre Miluț]] *[[Gheorghe Mironescu]] *Ion Mitilineu *[[Roxana Mînzatu]] *[[Nicolae Mișu]] *[[Alexandru Moghioroș]] *[[Stela Moghioroș]] *[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]]) *[[Anton Moisescu]] *[[Roman Moldovan]] *[[Mihail Montanu]] *Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]] *[[Ghiță Moscu]] *[[Dan-Ștefan Motreanu]] *[[Aurel Dragoş Munteanu]] *[[Neculai Munteanu]] *[[Ana Mureșan]] *[[Ilie Murgulescu]] == N == * [[Ferdinand Nagy]] * [[Zsolt Nagy]] * [[Adrian Năstase]] *[[Alexandru Nazare]] *[[Vasile Neacşa]] *[[Marian Neacșu]] *[[Ciprian Necula]] (Rom) *[[Marin Nedelcu]] *Liviu Negoita *[[Victor Negrescu]] *[[Paul Negriţiu]] *[[Dan Nica]] * [[Sergiu Nicolaescu]] * [[Alexandru Nicolau]] * [[Paul Niculescu]] *[[Grigore Niculescu-Buzești]] *[[Ion Niculi]]  * [[Sergiu Niță]] == O == *[[Cornel Onescu]] *[[Gabriel Oprea]] *[[Gheorghe Oprea]] *[[Leonard Orban]] *[[Ludovic Orban]] *[[Vlad Ovidiu]] == P == * Ion Pacepa? (''Securitate'') *[[Alexandru Paleologu]] *[[Gheorghe Pană]] *[[Florentin Pandele]] *[[Maria Paretti]] * [[Constantin Ion Parhon]] * [[Lucrețiu Pătrășcanu]] * [[Ana Pauker]] (1893–1960) * [[Marcel Pauker]] (1896–1938) *[[Nicolae Penescu]]-Comnen *[[Ștefan Peterfi]] *[[Anca Petrescu]] *[[Barbu Petrescu]] *[[Constantin Titel Petrescu]] *[[Dumitru Petrescu]] *[[Gheorghe Petrescu]] *[[Ioana Petrescu]] *[[Constantin Petrovicescu]] *[[Sorina Pintea]] *[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu) * [[Andrei Pleșu]] *[[Rovana Plumb]] * [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]] *[[Dănuț Pop]] *[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]] *[[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Călin Popescu-Tăriceanu]] * [[Cristian Popescu Piedone]] * [[Dumitru Popescu]] * [[Ion Popescu-Puțuri]] * [[Constantin Popovici]] *[[Mihai Popovici]] * [[Aurel Popovici]] * [[Tudor Postelnicu]] *[[Radu Preda]] *[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]] *[[Grigore Preoteasa]] *([[Constantin Prezan]]: maršal) *[[Silviu Prigoană]] * [[George Pruteanu]] *Demeter Puni (Dumitru Puni) * [[Hildegard Puwak]] == R == * [[Grigore Răceanu]] * [[Constantin Radu]] * [[Ion Radu]] * [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]] *[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]] *[[Mihail Ralea]] *[[Iosif Rangheț]] * [[Ion Rațiu]] * [[Leonte Răutu]] * [[Decebal Traian Remeș]] *[[Florin Roman]] * [[Petre Roman]] *[[Constantin Alexandru Rosetti]] *[[Maria Rosetti]] *[[Theodor Rosetti]] *[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]] * [[Ioan Rus]] *[[Iosif Rus]] (general) *[[Nifon Rusailă]] == S == * [[Mihail Sadoveanu]] *[[Andrei Șaguna]] *[[Leontin Sălăjan]] * [[Constantin Sănătescu]] *[[Marian Săniuță]] *<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi> *[[Nicolae Săveanu]] *[[Robert Sighiartău]] *[[Horia Sima]] *[[George Simion]] *[[Cristofor Simionescu]] *[[Alfred Simonis]] *[[Adrian Sîrbu]] *[[Marin Sorescu]] * [[Dan Șova]] * [[Ion Spătărelu]] *[[Ion Stănescu]] *[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]] *[[Constantin Stătescu]] *[[Pavel Ștefan]] *''Boris Stefanov Mateev'' *Nicolae ˛Stefanu˛tă *[[Constantin Stere]] *[[Barbu Alexandru Ştirbey]] *[[Alex Mihai Stoenescu]] *[[Nicolae Scarlat Stoenescu]] *[[Ion Stoian]] *[[Chivu Stoica]] *[[Gheorghe Stoica]] *[[Vasile Stoica]] *[[Constantin C. Stoicescu]] *[[Theodor Stolojan]] *[[Radu Stroe]] *[[Dimitrie Sturdza]] *[[Daniel Suciu]] *[[Ioan Suciu]] *[[Aleksander Sucu]] ([[Alexandru Suțu]]) *[[Mihael Sucu]] *[[Iosif Szasz]] *Zoltán Szövérfi == T == *[[Ludovic Takács]] *[[Doru Ioan Tărăcilă]] *[[Ioan Liviu Țâroiu]] *[[Claudiu Tărziu]] *[[Gheorghe Tătărescu]] *[[Iacob Teclu]] *[[Bujor-Bogdan Teodoriu]] *[[Eugen Teodorovici]] *[[Cristian Terheș]] *[[Nicolae Titulescu]] *[[Petre Tobă]] *[[Oana-Silvia Țoiu]] *[[Ioan Toma]] *[[Eugen Tomac]] *[[Ioan Totu]] *[[Virgil Trofin]] *[[Gheorghe Trosca]] (general) *[[Dragoș Tudorache]] *[[Mihai Tudose]]  == U == * [[Elena Udrea]] *József Uglar (Iosif Uglar) *[[Mihai Ungheanu]] * [[Mihai Răzvan Ungureanu]] *[[Doru Viorel Ursu]] *[[Ioan Ursu]] == V == *[[Nicolae Văcăroiu]] * [[Corneliu Vadim Tudor]] *[[Alexandru Vaida-Voevod]] *[[Vasile Vâlcu]] *[[Darius Bogdan Vâlcov]] *[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]] * [[Radu Vasile]]  *[[Lia Olguța Vasilescu]] * [[Ilie Verdeț]] * [[Teofil T. Vescan]]  * [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]] * [[Vasile Vîlcu]] *[[Constantin Vișoianu]] *Aurel Vlad *[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'') *[[Tudor Vladimirescu]] *[[Elena Vlăduc]] *[[Gelu Voican Voiculescu]] * [[Dan Voiculescu]] *[[Vlad Voiculescu]] *[[Gheorghe Constantin Voinea]] * [[Ștefan Voitec]]  * [[Varujan Vosganian]] == Z == * [[Duiliu Zamfirescu]] * [[Elena Zamfirescu]] == Glej tudi == * [[Seznam moldovskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]] [[Kategorija:Romunski politiki|*]] 2cwoyxzvsqsard2picunijlncknirnr 14 71484 6764952 464196 2026-10-13T22:58:54Z ~2026-55021-00 267300 6764952 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanski vojski v domovini]]. [[Kategorija:Vojska Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] 96k4l8y6r9yvljamvh81rkw2clrqvl7 0 72602 6764926 6763353 2026-10-13T20:52:33Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6764926 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km² ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km²)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Cankova–Tišina <small>('98)</small> |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Hodoš-Šalovci <small>('98)</small> |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika<br>Brezovica<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi <small>('94)</small><br>Podvelka-Ribnica <small>('98)</small> |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Hodoš-Šalovci <small>('98)</small> |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota <small>('94)</small><br>Cankova–Tišina <small>('98)</small> |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] l663nvzfgccpivuxg0p468ohngclba5 0 73026 6764975 6290221 2026-10-13T23:54:43Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6764975 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[fotograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * *[[Ottomar Anschütz]] *[[Gertrud Arndt]] (1903-2000) == B == * [[Oskar Barnack]] * [[Uta Barth]] * [[Bernd Becher]] & * [[Hilla Becher]] * [[Ruth Berlau]] * [[Ruth Bernhard]] * [[Hans Blohm]] * [[Karl Blossfeldt]] *[[Bill Brandt]] (nem.-angl.) * [[Marianne Brandt]] * [[Max Burchartz]] == E == * [[Hugo Erfurth]] *[[Frank Eugene]] (amer.-nem.) == D == * [[Minya Diez-Dührkoop]] * [[Rudolf Dührkoop]] == F == * [[Jockel Finck]] * [[Günther Förg]] == G == * [[Leif Geiges]] *[[Arnold Genthe]] * [[Gisela Getty]] * [[Tim N. Gidal]] * [[Wilhelm von Gloeden]] * [[Andreas Gursky]] == H == * [[Franz Hanfstaengl]] *[[Candida Höfer]] *[[Heinrich Hoffmann (fotograf)]] * [[Horst P. Horst]] *[[Axel Hütte]] == K == * [[Guillermo Kahlo|Carl Wilhelm Kahlo]] * [[Lajos Keresztes]] * [[Astrid Kirchherr]] * [[Harald Krichel]] * [[Hermann Krone]] * [[Germaine Krull]] * [[Fred Kuhne]] * [[Frank Kunert]] == L == * [[Karl Lagerfeld]] * [[Hans G. Lehmann]] * [[Raphael Eduard Liesegang]] * [[Peter Lindbergh]] (1944-2019) * [[Herbert List]] * [[Loretta Lux]] == M == * [[Florian Maier-Aichen]] * [[Felix H. Man]] *[[Oliver Mark]] * [[Willy Matheisl]] * [[Will McBride]] * [[Hansel Mieth]] * [[Andreas Müller-Pohle]] == N == *[[Alfred Naumann]] (1847-1917) *[[Helmut Newton]] (prv. Neustädter) (nemško-avstralski) == O == *[[Meret Oppenheim]] (nemško-švicarska umetnica) *[[Philipp von Ostau]] == P == *[[Helga Paris]] *[[Richard Peter]] *[[Franz Pfemfert]] *[[Avraham Pisarek]] * [[Guglielmo Plüschow]] == R == *[[Albert Renger-Patzsch]] *[[Leni Riefenstahl]] *[[Franz Roh]] * [[Michael Ruetz]] *[[Thomas Ruff]] == S == * [[Erich Salomon]] * [[August Sander]] (1876–1964) * [[Peter Sempel]] * [[Heinz Sielmann]] * [[Kristina Söderbaum]] * [[Heinz-Josef Stammel]] * [[Thomas Struth]] * [[Franziska Stünkel]] == T == * [[Gerda Taro]] * [[Peter Thomann]] * [[Wolfgang Tillmans]] *[[Albrecht Tübke]] == U == * [[Ellen von Unwerth]] == V == * [[Hermann W. Vogel]] == W == *[[Rolf Walther]] *[[Ernst Volland]] *[[Lothar Wolleh]] *[[Reinhart Wolf]] * [[Wols]] * [[Noah Wunsch]] == Y == * [[Yva]] (''Else Ernestine Neuländer-Simon'') (1900-1942) == Z == * [[Heinrich Zille]] (1858–1929) {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Fotografi]] [[Kategorija:Nemški fotografi|*]] itbcbu7i7xiirpsihrnlbjrjyvzrs3p 0 73564 6764938 6762293 2026-10-13T21:16:52Z ~2026-44996-51 264415 /* F */ 6764938 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (r. [[Pehani]]) (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Domen Finžgar]] *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Petra Hladnik]] *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Žiga Ogorelec]] *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Griša Planinc]] (herpetolog) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Nataša Poniž|Nataša (Tjaša)]] [[Nataša Poniž|Poniž]] (1925–2009) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] 7jzs66g15n1u48aq7px9bkvy2byousg 0 73662 6765032 6762473 2026-10-14T11:08:59Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6765032 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] *Ivan Pod... (učitelj) * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] li6pkffd9vws9z2p8blin2inp75xp2z 6765036 6765032 2026-10-14T11:16:10Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6765036 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] *Ivan Pod... (učitelj) * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 6gopge4unx69a7gbjcpd8759xaa6uwj 6765040 6765036 2026-10-14T11:20:30Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6765040 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] *Ivan Pod... (učitelj) * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] * [[Aleš Pušnik]] (učitelj) == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 7fnsn1bax1jkutf9066kk4h1vj6tz1z 6765045 6765040 2026-10-14T11:30:26Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6765045 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Sašo Krasnov]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] *Ivan Pod... (učitelj) * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] * [[Aleš Pušnik]] (učitelj) == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 17k7tb37qs5l045mqz55humyan3zuvq 0 74374 6765029 6761760 2026-10-14T10:57:25Z ~2026-45085-22 264465 /* 2025 */ 6765029 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]].''' == 1991 == * [[Robert Blinc]] - [[fizika trdne snovi]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] - [[umetna inteligenca]] * [[Vinko Dolenc]] - [[nevrokirurgija]] * [[Aleksandra Kornhauser]] - kemijsko izobraževanje in [[informatika]] * [[Dušan Mlinšek]] - [[gozdarstvo]] * [[Slavoj Žižek]] - [[filozofija]] == 1992 == * [[Lidija Andolšek-Jeras|Lidija Andolšek]] - [[ginekologija]] * [[Janez Peklenik]] - proizvodni sistemi * [[Gabrijel Kernel]] - [[fizika osnovnih delcev]] * [[Vladimir Klemenčič]] - [[socialna geografija|socialna]] in [[politična geografija]] == 1993 == * [[Vinko Kambič]] - [[otorinolaringologija]] * [[Vid Pečjak]] - [[psihologija]] * [[Anton Trstenjak]] - [[psihologija]]/[[teologija]] * [[Vito Turk]] - [[biokemija]] == 1994 == * [[France Bernik]] - [[literarna zgodovina]] * [[Stane Pejovnik]] - [[kemija]] * [[Zvonko Fazarinc]] - [[elektrotehnika]] * [[Dušan Keber]] - [[gerontologija]] * [[Slavko Splichal]] - [[komunikologija]] == 1995 == * [[Drago Kolar]] - [[kemijska tehnologija]] * [[Rado L. Lenček]] - [[primerjalno jezikoslovje]] * [[Dušan Repovš (matematik)]] - [[matematika]] * [[Veljko Rus]] - [[sociologija]] * [[Miha Tišler]] - [[organska kemija]] == 1996 == * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] - [[kemijsko inženirstvo]] * [[Boris Paternu]] - [[slavist]] * [[Ciril Rozman]] - [[interna medicina]] * [[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] - [[ekonomija]] == 1997 == * [[Nada Lavrač]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Silvo Devetak]] * [[Anuška Ferligoj]] == 1998 == * [[Milica Kacin-Wohinz]] - [[zgodovina]] * [[Berta Jereb]] - [[medicina]] * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] - [[slavistika]] == 1999 == * [[Andreas Moritsch]] - [[zgodovina]] * [[Dušanka Janežič]] - [[matematika]] * [[Jože Krašovec]] - [[teologija]] == 2000 == * [[Ludvik Toplak]] - [[pravo]] * [[Alojz Šercelj]] - [[biologija]] in [[geologija]] * [[Zoran Marij Arnež]] – [[medicina]] == 2001 == * [[Boris Žemva]] - [[anorganska kemija]] * [[Igor Emri]] - [[mehanika]] * [[Aleš Debeljak]] - [[kulturologija]] == 2002 == * [[Marjan Svetličič]] - [[mednarodni odnosi|mednarodni (ekonomski) odnosi]] * [[Pavel Poredoš]] - [[medicina]] * [[Milena Horvat]] - [[analizna kemija]] == 2003 == * [[Marija Kosec]] - [[material]]i * [[Damijan Miklavčič]] - [[elektrotehnika]] * [[Jože Trontelj]] - [[nevrologija]] == 2004 == * [[Hanno Hardt]] - [[komunikologija]] * [[Nikolaj Torelli]] - [[gozdarstvo]] * [[Vera Pompe Kirn]] - [[epidemiologija]] * [[Aleš Leonardis]] - [[računalniški vid]] == 2005 == * [[Aloiz Kralj]] * [[Ivan Kreft]] * [[Anton Gosar]] * [[Alojzij Marinček|Alojzij (Lojze) Marinček]] == 2006 == * [[Črtomir Zupančič]] == 2007 == * [[Andrej Šali]] * [[Jože Pirjevec]] == 2008 == * [[Boris Matija Peterlin]], profesor [[Interna medicina|interne medicine]], [[Mikrobiologija|mikrobiologije]], [[Imunologija|imunologije]] in vodja [[Laboratorij molekulske biologije|Laboratorija molekulske biologije]] ter imunologije na Kalifornijski univerzi v [[San Francisco|San Franciscu]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je svetovno znan raziskovalec človeškega virusa [[Imunska pomanjkljivost|imunske pomanjkljivosti]] poznane po imenu [[AIDS]]. Prejel je tudi nemško nagrado [[Alexander von Humboldt|Aleksandra von Humboldta]] za [[Virologija|virologijo]]. Je tudi častni profesor na [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], predava pa tudi na podiplomski šoli [[Institut Jožef Stefan|Instituta Jožef Štefan]]. Od leta 2005 je izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. == 2009 == * [[Bojan Mohar]], redni profesor matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki od leta 2005 deluje kot "Canada Research Chair" na univerzi Simona Frazerja v Vancouvru v Kanadi. == 2010 == Priznanje ni bilo podeljeno. == 2011 == * [[Jože Straus]], tržaški Slovenec, mariborski gimnazijec, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in doktor Univerze Ludwiga Maximiliana, ki od leta 1962 živi in znanstveno deluje v Münchnu in tudi drugod. Od leta 1973 je raziskovalec na Inštitutu Maxa Plancka za pravo intelektualnih dobrin in konkurenčno pravo. == 2012 == * [[Jure Piškur]], celjski gimnazijec, diplomant [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani]] je več kot 25 let deloval in živel v tujini. Leta 1988 je doktoriral na [[Avstralska narodna univerza|Avstralski narodni univerzi]] v Canberri. Po vrnitvi v [[Evropa|Evropo]] je ustanovil svojo skupino na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Od leta 2004 je deloval na [[Švedska|Švedskem]] kot profesor [[molekularna genetika|molekularne genetike]] Univerze v Lundu. Glavna raziskovalna področja so metabolizem gradnikov nukleinskih kislin, zdravljenje raka, primerjalna genomika in molekularna evolucija kvasovk.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2012/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. Pridobljeno 28. 10. 2013 |accessdate=2013-10-28 |archive-date=2019-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190416095407/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2012/ |url-status=dead }}</ref> == 2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>== * [[Tanja Dominko]], izredna profesorica na Worcestrskem politehničnem inštitutu v [[ZDA]]. Je svetovno priznana znanstvenica za raziskave matičnih celic, regenerativne medicine in tkivnega inženirstva, soavtorica vrste patentov za uporabo somatskih matičnih celic in tkivnega inženirstva ter ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica biotehnološkega podjetja. == 2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>== * [[Urška Vrhovšek]], izredna profesorica je 25 let živela in znanstveno delovala v tujini, pri čemer je ves čas ohranjala intenzivne strokovne stike z domovino. Bila je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike. * [[Jure Leskovec]] je profesor računalništva na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]] v [[ZDA]]. Tema njegovega raziskovalnega dela so velika družbena in informacijska omrežja ter družbeni mediji. Razvija statistične modele, ki opisujejo in napovedujejo vedenje ljudi ter razširjanje informacij v velikih spletnih sistemih, kot sta [[Facebook]] in [[Twitter]]. == 2015<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 1. december 2015}}</ref>== * [[:en:Matija_Strlič|Matija Strlič]] za prispevek k razvoju in ugledu Slovenije v znanosti in visokem šolstvu. Deluje kot redni profesor na področju [[znanost za dediščino|znanosti za dediščino]] na [[Univerzitetni kolidž v Londonu|Univerzitetnem kolidžu v Londonu]] in je tudi redni profesor analizne kemije na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. == 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> == * [[Sara Dolničar]] * [[Gregor Cevc]] * [[Igor Gregorič]] == 2017 == ''Priznanje ni bilo podeljeno''<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref> == 2018 == * [[Bogdan Povh]]<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/za-zivljenjsko-delo-nagrajena-zgodovinarka-in-fizik-117952.html |title=Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik |last=Pribošič |first=Miha |date=2018-11-28 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref> == 2019 == * [[Marc L. Greenberg]]<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref> == 2020 == * [[Boštjan Kobe]] == 2021 == * [[Saša Bajt]] == 2022 == * [[Nataša Obermajer]] == 2023 == * [[Maruša Bradač]] == 2024 == * [[Kristina Djinović-Carugo]] == 2025 == * [[Uroš Seljak]] == 2026 == * [[Andreja Gomboc]] == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] == Viri == {{sklici}} * [http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/ MVZT, podatki 1991-2005] *{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}} {{stublist}} [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti|*]] [[Kategorija:Seznami osebnosti|Ambasador Republike Slovenije v znanosti]] 4u3y41435ygjsfz7dcv3n3n5aw4b3yp 0 78061 6764905 6763840 2026-10-13T19:14:33Z ~2026-55035-94 267293 /* U */ 6764905 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Aleš Ahčan]] *[[Jana Ahčin]] *([[Roman Albreht]]) *[[Darija Aleksić]] *[[Marija Ambrožič P ko|Marija Ambrožič]] *[[Danijel Andolšek]] *[[Boštjan Antončič]] *[[Lojze Antončič]] *[[Jure Apih]] *[[Franc Arh]] *([[France Arhar]]) *[[Aleksander Aristovnik]] *[[Janez Artenjak]] * [[Jože Avšič]] *[[Miha Ažman]] == B == *[[Aldo Babič]] *[[Staša Baloh-Plahutnik]] *[[Bernard Brščič]] *[[Jurij Bajec]] (Srbija) *[[Aleksander Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] *[[Ivo Banič]] *[[Andrej Baričič]] *[[Majda Bastič]] *[[Maks Bastl]] *[[Vladimir Baša]] *[[Mojca Bavdaž]]? *[[Cene Bavec]]? *[[Slavka Becele Ranković]] (Srbija) * [[Hermina Bedjanič]] (r. [[Goll]]) *[[Maja Bednaš]] *[[Jani Bekő]] * [[Janko Belak]] *[[Jernej Belak]] *[[Lojze Berce]] *[[Živko Bergant]] *[[Mateja Berginc]] *[[Aleš Berk Skok]] *[[Gregor Berkopec]] *[[Barbara Bernik]] *[[Andrej Bertoncelj]] * [[Mara Bešter]] *[[Milena Bevc]] *[[Aleksander Bilimovič]] *[[Roberto Biloslavo]] *[[Franc Bizjak]] *[[Marijan Blejec]] * [[Dušan Bobek]] * [[Samo Bobek]] *[[Vito Bobek]] *([[Ludvik Bogataj]]) *([[Marija Bogataj]]) *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] *([[Rado Bohinc]]) *[[Franc Bohinc]] *[[Andreja Böhm]] *[[Darko Bohnec]] *[[Štefan Bojnec]] *[[Anton Bole|Anton (Tone) Bole]] *[[Velimir Bole]] *[[Jože Boncelj]] *[[Neven Borak]] *[[Darja Boršič]] *[[Klemen Boštjančič]] *[[Simona Bovha]] *[[Anton Božič]]? *[[Katerina Božič]] *[[Tilen Božič]] *[[Barbara Bradač Hojnik]] *[[Milan Bratec]]? *[[Borut Bratina]] *[[Tina Bratkovič Kregar]] *[[Lea Bregar]] *[[Milko Brezigar]] *[[Arjana Brezigar Masten]] *[[Franc Breznik]] *[[Andrej Briški]] *[[Boštjan Brumen]] * [[Borut Brus]] * ([[Marko Brus]]) *[[Branko Bučar]]? *[[Maja Bučar]] (r. [[Košak]]) * [[Janez Bukovec]] *[[Sonja Bukovec]] *[[Štefan Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] * [[Mirko Bunc]] *[[Anže Burger]] * [[Alojz Burja]] *[[Boris Butina]] == C == * [[Petra Cajnko]] * [[Aleš Cantarutti]]? * [[Gonzalo Caprirolo]] * [[Jaka Cepec]] * [[Aleš I. Cepič]] * [[Irena Cepič]] *[[Damir Cibic]] *[[Andreja Cirman]] *[[Boris Cizelj]]? * [[Jože Colarič]] *[[Franjo Cotič]] *[[Rudi Crnković]] *[[Barbara Culiberg]] *[[Dušan Cvetko]] * [[Milan Martin Cvikl]] *[[Davorin Cvilak]] == Č == * [[Matjaž Čačovič]] *[[Simon Čadež]] *[[Janko Čakš]] *[[Vesna Čančer]] *[[Barbara Čater]] *[[Tomaž Čater]] *[[Dušan Čehovin]] *[[Žiga Čepar]] * [[Bogdan Čepič]] *[[France Černe]] *[[Matej Černe]] *[[Vladimir Černe]] * [[Dragan Černetič]] * [[Bojan Černjavič]] *[[Ana Čertanec]] *[[Jože Andrej Čibej]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Mitja Čok]] *[[Vojko Čok]] *[[Jernej Čopič]] *[[Matjaž Črnigoj]] *[[Rafael Črv]] *[[Stanislav Čuber]]? *[[Uroš Čufer]] *[[Gregor Čušin (1914)]] == D == * [[Silvo Dajčman]] * [[Jadranka Dakič|Jadranka Dakić]] *[[Talib Damij]]? *[[Jože Damijan|Jože P. Damijan]] *[[Sandra Damijan]] *[[Janez Damjan]] *([[Ivo Daneu]]) *[[Stanko Debeljak]] *[[Frančiška Gabrijela Dedek]] *[[Friderik Degen]] *[[Matjaž Denac]] *[[Gabrijel Devetak]] *[[Srečko Devjak]] ml. * [[Alojz Deželak]] * [[Bogomir Deželak]] *[[Silva Deželan]] *[[Vlado Dimovski]] * [[Savo Dinjaški]] *[[Zvonimir Dintinjana]] *[[Tanja Dmitrović]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Veronika Dolar]] (ZDA) *[[Gregor Dolenc]] *Jože Dolenc? * [[Marjan Dolenc]] *[[Primož Dolenc]] *[[Andrej Dolinšek|Andrej (Franc) Dolinšek]] *[[Drago Dolinšek]]? *[[Lavoslav Dolinšek]] *[[Nives Dolšak]] *[[Polona Domadenik]] [[Muren (razločitev)|Muren]] *[[Miha Dominko]] *[[Petra Došenović Bonča]] *[[Darja Dovjak]]-[[Jelnikar]] *[[Zvone Dragan]] * [[Ciril Dragonja]] * [[Metod Dragonja]] *([[Josip Draksler]] - Povh) *[[Andrej Drapal]]? *[[Matej Drašček]] *[[Franček Drenovec]] * [[Lovro Dretnik]] *[[Slavko Drlje]] * [[Janez Drnovšek]] *[[Mateja Drnovšek]] *[[Robert Drobnič]] *[[Valter Drozg]] *[[Drago Dubrovski]] *[[Mojca Duh]] *[[Metod Dular]] * [[Ostoj Durjava]] == E == *[[Emil Erjavec]] *[[Jure Erjavec]] *[[Evgen Eržen]] *[[Tina Eržen]] *[[Silva Exel Škerlak|Silva Exel-Škerlak]] == F == * [[Ivo Fabinc]] *[[Zarjan Fabjančič]] *[[Daša Farčnik]] *[[Metka Farič]] *[[Igor Feketija]] *[[Aljoša Feldin]] *[[Liljana Ferbar Tratar]] *[[Bogomil Ferfila]] *[[Drago Ferfolja]] *[[Aljaž Ferk]] *[[Barbara Ferk]] *[[Hans Ferk]] *[[Mejra Festić]] * [[Drago Filipič]] * [[Tatjana Fink]] * [[Janvid Flere]] *[[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] *[[Helena Fortič]] *[[Matevž Frangež]] * [[Vladimir Frankovič]] * [[Stane Frim]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Lev Geržinič]] (1916—2012),[[Janez Gabrijelčič]] *[[Dušan Gačnik]] *[[Laris Gaiser]] *[[Marjan Gaspari|Marjan Dragotin Gaspari]]? *[[Mitja Gaspari]] *[[Ivan Geršak]] (1838-1911) *[[Lev Geržinič]] (1916-2012) *[[Miroslav Glas]] *[[Peter Glavič]] *[[Slavko Gliha]] *[[Tatjana Globokar Kristan]] *[[Jože Glogovšek]] *[[Pavle Gmeiner]] *[[Viljenka Godina]] *[[Bruno Gombač]] *[[Mojca Gornjak]] *[[Andrej Gosar]] *[[Hermina Govekar Vičič]] *([[Janez Grad]]) *[[Ivo Gregorc]] *[[Monika Gregorčič]] *[[Aleksandra Gregorič]] *[[Danilo C. Gregorič]] *[[Aleš Groznik]] *[[Peter Groznik]] *[[Jože Gričar]] *[[Jan Grobovšek]] *[[Andraž Grum]] * [[Irma Gubanec]] *[[Dragotin Gustinčič]] == H == *([[Herta Haas]]) *[[Valentin Hajdinjak]] *[[Anton Hauc]] *[[Lidija Hauptman]] *[[Peter Hawlina]] *[[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] * [[Toussaint Hočevar]] *[[Marjeta Horjak]] * [[Andrej Horvat]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri]]) [[Franc Horvat (politik)|Horvat]]? *[[Liljana Horvat]] *[[Tone Hrastelj|Tone (Anton) Hrastelj]] *[[Karmen Hren]] *[[Blaž Hribar]] *[[Samo Hribar]] *[[Nevenka Hrovatin]](-Vodopivec) * [[Jože Hujs]] * [[Margit Hujs]] *([[Dušan Hvalica]]) == I == * [[Aleksander Igličar]] *Branko Ilič (1969-2023) *[[Matjaž Iršič]] * [[Rado Iršič]] * [[Tanja Istenič]] *[[Bojan Ivanc]] *([[Šime Ivanjko]]) *[[Štefan Ivanko]] *[[Mirjana Ivanuša Bezjak]] * [[Zvonko Ivanušič]] == J == * [[Gregor Jagodič]] * [[Timotej Jagrič]] *[[Vita Jagrič]] *[[Andreja Jaklič]] *([[Jurij Jaklič]]) *[[Marko Jaklič]] (1962) *[[Mirko Jamar]] * [[Mirko Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]]? *[[Juro Jan]] * [[Marija Janc]] *[[France Jančar]] * [[Božo Jašovič]] * [[Boštjan Jazbec]] * [[Marko Jazbec]] * [[Saša Jazbec]] *[[Risto Jelačin]] *([[Barbara Jelčić]]) *[[Milan Jelenc]] *[[Dejan Jelovac]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Jožef Jeraj]] *[[Mitja Jeraj]] * [[Andreja Jerina]] * [[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Leon Jerovec]] * [[Miha Ješe]] *[[Peter Ješovnik]] * [[Janez Jug]] *[[Ilja Jurančič]] *[[Tonka Jurejevčič]] *[[Milan Jurše]] *[[Gorazd Justinek]] == K == *[[Štefan Kadoič]] *[[Alenka Kajzer]] *[[Štefan Kajzer]] *[[Odo Kalan]] *[[Zdravko Kaltnekar]] *[[Helena Kamnar]] *[[Vida Kampuš Trop]] *[[Marjan Kandus]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Jernej Kastelic]] - Jerry *[[Robert Kaše]] *[[Blaž Kavčič]] *[[Klemen Kavčič]] *[[Slavka Kavčič]] *[[Ferdinand Kenda]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Lojze Kersnič]] *[[Nuša Kerševan]] *[[Miro Kert]] *[[Dragan Kesič]] *[[Aleksandar Kešeljević]] *[[Lojze Kiauta]] *([[Boris Kidrič]]) *[[Dušan Kidrič]] *[[Neda Kladnik]] *[[Rado Klančar]]? *[[Edo Klanšek]] *[[Marijan Klemenc]] *[[Vlado Klemenčič]] *[[Tone Klemenčič]] *[[Peter Klopčič]] *[[Maja Klun]] *[[Aljaž Kmecl]] *[[Ula Kmecl]] *[[Zdenko Knez]] *[[Jožica Knez Riedl]] *[[Ljubica Knežević Cvelbar]] *[[Ljubomir Knop]] *[[Svetko Kobal]] *[[Branko Kocbek]] *([[Marijan Kocbek]]) *[[Andrej Kocič]] *[[Andreja Kodrin]] *[[Lidija Kodrin]] *[[Robert Kokalj]] *[[Majda Kokotec Novak]] *[[Iztok Kolar]] *[[Tomaž Kolar]] *[[Franc Koletnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Darko Končan]] *[[Maja Konečnik Ruzzier]] *[[Boris Konte]] *[[Vojan Konvalinka]] *[[Janez Kopač]] *[[Romana Korez Vide]] *[[Bojana Korošec]] *([[Štefan Korošec]]) *[[Branko Korže]] *[[Uroš Korže]] *[[Alojz Kosi]] *[[Mateja Kos Koklič]] *[[Tomaž Kostanjevec]] *[[Črt Kostevc]] *[[Marko Košak]] *[[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]] *[[Janko Košir]] *[[Miran Košmelj]] *([[Blaženka Košmelj Jeriček]]) *[[Drago Kotnik]] *[[Paricia Kotnik]] *[[Bogomir Kovač]] *[[Jurij Kovač|Jurij (Jure) Kovač]] *[[Mateja Kovač]]? *[[Mitja Kovač]]? *[[Andrej Kovačič]] *[[Saša Kovačič]]? *[[Vili Kovačič]] *[[Damjan Kozamernik]] *[[Stanko Koželj]] *[[Davorin Kračun]] *[[Tine Kračun]] *([[Sergej Kraigher]]) *[[Tomaž Kraigher]] *[[Marjan Krajnc (ekonomist)]] *[[Dušan Krajnik]] *[[Edita Krajnović]] ([[Kuhelj]]) *[[Janko Kralj (ekonomist)]] *[[Rok Kralj]] *[[Milena Kramar Zupan]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Edi Kraus]] *[[Teodor Kravina von Cronstein]] *[[Marko Kremžar]] *[[Gvido Kres]] * [[Damijan Kreslin]] *[[Marjan Krisper (1911)]] *[[Anka Kristan]] * [[Franci Križanič]] * [[Tomaž Križnik]] *[[Dejan Krušec]] *[[Ermin Kržičnik]] *[[Aleš Kuhar]] *[[Stanka Kukar]] *[[Andrej Kumar]] *[[Jožef Kunič]] *[[Anton Kupljen]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) *[[Igor Kušar]] *[[Jože Kušar]] *[[Kir Kuščer]] *[[Breda Kutin]] == L == *([[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]]) *[[Borut Marko Lah]] *[[Emil Lah]] *[[Mariča Lah]] *[[Tine Lah]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Ivan Lapajne (ekonomist)]] *[[Suzana Laporšek]] *[[Ivan Lavrač]] *[[Ivo Lavrač]] *[[Vladimir Lavrač]] *[[Jože Lavrič]] *[[Mitja Lavrič]] *[[Lojze Leb]] *[[Sonja Sibila Lebe]] *[[Konrad Lenasi]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Marina Letonja]] *[[Andrej Levičnik]] *[[Jože Levstik]]? *[[Mirko Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] *[[Blaž Lipičnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Filip Lipovec]] *[[Iztok Lipovšek]]? *[[Janez Ločniškar]] *[[Nataša Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Klavdij Logožar]] *[[Aleš Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]] *[[Igor Lončarski]] *[[Franc Lorbek]] *[[Evgen Lovšin]] *[[Jovan Lukovac]] *[[Andreja Lutar Skerbinjek]] == M == *[[Jože Maček]] *[[Jakob Franc Mahr]] & sin Artur *[[Boris Majcen]] *[[Avgust Majerič]] *[[Branko Majes]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Boris Makovec]] *[[Maja Makovec Brenčič]] >> [[Maja Zalaznik]] *[[Janez Malačič]] *[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]] *''Anton Manfreda'' *[[Mojca Marc]] *[[Pavel Marc]] (1902-97) *[[Rudolf Marc]] *[[Matej Marinč]] *[[Denis Marinšek]] *[[Jože Markič]] *[[Mirko Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Tanja Markovič Hribernik]] *[[Ferdinand Marn]] *[[Karel Marn]] *[[Rudolf Marn]] *[[Drago Marolt]] *[[Janez Marolt (strojnik)]] *[[Janko Marovt]] *[[Igor Masten]] *[[Cene Matičič]] *[[Ervin Maurič]] *[[Ksenija Maver]] *[[Miran Mejak]] *([[Janez Mekinc]]) *[[Dane Melavc]] *[[Aleš Mendiževec]] * [[Igor Matjašič]] *[[Patricia A. Meglich]] *[[Jernej Mencinger]] *[[Jože Mencinger]] *([[Peter Merc]]) *[[Viljem Merhar]] *[[Ivan Meško]]? *[[Maja Meško]]? *[[Tanja Mihalič]] *[[Miran Mihelčič]] *[[Katarina Katja Mihelič]] *[[Peter Mikeln]] *[[Ciril Mikl]] *[[Andrej Miklavčič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Borut Milfelner]] *[[Franko Milost]] *[[Cveta Mlakar]] *[[Dijana Močnik]] *[[Josip (Rastko) Močnik]] (st.) *[[Mojmir Mrak]] *[[Dušan Mramor]] *[[Mićo Mrkaić]] *[[Stane Mrzlikar]] * [[Matjaž Mulej]] *[[Damijan Mumel]] *([[Vladimir Murko]]) *[[Nika Murovec]] *Petra Marušič == N == *[[Andrej Nabergoj]] *([[Črtomir Nagode]]) *[[Vesna Nahtigal]]? *[[Matjaž Nanut]] *[[Vladimir Nanut]] *[[Zlatko Nedelko]] *[[Anton Nemec]] *[[Janez Nemec]] *[[Ivan Nerad]] *[[Oto Norčič]] *[[Aleš Novak]] *[[Lojze Novak (ekonomist)]] *[[Lovro Novak]] *[[Matjaž Novak]] *[[Jože Novinšek]] == O == *[[Henrik Oblak]] *[[Andrej Ocvirk]]? *[[Anton Ogorelc]] *[[Marko Ogorevc]] *[[Irena Ograjenšek]] *[[Anton Ogrin]] *[[Albin Ogris]] *[[Miloš Omahen]] * [[Igor Omerza]] * [[Žan Jan Oplotnik]] *[[Miloš Oprešnik]] *[[Frank Orazem]] *[[Peter F. Orazem]] *[[Tadej Oražem]] *[[Iztok Ostan]] *[[Biserka Ošlaj]] *[[Rasto Ovin]] *[[Jože Ovsenik]] (1936?-2021) *([[Marija Ovsenik]]) *[[Milica Ozbič]] == P == *[[Marko Pahor]] *[[Ivan Panjek]] (Trst) *[[Bojan Papič]] *[[Franc Pauko]] *[[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Nina Pavčnik]] *[[Gorazd Pavlek]] *[[Josip Pavlica]] *[[Peter Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Zdravko Pečar]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Darja Peljhan]] *[[Jože Penca]] *[[Sandra Penger]] *[[Vladimir Perhavec]]? *[[Franjo Perić]] *[[Franc Pernek]] *[[Marjan Peršak]] *[[Nada Pertot]] * [[Vladimir Pertot]] *[[Milena Pervanje|Milen(k)a Pervanje]] *[[Petra Petan]] *[[Lojze Peterle]] *[[Judita Peterlin]] *[[Tea Petrin]] *[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] *[[Primož Pevcin]] * [[Rado Pezdir]] *[[Gregor Pfajfar]] *[[Lovrenc Pfajfar]] *[[Ervin Pfeifer]] *[[Edo Pirkmajer]]? *[[Fedor Pirkmajer]]? *[[Joško Pirnar]]? *[[Alojz Pirnat (ekonomist)]] *[[Franka Piskar]] *[[Aleksandra Pisnik]] *[[Janez Planina]] *[[Boris Pleskovič]] *[[Gregor Počkar]] *[[Milojka Počuča]] *[[Alfonz Podgorelec]]? *[[Peter Podgorelec]]? *([[Slavko Podmenik]]) *[[Boris Podobnik]] ? *[[Ana Podvršič]] ? *[[Jože Pogačnik (1927)]] * [[Jože Pokorn]] * [[Sašo Polanec]] * [[Andrej Pompe]] *[[Nina Ponikvar]] *[[Vojko Potočan]] *[[Alojzij Potočnik (politik)|Alojzij Potočnik]] *[[Drago Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] *[[Janko Potočnik (turistični strokovnjak)]] *[[Vekoslav Potočnik]] *[[Franc Poznič]] *[[Danilo Požar]] * [[Janez Prašnikar]] *[[Vesna Prašnikar]] *[[Zdravko Praznik]] *[[Vladimir Pregelj]] *[[Gvidon Pregl|Gvido(n) Pregl]] *[[Slavko Pregl]] *[[Živko Pregl]] *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *[[Vinko Prelog]] *[[Dragan Premrov]]? *[[Edvin Premrov]] *[[Bojan Pretnar]] *[[Valentina Prevolnik Rupel]] *[[Majda Prijon]] *[[Igor Prodan]] *[[Irena Prijović]]? *[[Viljem Pšeničny]] *([[Mirko Pšunder]]) *[[Danijel Pučko]] *[[Ksenija Pušnik]] == R == * [[Božidar Race]] *[[Darja Radić]] *[[Dušan Radonjič]] *[[Gregor Radonjič]]? *[[Andrej Rant (bančnik)|Andrej Rant]]? *[[Melita Rant]] *[[Vasja Rant]] *[[Matevž Rašković]] *[[Vojka Ravbar]] *[[Miroslav Rebernik]] *[[Ludvik Rebeušek]] *[[Tjaša Redek]] *[[Miroslav Rednak]] *[[Izidor Rejc]] *[[Adriana Rejc Buhovac]] *([[Miroslav Rednak]]) *[[Franjo Renko]] *[[Leon Repovž]] *[[Gortan Resinovič]]? *[[Ivan Ribnikar]] *[[Mira Rihtarič]] *[[Alenka Rismal]] *[[Roman Rogelj]] *[[Matija Rojec]] *[[Iča Rojšek]] (''Ivanka Rojšek'') *[[Dejan Romih]] * [[Anton Rop]] * [[Dejan Romih]] * [[Aja Ropret Homar]] * [[Marko Ropret]] *[[Jože Rovan]] (st./ml.) *[[Črtomir Rozman]] *[[Rudi Rozman]] *[[Jožef Rues]] *[[Lado Rupnik]] *[[Viljem Rupnik]] *[[Borut Rusjan]] *[[Rudi Rutar]] *[[Mitja Ruzzier]] *[[Miran Rybář]] == S == *Jože Sadar? *[[Jože Sambt]] *[[Hinko Samec]]? *[[Boris Sancin]] *[[Davor Savin]] (Hrvat) *[[Simon Savšek]] *[[Goga Sedmak]] *[[Aleksander Sekavčnik]] *[[Cvetka Selšek]] *[[Peter Senčar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Stanka Setnikar Cankar]] *[[Pavle Sicherl]] *[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]] *[[Nada Sfiligoj]] *[[Ivan Simič]] ? *[[Marko Simoneti]] *[[Rino Simoneti|Rino (Mirko) Simoneti]] * [[Ljubo Sirc]] *[[Janez Sirše]] *[[Mitja Skitek]] *[[Renata Slabe Erker]] *[[Anton Slapernik]] *[[Sergeja Slapničar]] *[[Alenka Slavec]] *[[Jolanda Slokar]] *([[Janko Smole]]) *[[Boris Snoj]] *[[Stanislav Soban]] *[[Lojze Sočan]] *[[Josip Sodnik]] *[[Ferry Souvan]] *[[Adi Sovinc]] *[[Martin Spindler]]? *[[Rok Spruk]] *[[Andrej Srakar]] *[[Vekoslav Sršen]]? *([[Gojko Stanič]]) *[[Tatjana Stanimirović]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Peter Stanovnik]] *[[Sašo Stanovnik]] *[[Tine Stanovnik]] *[[Aljaž Stare]] *[[Egon Stare]] *[[Leon Stare]] *[[Metka Stare]] *[[Andrijana Starina Kosem]] *[[Bojan Starman]] *Danijel Starman (1962) *[[Franc Stegenšek]] *[[Mitja Steinbacher]] *[[Draga Stepko]] *[[Simona Sternad Zabukovšek]] *[[Jure Stojan]] *[[Dušan Strahinja]] (Hrvat) *[[Sebastjan Strašek]] *[[Jože Strelec]]? *[[Rok Stritar]] *[[Nada Stropnik]] *[[Lojze Struna]] *[[Igor Stubelj]] *[[Franc Sunčič]] *[[Andrej Sušjan]] *[[Urban Sušnik]] *[[Anja Svetina Nabergoj]] *([[Andrej Svetličič]])? *[[Marjan Svetličič]] *[[Sibil Svilan]] == Š == * [[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim? * [[Zvonka Šarman]] *[[Simona Šarotar Žižek]] *[[Karel Šavnik (mlajši)|Karel Šavnik]] *[[Štefan Ščap]] *[[Živko Šifrer]] *[[Gustav Šimic]] *[[Tibor Šimonka]]? *([[Dušan Šinigoj]]) *[[Karin Širec]] *[[Slavko Širca]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Maksimilijan Šiško]] *[[Boris Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] *[[Majda Škerbic]] *[[Janez Škerjanec]] * [[Silva Exel Škerlak|Silva (Exel) Škerlak]] *[[Miha Škerlavaj]] *([[Bojan Škof]]) *[[Matija Škof]] *[[Aleksander Škraban]] *[[Rok Škrinjar]] *Janez Nepomuk Šlakar/Schlaker *[[Sonja Šlander Wostner]] *[[Magda Šmon]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Štefan Šoba]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Jože Špindler]] *[[Aleks Štakul]] *[[Aleksander Štefanac]] *[[Mitja Štefančič]] (Italija) *[[Franjo Štefanec]] *[[Vilko Štern]] *[[Franjo Štiblar]] *[[Milena Štifter Vršnik]] *[[Eva Štravs Podlogar]] *[[Tjaša Štrukelj]] *[[Štefan Šumah]] *[[Janez Šumi]] *[[Dagmar Šuster]]? *[[Hana Šuster Erjavec]] *[[Boris Šuštar]] * [[Janez Šušteršič]] *[[Matej Švigelj]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Maks Tajnikar]] *[[Zvonimir Tanko]] *[[Savo Tatalović]] *[[Branka Tavčar]] *[[Franjo Tavčar]] *[[Mitja Tavčar|Mitja I. Tavčar]] *[[Zlata Tavčar]] *[[Metka Tekavčič]] *[[Richard Teltscher]] *[[Mitja Terčon]] *[[Tina Teržan]]? *[[Sergij Thorževskij]] *[[Lidija Tičar Padar]] *[[Boris Tomažič (ekonomist)]] *[[Mojca Tomažin]] *[[Polona Tominc]] *([[Ludvik Toplak]]) *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]], svetovalka predsednice Evropske komisije *[[Dušan Tratnik]] * [[Franc Trček (agrarni ekonomist)|Franc Trček]] *[[Franc Tretjak]] *[[Sonja Treven]] * [[Peter Trkman]] *[[Anita Trnavčević]] *[[Ferdinand Trošt]] *[[Nada Trunk Širca]] *[[Igor Trupac]] *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] *[[Jernej Turk]]? *[[Primož Turk]] *[[Tomaž Turk]]? == U == *[[Andrej Udovč]] *[[Mateja Udovč]]? *[[Boštjan Udovič]] *[[Stane Uhan]] *[[Igor Umek]] *[[Maja Uran Maravič]]/Maja Uran Maravić *[[Filip Uratnik]] *[[Duško Uršič]] *([[Janez Usenik]]) *Maja Urlep == V == *[[Alojzij Vadnal]] *[[Katja Vadnal]] *[[Boris Vadnjal]] *[[Jaka Vadnjal]] *[[Mateja Vadnjal]] *[[Mojca Vadnov]] *[[Aleš Vahčič]] *[[Uroš Vajgl]] *[[Stane Valant]]? *[[Vlado Valenčič]] *[[Aljoša Valentinčič]] *[[Davorin Valentinčič]] *[[Boštjan Vasle]] *[[Vasja Vehovar]]? *[[Miroslav Verbič]] *[[Draško Veselinovič]] *[[Draško Veselinovič|Rado Veselinovič]] *[[Danilo Vezjak]] *[[Ana Vezovišek]] *[[Irena Vida]] *[[Franc Vidic]] *[[Zdenka Vidovič]] *[[Mirko Vintar]]? *[[Andrej Vizjak (poslovnež)]] *[[Milan Vodopivec (ekonomist)|Milan Vodopivec]] *[[Robert Vodopivec]] *[[Dolfe Vogelnik]] *[[Danilo Vojska]] *[[Robert Volčjak]] *[[Marko Voljč]] *[[Anton Vorina]] *[[Vinko Vovk]] *[[Rudi Vračko]] *Vraničar? *Dejan Vreča *[[Igor Vrečko]] *[[Nevenka Vremec]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Egidij Vršaj]] *[[Ludvik Vrtačič]]? *[[Vilko Vujčič]] *[[Janez Vuk]] == W == * [[Hugo Weiss]] *[[Iztok Winkler]]? *[[Peter Wostner]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Stanislava Zadravec Caprirolo]] *[[Jože Zagožen]] *[[Katarina Zajc|Katarina "Katra" Zajc]] (=? [[Katja Zajc Kejžar]])? *[[Jože Zakonjšek]] *[[Egon Zakrajšek (1967)]] *[[Drago Zalar]] *[[Maja Zalaznik]] (ex [[Maja Makovec Brenčič]]) *[[Maja Zaman Groff]] *[[Bruno Završnik]] *[[Dušan Zbašnik]] *[[Franc Zelenik]] *[[Ratko Zelenika]] *[[Boris Zidarič]] *[[Josip Zohil]] ? *[[Mark Zupan]] *[[Nada Zupan]] == Ž == *[[Vesna Žabkar]] *[[Viktor Žakelj]] *[[Žiga Žarnić]] *[[Ciril Žebot]] *[[Zdenka Ženko]] *[[Breda Žerjal]]? *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] *[[Branko Žibret]] *[[Matjaž Žigon]] *[[Boris Živec]] *[[Jan Žižek]] * [[Egon Žižmond]] *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] *[[Jana Žnidaršič]] *[[Truda Žoher Durjava]] *[[Anton Žunič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ekonomisti]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Slovenci]] 2twb37yz6hq1pgd8ncrjf7mal6a0owu 0 81750 6764945 6554847 2026-10-13T21:55:39Z ~2026-44996-51 264415 /* Pregled arhipelagov (otočij) */ 6764945 wikitext text/x-wiki [[Slika:Satellite photo Tuamotus.JPEG|thumbnail|Arhipelag [[Tuamoto|Tuamotu]]]] '''Otočje''' ali '''arhipelag''' je skupina [[otok]]ov enake [[geologija|geološke]] zgradbe ali nastanka. Arhipelag (iz [[grščina|grščine]] ''arhipel'', otok, otočje) je prvotno ime za velike otoške skupine v [[Egejsko morje|Egejskem morju]], ki obsegajo [[severni Sporadi|Severne]] in [[Južni Sporadi|Južne Sporade]], [[Kikladi|Kiklade]], [[Dodekanez]] in [[Kreta|Kreto]]; v [[Antika|antiki]] tudi vse [[morje]] med [[Grčija|Grčijo]] in [[Anatolija|Malo Azijo]] s pripadajočimi otočjem. Pozneje se je izraz razširil tudi na druge otoške skupine npr. [[Malajski arhipelag]]. Arhipelag običajno nastane na odprtem morju, včasih pa celo v bližini [[Celina|celine]]. == Pregled arhipelagov (otočij) == '''Afrika''' * [[Bijagos]] ([[Gvineja Bissau]]) * [[Otočje Dahlak]] ([[Eritreja]], [[Rdeče morje]]) * [[Komori]] (Mesečevo otočje) * [[Sejšeli]] * [[Maskareni]] ([[Mavricij]]) (& [[Otočje Chagos]]) * [[Sokotra]] je navečji otok v arhipelagu štirih otokov v Adenskem zalivu (pripada [[Jemen|Jemnu]]) * [[Zanzibarsko otočje]] * [[Sveti Tomaž in Princ]] (v Gvinejskem zalivu); * [[Zelenortski otoki]] * [[Tristan da Cunha]] (sredi [[Atlantik|Atlantika]]) '''Azija''' * [[Filipini]] * [[Japonsko otočje]] * [[Komandantovi otoki]] * [[Kurilsko otočje]] * [[Lakadivi]] * [[Maldivi]] * [[Andamanski in Nikobarski otoki]] * [[Sejšeli]] * [[Malajsko otočje]] (''Malezijski arhipelag''), tudi [[Sundski otoki]] in [[Mali Sundski otoki]]; [[Moluki]] * [[otočje Rjukju]] in [[Okinava]] (& Otočje [[Sakišima]]) * [[Spratlyjevo otočje]] * [[Otočje Paracel]] * [[Komandantovi otoki]] * [[Nova dežela]] * [[Severna dežela]] * [[Novosibirski otoki]] ([[Ljahovski otoki]] na severu, [[Anžujevi otoki]] na jugu, ter manjši [[De Longovi otoki]]) * [[Prinčevi otoki]] '''Evropa''' * v [[Sredozemlje|'''Sredozemlju''']]: ** Otočja v [[Egejsko morje|Egejskem morju]]: *** [[Dodekanez]], [[Kikladi]], [[Sporadi]], severni in vzhodni [[Egejski otoki]], [[Kreta]] s sosednjimi otoki (mdr. [[Dionizovi otoki]]), [[Saronski otoki]] ** [[Jonski otoki]] (Grčija) ** [[Malta (otok)|Malta]], Gozo... ([[Malteško otočje]]) ([[Malta]]) ** [[Pelagijsko otočje]] (Italija) ** [[Eolsko otočje]] (tudi Liparsko otočje) (Italija) ** [[Lerinski otoki]] ({{lang-fr|Îles de Lérins}}, ''Archipel lérinien''), [[Otočje Frioul]], Îles d'Hyères (Îles d'Or), [[Marsejsko otočje]] (Francija) ** [[Toskansko otočje|Toskansko]], [[Pontinsko otočje|Pontinsko]], [[Neapeljsko otočje|Neapeljsko]] ([[Flegrejsko otočje]]), [[Egadsko otočje]] (v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]]); [[Otočje Sulcis]] (pri Sardiniji) ** zahodnojadranski otoki: [[Beneška laguna|Beneški lagunski otoki]], [[Gradeška laguna|Gradeški]] otoki, [[Tremitsko otočje]] (Italija) ter ** vzhodnojadranski otoki: [[Brioni]], [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrsko otočje]], [[Kornati]], [[Dalmatinski otoki]], [[Peklenski otoki]], [[Korčulsko otočje]], [[Elafitski otoki|Elafiti]] (vse na Hrvaškem) ** [[Palagruški otoki]] (sredi Jadrana, Hrvaška) * v [[Baltsko morje|Baltiku]]: ** [[Stockholmski arhipelag]] (Švedska) ** [[Alandski otoki]] (Finska) ** zahodnoestonski arhipelag ([[Estonija]]) ** [[Dansko otočje]] ([[Danska]]) * [[Azori]] * [[Britansko otočje]] ** [[Otoki Scilly]] ** [[Irska (otok)|Irska]] s pripadajočimi otoki *** [[Aranski otoki]] ** [[Hebridi]] ([[Notranji Hebridi|Notranji]], [[Zunanji Hebridi|Zunanji]]) ** [[Severni otoki]] ([[Škotska|Škotske]]) *** [[Orkneyjski otoki]] *** [[Shetlandski otoki]] * [[Dežela Franca Jožefa]] * [[Ferski otoki]] * [[Frizijski otoki]] * otoki ob bretonski obali * [[Narodni park galicijski atlantski otoki|Galicijski atlantski otoki]] (otočja Cíes, Ons, Sálvora in Cortegada) * [[Islandija]] s pripadajočimi manjšimi oto(č)ki (posebej [[Vestmanski otoki]]) * [[Kanalski otoki]] ** otoki [[Chausey]] (francoski Kanalski otoki) * [[Lofoti]] * [[Soloveško otočje]] /"[[Solovki]]" v [[Belo morje|Belem morju]] * [[Svalbard]] ==== Severna Amerika ==== * [[Kanadsko arktično otočje]] ([[Arktični arhipelag]]) * [[Aleuti]] * [[otočje Kodiak]] * [[Aleksandrov arhipelag]] * [[Tisoč otokov]]?/[[Otoki San Juan]] /[[Otoki kraljice Šarlote]], (''Haida Gwaii'') * [[Kanalsko otočje]] (''Channel Islands of California'') * [[Bermudski otoki]] * [[Apostolski otoki]] * [[Magdalenski otoki]] * [[Nova Fundlandija]] s pripadajočimi otoki * [[Otoki Revillagigedo]] (Mehika) * [[Saint-Pierre in Miquelon]] '''Srednja Amerika''' * [[Bahamsko otočje]] * [[Karibsko otočje]] ** [[Deviški otoki]] ** Islas de la Bahias ** [[Kajmanski otoki]] ** [[Veliki Antili]] ** [[Mali Antili]]: [[Privetrni otoki]], [[Zavetrni otoki]], [[Nizozemski Antili]]) '''Južna Amerika''' * [[Galapaški otoki]] * [[Falklandski otoki]] * [[Ognjena zemlja]] * [[Otočje Rosario]] '''Oceanija''' * [[Melanezija]] * [[Mikronezija]] * [[Polinezija]] * [[Tonga]] * [[Otoki Midway]] * [[Salomonovi otoki]] * [[Havaji]] * [[Fidži]] * [[Ekvatorsko otočje]] * [[Samoa]] * [[Tonga]] * [[Vanuatu]] (prej Novi Hebridi) * [[Cookovi otoki]] * [[Maršalovi otoki]] * [[Marijansko otočje]] * [[otočje Bounty]] * [[Aucklandovi otoki]] * [[Tuamotu]] * [[Societe]] * [[Pitcairnski otoki]] * [[Wallis in Futuna]] '''Podantarktični otoki''' * [[Antipodi (otočje)|Antipodi]] * [[Ballenyjevi otoki]] * [[Kerguelenovi otoki]] * [[Otočje Crozet|Crozetovi otoki]] * [[Južni Orkneyjski otoki]] * [[Južni Shetlandski otoki]] * [[Južni Sandwichevi otoki]] '''Azija/Amerika''' ([[Beringov preliv]]) * [[Diomedova otoka]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|arhipelag|Arhipelag}} {{Zbirka|Category:Archipelagoes|Arhipelag}} {{stublist}} [[Kategorija:Otočja|*]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] {{normativna kontrola}} ovzq1rl7qgx4581f577osf5q1h2tf2g 0 83002 6764793 6038014 2026-10-13T15:36:11Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Carlo Scarpa''', [[Italijani|italijanski]] [[arhitekt]], * [[2. junij]] [[1906]], [[Benetke]], † [[28. november]] [[1978]], [[Sendai]], [[Japonska]]. Scarpa je znan kot eden najpomembnejših arhitektov [[20. stoletje|20. stoletja]]. Imel je poseben občutek za izbiro materialov. Izbiral je predvsem suhe materiale, kot so [[jeklo]], [[les]], [[steklo]], [[železo]], [[marmor]], [[baker]]. == Življenjepis == [[Slika:2003 04 03-05 172VeronaCastelloVecchio.JPG|thumb|right|Muzej Castelvecchio v Veroni]] Carlo Scarpa se je rodil 2. junija 1906 v Benetkah. Njegov oče je bil učitelj na osnovni šoli. Ko je bil star 2 leti so se preselili v [[Vicenza|Vicenzo]], kjer je Carlo kasneje obiskoval srednjo tehnično šolo. Leta [[1919]] so se ponovno preselili v Benetke, kjer je se je vpisal na [[akademija (šola)|akademijo]] na smer za arhitekturno risanje. V letih [[1922]]-[[1924|24]] je začel njegove prve projekte kot sodelavec v podjetju Architect V. Rinaldo in v letu 1926 opravil diplomo za [[profesor]]ja arhitekturnega risanja v [[Kraljeva umetnostna akademija v Benetkah|Kraljevi umetnostni akademiji v Benetkah]]. Svojo kariero je nato nadaljeval v Royal Superior Institute of Architecture v Benetkah kot pomočnik prof. G. Cirilli. Od 1933 to 1947, je bil artistični direktor Venini – bil je eden najbolj promitentnih producentov Beneškega stekla preden je začel svojo kariero arhitekta. V letih 1954−19664 je učil [[Fulbright]]u v Rimu. V letu 1956 je zmagal na Nacionalnem Olivetti Award za Architecturo in v letu 1962 zmagal v IN-ARCH National Award za Architecturo za Muzej Castelvecchio v Veroni. V letu 1972 je postal director arhitekturnega instituta Beneške univerze. Scarpov sloves se je začel šele po drugi svetovni vojni. Takrat so njegova dela začela kazati poseben vpliv, ki ga je dobil od Franka Lloyd Wrighta in Josefa Hoffmana. Leta 1951 je dobil možnost, da spozna ameriškega arhitekta, ki ga je koval v zvezde. To je bil [[Frank Lloyd Wright]]. Prvo pomembno dela tega časa je bila prenovitev Academie Museum v Benetkah. Posebno pozornost je namenil tlom, vzorcem, klopem, kljukam na vratih, malenkostim. Znal je izbirati materiale, ki so bili tako povezani med seboj kot tudi s človeškim telesom. S svojim delom je navdušil tudi italijanskega arhitekta [[Francesco Albini|Francesca Albinija]]. Za svoje dosežke je leta 1956 prejel the Olivetti prize. Carlo Scarpa je učil na univerzi v Benetkah. Od leta 1973-74 je bil tudi njen direktor. Umrl je leta 1978 na Japonskem, pokopan pa je v Brion Tombu, ki je tudi njegovo najboljše arhitekturno delo. Njegova najpomembnejša dela so: * Canova Plaster Cast Gallery in Possagno (Treviso) (1955-1957) * Castelvecchio Museum in Verona (1956 -) * Olivetti showroom in Piazza S. Marco, Venice (1957-1958) * Querini-Stampalia Foundation in Venice (1961-1963) * Brion Tomb v San Vito d'Altivole (Treviso) (1969) == Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Buildings by Carlo Scarpa}} {{architect-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Scarpa, Carlo}} [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski oblikovalci]] qjcypapf6frf6gz756wbnayo2psejqf 0 85001 6764783 3871194 2026-10-13T15:29:36Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764783 wikitext text/x-wiki '''Narávni toplôtni obtók''' je pojav, pri katerem se [[tekočina]] giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov [[toplota|toplote]], zaradi katerih se ustvarijo v tekočini [[temperatura|temperaturne]] razlike. Pogoji za nastanek toplotnega obtoka so še: obstoj težnost|težnosti in višinske razlike (glede na polje težnosti) med viri in ponori toplote. Toplotni obtok temelji tudi na raztezanju tekočine, ki pa je splošna lastnost tako [[kapljevina|kapljevin]] kot [[plin|plinov]]. V vsakdanjem življenju se lahko opazi toplotni obtok pri ogrevanju prostorov. Zrak se pri viru toplote, na primer [[radiator|radiatorju]] segreje, in zato zaradi [[vzgon|vzgona]] dviga. Ob stenah, oknih in stropu se zrak hladi ter zaradi večje [[gostota|gostote]] vrača k tlom. Če je radiator postavljen pravilno, pri tleh ob zunanji steni ali najbolje pod oknom, se prostor zaradi naravnega obtoka zraka enakomerno segreva. Nasprotno pa mora biti vir hladu, na primer [[klimatska naprava]], postavljena visoko. ==Toplotni obtok v naravi== ===Toplotni obtok v ozračju=== Naravni toplotni obtok sodeluje pri večini [[meteorologija|meteoroloških]] pojavov. Različno segrevaje [[morje|morja]] in [[kopno|kopnega]] povzroča značilne dnevno menjajoče se vetrove: [[burin]], [[maestral]]. Toplotni obtok v [[ozračje|ozračju]] sodeluje tudi pri nastanku [[vihar|viharjev]], [[tornado|tornadov]] in večini drugih pojavov. ===Toplotni obtok v jezerih in morjih=== Toplotni obtok meša [[voda|vodo]] v [[jezero|jezerih]] in [[morje|morjih]], vendar ne vedno. Če je vir toplote zgoraj, na primer [[sončno sevanje]], ostaja toplejša voda na površini. Pozimi, ko se površina hladi, pa se hladna voda spušča proti dnu. Voda v globini jezer in morja ostaja zaradi tega celo leto hladna, pogosto tudi slabo premešana. Zaradi šibkega mešanja so spodnje plasti vode ponekod brez [[kisik|kisika]], tam se nabirajo ostanki anaerobnega razpada organskih snovi. Pojav mrtvih spodnjih plasti vode je znan v [[Bled|blejskem]] in drugih podobnih jezerih, ter v [[Črno morje|Črnem morju]]. V nekaterih morjih, zlasti v [[ocean|oceanih]] so viri toplote tudi pri dnu, na mestih kjer je [[zemeljska skorja]] tanka. V teh morjih in oceanih je voda premešana. Možno je bujno življenje tudi v večjih globinah. ====[[Anomalija]] vode in toplotni obtok==== Voda izkazuje glede na [[gostota|gostoto]] dve posebnosti: # pod 4°[[C]] se pri ohlajevanju ne krči, ampak razteza # voda je gostejša od [[led|ledu]]. Te izjemne lastnosti olajšujejo življenje v jezerih in morjih. Ker je voda najgostejša pri 4°[[C]] se spodnje plasti zelo težko shladijo pod to temperaturo. Led plava na vodi, zato nastane plast ledu na površju, ne pa da bi, kot pri ohlajanju drugih tekočin, že zgoščena trdna snov padala proti dnu. Ker le redka jezera (in nobeno morje) ne zmrznejo do dna, lahko zimo preživijo tudi bitja, ki niso prilagojena zmrzovanju. ==Naravni toplotni obtok v tehniških napravah== {{phys-stub}} [[Kategorija:Termodinamika]] ajcvzvqoirpx6mo1qkn5dmdwzl276zm 0 97352 6764973 6758589 2026-10-13T23:51:04Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6764973 wikitext text/x-wiki '''Gregorič''' je med najpogostejšimi [[priimek|priimki]] v Sloveniji na 75. mestu za priimkom [[Jelen (priimek)|Jelen]] na 74. in pred priimkom [[Blatnik (priimek)|Blatnik]] na 76. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2008]] s priimkom Gregorič podpisovalo 1507 (1971 1534; 1997 1568) slovenskih državljanov in državljank. Največ, tj. 478 ali 30,9 odstotka, jih je bilo v goriški statistični regiji, v osrednjeslovenski 369 ali 23,9 odstotka, v obalno-kraški 323 ali 20,9 odstotka, v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] 168 ali 10,9 odstotka itd. Najpogostejša imensko-priimkovna kombinacija priimka Gregorič je bila Marija Gregorič na 95. mestu. Tako se je pisalo 68 oseb ženskega spola. Zapisi v starih listinah dokazujejo, da je priimek Gregorič obstajal že v 15. stoletju. Priimek Gregorič je nastal iz imena [[Gregor]]. Tvorjen je s priponskim [[obrazilo|obrazilom]] -ič in je prvotno pomenil 'sin Gregorja'. Ime Gregor (tako se je leta 2004 imenovalo kar 9578 slovenskih državljanov in je bilo na 23. mestu) izhaja iz latinskega imena [[Gregorius]], to pa iz grškega Gregdrios. Grško ime razlagajo iz grškega ''gregoreo'' v pomenu 'sem buden, živim'. Pomensko mu je sorodno ime slovanskega izvora [[Budimir]]. Gregor je tudi priimek. Tako se je leta 2004 pisalo 112 oseb. Precej bolj redka je različica Gregur (2004: 36 oseb). Iz imena Gregor oziroma njegovih različic so nastali priimki, kot so Gregel (2004: 14), Gregelj (14), Gregl (176), Grego (31), Gregorač (133), Gregoran (19), Gregorc (526), Gregorčič (656), Gregorec (273), Gregorek (8), Gregorevčič (7), Gregorin (210), Gregorinčič (151), Gregorka (86), Gregom (93), Gregurec (42), Gregurič (13). Tvorjeni so s priponskimi obrazili -(e)l(j), -o, -ač, -an, -c, -čič, -ec, -ek, -(ev)čič, -ič, -in, -ka, -n. Med temi je statistično opaznejši priimek [[Gregorčič]], za njim pa Gregorc, Gregorin, Gregorec, Gregl, Gregorač. S priimkom Gregorčič se je leta 2004 podpisovalo 656 oseb. Tvorjen je iz imena ali priimka Gregor s priponskim obrazi-lom -čič ali iz priimka Gregorc s priponskim obrazilom -ič. Njegov prvotni pomen je bil 'sin Gregorja ali Gregorca'. Med umrlimi, a slavnimi je [[Simon Gregorčič]], slovenski pesnik, ki je ob Soči »bedel« nad usodo Slovencev. == Znani nosilci priimka == * [[Alberto Gregorič]] (1935–2009), pevec zabavne glasbe * [[Aleksandra Gregorič]], (mikro)ekomomistka * [[Alenka Gregorič]], umetnostna zgodovinarka, galeristka, kustosinja * [[Aleš Gregorič]] (*1966), fotograf * [[Alojz Gregorič]] (1910–1992), strojnik, tekstilni tehnolog, univ. prof. * [[Alojzij Gregorič|Alojz(ij) Gregorič]] (1843–1886), pravnik, narodnopolitični delavec * [[Andrej Gregorič]] (star./ml.), zdravnika (oče in brat Vinka Gregoriča); tudi jadralec... * [[Avgust Gregorič]] (*1943), gospodarstvenik, lokalni politik in pesnik * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (*1964), otroška in mladinska pesnica * [[Bojan Gregorič]] (*1956), polkovnik SV, ataše * [[Danilo C. Gregorič]] (1909–1957), publicist, gospodarski teoretik, politik (pristaš nacizma) * [[Draga Gregorič-Rosenberg]] (1879–1965), tržaška Slovenka * [[Erna Gregorič]] (1914–2000), pravljičarka, pisateljica * [[Fedor Gregorič]] (1897–1970), elektrostrojni inženir, projektant elektrarn * [[Florijan Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]] (1883–1963), pravnik, finančni strokovnjak, diplomat * [[Gregor Gregorič]], fizik * [[Hojka Gregorič Kumperščak]], pedopsihiatrinja * [[Igor Gregorič]] (*1955), kardiokirurg * [[Ilija (Elija) Gregorič]], vodja kmečkih upornikov 1573 * [[Janez Gregorič]], koroškoslovenski klasični kitarist in skladatelj * [[Joseph Gregorich]] (Gregorič) (1889–1984), izseljenski publicist, zgodovinopisec * [[Jože Gregorič]] (1908–1989), duhovnik, slavist, etnograf, literarni kritik in zgodovinar, slovaropisec * [[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] (1912–1943), umetnostni zgodovinar * [[Marica Gregorič-Stepančič]] (1874–1954), pesnica, pisateljica in publicistka * [[Marjan Gregorič]], zgodovinar, muzealec (Brežice), kulturnik * [[Marko Gregorič]], glasbenik kitarist, kontrabasist, pevec in tekstopisec * [[Matevž Gregorič]] (*1968), lutkar, organizator * [[Matjaž Gregorič]] (*1981), evolucijski biolog, aranholog * [[Miha Gregorič]] (*1989), nogometaš * [[Milan Gregorič]] (*1934), ekonomist, zgodovinski publicist * [[Milan Roman Gregorič]] (*1941), zdravnik nevrofiziolog * [[Milica Gregorič Kramberger]], nevrologinja, strok. za kognitivne motnje (demenco...) * [[Minja Gregorič]], plastična kirurginja * [[Mirko Gregorič]] (1889–1943), protifašist, revolucionar * [[Miroslav Gregorič]] (1907–1983), arhitekt * [[Miroslav Gregorič, strokovnjak|Miroslav Gregorič]] (*1948), strokovnjak za jedrsko varnost * [[Nataša Gregorič Nabhas]], umetnica, kuratorka * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Tereza Gregorič]], dramaturginja, teatrologinja * [[Tina Gregorič]] (*1974), arhitektka, prof. Tehniške univerze na Dunaju * [[Tomaž Gregorič]] (*1969), fotograf * [[Vera Gregorič]] (1925–2011), geologinja, univ. prof. * [[Vinko Gregorič (1847)|Vinko Gregorič]] (1847–1908), publicist, pesnik * [[Vinko Gregorič]] (1857–1933), zdravnik dermatolog * [[Zoran Gregorič]], učitelj fotografije == Glej tudi == * priimka [[Gregorčič (priimek)|Gregorčič]] in [[Gregorač]] * priimke [[Gregorc]], [[Gregorin]], [[Gregorec]], [[Gregorka]], [[Gregl]], [[Gregurič]], [[Gregorinčič]] * hrvaške oblike priimka: [[Gregorić]], [[Gregurić]], [[Grgrurić]] .. == Zunanje povezave == * {{Baza imen SURS|priimek=Gregorič}} {{Priimek}} [[Kategorija:Priimki]] am9hjwwxdh8rrzhk659xpbi1kxauu1i 4 99060 6765025 6747535 2026-10-14T10:51:21Z Romanm 13 /* Predlogi */ [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Kranj 19.jpg]] 6765025 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}} |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> | valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top| Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]]. == Navodila == === Dodajanje novih slik === Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. <inputbox> type=create width=70 buttonlabel=Dodaj nov predlog default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika: editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec </inputbox> Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]]. === Glasovanje === Za glasovanje je potrebno biti registriran, sicer se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. <ol> <li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li> </ol> <small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small> ===Navodila za ustvarjanje predloge === * Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako: **V predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se dodata slika in njen opis. **Če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]. *Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek). *Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]]. | valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" | __TOC__ |} == Predlogi == {{Za-proti}} <!-- nove predloge dodajajte na vrh --> {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Kranj 19.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] 8wzfihyl6dcif6weevxk518nglm7z0h 0 100376 6764983 6616481 2026-10-14T06:19:44Z Zubizarreta5 230938 6764983 wikitext text/x-wiki {{Triperiodni sistem}} '''Bakrena doba''' ({{lang-grc-gre|χαλκός}}&nbsp;''khalkós'', "[[baker]]" and {{lang|grc| λίθος}}&nbsp;''líthos'', "kamen"), angleščina: ''Chalcolithic'') je obdobje v [[prazgodovina|prazgodovini]], ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot '''eneolitik''' (iz latinščine ''aeneus'' "baker"), je [[arheologija|arheološko]] obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem [[bron]]astih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega [[neolitik]]a, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi.<ref name=Britannica>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/topic/history-of-Europe/The-Metal-Ages |title=The Metal Ages |publisher=Encyclopedia Britannica |website=britannica.com |access-date=16 April 2023 |archive-date=16 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230416124533/https://www.britannica.com/topic/history-of-Europe/The-Metal-Ages |url-status=live }}</ref> Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v [[Srbija|Srbiji]] ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo).<ref name=Radivjć-Rehren-etal-2010>{{cite journal |last1=Radivojević |first1=Miljana |last2=Rehren |first2=Thilo |last3=Pernicka |first3=Ernst |last4=Šljivar |first4=Dušan |last5=Brauns |first5=Michael |last6=Borić |first6=Dušan |date=2010-11-01 |title=On the origins of extractive metallurgy: New evidence from Europe |journal=Journal of Archaeological Science |language=en |volume=37 |issue=11 |pages=2775–2787 |doi=10.1016/j.jas.2010.06.012 |issn=0305-4403 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0305440310001986 |access-date=6 September 2022 |archive-date=25 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151225100130/http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0305440310001986 |url-status=live }}</ref> Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji ''Antiquity'' iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz [[Bolgarija|Bolgarije]] in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.<ref>{{Cite journal|last1=Radivojević|first1=Miljana|last2=Rehren|first2=Thilo|last3=Kuzmanović-Cvetković|first3=Julka|last4=Jovanović|first4=Marija|last5=Northover|first5=J. Peter|year=2015|title=Tainted ores and the rise of tin bronzes in Eurasia, c. 6500 years ago|url=http://discovery.ucl.ac.uk/1420706/1/S0003598X0004984Xa-1.pdf|journal=Antiquity|volume=87|issue=338|pages=1030–1045|doi=10.1017/S0003598X0004984X|doi-access=free|access-date=2019-06-11|archive-date=2018-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181119090544/http://discovery.ucl.ac.uk/1420706/1/S0003598X0004984Xa-1.pdf|url-status=live}}</ref> [[File:Los Millares recreacion cuadro.jpg|thumb|Slika bakrenodobnega obzidanega mesta, Los Millares, Iberski polotok]] == Izvor imena == Več imen izhaja iz več definicij obdobja. Prvotno je izraz bronasta doba pomenil, da sta se baker ali bron uporabljala kot glavna trda snov za izdelavo orodja in orožja. Starodavni pisci, ki so izobraženim ljudem v 19. stoletju zagotovili bistvene kulturne reference, so uporabljali isto ime za bakreno in bronasto dobo.<ref name=Pearce-2019>{{cite journal |last=Pearce |first=Mark |date=2019-09-01 |title=The 'Copper Age' – a history of the concept |journal=Journal of World Prehistory |language=en |volume=32 |issue=3 |pages=229–250 |issn=1573-7802 |doi=10.1007/s10963-019-09134-z |doi-access=free}}</ref> Koncept bakrene dobe je predstavil madžarski znanstvenik Ferenc Pulszky v 1870-ih, ko je na podlagi velikega števila velikih bakrenih predmetov, odkritih v Karpatskem bazenu, predlagal, da je prejšnjo trojno delitev prazgodovine – kamena, bronasta in železna doba – treba z uvedbo bakrene dobe nadalje razdeliti. Leta 1881 je John Evans ugotovil, da je uporaba bakra pogosto pred uporabo brona, in razlikoval med prehodno bakreno dobo in bronasto dobo. Prehodnega obdobja ni vključil v bronasto dobo, ampak ga je opisal ločeno od običajnega sistema kamen/bron/železo na začetku bronaste dobe. Ni pa je predstavil kot četrto starost, ampak se je odločil ohraniti tripartitni sistem. Leta 1884 ga je Gaetano Chierici, morda po zgledu Evansa, v italijanščini preimenoval v ''eneo-litica'' ali prehod »bron–kamen«. Besedna zveza ni nikoli pomenila, da je bilo to obdobje edino, v katerem sta bila uporabljena tako bron kot kamen. Za bakreno dobo je značilna uporaba bakra, razen brona; poleg tega se je kamen še naprej uporabljal skozi bronasto in železno dobo. Del ''-litica'' preprosto poimenuje kameno dobo kot točko, iz katere se je prehod začel in ni druga ''-litska'' doba. Kasneje so britanski učenjaki uporabili Evansovo ''bakreno dobo'' ali izraz ''eneolitik'' (ali ''Æneolitik''), prevod Chiericijeve eneolitike. Po nekaj letih so se v literaturi pojavile številne pritožbe, da se ''eneolitik'' neizkušenemu očesu zdi nastal iz ''e-neolitika'', zunaj neolitika, kar očitno ni dokončna karakterizacija bakrene dobe. Okoli leta 1900 so mnogi pisci začeli eneolitik nadomeščati s kalkolitikom, da bi se izognili napačni segmentaciji. == Zgodovina == Obdobje je prehodno, vendar ne zunaj tradicionalnih kovinskih dob. Analiza kamnitega orodja zbranega iz mest na teheranski planoti v Iranu je pokazala učinke uvedbe bakrene tehnologije na že vzpostavljen sistem ''lithic'' obrtnikov specialistov in surovin. Mreže izmenjave in specializirane predelave in proizvodnje, ki so se razvile v času neolitika, so propadle v času bakrene dobe (ok. 4500-3500 pr. n. št.) in bile nadomeščene z uporabo lokalnih materialov s predvsem gospodinjsko osnovno proizvodnjo kamnitih orodij. <ref>{{cite journal|last1=Fazeli|first1=H.|last2=Donahue|first2=R.E.| last3=Coningham| first3=R.A.E.| title=Stone Tool Production, Distribution and Use during the Late Neolithic and Chalcolithic on the Tehran Plain, Iran|journal=Journal of Persian Studies|date=2002|volume=40|pages=1–14|jstor=4300616}}</ref> Zdi se, da baker na začetku ni bil široko izkoriščan in da so se prizadevanja v kombinaciji s kositrom in drugimi kovinami začela precej prej, zaradi česar je težko razlikovati različne bakrene kulture od kasnejših obdobij. Meja med bakreno in bronasto dobo je nejasna, vse odtlej ko so zlitine v ali iz uporabe zaradi neredne dobave kositra. Pojav metalurgije je morda prvič prišel v [[rodovitni polmesec]], kar je privedlo do bronaste dobe v 4. tisočletju pred našim štetjem (tradicionalni pogled), čeprav so najdbe iz [[Vinčanska kultura|Vinčanske kulture]] v Evropi, zdaj varno datirane nekoliko prej kot tiste iz rodovitnega polmeseca. Neodvisen izum bakra in taljenje brona se je najprej razvil pri andskih civilizacijah v Južni Ameriki in se kasneje razširil po morju s trgovanjem pri [[Mezoamerika|mezoameriških]] civilizacijah v Zahodni Mehiki. Literatura evropske arheologije se na splošno izogiba uporabi 'bakrene', medtem ko jo redno uporabljajo arheologi Bližnjega vzhoda. Bakrena doba na Bližnjem vzhodu in Kavkazu se je začela v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajala približno tisočletje, preden je prišlo do zgodnje bronaste dobe. Prehod iz Evropske bakrene dobe do bronaste dobe se v Evropi pojavlja približno v istem času, med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pred našim štetjem. == Evropa == {{glavni|Bakrena doba v Evropi}} Arheološko najdišče v Srbiji vsebuje najstarejše varno datirane dokaze iz bakra narejenega pri visoki temperaturi, izpred 7500 let. Najdba iz junija 2010 razširja znan zapis taljenja bakra za približno 800 let in predlaga, da so taljenje bakra morda izumili v ločenih delih Azije in Evrope v tistem času in se ni širilo iz enega samega vira. V Srbiji so našli bakreno sekiro v [[Prokuplje|Prokuplju]], kar kaže, da so ljudje uporabljali kovine v Evropi pred 7500 leti (~ 5.500 pred našim štetjem), torej mnogo let prej, kot so verjelo doslej.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thaindian.com/newsportal/india-news/ancient-axe-find-suggests-copper-age-began-earlier-than-believed_100105122.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-08-16 |archive-date=2019-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206175553/http://www.thaindian.com/newsportal/india-news/ancient-axe-find-suggests-copper-age-began-earlier-than-believed_100105122.html |url-status=dead }}</ref> Znanje o uporabi bakra je bilo veliko bolj razširjeno kot kovina sama. Evropska [[Kultura trakaste keramike |kultura bojne sekire]] je uporabljala kamnite sekire po vzoru bakrene, celo imitacijo [[ornament]]a vklesanega v kamen. <ref>J. Evans, 1897</ref> [[Ötzi]], mumijo, ki je bila najdena v Ötztal v Alpah leta 1991 in katere ostanki so bili datirani okoli 3300 pred našim štetjem, so našli z Mondsee bakreno sekiro. (Skupina Mondsee je neolitska avstrijska koliščarska kultura iz obdobja od okoli 3800-2800 pr. n. št., posebnega pomena zaradi svoje proizvodnje značilnega "Mondsee-bakra" (arzenova bronza), očitno prva v srednji Evropi, ki je posnemala srbsko Vinča kulturo). [[File:TimnaChalcolithicMine.JPG|thumb|Bakrenodobni rudnik v dolini Timna, puščava [[Negev (puščava)|Negev]], Izrael]] Primeri bakrene kulture v Evropi so [[hvarska kultura]] na hrvaški obali in otokih ali [[Vila Nova de Sao Pedro]] in [[Los Millares]] na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]].<ref>C.M.Hogan, 2007</ref> Lončenina [[Kultura zvončastih čaš | Kulture zvončastih čaš]] je bila ugotovljeno na obeh lokacijah, datirana več stoletij po začetku izdelave bakra. Kultura zvončastih čaš se zdi, da je razširila bakreno in bronasto tehnologijo v Evropi, skupaj z indoevropskimi jeziki.<ref>D.W.Anthony, ''The Horse, the Wheel and Language|The Horse, The Wheel and Language: How Bronze-Age riders from the Eurasian steppes shaped the modern world'' (2007).</ref> == Južna Azija == Keramične podobnosti med civilizacijo doline [[Ind]]a, južnim [[Turkmenistan]]om in severnim [[Iran]]om v obdobju 4300–3300 pr. n. št. kažejo na precejšnjo mobilnost in trgovino.{{sfnp|Parpola|2005}} Izraz ''halkolitik'' je bil uporabljen tudi v kontekstu južnoazijske kamene dobe. V Bhirrani, najzgodnejšem najdišču civilizacije Inda, so našli bakrene zapestnice in konice puščic. Prebivalci Mehrgarha v današnjem [[Pakistan]]u so med 7000 in 3300 pr. n. št. izdelovali orodje iz lokalne bakrove rude.[19] Najdišče Naušaro je bila lončarska delavnica v provinci [[Beludžistan, Pakistan|Beludžistan]] v Pakistanu, ki izvira izpred 4500 let; tam je bilo izkopanih 12 rezil in odlomkov rezil. Ta rezila so dolga 12–18 cm, široka 1,2–2,0 cm in relativno tanka. Arheološki poskusi kažejo, da so bila ta rezila izdelana z bakrenim orodjem in so delovala kot lončarsko orodje za obrezovanje in oblikovanje nežgane keramike. Petrografska analiza kaže na lokalno proizvodnjo keramike, razkriva pa tudi obstoj nekaj eksotičnih predmetov črno-zdrsne keramike iz doline Inda.<ref>{{cite journal |last1=Méry |first1=S. |last2=Anderson |first2=P. |last3=Inizan |first3=M.L. |last4=Lechavallier |first4=M. |last5=Pelegrin |first5=J. |year=2007 |title=A pottery workshop with flint tools on blades knapped with copper at Nausharo (Indus civilisation {{nobr|ca. 2500 BC)}} |journal=Journal of Archaeological Science |volume=34 |issue=7 |pages=1098–1116 |doi=10.1016/j.jas.2006.10.002}}</ref> V Indiji je halkolitska kultura cvetela predvsem v štirih kmetijskih skupnostih – Ahar ali Banas, Kajata, Malva in Džorve. Te skupnosti so imele nekaj skupnih lastnosti, kot sta poslikana keramika in uporaba bakra, vendar so imele izrazito tradicijo oblikovanja keramike. Kultura Banas (2000–1600 pr. n. št.) je imela keramiko z rdečim, belim in črnim dizajnom. Kultura Kajata (2450–1700 pr. n. št.) je imela keramiko, poslikano z rjavo barvo. Kultura Malva (1900–1400 pr. n. št.) je imela bogato okrašeno keramiko z rdečimi ali črnimi motivi. Kultura Džorve (1500–900 pr. n. št.) je imela keramiko z mat površino in črno-rdečim dizajnom.<ref>{{navedi knjigo |last=Singh |first=Vipul |orig-year=2006 |year=2008 |title=The Pearson Indian History Manual for the UPSC Civil Services Preliminary Examination |edition=2. |place=New Dehli, IN |publisher=Pearson Education India |isbn=978-81-317-1753-0 |language=en |url=https://books.google.com/books?id=wsiXwh_tIGkC&dq=Chalcolithic+india&pg=PA48}}</ref> Marca 2018 so arheologi v vasi Sanauli v [[Utar Pradeš]]u odkrili tri vozičke in bakrene artefakte, vključno z orožjem iz leta 1800 pr. n. št. Artefakti pripadajo kulturi oker obarvane keramike.<ref>{{cite journal |last=Parpola |first=Asko |year=2020 |title=Royal "chariot" burials of Sanauli near Delhi and archaeological correlates of prehistoric Indo-Iranian languages |journal=Studia Orientalia Electronica |volume=8 |pages=176 |doi=10.23993/store.98032 |doi-access=free |url=https://journal.fi/store/article/view/98032/56890}}</ref> == Vzhodna Azija == V 5. tisočletju pr. n. št. so se bakreni artefakti začeli pojavljati v vzhodni Aziji, kot sta [[Jiangzhai, Xi'an|Jiangzhai]] in [[Kultura Hongshan| Hongshan kulturi]], toda te kovinske najdbe niso bile pogoste.<ref>{{cite journal |first1=Christian E. |last1=Peterson |first2=Gideon |last2=Shelach |date=September 2012 |title=Jiangzhai: Social and economic organization of a Middle Neolithic Chinese village |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=31 |issue=3 |pages=241–422 |doi=10.1016/j.jaa.2012.01.007}}</ref> Proizvodnja bakra se je postopoma pojavila v obdobju Yangshao (5000–3000 pr. n. št.). Jiangzhai je edino mesto, kjer so bili najdeni bakreni artefakti v kulturi Banpo. Arheologi so našli ostanke metalurgije bakra v različnih kulturah od poznega 4. do začetka 3. tisočletja pr. n. št. Sem spadajo ostanki taljenja bakra in bakreni artefakti kulture Hongšan (4700–2900) ter bakrena žlindra na najdišču Juanvozhen. To kaže, da so se prebivalci doline Rumene reke že naučili izdelovati bakrene artefakte do poznejšega obdobja Jangšao.<ref>{{navedi knjigo |author1=Chang, Kwang-Chih |author2=Xu, Pingfang |author3=Lu, Liancheng |year=2005 |title=The Formation of Chinese Civilization: An archaeological perspective |url=https://archive.org/details/formationofchine0000chan |publisher=Yale University Press |page=[https://archive.org/details/formationofchine0000chan/page/66 66]}}</ref> == Bližnji vzhod == Pojav metalurgije se je morda najprej zgodil v rodovitnem polmesecu. Najzgodnejša uporaba svinca je dokumentirana tukaj iz poznega neolitika naselbine Jarim Tepe v Iraku, <blockquote>Najzgodnejše najdbe svinca (Pb) na starodavnem Bližnjem vzhodu so zapestnica iz 6. tisočletja pr. n. št. iz Yarim Tepeja v severnem Iraku in nekoliko poznejši stožčasti svinčeni kos iz obdobja Halaf Arpachiyah blizu Mosula. Kot domači svinec je izjemno redek, takšni artefakti povečujejo možnost, da se je taljenje svinca morda začelo celo pred taljenjem bakra.<ref>{{navedi knjigo |editor1-first=Daniel T. |editor1-last=Potts |date=2012-08-15 |title=A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East |volume=1 |chapter=Northern Mesopotamia |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-4443-6077-6 |page=302 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=P5q7DDqMbF0C&pg=PA302}}</ref> </blockquote> V približno istem časovnem obdobju (kmalu po 6000 pr. n. št.) je na tem mestu dokumentirano tudi taljenje bakra, čeprav se zdi, da je bila uporaba svinca pred taljenjem bakra. Zgodnja metalurgija je dokumentirana tudi na bližnjem najdišču Tell Maghzalija, za katerega se zdi, da je datirano še prej in na njem popolnoma manjka keramika. [[Dolina Timna]] vsebuje dokaze o rudarjenju bakra v letih 7000–5000 pr. n. št. Za proces prehoda iz neolitika v halkolitik na Bližnjem vzhodu je v arheoloških zbirkah kamnitih orodij značilen upad nabave in uporabe visokokakovostnih surovin. Ta dramatičen premik je viden po vsej regiji, vključno s teheransko nižino v Iranu. Tu je analiza šestih arheoloških najdišč ugotovila izrazit trend upadanja ne le kakovosti materiala, ampak tudi estetskih variacij litičnih artefaktov. Fazeli & Coningham uporabljata te rezultate kot dokaz izgube specializacije obrti, ki jo povzroča povečana uporaba bakrenega orodja. Ugotovitve Teheranske nižine ponazarjajo učinke uvedbe tehnologij za obdelavo bakra na sisteme strokovnjakov za kameno obrt in surovine na mestu. Zdi se, da so mreže izmenjave ter specializirane predelave in proizvodnje, ki so se razvile med neolitikom, propadle v srednjem kalkolitiku (okoli 4500–3500 pr. n. št.) in jih nadomestila uporaba lokalnih materialov s pretežno gospodinjsko proizvodnjo kamnitih orodij.<ref name=Fazeli-Coningham-2002>{{cite journal |last1=Fazeli |first1=H. |last2= Donahue |first2=R.E. |last3=Coningham |first3=R.A.E. |year=2002 |title=Stone tool production, distribution, and use during the Late Neolithic and Chalcolithic on the Tehran plain, Iran |journal=Iran: Journal of the British Institute of Persian Studies |volume=40 |pages=1–14 |doi= 10.2307/4300616 |jstor=4300616}}</ref> Baker ali bron z [[arzen]]om so očitno proizvajali v vzhodni Turčiji (provinca Malatja) na dveh starodavnih najdiščih, Norşuntepe in Değirmentepe, okoli 4200 pr. n. št. Po mnenju Boscherja (2016) so bila na teh lokacijah pridobljena kurišča ali peči z naravnim vlekom, žlindra, ruda in pigment. To je bilo v kontekstu arhitekturnih kompleksov [[Ubaidsko obdobje|Ubaidskega obdobja]], značilnih za arhitekturo južne [[Mezopotamija|Mezopotamije]]. Najdišče Norşuntepe dokazuje, da je do 4. tisočletja pr. n. št. dejansko prišlo do neke oblike zlivanja arzena. Ker žlindra, identificirana pri Norşuntepeju, ne vsebuje arzena, to pomeni, da je bil arzen v neki obliki dodan ločeno.<ref>Loïc C. Boscher (2016), [https://core.ac.uk/download/pdf/79547378.pdf Reconstructing the Arsenical Copper Production Process in Early Bronze Age Southwest Asia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230514014625/https://core.ac.uk/download/pdf/79547378.pdf |date=14 May 2023 }} Ph.D. Thesis. University College London. pp.75-77</ref> == Afrika == Severna Afrika in dolina reke Nil je uvozila železno tehnologijo iz Bližnjega vzhoda in sledila bližnje-vzhodnim smernicam razvoja od bronaste dobe in železne dobe. Železna in bronasta doba sta se istočasno pojavili v večjem delu Afrike. Najzgodnejše datiranje železa v podsaharski Afriki je 2500 pred našim štetjem na Egaro, zahodno od [[Masiv Termit|masiva Termit]], zaradi česar je sodobno Bližnjem vzhodu. <ref>[http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=3432&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html IRON IN AFRICA: REVISING THE HISTORY](2002). Unesco.</ref> Datum Egaro je sporen za arheologe, zaradi uporabljene metode za dosego tega cilja. <ref>[http://muse.jhu.edu/demo/history_in_africa/v032/32.1alpern.pdf Iron in Sub-Saharan Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200202045628/https://muse.jhu.edu/demo/history_in_africa/v032/32.1alpern.pdf |date=2020-02-02 }} — by Stanley B. Alpern (2005). pp. 71</ref> Datum 1500 pr. n. št. je široko sprejet. V regiji gorovja Aïr v [[Niger|Nigru]] poznamo neodvisen razvoj taljenja bakra med 3000-2500 pr. n. št.. Proces ni bil v razvitem stanju, kar pomeni, da jim taljenje ni bilo tuje. Zrelo je postalo okoli 1500 pred našim štetjem. <ref>Ehret, Christopher (2002). The Civilizations of Africa. Charlottesville: University of Virginia, pp. 136, 137 ISBN 0-8139-2085-X.</ref> == Ameriki == Izraz se uporablja tudi za ameriške civilizacije, ki so že uporabljale baker in bakrove zlitine tisoče let pred Evropskimi migracijami. Poleg kultur iz Andov in [[Mezoamerika|Mezoamerike]], je kompleks Old Copper, ki se nahaja v današnjem [[Michigan]]u in [[Wisconsin]]u v [[ZDA]], uporabljal baker za orodje, orožje in druge potrebščine. Vendar pa ni bilo najdenih nobenih dokazov za taljenje ali legiranje, saj so predmeti kovani v obliko. Artefakti iz teh območij so bili datirani med 4000-1000 pred našim štetjem, zaradi česar so te lokacije med najstarejšimi bakrenimi v celotnem svetu. <ref>T.C.Pleger, 2000</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Reference== * {{navedi knjigo | last=Parpola | first=Asko | author-link=| year=2005 | contribution=Study of the Indus script | title=Transactions of the 50th International Conference of Eastern Studies | place=Tokyo | publisher=The Tôhô Gakkai | pages= 28–66 | url=http://www.helsinki.fi/~aparpola/tices_50.pdf}}. * {{navedi knjigo | last=Bogucki | first=Peter | year=2007 | contribution=Copper Age of Eastern Europe | title=The Atlas of World Archaeology | place=London | publisher=Sandcastle Books| pages= 66 }}. * {{navedi knjigo | last=Evans | first=John | author-link=| year=1897 | title=The Ancient Stone Implements, Weapons and Ornaments of Great Britain | url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.106544 | place=London | publisher=Longmans, Green, and Company| pages= [https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.106544/page/n215 197] }}. * Hogan, C. Michael (2007) ''Los Silillos'', The Megalithic Portal, ed. A. Burnham [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=17974] * {{cite journal|first=T. C.|last= Pleger|year=2002|title=A Brief Introduction to the Old Copper Complex of the Western Great Lakes: 4000-1000 BCE |journal=Proceedings of Twenty-seventh Annual Meeting of Forest History Association of Wisconsin|place=Oconto, Wisconsin|publisher=Forest History Association of Wisconsin}} * Possehl, Gregory L. (1996). ''Mehrgarh'' in ''Oxford Companion to Archaeology'', edited by Brian Fagan. Oxford University Press. ==Zunanje povezave== {{commons category|Chalcolithic Age}} * [http://www.iranicaonline.org/articles/chalcolithic-era-in-persia 'Chalcolithic Era'] ; Elizabeth F. Henrickson . Encyclopædia Iranica 1991 . [[Kategorija:Bakrena doba]] [[Kategorija:Baker]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] {{normativna kontrola}} ni24i1ainfvm7p1o2ytmufifs2o1mz0 0 105752 6765037 6185107 2026-10-14T11:16:16Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6765037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Beriberi | synonyms = hipovitaminoza B₁ | image = COLLECTIE TROPENMUSEUM Beri-beri behandeling met Fanks base uit 20 kg. rijstafval TMnr 10006756.jpg | caption = Bolnik z beriberijem v Indoneziji | field = [[nevrologija]], [[kardiologija]], [[pediatrija]] | symptoms = {{Unbulleted list|''vlažni:'' hitro bitje srca, kratka sapa, otekanje nog<ref name="GARD2015">{{Cite web |date=2015 |title=Beriberi |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/9948/beriberi |archive-url=https://web.archive.org/web/20171111205215/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/9948/beriberi |archive-date=11 November 2017 |access-date=11 November 2017 |website=Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program |language=en}}</ref>|''suhi:'' omrtvičenost, zmedenost, težko premikanje nog, bolečina<ref name=GARD2015/>}} | complications = | onset = | duration = | types = vlažni, suhi, gastrointestinalni,<ref name="Fer2018">{{Cite book |last=Ferri |first=Fred F. |url=https://books.google.com/books?id=wGclDwAAQBAJ&pg=PA1368 |title=Ferri's Clinical Advisor 2018 E-Book: 5 Books in 1 |date=2017 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-0-323-52957-0 |page=1368 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20171111204713/https://books.google.ca/books?id=wGclDwAAQBAJ&pg=PA1368 |archive-date=2017-11-11 |url-status=live}}</ref> infantilni,<ref>{{Cite web |title=Pediatric Beriberi Clinical Presentation: History, Physical Examination |url=https://emedicine.medscape.com/article/984721-clinical |access-date=2024-04-10 |website=emedicine.medscape.com}}</ref> cerebralni<ref>{{Cite journal |last=Arányi |first=J. |date=1991-11-24 |title=[Cerebral beriberi with ophthalmoplegia as the leading symptom in an alcoholic patient] |journal=Orvosi Hetilap |volume=132 |issue=47 |pages=2627–2628 |issn=0030-6002 |pmid=1956687}}</ref> | causes = pomanjkanje [[tiamin]]a<ref name=GARD2015/> | risks = prehrana predvsem z [[beli riž|belim rižem]]; [[alkoholizem]], [[ledvična dializa|dializa]], kronična [[driska]], [[diuretiki]]<ref name=GARD2015/><ref name="CDC2012">{{Cite web |date=March 2012 |title=Nutrition and Growth Guidelines |url=https://www.cdc.gov/immigrantrefugeehealth/guidelines/domestic/nutrition-growth.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171111205445/https://www.cdc.gov/immigrantrefugeehealth/guidelines/domestic/nutrition-growth.html |archive-date=11 November 2017 |department=Domestic Guidelines - Immigrant and Refugee Health |access-date=11 November 2017 |publisher=CDC |language=en-us}}</ref> | diagnosis = | differential = | prevention = [[obogatitev hrane]], raznolika prehrana<ref name=GARD2015/> | treatment = [[dodajanje tiamina]]<ref name=GARD2015/> | medication = | prognosis = | frequency = redko (ZDA)<ref name=GARD2015/> | deaths = }} '''Beribêri''' je bolezen, ki prizadene [[živčni sistem|živčevje]] in [[srce]] in jo povzroči pomanjkanje [[tiamin|vitamina B₁]] (tiamina). [[Simptom]]i so izguba telesne teže, čustvene motnje, [[Wernickejeva bolezen]], [[mišična oslabelost]], bolečine v [[artrologija|sklepih]], obdobja neenakomernega [[srčni utrip|srčnega utripa]]. Pogosto se pojavijo tudi [[edem]]i (otekanje [[tkivo|tkiva]]). V napredovani obliki lahko beriberi povzroči [[srčno popuščanje]] in nazadnje [[smrt]]. Naziv bolezni izhaja iz [[šrilanka|šrilanškega]] jezika [[singalščina|singalščine]] in pomeni ''ne morem, ne morem''. == Vzroki == Neposreden vzrok za bolezen je pomanjkanje tiamina v organizmu. Pogosto obolevajo ljudje v državah v razvoju, ki se prehranjujejo skorajda izključno z oluščenim [[riž]]em, ki ne vsebuje tiamina ali pa ga vsebuje v zelo nizkih količinah. Za beriberijem lahko zbolijo tudi [[alkoholizem|kronični alkoholiki]], pri katerih je delovanje [[jetra|jeter]] močno okrnjeno. Če je otrok hranjen z mlekom obolele matere, se bolezen lahko razvije tudi pri njem, saj z mlekom ne dobiva tiamina. Beriberi se je množično pojavil v azijskih državah v 19. stoletju, ko so tamkajšnji pridelovalci riža pričeli z luščenjem tega žita. == Simptomi in učinki == Ločimo dve vrsti beriberija: '''vlažni beriberi''' in '''suhi beriberi'''.<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507963/beriberi?query=Beriberi&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 11. 2022.</ref> Vlažni beriberi učinkuje na srce in je lahko smrten, saj povzroča srčno popuščanje in oslabitev [[kapilara|kapilarnih]] sten. Zaradi delovanja na kapilare se na telesnem obrobju pojavljajo edemi. Suhi beriberi povzroča hiranje in delno [[paraliza|paralizo]] zaradi uničujočega vpliva na [[obkrajno živčevje]]. == Zdravljenje == Za zdravljenje se uporablja [[tiaminijev hidroklorid]] v obliki [[tableta|tablet]] ali [[Injekcija (medicina)|injekcij]]. Tiamin se sicer v prehrani nahaja v [[žito|žitaricah]], deloma tudi v [[meso|mesu]], zeleni [[zelenjava|zelenjavi]], [[sadje|sadju]], [[mleko|mleku]] in [[stročnice|stročnicah]]. == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 14107 | ICD10 = {{ICD10|E|51}} | ICD9 = {{ICD9|265.0}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000339 | eMedicineSubj = ped | eMedicineTopic = 229 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|221}} | MeshID = D001602 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podhranjenost]] [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 0bw7lsvy4hyhl7z3rc4roocrp1zdqy5 0 106013 6764838 6726345 2026-10-13T16:21:35Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764838 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Calama | settlement_type= [[Seznam mest v Čilu|Mesto]] | image_skyline = | imagesize = 301px | image_caption = | image_flag = BANDERA DE CALAMA.png | flag_alt = | image_seal = | seal_size = 75px | image_shield = Escudo_de_Calama.svg | nickname = | named_for = | pushpin_map = Chile | pushpin_map_caption = Položaj v Čilu | latd = 22 | latm = 28 | lats =| latNS = S | longd = 68 | longm = 56 | longs = | longEW = W | coordinates_display =inline,title | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{Flag|Čile}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name1 = Antofagasta | subdivision_name2 = El Loa | established_title = Ustanovitev | established_date = 23. marec 1879 | founder = | leader_title = župan | leader_name = Daniel Agusto Pérez | unit_pref = metrični | area_footnotes =<ref name="INE">{{navedi splet |url=http://www.ine.cl/canales/chile_estadistico/censos_poblacion_vivienda/censo_pobl_vivi.php |title=National Statistics Institute |accessdate=7 September 2010 |language=es |archive-date=2019-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190106234357/http://www.ine.cl/404.html?aspxerrorpath=%2Fcanales%2Fchile_estadistico%2Fcensos_poblacion_vivienda%2Fcenso_pobl_vivi.php |url-status=dead }}</ref> | area_total_km2 = 15.596,9 | elevation_m =2260 | elevation_ft =<ref name="topo">{{navedi splet|title=Topographic Map of Calama from Google Maps|url=https://maps.google.com/maps?ll=-22.47,-68.92&t=p&z=15}}</ref> | population_total = 165.731 | population_as_of = 2017 | population_footnotes = | population_density_km2 = auto | population_urban = 136.600 | population_metro = | population_demonym = Calameño, -a | population_note = | postal_code_type = Postal code | postal_code = 1399001 | area_code = | website = [http://www.municipalidadcalama.cl/ Official website] |blank_name = |blank_info = | footnotes = | pushpin_map_narrow = yes | area_as_of = | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = [[Time in Chile|CLST]] | utc_offset_DST = −3 }} '''Calama''' je [[mesto]] in [[občina]] v puščavi [[Atacama]] v severnem [[Čile|Čilu]]. Je glavno mesto province El Loa, ki je del regije Antofagasta. Calama je eno najbolj suhih mest na svetu s povprečnimi letnimi padavinami samo 5 mm. Reka [[Loa (reka)|Loa]], najdaljša čilska reka, teče skozi mesto. Calama ima 147.886 prebivalcev (popis leta 2012). Občina obsega tudi [[Kečuji|kečuanske]] skupnosti Estación San Pedro, Toconce in Cupo; in atakamske skupnosti Taira, Conchi Viejo, Lasana, [[San Francisco de Chiu Chiu]], Aiquina-Turi in Caspana. Leta 2003 je bilo v zaprto bližnje mesto [[Chuquicamata]] nastalo zaradi največjega rudnika [[baker|bakra]] na svetu, zaradi okoljskih razlogov in širitve rudnika. Prebivalce Chuquicamata so nato preselili v Calamo. == Etimologija == Obstajajo različne hipoteze o poreklu imena »Calama«, vendar dva glavna zapisa kažeta, da izvira iz jezika kunza, ki so ga v preteklosti govorili Lickanci, etnična skupina, ki prebiva v pokrajini El Loa. Hector Pumarino Soto namiguje, da »Calama« izvira iz besede jezika kunza ''Ckara-ama'', kar pomeni 'mesto sredi vode'. Do srede 20. stoletja je urbano mesto Calama in okoliško oazo obkrožala reka Loa z dveh strani, s plodno ravnino in močvirjem na drugi strani, tako da je lokacija izgledala kot otok sredi puščave, ki je bil v celoti obdan z vodo. Emilio Vaïsse pa pravi, da Calama prihaja iz besede jezika kunza ''Ckolama'' kar pomeni 'kraj, kjer je veliko jerebic'. To naj bi bilo namigovalo na številčnost ptice, ki je živela nad močvirjem. == Zgodovina == === Predšpansko obdobje === Točen dokaz, povezan z zgodovino Calame, obstaja, vključno s [[petroglif]]i in jamami Yalquincha (v bližini mesta), ''chullpami'' (''Chullpa'' je star ajmarski pogrebni stolp, prvotno zgrajen za plemenito osebo ali plemenito družino; najdemo jih na Altiplanu v Peruju in Boliviji; najvišji so visoki okoli 12 metrov) v Topáteri (predkolumbovsko pokopališče vzhodno od mesta), bakrenodobnimi mumijami in drugimi ostanki v [Chuquicamata|Chuquicamati]]. Na križišču ''Camino del Inca'' ([[Inkovski cestni sistem]]) in poti, ki so prečkale od obale na [[Altiplano]], je postala Calama glavno zatočišče ljudi iz Atacame. Njihova ekstenzivna zemljišča za gojenje koruze in lucerne so priča o visoki zmogljivosti za oskrbo s hrano Čaškijev, ki so plačevali tribut Inkom. Ko se je [[Diego de Almagro]] vračal iz [[Cusco|Cusca]] in je prečkal Calamo, so mu domačini dali bakrene podkve, ki so bile izdelane z uporabo skrivnostne inkovske tehnike, ki so jo uporabljala tedanja mesta, ki so jih osvojili Inki. To tehniko še ne znamo razložiti, vendar prisotnost takšnih podkev kaže na močan vpliv Inkov v predšpanskem obdobju. V predkolumbovski dobi se je mesto imenovalo Kara - Ama ('vas ob vodi') in je pripadalo regiji s središčem v Chiu-Chiu. === Kolonialna doba === Španska kolonizacija je očitno povzročila nekaj sprememb, a je sovražno podnebje oviralo vzpostavitev večjega nadzora. Te spremembe so vplivale na nadzor trgovskih poti, ki so prečkale puščavo in komunikacijo s pristaniščem Cobija z zalogami [[srebro|srebra]] v [[Potosi]] in govedorejskih kmetij Salta in Tucumán. V tem smislu je Calama nadaljevala vlogo glavne točke med trgovskimi potmi. V 18. stoletju je bila z [[Bourbonske reforme |bourbonskimi reformami]] Calama odvisna neposredno od Intendencia de Potosí v [[Podkraljestvo Río de la Plata| podkraljestvu Río de la Plata]]. === Obdobje Bolivijske republike === Po Bolivijski deklaraciji o neodvisnosti (6. avgusta 1825) in s postopnimi spremembami v administraciji tega ozemlja, je bila Calama naprej pod Departamento de Litoral (1829), razdeljena na provinco Lamar in provinco Atacama (Cobija je bilo središče departmaja). Calama je bila pomembno mesto v provinci Atacama, skozi katero je od leta 1832 potovala tedensko pošta med Cobijo in Salta-Potosí. Leta 1840 je bolivijski prefekt glavno prestolnico province iz Chiu Chiuja prenesel v Calamo, s čimer je postala okrožno administrativno središče, povečale pa so se tudi komunikacije. Mejni spori med Čilom in Bolivijo niso dosegli niti Calame niti province Atacama. Večji spor se je osredotočil na osrednjo prerijo in na obalo, kjer so začeli odkrivati bogate srebrove zaloge, [[natrijev nitrat]] in [[gvano]]. Nejasnost, ki je privedla do mejnih konfliktov, je bila posest osrednje planote in obale Atacame. Okolje je bilo napeto, ko so čilski vojaki, pod poveljstvom polkovnika Emilia Sotomayorja Baeza, napadli pristanišče Antofagasta v dopoldanskem času 14. februarja 1879. Kasneje 1. marca je Bolivija razglasila vojno proti Čilu. 23. marca 1879 so Calamo v topáterski bitki v okviru [[solitrna vojna|solitrne vojne]] napadli Čilenci. 135 bolivijskih vojakov in peščica domačinov pod vodstvom Ladislaa Cabrere ni uspela kljubovati 554 čilenskim vojakom, večji del bolivijske vojske se je kmalu umaknil, le peščica civilistov na čelu s polkovnikom Eduardom Abaroo se je neuspešno borila vse do zadnjega. Z mirovnim sporazumom leta 1884 je Calama tudi formalno prešla pod Čile. === Obdobje Čilske republike === Od takrat naprej so spremembe v administraciji zelo globoke. Mesto, ki je bilo del upravnega središča drugega nivoja v Boliviji, se je v čilski administraciji znašlo v četrtem nivoju. Leta 1888 se je pod vlado Joséja Manuela Balmaceda, Calama vrnila kot upravni center tretjega nivoja in bila 13. oktobra razglašena kot občina. Pred tem je bila leta 1886 izbrana za železniško postajo na [[Železniška proga Antofagasta - Bolivija|progi Antofagasta-Bolivija]], ki je še bolj pospešila pošiljke prek Calame. === 20 in 21. stoletje === Šele leta 1906 je bila zgrajena [[stolnica]], leta 1911 pa so v bližnji Chuquicamati odprli velik rudnik bakra. Leta 1951 so preusmerili slano vodo reke Salado in s tem omogočili nekaj malega kmetijstva, predvsem pridelavo [[kvinoja|kvinoje]], [[koruza|koruze]] in [[krompir]]ja. Leta 2004 so zaradi ekoloških vzrokov v Calamo preselili vse prebivalce Chuquicamate. == Geografija == [[slika:Chile_calama_einfahrt.jpg|thumb|250px|Vpadnica v Calamo]] Calama ima dve različni entiteti: puščavo in Ande. Med 2000 in 3000 m, hladno puščavsko podnebje zaznamujejo letne količine padavin, ki ne presegajo 35 milimetrov. Povprečna temperatura je med letom 11,2 ° C, preko leta pa niha od nad 20 ° C in pod 0 ° C pozimi in čez 30 ° C poleti. Vzhodni vetrovi so navadno zjutraj, močni zahodni vetrovi popoldne <ref>https://www.wunderground.com/q/zmw:00000.21.85432</ref>. Skoraj polovica letnih padavin se pojavi januarja. Pravijo, da je to drugo najbolj sončno mesto na svetu, za Yumo v Arizoni v Združenih državah. <ref>http://www.ibtimes.com/where-are-worlds-sunniest-destinations-293783</ref> === Orografija === [[File:Paisaje cerca de Calama, Chile, 2016-02-01, DD 78-82 PAN.JPG|thumb|250px|Pokrajina blizu Calame]] Zahodno mejo mesta Calama zaznamujejo vrhovi v smeri severno od Calame ob reki Loe, ki imajo od severa do juga veliko imen: Sierra Moreno, Cerros Chuquicamata, Cerros de Montecristo. Cerro Poquis (4589 m) je najvišji, severno od Chuquicamate. Južno od nje se začne vznožje Kordiljere Domeyko, ki nato spremlja južno mejo okrožja z imeni Sierra de Limón Verde in Cordon Barros Arana. Prehod reke Loe od vzhoda proti zahodu zapušča planoto, v kateri se nahaja mesto Calama in oaza. === Biogeografija === Razlikujemo dve veliki ekološki enoti: notranja [[puščava]], tako v vseh zahodnih mejah občine do 3000 m nmv in [[Altiplano]] na vzhodni strani, na višjih nadmorskih višinah. V notranji puščavi, razdeljeni med vzhodno vznožje Pampa del Tamarugal, planoto Calama in Pampa de Moctezuma, se lahko vidita dve pokrajini: puščava sama, z golimi planjavami in nekaj kratkimi gorskimi območji brez vegetacije, razen stebričastih [[Kaktusi|kaktus]]ov, kot je ''cardón'' (''Echinopsis atacamensis''); živali so razni [[kuščarji]], [[žuželke]] in [[pajkovci]], ki so prilagojeni na puščavsko življenje, med njimi ''Ixodoidea'' in ''Triatoma infestans'', nevretenčarji so raje tam kjer je blato, glavni gradbeni material območja. Druga pokrajina se kaže skozi različne oaze, ki se pojavijo na bregovih reke Loa. V notranji puščavi je Calama (največja v Čilu, z obsegom več kot 80 ha in mestom kot edinstvenim primerom), [[San Francisco de Chiu Chiu|Chiu Chiu]] in dolina Lasana; tu živijo razne ptice, kot so [[vodomec]], ''Porphyrio martinicus'', jarebica in [[čaplje]]; ptice roparice, kot so sova (''Bubo virginianus magellanicus'') in rajvorepi kanjar (''Parabuteo unicinctus''). Rastlinje sestavlja grmovje, slanoljubne trave, pampaška trava in rogoz pa tudi drevesa prilagojena slanim tlom, kot so ''Prosopis tamarugo'', ''Prosopis chilensis'', paprike in ''chañar'' (''Geoffroea decorticans''). Ekosistem visoke planote v občini Calama se kaže v predgorju Andov in planotah nad 3000 m nadmorske višine. Čeprav ima več vlažnosti kot puščava, zaradi višinskih razmer je zelo selektiven ekosistem, kjer vrste predstavljajo prefinjene prilagoditve okolju. Opazili so dve vrsti rastlin: prve so šopaste trave ''Paspalum quadrifarium'', s kompaktno vegetacijo, v kateri so ''Panicum prionitis'' in druge ''cordilleranos arbustillos''; druge so vrste mokrišč ali visokogorski logi, v bližini površinskih vodnih teles, kjer rastejo kompaktne trave, na katere je posebej prilagojeno kamelje govedo in so glavne v občini Vegas Turi in Inacaliri. Ob vznožju vulkanov raste ''Ylareta'' (''azorella compacta''). Sredi grmičevja lahko vidimo trope kamelidov kot so [[gvanako|gvanaki]]; na najvišjih nadmorskih višinah živita plenilca Altiplana: [[puma]] in [[andski kondor]]. Na planotah se lahko občasno opazi Darwinovega [[nanduji|nanduja]] (''rhea pennata''); sredi jam, ki jih izkopljejo sami, se sončijo viskači, ki z žvižgi opozarjajo na prihod andske lisice (''Lycalopex culpaeus'') ali andske mačke (''Leopardus jacobitus'') in drugih plenilcev gorskega območja. V mokriščih, potokih ter rekah, so različne ptice, med njimi izstopa velika liska (''Fulica gigantea''), rogata liska (''Fulica cornuta''), andski sabljarka (''Recurvirostra andina'') in jerebice (''Tinamotis pentlandii''); kamelidi se pasejo pod nadzorom pastirjev, kot sta [[Lama (žival)|lama]] in [[alpaka]], temelj preprostega življenja, ker služita kot hrana in zavetje. == Demografija == Po popisu Nacionalnega statističnega inštituta iz leta 2002 je imelo območje Calame površino 15.596,9 km² in 138.402 prebivalcev (70.832 moških in 67.570 žensk). Od teh jih je 136.600 (98,7%) živelo na urbanih območjih in 1802 (1,3%) na podeželskih območjih. Prebivalstvo se je povečalo za 3,6% (16.595 oseb) med popisoma 1992 in 2002. == Uprava == Kot občina je Calama tretji nivo upravne delitve Čila, ki jo upravlja občinski svet, ki ga vodi župan (''alcalde''), ki se neposredno izvoli vsake štiri leta. Trenutni župan je Daniel Agusto Pérez. V okviru volilnih okrajev Čila je Calama zastopana v poslanski skupini Marcosa Espinosa (PRSD) in Felipe Warda (UDI) kot tretje volilno okrožje (skupaj s Tocopillo, María Elena, Ollagüe in San Pedro de Atacama). Občino v senatu zastopata Carlos Cantero Ojeda (Ind.) In José Antonio Gómez Urrutia (PRSD) v okviru 2. senatorske volilne enote (regija Antofagasta). Danes je večina prebivalcev zaposlenih v okoliških rudnikih, pomembno dejavnost predstavljajo tudi delavnice rudniške mehanizacije. Samo mesto sicer nima [[turizem|turističnih]] zanimivosti in služi predvsem kot postaja na poti v [[San Pedro de Atacama]]. == Dediščina in zanimivosti == Čeprav infrastrukturni in storitveni problemi občine Calama preprečujejo izkoriščanje turističnega potenciala, se tu še vedno znamenitosti, ki se poleg okoliške oaze in krajev v notranjosti kažejo tudi v: *[[San Francisco de Chiu Chiu]] s cerkvijo zgrajeno leta 1540. To je najstarejša cerkev v Čilu. *Stolnica San Juan Bautista. Zgrajena je bila v začetku 20. stoletja in prenovljena v začetku 21. stoletja z bakrenimi ploščami na strehi in kupoli. *Cerro La Cruz. Stoji v severozahodnem predmestju in zelo zanemarjen; ta romarska točka naj bi se preoblikovala v park-svetišče, kjer bi se na vrhu nadomestilo večji križ. *Parque El Loa in Paseo del Río. Z lokacijami v reki Loi ter raznovrstnimi igrami, različnimi športi in muzeji je El Loa Park postal glavno mesto srečevanja v mestu; El Paseo del Río je projekt, ki želi omogočiti več poti in zdravilišč po poti reke v mestu, od Yalquincha do La Cascada. *Topater; pomembno območje za lokalno zgodovino; prvi njegovi prebivalci v Calami (pred Inki) in najstarejše pokopališče so v bližini; poleg tega je bila glavna točka operacije čilskega osvajanja. *Agroturizem El choclo (koruza) iz Kalame je zelo priljubljena v državi; obširna polja lucerne omogočajo trajne generacije goveda, ki so se uporabljala za tovorjenje; na nekaterih parcelah so začeli izkoriščati te zgodbe. *Rudarski kamp [[Chuquicamata]]. Pričevanje o življenju delavcev največjega bakrenega rudnika na svetu, pred prenosom v Calamo; izstopajo rudniki in urbani center. *Alto Loa. Obsežno območje v Calami, ki si prizadeva, da bi občina pokazala andske tradicije svojih mest, ki se odražajo predvsem v kmetijskih terasah, običajih in cerkvah, slogu znanem po vsem svetu. *[[Gejzir]]ji [[El Tatio]]. Blizu meje z Bolivijo jih vsako leto obišče na tisoče turistov. ==Glej tudi== * [[Seznam mest v Čilu]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Calama}} * [http://www.municipalidadcalama.cl/ Uradna stran mesta] [[Kategorija:Mesta v Čilu]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1879]] {{normativna kontrola}} m3j8r5mpx7m6qpqtf4jc5p14z653odd 0 107015 6764985 6763733 2026-10-14T07:31:40Z Octopus 13285 /* Protektorati in tributariji */ vojska ... 6764985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]] | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem [[fubing]], začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== == Cesarji dinastije Tang == [[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]] [[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]] {{clear}} <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang Di]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong II.] <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] dng7uhihyul6b9hnzmqljvdrfgjcbbl 6764986 6764985 2026-10-14T07:41:56Z Octopus 13285 Šuandzong 6764986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]] | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem [[fubing]], začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== == Cesarji dinastije Tang == [[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]] [[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]] {{clear}} <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang Di]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong II.] <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] qq152erxsiq970uorj9g6kiscw1gj19 0 111198 6764854 6764659 2026-10-13T17:08:31Z Marko3 1829 6764854 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Kronična obstruktivna pljučna bolezen | image = Copd versus healthy lung.jpg | caption = Prerez pljuč z vidnim [[centrilobularni emfizem|centrilobularnim emfizemom]], s povečanimi zračnimi prostori v središču [[pljučni lobul|lobula]], kar običajno povzroči kajenje in je pomembna značilnost KOPB | alt = Pljuča, prizadeta s KOPB | field = [[pulmologija]] | symptoms = [[kratka sapa]], kronični [[kašelj]],<ref name=CKSNice>{{cite web |title=Chronic obstructive pulmonary disease |url=https://cks.nice.org.uk/topics/chronic-obstructive-pulmonary-disease/ |website=nice.org |access-date=5 July 2021}}</ref> nastajanje [[izmeček|izmečka]] | complications = [[anksioznost]], [[velika depresivna motnja|depresija]], [[pljučna bolezen srca]], [[sekundarni spontani pnevmotoraks|pnevmotoraks]]<ref name="BMJbp">{{cite web |title=Chronic obstructive pulmonary disease (COPD) — Complications |work=BMJ Best Practice |url=https://bestpractice.bmj.com/topics/en-gb/7/complications |access-date=11 July 2021}}</ref><ref name=CKSNice/> | onset = po 35. letu<ref name=CKSNice/> | duration = dolgotrajno<ref name=CKSNice/> | causes = [[kajenje tobaka]], [[onesnažen zrak]], [[genetika]]<ref name=WHO2024>{{cite web |title=Chronic obstructive pulmonary disease (COPD) |url=https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/chronic-obstructive-pulmonary-disease-(copd) |work=Fact Sheets |publisher=World Health Organization |date=2024-11-06 |language=en}}</ref> | risks = | diagnosis = [[spirometrija]]{{sfn|Gold Report 2021|pp=20–27|loc=Chapter 2: Diagnosis and initial assessment}} | differential = [[astma]], [[kongestivno srčno popuščanje]], [[bronhiektazije]], [[tuberkuloza]], [[obliterantni bronhiolitis]], [[difuzni panbronhiolitis]]{{sfn|Gold Report 2021|pp=33–35|loc=Chapter 2: Diagnosis and initial assessment}} | prevention = [[prenehanje kajenja]], izboljšanje notranje in zunanje [[kakovost zraka|kakovosti zraka]], ukrepi za [[nadzor nad tobakom]],<ref name=WHO2024/>{{sfn|Gold Report 2021|pp=40–46|loc=Chapter 3: Evidence supporting prevention and maintenance therapy}} varnost na delovnem mestu<ref name="Murgia">{{cite journal |last1=Murgia |first1=N |last2=Gambelunghe |first2=A |last3=Stirnemann |first3=H |title=Occupational COPD-The most under-recognized occupational lung disease? |journal=Respirology |date=June 2022 |volume=27 |issue=6 |pages=399–410 |doi=10.1111/resp.14272 |pmid=35513770 |pmc=9321745 }}</ref><ref name="Mălăescu">{{cite journal |last1=Mălăescu |first1=AN |last2=Mihălțan |first2=FD |last3=Constantin |first3=AA |title=Chronic Obstructive Pulmonary Disease in Never-Smokers-A Distinct Entity Within the COPD Spectrum. |journal=Life |date=26 December 2025 |volume=16 |issue=1 |page=43 |doi=10.3390/life16010043 |doi-access=free|pmid=41598199 |pmc=12843459 |bibcode=2025Life...16...43M }}</ref> | treatment = [[pljučna rehabilitacija]], [[terapija s kisikom|dolgotrajna terapija s kisikom]], [[operacija zmanjševanja pljučnega volumna|zmanjševanje pljučnega volumna]],{{sfn|Gold Report 2021|pp=40–46|loc=Chapter 3: Evidence supporting prevention and maintenance therapy}} | medication = [[inhalator z odmerjenim odmerkom|inhalacijski]] [[bronhodilatator]]ji in [[kortikosteroid|steroidi]]{{sfn|Gold Report 2021|pp=40–46|loc=Chapter 3: Evidence supporting prevention and maintenance therapy}} | prognosis = | frequency = 213&nbsp;milijonov (2021);<ref name=GBD2021Prevalence>{{cite journal | author = ((GBD 2021 Diseases and Injuries Collaborators)) | title = Global incidence, prevalence, years lived with disability (YLDs), disability-adjusted life-years (DALYs), and healthy life expectancy (HALE) for 371 diseases and injuries in 204 countries and territories and 811 subnational locations, 1990–2021: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2021 | journal = The Lancet |date=2024-05-18 |volume=403 |issue=10440 |pages=2133–2161 |doi=10.1016/S0140-6736(24)00757-8 |doi-access=free |pmc=11122111 |pmid=38582094}}</ref><br /> 2.7% of global population<ref name=GBD2021Prevalence/> | deaths = 3,65&nbsp;milijona (2021);<ref name=GBD2021Mortality>{{cite journal | author = ((GBD 2021 Causes of Death Collaborators)) | title = Global burden of 288 causes of death and life expectancy decomposition in 204 countries and territories and 811 subnational locations, 1990–2021: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2021 | journal = The Lancet |date=2024-05-18 |volume=403 |issue=10440 |pages=2100–2132 |doi=10.1016/S0140-6736(24)00367-2 |doi-access=free |pmc=11126520 |pmid=38642570 | bibcode = 2024Lanc..403.2100N }}</ref><br /> 5% of global deaths<ref name=WHO2024/> }} '''Kronična obstruktivna pljučna bolezen''' ('''KOPB'''), med drugim znana tudi kot '''kronična obstruktivna bolezen pljuč''' ('''KOBP''') in '''kronična obstruktivna bolezen dihalnih poti''' ('''KOBDP'''), je [[obstruktivno obolenje pljuč]], za katero je značilen kronično slab pretok zraka. Običajno se s časom poslabšuje. Glavni simptomi so [[zasoplost]], [[kašelj]] in nastajanje [[izmeček|izmečka]].<ref name=GOLD2013Chp1/> [[Kajenje]] je najpogostejši vzrok za KOPB, s številnimi drugimi dejavniki, kot so [[onesnaženje zraka]] in [[genetika|dedna nagnjenost]], ki igrajo manjšo vlogo.<ref name=Lancet2012>{{cite journal |author1=Decramer M |author2=Janssens W |author3=Miravitlles M |title=Chronic obstructive pulmonary disease |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_april-7-13-2012_379_9823/page/1341 |journal=Lancet |volume=379 |issue=9823 |pages=1341–51 |date=April 2012 |pmid=22314182 |doi=10.1016/S0140-6736(11)60968-9}}</ref> V državah v razvoju je eden od pogostnih vzrokov onesnažen zrak zaradi slabega prezračevanja med kuhanjem hrane in ob ogrevanju prostorov. Dolgotrajna izpostavljenost tem dražečim vplivom povzroča [[vnetje|vnetni odziv]] v pljučih, zaradi česar prihaja do zoženja malih dihalnih poti in do razkroja pljučnega tkiva. Posledično se v pljučih nabira zrak, kar imenujemo '''''emfizem'''''.<ref name=GOLD2007>{{cite journal |author1=Rabe KF |author2=Hurd S |author3=Anzueto A |author4=Barnes PJ |author5=Buist SA |author6=Calverley P |author7=Fukuchi Y |author8=Jenkins C |author9=Rodriguez-Roisin R |author10=van Weel C |author11=Zielinski J |display-authors=4 |title=Global strategy for the diagnosis, management, and prevention of chronic obstructive pulmonary disease: GOLD executive summary |journal=Am. J. Respir. Crit. Care Med. |volume=176 |issue=6 |pages=532–55 |date=September 2007 |pmid=17507545 |doi=10.1164/rccm.200703-456SO |url=http://ajrccm.atsjournals.org/content/176/6/532.long |access-date=2014-10-04 |archive-date=2013-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130102150149/http://ajrccm.atsjournals.org/content/176/6/532.long |url-status=dead }}</ref> Pod terminom '''''kronični bronhitis''''' razumemo opis simptomov kroničnega kašlja, ki se kaže skupaj z nastajanjem izmečka. Večina ljudi s kroničnim bronhitisom ima KOPB.<ref name="Harr2012"/> Diagnozo postavimo na osnovi slabega pretoka zraka, ki se meri s [[spirometrija|testi pljučne funkcije]].<ref name=Nathell>{{cite journal | author1= Nathell L |author2=Nathell M |author3=Malmberg P |author4=Larsson K | title = COPD diagnosis related to different guidelines and spirometry techniques | journal = Respir. Res. | volume = 8 | issue = 1| pages = 89 | year = 2007 | pmid = 18053200 | pmc = 2217523 | doi = 10.1186/1465-9921-8-89 }}</ref> Drugače kot pri [[astma|astmi]], jemanje zdravil zmanjšanega pretoka zraka ne izboljša bistveno. KOPB lahko preprečimo z zmanjšanjem izpostavljenosti znanim vzrokom. Gre za prizadevanja, da se zmanjša obseg kajenja ter izboljša kakovost zraka v bivališčih in na prostem. Metode za zdravljenje KOPB so med drugim: [[odvajanje od kajenja]], [[cepljenje (medicina)|cepljenja]], [[rehabilitacija]] pljuč, pogosto vdihavanje [[bronhodilatator]]jev in jemanje [[kortikosteroidi|kortikosteroidov]]. Za nekatere ljudi je rešitev dolgoročna [[terapija s kisikom]] ali pa [[presaditev pljuč]].<ref name=GOLD2007/> Pri prizadetih z obdobji [[akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni|akutnega poslabšanja]] je lahko potrebna večja uporaba zdravil in hospitalizacija. Po vsem svetu KOPB prizadene 329 milijonov ljudi oziroma skoraj 5 % prebivalstva. V letu 2012 je bolezen kot tretji najbolj pogosti vzrok smrti terjala življenje več kot treh milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet |title=The 10 leading causes of death in the world, 2000 and 2011 |date=July 2013 |publisher=World Health Organization |url=http://who.int/mediacentre/factsheets/fs310/en/ |accessdate=November 29, 2013}}</ref> Število smrtnih žrtev naj bi se v številnih državah zaradi višjih stopenj kajenja in staranja prebivalstva povečalo.<ref>{{cite journal |author1=Mathers CD |author2=Loncar D |title=Projections of Global Mortality and Burden of Disease from 2002 to 2030 |journal=PLoS Med. |volume=3 |issue=11 |pages=e442 |date=November 2006 |pmid=17132052 |pmc=1664601 |doi=10.1371/journal.pmed.0030442 |url=http://dx.plos.org/10.1371/journal.pmed.0030442}}</ref> Ekonomske stroške bolezni v letu 2010 ocenjujejo na 2,1&nbsp;milijarde [[Ameriški dolar|$]].<ref name=Cost2013>{{navedi knjigo|last=Lomborg|first=Bjørn|title=Global problems, local solutions: costs and benefits|year=2013|publisher=Cambridge University Pres|isbn=978-1-107-03959-9|page=143|url=http://books.google.ca/books?id=cRZaAQAAQBAJ&pg=PA143}}</ref> == Znaki in simptomi == {{listen | filename = Wheeze2O.ogg | title = sopihajoče dihanje | description = Zvok, kot ga slišimo s stetoskopom. | format = [[Ogg]] }} Najpogostejši simptomi KOPB so nastajanje izpljuvka, [[dispneja|zasoplost]] in produktiven kašelj.<ref name=GOLD2013Chp2>{{navedi knjigo |last=Vestbo |first=Jørgen |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |year=2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |pages=9–17 |chapter=Diagnosis and Assessment |chapter-url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#26 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#26 |url-status=dead }}</ref> Ti simptomi so prisotni v daljšem časovnem obdobju<ref name=Harr2012>{{navedi knjigo |first1=John J. |last1=Reilly |first2=Edwin K. |last2=Silverman |first3=Steven D. |last3=Shapiro |chapter=Chronic Obstructive Pulmonary Disease |pages=2151–9 |editor1-first=Dan |editor1-last=Longo |editor2-first=Anthony |editor2-last=Fauci |editor3-first=Dennis |editor3-last=Kasper |editor4-first=Stephen |editor4-last=Hauser |editor5-first=J. |editor5-last=Jameson |editor6-first=Joseph |editor6-last=Loscalzo |year=2011 |title=Harrison's Principles of Internal Medicine |edition=18th |publisher=McGraw Hill |isbn=978-0-07-174889-6}}</ref> in se običajno sčasoma slabšajo.<ref name=GOLD2007/> Ni jasno, ali obstajajo različne vrste KOPB.<ref name=Lancet2012/> Doslej so bolezen delili na emfizem in kronični bronhitis; pri tem predstavlja emfizem le opis sprememb v pljučih, ne pa bolezni same, kronični bronhitis pa je preprosto opis simptomov, do katerih lahko - ali pa tudi ne - pride pri KOPB.<ref name=GOLD2013Chp1>{{navedi knjigo |last=Vestbo |first=Jørgen |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |year=2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |pages=1–7 |chapter=Definition and Overview |chapter-url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#18 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#18 |url-status=dead }}</ref> Pri tem je kronični bronhitis definiran kot kašelj, ki traja več kot tri mesece letno v zadnjih dveh letih in se kaže skupaj z nastajanjem izmečka.<ref name=GOLD2013Chp2/> === Kašelj === Kronični kašelj se običajno pojavi kot prvi znak bolezni. To stanje se lahko pojavi, še preden se KOPB v celoti razvije. Količina proizvedenega izmečka se lahko v času nekaj ur ali dni spreminja. V nekaterih primerih kašelj ni prisoten ali pa se pojavlja le občasno in ni nujno produktiven. Nekateri ljudje s KOPB pripisujejo simptome »kadilskemu kašlju«. Sputum se lahko pogoltne ali pa izpljune, pogosto odvisno od družbenih in kulturnih dejavnikov. Pretiran kašelj lahko povzroči zlom reber ali [[sinkopa (medicina)|kratkotrajno izgubo zavesti]]. Osebe s KOPB imajo pogosto zgodovino [[prehlad]]ov, ki trajajo dlje časa.<ref name=GOLD2013Chp2/> === Zasoplost === Zasoplost je pogosto simptom, ki ljudi najbolj moti.<ref name=NICE2010P60>{{NICE|101|Chronic Obstructive Pulmonary Disease|June 2010|60-70}}</ref> Prizadeti jo najpogosteje opisujejo takole: »dihati mi je zelo naporno,« »počutim se kot brez sape,« ali »ne morem vdihniti dovolj zraka«.<ref name=Mahler2006>{{cite journal |author=Mahler DA|title=Mechanisms and measurement of dyspnea in chronic obstructive pulmonary disease |journal=Proceedings of the American Thoracic Society|volume=3 |issue=3 |pages=234–8 |year=2006 |pmid=16636091 |doi=10.1513/pats.200509-103SF}}</ref> Različna kulturna okolja lahko znake opisujejo drugače.<ref name=GOLD2013Chp2/> Za zasoplost je značilno, da se ob naporu poslabša, ravno tako se poslabša, če traja dolgo, in pa s časom.<ref name=GOLD2013Chp2/> V poznejših fazah se pojavi med mirovanjem in je lahko vedno prisotna.<ref>{{navedi splet |title=What Are the Signs and Symptoms of COPD? |date=July 31, 2013 |publisher=[[National Heart, Lung, and Blood Institute]] |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/copd/signs.html |accessdate=November 29, 2013}}</ref><ref name=MedlinePlus>{{MedlinePlusEncyclopedia|000091|Chronic obstructive pulmonary disease}}</ref> Pri ljudeh s KOPB predstavlja vir [[tesnoba|tesnobo]] in slabe kakovosti življenja.<ref name=GOLD2013Chp2/> Veliko ljudi z napredovalo obliko KOPB diha skozi našobljene ustnice, kar pri nekaterih olajša zasoplost.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Nathan E. |editor-last1=Goldstein |editor-first2=R. Sean |editor-last2=Morrison |title=Evidence-based practice of palliative medicine |publisher=Elsevier/Saunders |location=Philadelphia |isbn=978-1-4377-3796-7 |page=124 |url=http://books.google.ca/books?id=j0rCsKtCnq8C&pg=PA124 |year=2013}}</ref><ref name=Holland2012>{{cite journal | author1 = Holland AE |author2=Hill CJ |author3=Jones AY |author4=McDonald CF | title = Breathing exercises for chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = 10 | issue = | pages = CD008250 | year = 2012 | pmid = 23076942 | doi=10.1002/14651858.CD008250.pub2 | editor1-last = Holland | editor1-first = Anne E }}</ref> === Druge značilnosti === Pri KOPB, lahko izdih traja dlje kot vdih.<ref name=EB2008/> Lahko se pojavi stiskanje v prsih,<ref name=GOLD2013Chp2/> ki pa ni običajno in katerega vzrok je lahko kaj drugega.<ref name=NICE2010P60/> Pri osebah z oviranim pretokom zraka je ob pregledu prsnega koša s stetoskopom lahko slišati [[Težko dihanje|piskanje]] ali druge zvoke ob vstopu zraka v pljuča.<ref name=EB2008/> Prsni koš v obliki soda je za KOPB značilen, čeprav relativno redek znak.<ref name=EB2008/> S slabšanjem bolezni prizadeti pogosto zavzemajo trinožno lego.<ref name=Harr2012/> V poznem stadiju KOPB vodi do [[pljučna hipertenzija|visokega tlaka v pljučnih arterijah]], ki obremenjuje [[srce|desni prekat srca]].<ref name=GOLD2007/><ref name=Weit2009>{{cite journal|author1 = Weitzenblum E |author2=Chaouat A | title = Cor pulmonale | journal = Chron Respir Dis | volume = 6 | issue = 3 | pages = 177–85 | year = 2009 | pmid = 19643833 | doi = 10.1177/1479972309104664 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Professional guide to diseases |year=2009 |publisher=Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins |location=Philadelphia |isbn=978-0-7817-7899-2 |pages=120–2 |chapter=Cor pulmonale |chapter-url=http://books.google.ca/books?id=1h6vu60L6FcC&pg=PA120 |edition=9th}}</ref> To stanje se imenuje [[cor pulmonale]], in vodi do simptomov v obliki [[periferni edem|oteklih nog]]<ref name=GOLD2013Chp2/> in [[nabuhlost vratnih ven|izbuljenih žil na vratu]].<ref name=GOLD2007/> KOPB je med obolenji pljuč najpogostejši vzrok za cor pulmonale.<ref name=Weit2009/> Cor pulmonale je postal manj pogost, odkar se pri zdravljenju uporablja dodaten kisik.<ref name=Harr2012/> KOPB se pogosto, deloma zaradi skupnih dejavnikov tveganja, pojavlja skupaj s številnimi drugimi bolezenskimi stanji.<ref name=Lancet2012/> To so med drugim: [[ishemične bolezni srca]], [[hipertenzija|visok krvni tlak]], [[diabetes mellitus]], oslabitve mišic, [[osteoporoza]], [[pljučni rak]], [[anksiozna motnja]] in [[večja depresivna motnja|depresija]].<ref name=Lancet2012/> Bolniki s hudo obliko bolezni imajo pogosto občutek, da so ves čas [[utrujenost (medicina)|utrujeni]].<ref name=GOLD2013Chp2/> [[Betičasti prsti]] niso specifični za KOPB in bi morali spodbuditi preiskave v smeri pljučnega raka.<ref>{{navedi knjigo |editor-first=James K. |editor-last=Stoller |editor-first2=Franklin A. |editor-last2=Michota, Jr. |editor-first3=Brian F. |editor-last3=Mandell |title=The Cleveland Clinic Foundation intensive review of internal medicine |year=2009 |publisher=Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins |location=Philadelphia |isbn=978-0-7817-9079-6 |page=419 |url=http://books.google.ca/books?id=O9F7wtiPWxgC&pg=PA419|edition=5th}}</ref> === Poslabšanje === Kot akutno poslabšanje KOPB je razumeti povečano kratko sapo, povečano količino izmečkov, spremembe barve izmečka od brezbarvne k zeleni oz. rumeni ali poslabšanje kašlja.<ref name=EB2008/> Lahko se pojavi skupaj z znaki za povečan napor pri dihanju, kot so [[tahipneja|hitro dihanje]], [[tahikardija|hitro bitje srca]], [[znojenje|potenje]], dejavnost [[mišice za dihanje|mišic v vratu]], [[cianoza|modrikast odtenek kože]] in [[duševna zmedenost|zmeda]], ali pa bojevito vedenje, če gre za zelo hude izbruhe.<ref name=EB2008>{{cite journal|last=Gruber|first=Phillip|title=The Acute Presentation of Chronic Obstructive Pulmonary Disease In the Emergency Department: A Challenging Oxymoron|journal=Emergency Medicine Practice|date=November 2008|volume=10|issue=11|url=http://www.ebmedicine.net/topics.php?paction=showTopic&topic_id=63}}</ref><ref name=Burl2012>{{cite journal | author1 = Brulotte CA |author2=Lang ES | title = Acute exacerbations of chronic obstructive pulmonary disease in the emergency department | journal = Emerg. Med. Clin. North Am. | volume = 30 | issue = 2 | pages = 223–47, vii |date=May 2012 | pmid = 22487106 | doi = 10.1016/j.emc.2011.10.005 }}</ref> Ob pregledu pljuč s stetoskopom je slišati pokanje.<ref>{{navedi knjigo|last=Spiro|first=Stephen|title=Clinical respiratory medicine expert consult|publisher=Saunders|location=Philadelphia, PA|isbn=978-1-4557-2329-4|page=Chapter 43|url=http://books.google.ca/books?id=2sOJk-yKPpUC&pg=PT2420|edition=4th |year=2012}}</ref> == Vzrok == Glavni vzrok za KOPB je tobačni dim, v nekaterih državah spadata med pomembne vzroke še izpostavljenost pri delu ter onesnažen zrak zaradi odprtih ognjev v bivališčih.<ref name=GOLD2013Chp1/> Značilno je, da traja izpostavljenost več desetletij, preden se pojavijo simptomi.<ref name=GOLD2013Chp1/> Določen vpliv ima tudi dedna nagnjenost posameznika.<ref name=GOLD2013Chp1/> === Kajenje === {{Multiple image|direction=vertical|align=right|image1=Female Smoking by Country.png|image2=Male Smoking by Country.png|width=250|caption1=Odstotek kadilk od konca 1990 st. do zgodnjih 2000 | caption2 = Odstotek kadilcev od konca 1990 do začetka 2000. Uporabljeni lestvici za ženske in moške se med seboj razlikujeta.<ref name="isbn92-4-159628-7">{{navedi knjigo | title = WHO Report on the Global Tobacco Epidemic 2008: The MPOWER Package | edition = | language = | publisher = Svetovna zdravstvena organizacija | location = Ženeva | year = 2008 | isbn = 92-4-159628-7 | url = http://www.who.int/tobacco/mpower/mpower_report_full_2008.pdf |pages=268–309}}</ref>}} Glavni dejavnik tveganja za KOPB po vsem svetu, je[[kajenje | kajenje tobaka]].<ref name=GOLD2013Chp1/> Med kadilci bo okoli 20 % dobilo KOPB,<ref name=Ward2012>{{navedi knjigo|last=Ward|first=Helen|title=Oxford Handbook of Epidemiology for Clinicians|year=2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-165478-7|pages=289–290|url=http://books.google.ca/books?id=dHLjLwru-l8C&pg=RA1-PT194#v=onepage&q&f=false}}</ref> med tistimi, ki kadijo že celo življenje, pa okoli polovica.<ref name=La2009>{{cite journal|last=Laniado-Laborín|first=R|title=Smoking and chronic obstructive pulmonary disease (COPD). Parallel epidemics of the 21st century|journal=International journal of environmental research and public health|date=January 2009|volume=6|issue=1|pages=209–24|pmid=19440278|doi=10.3390/ijerph6010209|pmc=2672326}}</ref> V Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu je med obolelimi za KOPB 80-95 % aktivnih ali preteklih kadilcev.<ref name=Ward2012/><ref name=Ren2013>{{navedi knjigo|last=Rennard|first=Stephen|title=Clinical management of chronic obstructive pulmonary disease|year=2013|publisher=Informa Healthcare|location=New York|isbn=978-0-8493-7588-0|page=23|url=http://books.google.ca/books?id=DiTThQJkc0UC&pg=PA23|edition=2.}}</ref><ref name=Rich2010>{{navedi knjigo |first=Anita |last=Sharma |title=COPD in primary care|year=2010|publisher=Radcliffe Pub.|location=Oxford|isbn=978-1-84619-316-3|page=9|url=http://books.google.com/books?id=CrXFqhezbeMC&pg=PA9|last2=Barclay |first2=Joyce}}</ref> Verjetnost, da se KOPB pojavi, raste s celokupno izpostavljenostjo dimu.<ref>{{navedi knjigo|last=Goldman|first=Lee|title=Goldman's Cecil medicine|publisher=Elsevier/Saunders|location=Philadelphia|isbn=978-1-4377-1604-7|page=537|url=http://books.google.ca/books?id=Qd-vvNh0ee0C&pg=PA537|edition=24th|year=2012}}</ref> Poleg tega so ženske dovzetnejše za škodljive učinke dima kot pa moški.<ref name=Rich2010/> Pri nekadilcih je [[pasivno kajenje]] vzrok za približno 20 % primerov.<ref name=Ren2013/> Tudi druge vrste kajenja, kot so [[marihuana]], [[cigara|cigare]] in [[vodna pipa]], predstavljajo tveganje.<ref name=GOLD2013Chp1/> Pri ženskah, ki kadijo med [[nosečnost]]jo, se lahko poveča tveganje za nastanek KOPB pri otroku.<ref name=GOLD2013Chp1/> === Onesnaženost zraka === Slabo prezračevani ognji za kuho, pri katerih je pogosto gorivo premog ali [[biomasa]], kot so les in živalski iztrebki, vodijo do [[kakovost zraka v zaprtih prostorih|onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih]] in so eden od najpogostejših vzrokov za KOPB v[[ države v razvoju | državah v razvoju]].<ref name=Ken2007>{{cite journal |author1=Kennedy SM |author2=Chambers R |author3=Du W |author4=Dimich-Ward H|title=Environmental and occupational exposures: do they affect chronic obstructive pulmonary disease differently in women and men?|journal=Proceedings of the American Thoracic Society|volume=4 |issue=8 |pages=692–4 |date=December 2007|pmid=18073405 |url=http://pats.atsjournals.org/cgi/content/full/4/8/692 |doi=10.1513/pats.200707-094SD}}</ref> Ti ognji predstavljajo glavni način kuhanja in gretja za skoraj 3 milijarde ljudi; učinki na zdravje so večji pri ženskah zaradi večje izpostavljenosti med gospodinjskimi opravili.<ref name=GOLD2013Chp1/><ref name=Ken2007/> Poleg tega predstavljajo glavni vir energije v 80 % bivališč v Indiji, na Kitajskem in v [[podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]].<ref name=Piro2012/> Ljudje, ki živijo v velikih mestih, imajo višjo stopnjo KOPB kot ljudje, ki živijo na podeželju.<ref>{{cite journal|author1=Halbert RJ |author2=Natoli JL |author3=Gano A |author4=Badamgarav E |author5=Buist AS |author6=Mannino DM |title=Global burden of COPD: systematic review and meta-analysis |url=https://archive.org/details/european-respiratory-journal_2006-09_28_3/page/523 |journal=Eur. Respir. J. |volume=28 |issue=3 |pages=523–32 |date=September 2006|pmid=16611654|doi=10.1183/09031936.06.00124605 }}</ref> Urbano [[onesnaževanje zraka]] je sicer dejavnik pri slabšanju bolezni, vendar njegova celotna vloga kot vzrok za KOPB ni jasna.<ref name=GOLD2013Chp1/> Območja s slabo kakovostjo zraka na prostem, med drugim zaradi [[izpušni plini|izpušnih plinov]], imajo na splošno višjo stopnjo KOPB.<ref name=Piro2012/> Za celokupni učinek pa se v primerjavi s kajenjem meni, da je majhen.<ref name=GOLD2013Chp1/> ==== Drugi onesnaževalci zraka ==== [[Epidemiologija|Epidemiološke]] raziskave o vplivu [[radon]]a na [[umrljivost]] zaradi nemalignih pljučnih bolezni, kot je KOPB, so razmeroma maloštevilne, vendar nakazujejo na to, da radon poveča umrljivost ljudi zaradi KOPB. Kljub temu, da ni jasno, ali radon sproži nastanek KOPB ali poslabša njen potek, radon lahko povzroči vnetje pljučnega tkiva, ki je povezano tako s KOPB kot s [[pljučni rak|pljučnim rakom]].<ref>{{navedi revijo |first1=Michelle C. |last1=Turner |first2=Daniel |last2=Krewski |first3=Yue |last3=Chen |first4=C. Arden |last4=Pope |first5=Susan M. |last5=Gapstur |first6=Michael J. |last6=Thunf |year=2012 |title=Radon and COPD mortality in the American Cancer Society Cohort |journal=Eur Respir J |volume=39 |issue=5 |pages=1113-9 |doi=10.1183/09031936.00058211 |pmid=22005921}}</ref> Raziskave kažejo, da so [[nanodelci]] tesno povezani s poslabšanjem in razvojem mnogih pljučnih bolezni, kot sta KOPB in astma. Med izpostavljenostjo nanodelcem se je pri bolnikih s pljučnimi boleznimi pojavljalo več primerov bronhokonstrikcije (zoženja svetline sapnic), bronhialne hiperodzivnosti in fibroze pljuč, uporaba zdravil je bila prav tako večja. Med medicinsko pomembne nanodelce spadajo delci [[titanov dioksid|titanovega dioksida]] (TiO₂), ki se v [[nanotehnika|nanotehnološki]] industriji uporablja za izdelavo sestavin barv in tapet ter mnogih potrošniških izdelkov, kot so ličila, oblačila, senčila in živila, poleg tega so tem delcem izpostavljeni delavci med predelavo [[rutil]]a. Več kot polovica delavcev, izpostavljeni delcem TiO₂, naj bi doživljali simptome slabšega delovanja pljuč. Raziskave so pokazale, da delci TiO₂ lahko sprožijo oz. povzročijo vnetne odzive, razraščanje veziva (fibroproliferativne spremembe), hiperplazijo [[čašica|čašastih celic]] in emfizemu podobne spremembe. Nanodelci TiO₂ bi tako lahko predstavljali resen [[javno zdravje|javno zdravstveni]] problem, tako v poklicnih razmerah kot v okolju.<ref>{{navedi revijo |first1=Eric Y.T. |last1=Chen |first2=Maria |last2=Garnica |first3=Yung-Chen |last3=Wang |first4=Chi-Shuo |last4=Chen |first5=Wei-Chun |last5=Chin |year=2011 |title=Mucin Secretion Induced by Titanium Dioxide Nanoparticles|journal=PLoS One |volume=6 |issue=1 |pages=e16198 |doi=10.1371/journal.pone.0016198 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3023769/}}</ref> === Poklicne izpostavljenosti === Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost prahu na delovnem mestu, kemikalijam in hlapom povečuje tveganje za KOPB, tako pri kadilcih kot tudi pri nekadilcih.<ref name=Dev2006/> Za izpostavljenost na delovnem mestu se meni, da je vzrok v 10-20 % primerov.<ref>{{navedi knjigo|last=Laine|first=Christine|title=In the Clinic: Practical Information about Common Health Problems|year=2009|publisher=ACP Press|isbn=978-1-934465-64-6|page=226|url=http://books.google.ca/books?id=bvg9he4FOB0C&pg=PA226}}</ref> Po ocenah je v Združenih državah Amerike z izpostavljenostjo na delovnem mestu povezanih več kot 30 % primerov pri bolnikih, ki niso nikoli kadili; tveganje v državah brez zadostnih predpisov je verjetno še večje.<ref name=GOLD2013Chp1/> Vpletenih je več industrij in virov, med drugim<ref name=Piro2012/> visoka raven prahu v [[premogovništvo|premogovništvu]], pri pridobivanju zlata, v industriji tekstila iz bombaža, ter poklici, kjer se dela s [[kadmij]]em ter z [[izocianat]]i in kjer nastaja dim, kot je [[varjenje]].<ref name=Dev2006>{{cite journal |doi=10.1136/bmj.332.7550.1142 |title=Definition, epidemiology and risk factors |year=2006 |last1=Devereux |first1=Graham |journal=BMJ |volume=332 |issue=7550 |pages=1142–4 |pmid=16690673 |pmc=1459603}}</ref> Delo v kmetijstvu prav tako predstavlja tveganje.<ref name=Piro2012/> Za nekatere poklice so ocenili, da je njihovo tveganje enakovredno kajenju od pol do dveh škatel cigaret na dan.<ref name=Barn2009/> Izpostavljenost [[Silicijev dioksid|kremenovemu]] prahu lahko tudi povzroči KOPB, tveganje zanj ni povezano s tveganjem za [[silikoza|silikozo]].<ref>{{cite journal |doi=10.1515/REVEH.2007.22.4.255 |title=Chronic Obstructive Pulmonary Disease and Occupational Exposure to Silica |year=2007 |last1=Rushton |first1=Lesley |journal=Reviews on Environmental Health |volume=22 |issue=4 |pmid=18351226 |pages=255–72}}</ref> Zdi se, da se negativni učinki izpostavljenosti prahu in cigaretnemu dimu seštevajo, če ne celo obojestransko krepijo.<ref name=Barn2009>{{navedi knjigo |editor1-first=Peter J. |editor1-last=Barnes |editor2-first=Jeffrey M. |editor2-last=Drazen |editor3-first=Stephen I. |editor3-last=Rennard |editor4-first=Neil C. |editor4-last=Thomson |year=2009 |chapter=Relationship between cigarette smoking and occupational exposures |chapter-url=http://books.google.ca/books?id=HY9PiQL3kQMC&pg=PA464 |title=Asthma and COPD: Basic Mechanisms and Clinical Management |publisher=Academic |location=Amsterdam |isbn=978-0-12-374001-4 |page=464}}</ref> Na [[letališče|letališčih]] so tako delavci kot administrativno osebje izpostavljeni ultrafinim izpušnim delcem iz [[dizel]]skih motorjev delovnih strojev in [[letalski motor|letalskih motorjev]]. Med pomembne onesnaževalce v takšnih razmerah spadajo [[policiklični aromatski ogljikovodik]]i, hlapne organske spojine, kot so [[benzen]] in [[aldehid]]i, anorganski plini, kot so [[žveplov dioksid]] (SO₂) in [[dušikov oksid|dušikovi oksidi]] (NO_x) ter fini trdni delci. Ultrafini izpušni delci iz dizelskih motorjev so povezani z nastankom mnogih bolezni, poleg KOPB še s srčno-žilnimi boleznimi in rakom. Navkljub zdravstvenemu tveganju le malo letališč nadzoruje kakovost zraka v delovnem okolju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dansk-luftfart.dk/index.php/files/download/f6e6e1d0629981e|title=Air pollution in airports: Ultrafine particles, solutions and successful cooperation|accessdate=11.12.2014|date=Marec 2012|publisher=The Danish Ecocouncil|archive-date=2014-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213013409/http://www.dansk-luftfart.dk/index.php/files/download/f6e6e1d0629981e|url-status=dead}}</ref> === Genetika === Genetika igra vlogo pri razvoju KOPB.<ref name=GOLD2013Chp1/> Med sorodniki bolnikov s KOPB, ki kadijo, je pogostejša, kot med kadilci, ki si niso v sorodu. <ref name=GOLD2013Chp1/> Trenutno je edini nesporno deden dejavnik tveganja [[pomanjkanje alfa 1-antitripsin]]a (AAT).<ref name=Foreman2012>{{cite journal |author1= Foreman MG |author2=Campos M |author3=Celedón JC | title = Genes and chronic obstructive pulmonary disease |url= https://archive.org/details/sim_medical-clinics-of-north-america_2012-07_96_4/page/699 | journal = Med. Clin. North Am. | volume = 96 | issue = 4 | pages = 699–711 |date=July 2012 | pmid = 22793939 | pmc = 3399759 | doi = 10.1016/j.mcna.2012.02.006 }}</ref> To tveganje je še posebej veliko, če oseba, ki ji [[alfa 1-antitripsin]] primanjkuje, tudi kadi.<ref name=Foreman2012/> Dejavnik je odgovoren za približno 1-5 % primerov<ref name=Foreman2012/><ref name=Brode2012>{{cite journal | author1 = Brode SK |author2=Ling SC |author3=Chapman KR | title = Alpha-1 antitrypsin deficiency: a commonly overlooked cause of lung disease | url = https://archive.org/details/canadian-medical-association-journal_2012-09-04_184_12/page/1365 | journal = CMAJ | volume = 184 | issue = 12 | pages = 1365–71 |date=September 2012 | pmid = 22761482 | pmc = 3447047 | doi = 10.1503/cmaj.111749 }}</ref> stanje pa je prisotno pri približno 3-4 osebah na 10.000 ljudi.<ref name=Harr2012/> Drugi genetski dejavniki so trenutno predmet preiskav,<ref name=Foreman2012/> verjetno jih je precej.<ref name=Piro2012>{{cite journal | author1 = Pirozzi C |author2=Scholand MB | title = Smoking cessation and environmental hygiene | url = https://archive.org/details/sim_medical-clinics-of-north-america_2012-07_96_4/page/849 | journal = Med. Clin. North Am. | volume = 96 | issue = 4 | pages = 849–67 |date=July 2012 | pmid = 22793948 | doi = 10.1016/j.mcna.2012.04.014 }}</ref> Tri četrtine primerov obolenja ima vzroke v slabih poteh delovanja pljuč v mladosti. Te poti so povezane z izpostavljenostjo v otroštvu, dejavniki pa jih pri odraslih kasneje pomnožijo,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2018/04/180405223452.htm|title=Three-quarters of COPD cases are linked to childhood risk factors that are exacerbated in adulthood|newspaper=ScienceDaily|accessdate=2018-04-08|language=en}}</ref> === Drugo === Številni drugi dejavniki so manj tesno povezani s KOPB. Tveganje je večje pri revnih ljudeh, čeprav ni jasno, ali je to zaradi [[revščina|revščine]] same ali zaradi drugih dejavnikov tveganja, ki so z revščino povezani, kot sta na primer onesnaženje zraka in podhranjenost.<ref name=GOLD2013Chp1/> Obstajajo še nepotrjeni dokazi za povečano tveganje za KOPB pri ljudeh z astmo in hiper-reaktivnimi dihalnimi potmi.<ref name=GOLD2013Chp1/> Porodni dejavniki, kot je nizka teža pri porodu, lahko prav tako igrajo vlogo kot številne nalezljive bolezni, kot recimo [[Aids|HIV/AIDS]] in [[tuberkuloza]].<ref name=GOLD2013Chp1/> [[Okužbe dihal]], kot je [[pljučnica]], naj ne bi povečevale tveganja za KOPB, kar velja predvsem za odrasle.<ref name=Harr2012/> === Poslabšanja === Akutno poslabšanje (nenadno poslabšanje simptomov)<ref name=GOLD2013Chp5>{{navedi knjigo |last=Vestbo |first=Jørgen |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |year=2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |chapter=Management of Exacerbations |pages=39–45 |chapter-url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#56 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#56 |url-status=dead }}</ref> običajno sprožijo okužbe ali okoljska onesnaževala, včasih tudi drugi dejavniki, kot je nepravilna uporaba zdravil.<ref name=Dhar2012>{{navedi knjigo|last=Dhar|first=Raja|title=Textbook of pulmonary and critical care medicine|year=2011|publisher=Jaypee Brothers Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-93-5025-073-0|page=1056|url=http://books.google.ca/books?id=rAT1bdnDakAC&pg=PA1056}}</ref> Razlog za 50 do 75 % primerov so najverjetneje okužbe,<ref name=Dhar2012/><ref>{{navedi knjigo|last=Palange|first=Paolo|title=ERS Handbook of Respiratory Medicine|year=2013|publisher=European Respiratory Society|isbn=978-1-84984-041-5|page=194|url=http://books.google.ca/books?id=48gaALnXhcQC&pg=PA194}}</ref> pri čemer so bakterijskega izvora v 25 %, virusnega izvora v 25 %, in obojnega izvora v 25 % primerov.<ref>{{navedi knjigo|last=Lötvall|first=Jan|title=Advances in combination therapy for asthma and COPD|year=2011|publisher=John Wiley & Sons|location=Chichester, West Sussex|isbn=978-1-119-97846-6|page=251|url=http://books.google.ca/books?id=oPDU4xQLVWEC&pg=PT265}}</ref> Okoljska onesnaževala so med drugim slaba kakovost zraka v bivališčih in na prostem.<ref name=Dhar2012/> Izpostavljenost lastnemu dimu in pasivno kajenje povečujeta tveganje.<ref name=Piro2012/> Nizke temperature lahko prav tako igrajo vlogo, saj se poslabšanja pojavljajo pogosteje v zimskem času.<ref name=Barnes2009>{{navedi knjigo|last=Barnes|first=Peter|title=Asthma and COPD : basic mechanisms and clinical management|year=2009|publisher=Academic|location=Amsterdam|isbn=978-0-12-374001-4|page=837|url=http://books.google.ca/books?id=HY9PiQL3kQMC&pg=PA837|edition=2.}}</ref> Osebe z resnejšo obliko obolenja poslabšanja pogosteje doletijo: pri blagi obliki bolezni 1,8 na leto, zmerni 2-3 na leto, in hudi 3,4 na leto.<ref>{{navedi knjigo|last=Hanania|first=Nicola|title=COPD a Guide to Diagnosis and Clinical Management|publisher=Springer Science+Business Media, LLC|location=Totowa, NJ|isbn=978-1-59745-357-8|page=197|url=http://books.google.ca/books?id=wMzWnIdRD1MC&pg=PA197|edition=1.|date=2010-12-09}}</ref> Osebe s s številnimi poslabšanji se delovanje pljuč hitreje slabša.<ref name=Beasley2012>{{cite journal|last=Beasley|first=V|author2=Joshi, PV |author3=Singanayagam, A |author4=Molyneaux, PL |author5=Johnston, SL |author6= Mallia, P |title=Lung microbiology and exacerbations in COPD|journal=International journal of chronic obstructive pulmonary disease|year=2012|volume=7|pages=555–69|pmid=22969296|doi=10.2147/COPD.S28286|pmc=3437812}}</ref>[[Pljučna embolija | Krvni strdki v pljučih]] lahko pri osebah z obstoječo KOPB poslabšajo simptome.<ref name=Lancet2012/> == Patofiziologija == [[Slika:Copd 2010Side.JPG|thumb|upright=2|Na levi je diagram pljuč in dihalnih poti, vložek kaže podroben prerez običajnih [[bronhioli|bronhiol]] in [[alveoli|alveol]]. Na desni pljuča poškodovana zaradi KOPB, vložek kaže prerez poškodovanih bronhiol in alveol]] KOPB je vrsta [[obstruktivna pljučna bolezen|obstruktivne pljučne bolezni]], pri kateri obstaja kronično slab pretok zraka, ki je le delno reverzibilen (omejen pretok zraka), in pri katerem prizadeta oseba ni zmožna izdihniti v celoti (vklenjen zrak).<ref name=Lancet2012/> Slab pretok je posledica okvare pljučnega tkiva (pri čemer se nabira zrak v pljučih, kar imenujemo emfizem) ter bolezni majhnih dihalnih poti (obstruktivni bronhitis). <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> -->Deleži teh dveh dejavnikov se razlikujejo med ljudmi.<ref name=GOLD2013Chp1/> Hudo uničenje malih dihalnih poti lahko vodi do nastanka velikih zračnih žepov, znanih kot bule, ki nadomeščajo pljučno tkivo. Ta oblika bolezni se imenuje bulozni emfizem.<ref name="Fishman">{{navedi knjigo | author1=Murphy DMF |author2=Fishman AP | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=913 | chapter=Chapter 53 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> [[Slika:Emphysema low mag.jpg|thumb|left|[[Mikrograf]] kaže emfizem (levo - velike praznine) in [[pljuča|pljučno]] tkivo, kjer so alveoli relativno ohranjeni (desno).]] <!--Uničenje pljuč --> KOPB se razvija kot pomemben in kroničen vnetni odziv na vdihavanje dražečih snovi.<ref name=GOLD2013Chp1/> Kronične bakterijske okužbe lahko dodatno vplivajo na to vnetno stanje.<ref name=Beasley2012/> Vnetne celice, ki sodelujejo, so med drugim [[nevtrofilci granulociti|nevtrofilni granulociti]] in [[makrofagi]], dve vrsti belih krvničk. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> --> Pri kadilcih sodelujejo tudi [[limfociti]] [[citotoksične celice T |Tc1]], pri nekaterih bolnikih s KOPB, podobno kot pri astmi, tudi [[eozinofilci granulociti]]. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> --> Odziv celic je delno posledica vnetnih mediatorjev, kot so [[kemotaksa | kemotaktični dejavniki]]. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> -->Drugi procesi, vpleteni v poškodbe pljuč, so med drugim iz vnetnih celic izhajajoč [[oksidativni stres]] kot posledica visoke koncentracije [[prosti radikali|prostih radikalov]] v tobačnem dimu in razgrajevanje [[vezno tkivo|vezivnega tkiva]] pljuč zaradi [[proteaze|proteaz]], ki jih [[zaviralec proteaz (biologija) |zaviralci proteaz]] ne inhibirajo v zadostni meri. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> --> Uničenje veznega tkiva v pljučih je povod za razvoj emfizema, ki nato prispeva k slabemu pretoka zraka in končno k slabemu vpijanju in sproščanju dihalnih plinov.<ref name=GOLD2013Chp1/> Splošen propad mišic, ki pogosto spremlja KOPB, je lahko deloma posledica vnetnih posrednikov, ki jih pljuča sproščajo v kri.<ref name=GOLD2013Chp1/> <!--Zoženje dihalnih poti --> Do zoženja dihalnih poti prihaja zaradi vnetja in posledičnega brazgotinjenja. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> --> Zaradi zoženja dihalnih poti prizadeta oseba ne more popolnoma izdihniti. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> -->Do zmanjšanja pretoka zraka prihaja največ med izdihom, ko tlak v prsih stiska dihalne poti.<ref name=Cal2005>{{cite journal |author1=Calverley PM |author2=Koulouris NG |title=Flow limitation and dynamic hyperinflation: key concepts in modern respiratory physiology|url=https://archive.org/details/european-respiratory-journal_2005-01_25_1/page/186 |journal=Eur Respir J |volume=25 |pages=186–199|year=2005|pmid=15640341 |doi=10.1183/09031936.04.00113204 |issue=1}}</ref> Tako lahko ob naslednjem vdihu v pljučih ostane več zraka iz prejšnjega diha, s tem pa se poveča celotni volumen zraka v pljučih v danem trenutku; proces se imenuje [[Dihanje#Hiperinflacija|hiperinflacija]].<ref name=Cal2005/><ref>{{navedi knjigo|last=Currie|first=Graeme P.|title=ABC of COPD|year=2010|publisher=Wiley-Blackwell, BMJ Books|location=Chichester, West Sussex, UK|isbn=978-1-4443-2948-3|page=32|url=http://books.google.ca/books?id=eEoYQA4QD_wC&pg=PA32|edition=2. }}</ref> Hiperinflacija zaradi telesne dejavnosti je pri KOPB povezana z zasoplostjo in kratko sapo, saj je težje vdihniti, če so pljuča deloma že polna.<ref name=Odon2006>{{cite journal |author=O'Donnell DE|title=Hyperinflation, Dyspnea, and Exercise Intolerance in Chronic Obstructive Pulmonary Disease|journal=The Proceedings of the American Thoracic Society|volume=3 |pages=180–4 |year=2006 |pmid=16565429 |doi=10.1513/pats.200508-093DO |issue=2}}</ref> Nekatere osebe imajo tudi delno [[Bronhialna hiperodzivnost|hiperodzivnost dihalnih poti]] na dražila, ki spominja na znake pri astmi.<ref name=Harr2012/> <!-- Terminalno stanje --> Do[[Hipoksemija | nizke ravni kisika]] in [[hiperkapnija |visoke ravni ogljikovega dioksida v krvi]] lahko pride zaradi slabe [[plinska izmenjava|plinske izmenjave]] kot posledica zmanjšane ventilacije zaradi obstrukcije dihalnih poti, hiperinflacije in zmanjšane volje za dihanje. <ref name=GOLD2013Chp1/> Med obdobji poslabšanja se poveča vnetje dihalnih poti, kar vodi v povečano hiperinflacijo, zmanjšanje pretoka zraka ob izdihu in poslabšan prenos plinov. To lahko privede tudi do nezadostnega prezračevanja in navsezadnje do nizke ravni kisika v krvi.<ref name=GOLD2007/> Nizki nivoji kisika, če so prisotni dlje časa, lahko povzročijo [[vazokonstrikcija | zoženje arterij]] v pljučih, medtem ko emfizem okvari kapilare v pljučih. <!-- <ref name=GOLD2013Chp1/> --> Obe spremembi povzročita povečan tlak krvi v [[pljučna arterija | pljučnih arterijah]], kar lahko vodi v nastanek pljučnega srca (''cor pulmonale'').<ref name=GOLD2013Chp1/> == Diagnoza == [[Slika:DoingSpirometry.JPG|alt=oseba sedi in piha v napravo, priključeno na računalnik|thumb|Bolnik piha v spirometer. Manjše prenosne naprave so na voljo za uporabo v ordinaciji.]] Diagnozo KOPB je treba imeti v mislih pri vseh osebah, ki so starejše od 35 do 40 let in ki imajo [[dispneja|kratko sapo]], kronični kašelj, s proizvodnjo izmečka, ki imajo številnejše prehlade pozimi in zgodovino izpostavljenosti dejavnikom tveganja za to bolezen.<ref name=GOLD2013Chp2/><ref name=NICE2010P60/> [[Spirometrija]] se nato uporabi za potrditev diagnoze.<ref name=GOLD2013Chp2/><ref name=Qas2011/> === Spirometrija === [[Spirometrija]] meri trenutni obseg obstrukcije dihalnih poti in se praviloma izvede po uporabi [[bronhodilatator]]ja, to je zdravila za odpiranje dihalnih poti.<ref name=Qas2011/> Za diagnozo se merita dve glavni komponenti: prisilno izdihan volumen v eni sekundi (FEV₁), to je največja količina zraka, ki jo je možno izdihniti v prvi sekundi diha, in [[vitalna kapaciteta |prisiljena vitalna kapaciteta]] (FVC), ki je največja količina zraka, ki jo lahko oseba izdihne v enem samem velikem dihu.<ref name=Young2010>{{navedi knjigo|last=Young|first=Vincent B.|title=Blueprints medicine|year=2010|publisher=Wolters Kluwer Health/Lippincott William & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-8870-0|page=69|url=http://books.google.ca/books?id=_DHtahEUgXcC&pg=PA69|edition=5th}}</ref> Normalno se v prvi sekundi izdihne 75-80 % FVC<ref name=Young2010/> in[[razmerje FEV1/FVC | razmerje FEV₁ / FVC]] pod 70 % pomeni za osebo s simptomi KOPB, da to bolezen tudi ima.<ref name=Qas2011/> Na podlagi teh meritev bi spirometrija privedla do prekomernega diagnosticiranja KOPB pri starejših.<ref name=Qas2011/> Merila, ki jih je postavil [[Nacionalni inštitut za klinično odličnost]], dodatno zahtevajo FEV₁ pod 80 % napovedanega.<ref name=NICE2010P60/> Dokazi, po katerih naj bi spirometrija pri osebah brez simptomov omogočila[[Screening (medicina) | predhodno diagnozo stanja]], niso zanesljivi, zato se ta metoda ne priporoča.<ref name=GOLD2013Chp2/><ref name=Qas2011>{{cite journal | author1 = Qaseem A |author2=Wilt TJ |author3=Weinberger SE |author4=Hanania NA |author5=Criner G |author6=van der Molen T |author7=Marciniuk DD |author8=Denberg T |author9=Schünemann H |author10=Wedzicha W |author11=MacDonald R |author12=Shekelle P |display-authors=4 | title = Diagnosis and management of stable chronic obstructive pulmonary disease: a clinical practice guideline update from the American College of Physicians, American College of Chest Physicians, American Thoracic Society, and European Respiratory Society | url = https://archive.org/details/sim_annals-of-internal-medicine_2011-08-02_155_3/page/178 | journal = Ann. Intern. Med. | volume = 155 | issue = 3 | pages = 179–91 |date=August 2011 | pmid = 21810710 | doi = 10.7326/0003-4819-155-3-201108020-00008}}</ref> [[Konični ekspiratorni pretok]] (največja hitrost izdiha), ki se pogosto uporablja pri astmi, za diagnozo KOPB ne zadošča.<ref name=NICE2010P60/> === Resnost === {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+MRC skala za zasoplost<ref name=NICE2010P60/> |- ! Raven!! Prizadeta dejavnost |- | 1 || Samo naporna dejavnost |- | 2 || Živahna hoja |- | 3 || Ob normalni hoji |- | 4 || Po nekaj minutah hoje |- | 5 || Med preoblačenjem |} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+Spirometrične stopnje GOLD<ref name=GOLD2013Chp2/> |- ! Resnost !! FEV₁ % predvideno |- | Blago (GOLD 1) || ≥80 |- | Zmerno (GOLD 2)|| 50–79 |- | Hudo (GOLD 3) || 30–49 |- | Zelo hudo (GOLD 4)|| <30 ali [[kronična odpoved dihal]] |} Številne metode omogočajo ugotovljanje vpliva KOPB na določenega posameznika.<ref name=GOLD2013Chp2/> Prilagojen vprašalnik mMRC ([[Medical Research Council (Združeno kraljestvo)|British Medical Research Council]]) ali test za oceno KOPB (CAT - COPD assessment test) sta preprosta vprašalnika, ki omogočata ugotavljanje resnosti simptomov.<ref name=GOLD2013Chp2/> Rezultati pri CAT imajo razpon 0-40: čim višji je rezultat, tem hujša je bolezen.<ref name=ATS>{{navedi splet |title=COPD Assessment Test (CAT) |url=http://www.thoracic.org/assemblies/srn/questionaires/copd.php |publisher=[[American Thoracic Society]] |accessdate=November 29, 2013}}</ref> Spirometrija lahko ugotovi resnost omejitve zračnega pretoka.<ref name=GOLD2013Chp2/> Običajno temelji na FEV₁ kot odstotek »normalne« vrednosti za starost, spol, višino in težo osebe.<ref name=GOLD2013Chp2/> Tako ameriške kot tudi evropske smernice priporočajo, da se zdravljenje delno opira na FEV₁.<ref name=Qas2011/> Smernice GOLD predlagajo štiri kategorije, ki temeljijo na oceni simptomov in na omejitvi pretoka zraka.<ref name=GOLD2013Chp2/> Treba je tudi upoštevati izgubo teže in šibkost mišic ter prisotnost drugih bolezni.<ref name=GOLD2013Chp2/> === Drugi testi === [[Rentgensko slikanje prsnega koša]] (RTG p/c) in [[krvna slika]] sta med diagnozo lahko koristna zaradi izključitve drugih bolezni.<ref name=NICE2010P70/> Značilni znaki na rentgenski sliki so pretirano razširjena pljuča, sploščena [[prsna prepona |prepona]], povečan retrosternalni zračni prostor in [[Bula|bule]]; rentgenska slika tudi pomaga izključiti druga obolenja pljuč, kot so na primer [[pljučnica]], [[pljučni edem]] ali [[pnevmotoraks]].<ref name=Old2007>{{cite journal |author1=Torres M |author2=Moayedi S |title=Evaluation of the acutely dyspneic elderly patient |url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-geriatric-medicine_2007-05_23_2/page/307 |journal=Clin. Geriatr. Med. |volume=23 |issue=2 |pages=307–25, vi |date=May 2007 |pmid=17462519 |doi=10.1016/j.cger.2007.01.007}}</ref> Posnetek prsi visoke ločljivosti z [[računalniška rentgenska tomografija | računalniško tomografijo]] (CT) lahko pokaže razprostranjenost emfizema po celih pljučih, poleg tega je lahko koristen pri izključitvi drugih bolezni pljuč.<ref name=Harr2012/> Vendar to le redko vpliva na nadaljnje zdravljenje, razen če je načrtovan kirurški poseg. <ref name=Harr2012/> Analiza arterijske krvi se uporablja za določanje potrebe po kisiku; priporoča se jo pri bolnikih s FEV₁ pod 35 % napovedane vrednosti, pri bolnikih z nasičenostjo okončin s kisikom pod 92 %, in pri bolnikih z znaki zastojne srčne odpovedi.<ref name=GOLD2013Chp2/> V predelih sveta s pogostim pomanjkanjem alfa-1 antitripsina, bi bilo treba razmisliti o testiranju ljudi s KOPB, zlasti tistih, ki so mlajši od 45 let in bolnikih z emfizemom.<ref name=GOLD2013Chp2/> <gallery> Slika:COPD.JPG |alt=črno-bela slika, z majhnim belim srcem v sredini in velikimi črnimi pljuči okoli njega|Rentgenska slika pljučnega koša (RTG p/c) s hudo KOPB. Očitno je, kako majhno je srce v primerjavi z velikostjo pljuč. Slika:Barrowchest.JPG|Stranska rentgenska slika prsi pri osebi z emfizemom. Vidi se sodast prsni koš in ravna prepona. Slika:BullaCXR.PNG|Pljučna bula, kot jo kaže RTG p/c, pri osebi z resno KOPB Medical X-Ray imaging WFH07 nevit.jpg|Resen primer bulastega emfizema Slika:Bullus emphasemaCT.png|Aksialna CT slika pljuč osebe s terminalnim bulastim emfizemom </gallery> === Diferencialna diagnoza === KOPB je morda treba razlikovati od drugih vzrokov za kratko sapo, kot so [[zastojna srčna odpoved]], [[pljučna embolija]], [[pljučnica]] ali [[pnevmotoraks]]. Veliko ljudi s KOPB zmotno misli, da imajo [[astma|astmo]].<ref name=EB2008/> Med astmo in KOPB se razlikuje na osnovi simptomov, na anamnezi kajenja in glede na to, ali je omejitev pretoka pri [[spirometrija|spirometriji]] reverzibilna z bronhodilatatorji.<ref>{{navedi splet|author1=BTS COPD Consortium|title=Spirometry in practice - a practical guide to using spirometry in primary care|url=https://www.brit-thoracic.org.uk/document-library/delivery-of-respiratory-care/spirometry/spirometry-in-practice/|accessdate=25 August 2014|pages=8-9|year=2005|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120148/https://www.brit-thoracic.org.uk/document-library/delivery-of-respiratory-care/spirometry/spirometry-in-practice/|url-status=dead}}</ref> Tuberkuloza se tudi lahko javlja s kroničnim kašljem, kar je treba imeti v mislih na lokacijah, kjer je pogosta.<ref name=GOLD2013Chp2/> Manj pogosti stanji s podobnimi znaki sta lahko [[bronhopulmonalna displazija]] in [[obliterativni bronhiolitis]].<ref name=NICE2010P70>{{NICE|101|Chronic Obstructive Pulmonary Disease|June 2010|70-80}}</ref> Kronični bronhitis se lahko javlja ob normalnem pretoku zraka in v tem primeru ni razvrščen kot KOPB.<ref name=Harr2012/> == Preventiva == Večina primerov KOPB se lahko prepreči tako, da se zmanjša izpostavljenost tobačnemu dimu in izboljša kakovost zraka.<ref name=Piro2012/> Letno [[cepljenje proti gripi]] pri osebah s KOPB zmanjša verjetnost za poslabšanja, hospitalizacijo in smrt.<ref name=Mackay2012>{{cite journal | author1 = Mackay AJ |author2=Hurst JR | title = COPD exacerbations: causes, prevention, and treatment | url = https://archive.org/details/sim_medical-clinics-of-north-america_2012-07_96_4/page/789 | journal = Med. Clin. North Am. | volume = 96 | issue = 4 | pages = 789–809 |date=July 2012 | pmid = 22793945 | doi = 10.1016/j.mcna.2012.02.008 }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Poole PJ |author2=Chacko E |author3=Wood-Baker RW |author4=Cates CJ |title=Influenza vaccine for patients with chronic obstructive pulmonary disease |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume= |issue=1 |pages=CD002733 |year=2006 |pmid=16437444|doi=10.1002/14651858.CD002733.pub2 |editor1-last=Poole |editor1-first=Phillippa}}</ref> [[Cepivo proti pnevmokokom |Pnevmokokno cepljenje]] je prav tako lahko koristno.<ref name=Mackay2012/> === Konec kajenja === <!--Primarna preventiva --> Skrb za to, da ljudje sploh ne začnejo kaditi, je ključni vidik preprečevanja KOPB.<ref name=GOLD2013ChpX/> [[Tobak za kajenje # Pravni vidiki in ureditev | Politika]] vlad, javne zdravstvene ustanove in protikadilske organizacije bi lahko zmanjšale ravni kajenja, ki bi ljudi od odvračale od tega, da začnejo kaditi, oziroma bi jim pomagale, da prenehajo kaditi.<ref name=Holland2012/> [[Prepoved kajenja]] na javnih mestih in delovnih mestih so pomembni ukrepi, ki zmanjšujejo izpostavljenost pasivnemu kajenju in čeprav prepoved že mnogo kje velja, bi jo bilo vredno še razširiti. <ref name=Piro2012/> <!--Sekundarna preventiva --> Pri kadilcih je [[prenehanje kajenja]] edini ukrep, ki dokazano upočasni slabšanje KOPB.<ref name=Jim2013>{{cite journal | author1 = Jiménez-Ruiz CA |author2=Fagerström KO | title = Smoking cessation treatment for COPD smokers: the role of counselling | journal = Monaldi Arch Chest Dis | volume = 79 | issue = 1 | pages = 33–7 |date=March 2013 | pmid = 23741944 | doi = }}</ref> Tudi v pozni fazi bolezni lahko upočasni slabšanje pljučne funkcije in odloži začetek invalidnosti in nastop smrti.<ref name=kc>{{navedi knjigo |author1=Kumar P |author2=Clark M |title=Clinical Medicine |url=https://archive.org/details/kumarclarkclinic0000unse_a8s5 |publisher=Elsevier Saunders |year=2005 |isbn=0-7020-2763-4 |pages=[https://archive.org/details/kumarclarkclinic0000unse_a8s5/page/900 900]–1 |edition=6th }}</ref> Konec kajenja se začne z odločitvijo za prenehanje kajenja tobaka, temu sledi poizkus prenehanja kajenja. Pogosto je potrebnih več poskusov, preden se doseže dolgoročna vzdržnost.<ref name = WHO2003>{{navedi knjigo |url=http://www.who.int/tobacco/resources/publications/tobacco_dependence/en/ |publisher=World Health Organization |title=Policy Recommendations for Smoking Cessation and Treatment of Tobacco Dependence |isbn=978-92-4-156240-9 | pages=15–40}}</ref> Poskusi v obdobju 5 let vodijo do uspeha pri skoraj 40 % ljudi.<ref name=Ton2013/> Nekateri kadilci lahko dolgoročno prenehajo kaditi samo s pomočjo močne volje. Tobak povzroča visoko stopnjo zasvojenosti<ref>{{navedi splet |url=http://www.nhs.uk/chq/Pages/2278.aspx?CategoryID=53&SubCategoryID=536 |title=Why is smoking addictive? |work=NHS Choices |date=December 29, 2011 |accessdate=November 29, 2013 |archive-date=2013-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131013041250/http://www.nhs.uk/chq/Pages/2278.aspx?CategoryID=53&SubCategoryID=536 |url-status=dead }}</ref> in mnogi kadilci potrebujejo dodatno podporo. Podpora okolja, sodelovanje v programu za odvajanje od kajenja in uporaba zdravil, kot so [[nikotinska nadomestna terapija]], [[bupropion]] ali [[vareniklin]], povečujejo verjetnost za uspeh.<ref name=Holland2012/><ref name=Ton2013>{{cite journal | author = Tønnesen P | title = Smoking cessation and COPD | journal = Eur Respir Rev | volume = 22 | issue = 127 | pages = 37–43 |date=March 2013 | pmid = 23457163 | doi = 10.1183/09059180.00007212 }}</ref> === Zdravje pri delu === Za omejitev nevarnosti za KOPB so bili sprejeti številni ukrepi za zmanjšanje ogroženosti delavcev v nevarnih panogah, kot so rudarstvo, gradbeništvo in kamnoseštvo.<ref name=Piro2012/> Primeri teh ukrepov so med drugim oblikovanje pravil za javnost, <ref name=Piro2012/> izobraževanje delavcev o nevarnostih, spodbujanje k opuščanju kajenja, redni [[nadzor bolezni |pregledi]] zaposlenih za odkrivanje zgodnjih znakov KOPB, uporaba [[respirator]]jev in nadzor nad prahom.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=Barbara K. Timby, Nancy E.|title=Essentials of nursing : care of adults and children|year=2005|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-5098-1|page=338|url=http://books.google.ca/books?id=LJWDJMoStnMC&pg=PA338}}</ref><ref>{{navedi knjigo |editor2-last=Markowitz |editor1-first=William N. |editor1-last=Rom |editor2-first=Steven B.|title=Environmental and occupational medicine|year=2007|publisher=Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-6299-1|pages=521–2|url=http://books.google.ca/books?id=H4Sv9XY296oC&pg=PA521|edition=4th }}</ref> Učinkovit nadzor nad prahom je mogoče doseči z izboljšanjem prezračevanja, uporabo vodnih razpršil in rudarskih tehnik, ki zmanjšujejo nastajanje prahu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hse.gov.uk/copd/casestudies/wetcut.htm |title=Wet cutting |publisher=[[Health and Safety Executive]] |accessdate=November 29, 2013 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203004449/http://www.hse.gov.uk/copd/casestudies/wetcut.htm |url-status=dead }}</ref> Če delavec razvije KOPB, se lahko nadaljnje poškodbe pljuč preprečijo tako, da se delavca ne izpostavlja vel prahu, recimo s prestavitvijo na drugo delovno mesto.<ref>{{navedi knjigo|last=George|first=Ronald B.|title=Chest medicine : essentials of pulmonary and critical care medicine|year=2005|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-7817-5273-2|page=172|url=http://books.google.ca/books?id=ZzlX2zJMbdgC&pg=PA172|edition=5th }}</ref> === Onesnaženost zraka === Kakovost zraka, tako v zaprtih prostorih kot na prostem, je mogoče izboljšati, s čimer se prepreči KOPB ali pa vsaj upočasni slabšanje pri obstoječi bolezni.<ref name=Piro2012/> To je mogoče doseči s prizadevanji javne politike, s spremembami v kulturi in z osebno vpletenostjo.<ref name=GOLD2013Chp4>{{navedi knjigo |last=Vestbo |first=Jørgen |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |year=2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |pages=31–8 |chapter=Management of Stable COPD |url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#48 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#48 |url-status=dead }}</ref> <!--Zrak na prostem --> Številne razvite države so s predpisi uspele izboljšati kakovost zraka na prostem. <!-- <ref name=Piro2012/> --> To je privedlo do izboljšav pljučne funkcije pri njihovem prebivalstvu.<ref name=Piro2012/> Osebe s KOPB lahko tako doleti manj znakov bolezni, v kolikor ob dnevih, ko je kakovost zunanjega zraka slaba, ostanejo v zaprtih prostorih.<ref name=GOLD2007/> <!--Zrak v zaprtih prostorih --> Eno od ključnih prizadevanj je zmanjšanje izpostavljenosti dimu, ki nastaja s kuhanjem in ogrevanjem prostorov, in sicer z izboljšanim prezračevanjem domov ter boljšimi pečmi in dimniki.<ref name=GOLD2013Chp4/> Ustrezne peči lahko kakovost zraka v zaprtih prostorih izboljšajo za 85 %. <!-- <ref name=Piro2012/> --> Uporaba alternativnih virov energije, kot sta [[kuhanje na sonce]] in električno ogrevanje, je učinkovita rešitev, <!-- <ref name=Piro2012/> -->prav tako namesto biomase uporaba goriv, ​​kot sta petrolej ali [[oglje]].<ref name=Piro2012/> == Obvladovanje == Bolezni ni možno popolnoma pozdraviti, vendar pa so simptomi ozdravljivi in napredovanje bolezni je mogoče zavreti.<ref name=GOLD2013ChpX/> Glavni cilji pri obvladovanju bolezni so zmanjšanje dejavnikov tveganja, stabilizacija bolezni, preprečevanje in zdravljenje akutnih poslabšanj in obvladovanje drugih, s KOPB povezanih obolenj.<ref name=GOLD2007/> Edina ukrepa, za katera je dokazano, da zmanjšujeta smrtnost, sta prenehanje kajenja in vdihovanje dodatnega kisika.<ref name=Drummond08>{{cite journal |author1=Drummond MB |author2=Dasenbrook EC |author3=Pitz MW |author4=Murphy DJ |author5=Fan E|title=Inhaled corticosteroids in patients with stable chronic obstructive pulmonary disease: a systematic review and meta-analysis |url=https://archive.org/details/sim_jama_2008-11-26_300_20/page/2406 |journal=JAMA |volume=300 |issue=20 |pages=2407–16 |date=November 2008 |pmid=19033591|doi=10.1001/jama.2008.717 }}</ref> Odpoved tobaku zmanjša tveganje za smrt za 18 %.<ref name=Lancet2012/> Druga priporočila vključujejo: cepljenje proti gripi enkrat na leto, pnevmokokno cepljenje enkrat na vsakih 5 let in zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku iz okolja.<ref name=Lancet2012/> Pri osebah z napredovalno boleznijo lahko [[paliativna oskrba]] zmanjša simptome; morfij pri tem izboljšuje občutek kratke sape.<ref name=Carl2012>{{cite journal |author1=Carlucci A |author2=Guerrieri A |author3=Nava S |title=Palliative care in COPD patients: is it only an end-of-life issue? |journal=Eur Respir Rev |volume=21 |issue=126 |pages=347–54 |date=December 2012|pmid=23204123|doi=10.1183/09059180.00001512 |url=}}</ref> [[Neinvazivna ventilacija]] se lahko uporablja kot podpora dihanju.<ref name=Carl2012/> === Telesna dejavnost === [[Pljučna rehabilitacija]] je program telesne dejavnosti, obvladovanja bolezni in svetovanja, ki je usklajen z željami in potrebami posameznika.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/dci/Diseases/Copd/Copd_Treatments.html |title=COPD — Treatment |publisher=U.S. National Heart Lung and Blood Institute |accessdate=2013-07-23}}</ref> Pri prizadetih, ki se jim je stanje pred kratkim poslabšalo, pljučna rehabilitacija lahko izboljša splošno kakovost življenja, sposobnost za telesno dejavnost in zmanjša [[umrljivost]].<ref name=Puhan2011>{{cite journal |author1=Puhan MA |author2=Gimeno-Santos E |author3=Scharplatz M |author4=Troosters T |author5=Walters EH |author6=Steurer J |editor1-last=Puhan |editor1-first=Milo A |title=Pulmonary rehabilitation following exacerbations of chronic obstructive pulmonary disease |journal=Cochrane Database Syst Rev |issue=10 |pages=CD005305 |year=2011|pmid=21975749 |doi=10.1002/14651858.CD005305.pub3 }}</ref> Prav tako je bilo dokazano, da se s programom izboljša občutek osebe, da svojo bolezen kot tudi svoja čustva laže obvladuje.<ref name=Lac2006>{{cite journal | author1 = Lacasse Y |author2=Goldstein R |author3=Lasserson TJ |author4=Martin S | title = Pulmonary rehabilitation for chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = | issue = 4 | pages = CD003793 | year = 2006 | pmid = 17054186 | doi = 10.1002/14651858.CD003793.pub2 | editor1-last = Lacasse | editor1-first = Yves }}</ref> Dihalne vaje imajo same po sebi omejeno vlogo.<ref name=Holland2012/> Telesna teža pod ali nad normalno težo lahko vpliva na simptome, na stopnjo invalidnosti in napoved KOPB. Ljudje s KOPB in prenizko težo lahko izboljšajo moč svojih dihalnih mišic s povečanim vnosom kalorij.<ref name=GOLD2007/> V kombinaciji z redno vadbo ali programom za rehabilitacijo pljuč lahko to privede do izboljšanja simptomov KOPB. Dopolnilna prehrana je lahko koristna pri[[podhranjenost | podhranjenih]] osebah.<ref name=Ferr2012>{{cite journal|author1=Ferreira IM |author2=Brooks D |author3=White J |author4=Goldstein R |editor1-last=Ferreira|editor1-first=Ivone M |title=Nutritional supplementation for stable chronic obstructive pulmonary disease |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume=12 |pages=CD000998 |year=2012 |pmid=23235577 |doi=10.1002/14651858.CD000998.pub3 }}</ref> === Bronhodilatatorji === Dihalni [[bronhodilator]]ji so zdravila, ki se uporabljajo ob začetku zdravljenja<ref name=Lancet2012/> in ki v manjši meri koristijo bolniku.<ref name=VanD2013>{{cite journal | author1 = van Dijk WD |author2=van den Bemt L |author3=van Weel C | title = Megatrials for bronchodilators in chronic obstructive pulmonary disease (COPD) treatment: time to reflect | journal = J Am Board Fam Med | volume = 26 | issue = 2 | pages = 221–4 | year = 2013 | pmid = 23471939 | doi = 10.3122/jabfm.2013.02.110342}}</ref> Obstajata dve glavni vrsti bronhodilatorjev, [[beta-2 adrenergični agonist | β ₂ agonisti]] in [[antiholinergiki]]; obe sta na voljo v dolgotrajno in kratkotrajno delujoči obliki. Zmanjšujejo zasoplost, težko dihanje in omejitve telesni dejavnosti, kar izboljša [[kakovost življenja]].<ref name=Lies2002>{{cite journal |author1=Liesker JJ |author2=Wijkstra PJ |author3=Ten Hacken NH |author4=Koëter GH |author5=Postma DS |author6=Kerstjens HA |title=A systematic review of the effects of bronchodilators on exercise capacity in patients with COPD |journal=Chest |volume=121 |issue=2 |pages=597–608 |date=February 2002 |pmid=11834677 |doi=10.1378/chest.121.2.597 |url=http://journal.publications.chestnet.org/article.aspx?articleid=1080303 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2015-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150928003929/http://journal.publications.chestnet.org/article.aspx?articleid=1080303 |url-status=dead }}</ref> Ali na napredovanje bolezni delujejo, ni jasno.<ref name=Lancet2012/> Pri osebah z blago obliko bolezni se[[Pro re nata | po potrebi]] priporočajo kratko delujoči agenti.<ref name=Lancet2012/> Pri osebah s hujšo obliko se priporočajo dolgotrajno delujoči agenti.<ref name=Lancet2012/> Če dolgotrajno delujoči bronhodilatorji ne zadoščajo, se običajno dodajajo kortikosteroidi.<ref name=Lancet2012/> V zvezi z dolgotrajnim delovanjem agentov ni jasno, ali je [[tiotropium|tiotropij]] (dolgotrajno delujoč antiholinergik) boljši kot [[dolgoročno delujoči beta-agonist|dolgotrajno delujoči beta-agonist]]i (LABA); pri zdravljenju bi bilo smiselno najprej poskusiti uporabo obeh zdravil, nato pa nadaljevati z učinkovitejšim od obeh.<ref name=Karner2012>{{cite journal | author1 = Karner C |author2=Chong J |author3=Poole P | title = Tiotropium versus placebo for chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = 7 | issue = | pages = CD009285 | year = 2012 | pmid = 22786525 | doi = 10.1002/14651858.CD009285.pub2 | url = | editor1-last = Karner | editor1-first = Charlotta }}</ref><ref name=Chong2012>{{cite journal | author1 = Chong J |author2=Karner C |author3=Poole P | title = Tiotropium versus long-acting beta-agonists for stable chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = 9 | issue = | pages = CD009157 | year = 2012 | pmid = 22972134 | doi = 10.1002/14651858.CD009157.pub2 | editor1-last = Chong | editor1-first = Jimmy }}</ref> Obe vrsti dolgotrajno delujočih bronhodilatatorjev zmanjšujeta nevarnost za akutno poslabšanje za 15-25 %.<ref name=Lancet2012/> Hkratna uporaba obeh ima verjetno svoje dobre strani, kljub temu pa so koristi vprašljive. <ref name=Karner2012b>{{cite journal | author1 = Karner C |author2=Cates CJ | title = Long-acting beta(2)-agonist in addition to tiotropium versus either tiotropium or long-acting beta(2)-agonist alone for chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = 4 | issue = | pages = CD008989 | year = 2012 | pmid = 22513969 | doi = 10.1002/14651858.CD008989.pub2 | editor1-last = Karner | editor1-first = Charlotta }}</ref> <!--Beta agonisti --> Na voljo je več kratko delujočih agonistov β₂, kot sta [[salbutamol]] (Ventolin) in [[terbutalin]].<ref name=GOLD2013Chp3/> Simptome lajšajo za čas štirih do šestih ur.<ref name=GOLD2013Chp3/> Dolgoročno delujoči β₂ agonisti, kot sta [[salmeterol]] in [[formoterol]], se pogosto uporabljajo v vzdrževalnem zdravljenju. Nekateri menijo, da so dokazi o njihovi koristnosti omejeni,<ref name=Cave2011>{{Cite journal | last1 = Cave | first1 = AC. | last2 = Hurst | first2 = MM. | title = The use of long acting β₂-agonists, alone or in combination with inhaled corticosteroids, in chronic obstructive pulmonary disease (COPD): a risk-benefit analysis | journal = Pharmacol Ther | volume = 130 | issue = 2 | pages = 114–43 |date=May 2011 | doi = 10.1016/j.pharmthera.2010.12.008 | pmid = 21276815 }}</ref> drugi spet menijo, da so njihove koristi jasne in dokazane.<ref>{{cite journal|last=Spencer|first=S|author2=Karner, C |author3=Cates, CJ |author4= Evans, DJ |title=Inhaled corticosteroids versus long-acting beta(2)-agonists for chronic obstructive pulmonary disease|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=Dec 7, 2011|issue=12|pages=CD007033|pmid=22161409|doi=10.1002/14651858.CD007033.pub3|editor1-last=Spencer|editor1-first=Sally}}</ref><ref>{{cite journal|last=Wang|first=J|author2=Nie, B |author3=Xiong, W |author4= Xu, Y |title=Effect of long-acting beta-agonists on the frequency of COPD exacerbations: a meta-analysis|journal=Journal of clinical pharmacy and therapeutics|date=April 2012|volume=37|issue=2|pages=204–11|pmid=21740451|doi=10.1111/j.1365-2710.2011.01285.x}}</ref> Raziskave kažejo, da je dolgotrajna raba dolgotrajno delujočih bronhodilatatorjev pri KOPB varna, <ref name=Decr2013>{{cite journal | author1 = Decramer ML |author2=Hanania NA |author3=Lötvall JO |author4=Yawn BP | title = The safety of long-acting β2-agonists in the treatment of stable chronic obstructive pulmonary disease | journal = Int J Chron Obstruct Pulmon Dis | volume = 8 | issue = | pages = 53–64 | year = 2013 | pmid = 23378756 | pmc = 3558319 | doi = 10.2147/COPD.S39018 }}</ref> neželeni učinki so med drugim[[tremor | tresenje]] in[[palpitacija | razbijanje srca]] (palpitacije).<ref name=Lancet2012/> Če se uporabljajo skupaj s steroidi na vdihavanje, povečujejo tveganje za pljučnico.<ref name=Lancet2012/> Sicer je možno, da steroidi in LABA delujejo sinergistično,<ref name=Cave2011/> ni pa jasno, ali ta mala korist odtehta tveganja.<ref>{{cite journal|author1=Nanninim LJ |author2=Lasserson, TJ |author3=Poole, P |title=Combined corticosteroid and long-acting beta(2)-agonist in one inhaler versus long-acting beta(2)-agonists for chronic obstructive pulmonary disease|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=Sep 12, 2012|volume=9|pages=CD006829|pmid=22972099|doi=10.1002/14651858.CD006829.pub2|editor1-last=Nannini|editor1-first=Luis Javier}}</ref> <!--Antiholinergiki --> Obstajata dva glavna antiholinergika za uporabo pri KOPB, [[ipratropij]] in [[tiotropij]]. Ipratropij je kratko delujoče sredstvo, tiotropij pa deluje dolgotrajno. Tiotropij povezujejo z zmanjšanjem poslabšanj in izboljšano kakovostjo življenja,<ref name=Karner2012/> poleg tega naj bi bil tiotropij učinkovitejši od ipratropija.<ref>{{cite journal |author1=Cheyne L |author2=Irvin-Sellers MJ |author3=White J |editor1-last=Cheyne |editor1-first=Leanne |title=Tiotropium versus ipratropium bromide for chronic obstructive pulmonary disease |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |date=Sep 16, 2013 |issue=9 |pages=CD009552 |doi=10.1002/14651858.CD009552.pub2 |pmid=24043433 |volume=9}}</ref> Tiotropij naj ne bi vplival na umrljivost ali na skupno stopnjo hospitalizacije.<ref>{{cite journal|last=Karner|first=C|author2=Chong, J |author3=Poole, P |title=Tiotropium versus placebo for chronic obstructive pulmonary disease|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=Jul 11, 2012|volume=7|pages=CD009285|pmid=22786525|doi=10.1002/14651858.CD009285.pub2|editor1-last=Karner|editor1-first=Charlotta}}</ref> Antiholinergiki lahko povzročijo suha usta in simptome na sečilih.<ref name=Lancet2012/> Povezani so tudi s povečanim tveganjem za bolezni srca in za možgansko kap.<ref name=Singh2008>{{cite journal | author1 = Singh S |author2=Loke YK |author3=Furberg CD | title = Inhaled anticholinergics and risk of major adverse cardiovascular events in patients with chronic obstructive pulmonary disease: a systematic review and meta-analysis | url = https://archive.org/details/sim_jama_2008-09-24_300_12/page/1438 | journal = JAMA | volume = 300 | issue = 12 | pages = 1439–50 |date=September 2008 | pmid = 18812535 | doi = 10.1001/jama.300.12.1439 }}</ref><ref name=Singh2013>{{cite journal | author1= Singh S |author2=Loke YK |author3=Enright P |author4=Furberg CD | title = Pro-arrhythmic and pro-ischaemic effects of inhaled anticholinergic medications | journal = Thorax | volume = 68 | issue = 1 | pages = 114–6 |date=January 2013 | pmid = 22764216 | doi = 10.1136/thoraxjnl-2011-201275 }}</ref> [[Aklidinij]], eno od dolgoročno delujočih sredstev, ki je prišel na trg leta 2012, se je uporabljal kot alternativa tiotropiju.<ref>{{cite journal|last1=Jones|first1=P|title=Aclidinium bromide twice daily for the treatment of chronic obstructive pulmonary disease: a review.|journal=Advances in therapy|date=Apr 2013|volume=30|issue=4|pages=354–68|pmid=23553509|doi=10.1007/s12325-013-0019-2}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Cazzola|first1=M|last2=Page|first2=CP|last3=Matera|first3=MG|title=Aclidinium bromide for the treatment of chronic obstructive pulmonary disease.|journal=Expert opinion on pharmacotherapy|date=Jun 2013|volume=14|issue=9|pages=1205–14|pmid=23566013|doi=10.1517/14656566.2013.789021}}</ref> === Kortikosteroidi === [[Kortikosteroidi]] se običajno uporabljajo v inhalacijski obliki, lahko pa se jemljejo tudi kot tablete za zdravljenje in preprečevanje akutnih poslabšanj. Inhalacijski kortikosteroidi (ICS) sicer niso pokazali koristi za ljudi z blago KOPB, vendar pa zmanjšajo poslabšanja pri bolnikih z zmerno ali hudo boleznijo.<ref>{{cite journal |author1=Gartlehner G |author2=Hansen RA |author3=Carson SS |author4=Lohr KN |title=Efficacy and Safety of Inhaled Corticosteroids in Patients With COPD: A Systematic Review and Meta-Analysis of Health Outcomes |journal=Ann Fam Med |volume=4 |issue=3 |pages=253–62 |year=2006 |pmid=16735528 |pmc=1479432|doi=10.1370/afm.517 }}</ref> Če se uporabljajo v kombinaciji z LABA, zmanjšujejo smrtnost bolj kot ICS ali LABA sami zase.<ref name=Shaf2013>{{cite journal | author = Shafazand S | title = ACP Journal Club. Review: inhaled medications vary substantively in their effects on mortality in COPD | journal = Ann. Intern. Med. | volume = 158 | issue = 12 | pages = JC2 |date=June 2013 | pmid = 23778926 | doi = 10.7326/0003-4819-158-12-201306180-02002 }}</ref> Sami kortikosteroidi na enoletno umrljivost nimajo vpliva, povezani so s povečano stopnjo pljučnice.<ref name="Drummond08"/> Njihov vpliv na napredovanje bolezni ni razjasnjen.<ref name=Lancet2012/> Dolgotrajno zdravljenje s steroidnimi tabletami je povezano z občutnimi stranskimi učinki.<ref name=GOLD2013Chp3/> === Druga zdravila === Dolgotrajni [[antibiotiki]], posebno učinkovine iz razreda [[makrolid]]ov, kot je [[eritromicin]], zmanjšujejo pogostost poslabšanj pri osebah, pri katerih prihaja več kot enkrat na leto do zapletov.<ref name=Mammen2012>{{cite journal | author1 = Mammen MJ |author2=Sethi S | title = Macrolide therapy for the prevention of acute exacerbations in chronic obstructive pulmonary disease | journal = Pol. Arch. Med. Wewn. | volume = 122 | issue = 1–2 | pages = 54–9 | year = 2012 | pmid = 22353707}}</ref><ref name=Harath2013>{{cite journal|last=Herath|first=SC|author2=Poole, P|title=Prophylactic antibiotic therapy for chronic obstructive pulmonary disease (COPD).|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=Nov 28, 2013|volume=11|pages=CD009764|pmid=24288145|doi=10.1002/14651858.CD009764.pub2}}</ref> Pristop je v nekaterih predelih sveta verjetno stroškovno učinkovit.<ref>{{cite journal|last=Simoens|first=S|author2=Laekeman, G |author3=Decramer, M |title=Preventing COPD exacerbations with macrolides: a review and budget impact analysis|journal=Respiratory medicine|date=May 2013|volume=107|issue=5|pages=637–48|pmid=23352223|doi=10.1016/j.rmed.2012.12.019}}</ref> Resni pomisleki se nanašajo med drugim na [[odpornost na antibiotike]] in težave s sluhom pri [[azitromicin]]u.<ref name=Harath2013/>[[Ksantin | Metilksantini]], kot je [[teofilin]], navadno povzročijo več škode kot koristi, zato se običajno ne priporočajo, <ref name=Bar2003>{{cite journal |author1=Barr RG |author2=Rowe BH |author3=Camargo CA |editor1-last=Barr |editor1-first=R Graham |title=Methylxanthines for exacerbations of chronic obstructive pulmonary disease |journal=Cochrane Database Syst Rev |issue=2 |pages=CD002168 |year=2003 |pmid=12804425 |doi=10.1002/14651858.CD002168 }}</ref> lahko pa se jih uporabi kot sredstvo drugega izbora pri primerih, ki jim drugi ukrepi niso kos.<ref name=GOLD2007/> [[Mukolitiki]] lahko pomagajo pri nekaterih ljudeh, ki imajo zelo gosto sluz, vendar na splošno niso potrebni.<ref name=Mackay2012/> Zdravila za kašelj se ne priporočajo.<ref name=GOLD2013Chp3/> === Kisik === [[Terapija s kisikom |Dodajanje kisika]] se priporoča pri bolnikih z nizkimi ravnmi kisika v mirovanju ([[parcialni tlak kisika]] pod 50–55 mmHg ali zasičenost s kisikom manj kot 88 %).<ref name=GOLD2013Chp3>{{navedi knjigo |last=Vestbo |first=Jørgen |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |year=2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |pages=19–30 |chapter=Therapeutic Options |chapter-url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#36 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#36 |url-status=dead }}</ref><ref name=Group2012/> V tej skupini ljudi se tveganje za zastojno srčno odpoved in smrt zmanjša, če se kisik uporablja 15 ur na dan, <ref name=GOLD2013Chp3/><ref name=Group2012>{{cite journal|last=COPD Working|first=Group|title=Long-term oxygen therapy for patients with chronic obstructive pulmonary disease (COPD): an evidence-based analysis|journal=Ontario health technology assessment series|year=2012|volume=12|issue=7|pages=1–64|pmid=23074435|pmc=3384376}}</ref> poleg tega izboljšuje telesna zmogljivost.<ref name=Brad2005>{{cite journal | author1 = Bradley JM |author2=O'Neill B | title = Short-term ambulatory oxygen for chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = | issue = 4 | pages = CD004356 | year = 2005 | pmid = 16235359 | doi = 10.1002/14651858.CD004356.pub3 | editor1-last = Bradley | editor1-first = Judy M }}</ref> Pri osebah z normalno ali rahlo nizko ravnjo kisika lahko dodatni kisik izboljša zasoplost.<ref name=Uron2011>{{cite journal | author1 = Uronis H |author2=McCrory DC |author3=Samsa G |author4=Currow D |author5=Abernethy A | title = Symptomatic oxygen for non-hypoxaemic chronic obstructive pulmonary disease | journal = Cochrane Database Syst Rev | issue = 6 | pages = CD006429 | year = 2011 | pmid = 21678356 | doi = 10.1002/14651858.CD006429.pub2 | editor1-last = Abernethy | editor1-first = Amy }}</ref> Obstaja nevarnost za požar in zato malo koristi, če oseba na kisiku še naprej kadi.<ref>{{navedi knjigo|last=Chapman|first=Stephen|title=Oxford handbook of respiratory medicine|year=2009|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-954516-2|page=707|url=http://books.google.ca/books?id=945lM1g_uQoC&pg=PA707|edition=2.}}</ref> V tem primeru nekateri odsvetujejo njegovo rabo.<ref>{{navedi knjigo|last=Blackler|first=Laura|title=Managing chronic obstructive pulmonary disease|year=2007|publisher=John Wiley & Sons|location=Chichester, England|isbn=978-0-470-51798-7|page=49|url=http://books.google.ca/books?id=D5n6lqqxkNUC&pg=PA49}}</ref> Med akutnimi poslabšanji mnogi potrebujejo zdravljenje s kisikom; uporaba visokih koncentracij kisika, ne da bi se pri tem upoštevalo bolnikov nivo zasičenja s kisikom, lahko privede do povečane koncentracije ogljikovega dioksida in poslabša rezultate.<ref>{{navedi knjigo|last=Jindal|first=Surinder K|title=Chronic Obstructive Pulmonary Disease|year=2013|publisher=Jaypee Brothers Medical |isbn=978-93-5090-353-7|page=139|url=http://books.google.ca/books?id=PTgIAQAAQBAJ&pg=PA139}}</ref><ref name=BTS2008>{{cite journal|last=O'Driscoll|first=BR|last2=Howard |first2=LS |last3=Davison |first3=AG |author4=British Thoracic Society|title=BTS guideline for emergency oxygen use in adult patients|journal=Thorax|date=October 2008|volume=63 |issue=Suppl 6|pages=vi1–68|pmid=18838559|doi=10.1136/thx.2008.102947}}</ref> Pri osebah z velikim tveganjem za visoke ravni ogljikovega dioksida se priporoča zasičenje s kisika med 88 % in 92 %, za osebe brez tega tveganja pa znašajo priporočene ravni 94-98 %.<ref name=BTS2008/> === Kirurgija === Za osebe z zelo hudo obliko bolezni je operacija, kot recimo [[presaditev pljuč]] ali kirurško zmanjšanje pljučne prostornine, lahko koristna.<ref name=Lancet2012/> Pri kirurškem zmanjšanju pljučne prostornine se odstrani del pljuč, ki ga je emfizem najbolj prizadel, tako da se lahko preostali, razmeroma neprizadet del pljuč razširi in bolje deluje. <ref name=GOLD2013Chp3/> [[Presaditev pljuč]] se včasih opravi v primeru zelo hude KOPB, še posebej pri mlajših osebah.<ref name=GOLD2013Chp3/> === Poslabšanja === Akutno poslabšanje se običajno zdravi s povečano rabo hitro delujočih bronhodilatatorjev.<ref name=Lancet2012/> Pogosto gre za kombinacijo kratko delujočega vdihanega beta agonista in antiholinergika.<ref name=GOLD2013Chp5/> Ta zdravila se daje bodisi prek inhalatorja z določenim odmerkom z distančnikom, bodisi s pomočjo razpršilca, ki sta oba enako učinkovita.<ref name=GOLD2013Chp5/> Vdihavanje megle naj bi bilo lažje za slabotnejše bolnike.<ref name=GOLD2013Chp5/> Peroralni kortikosteroid izboljšujejo možnost za okrevanje ter zmanjšujejo celokupno trajanje simptomov.<ref name=Lancet2012/><ref name=GOLD2013Chp5/> Pri osebah s hudim zapletom antibiotiki izboljšajo rezultate.<ref name=Vollen2012>{{cite journal |author1=Vollenweider DJ |author2=Jarrett H |author3=Steurer-Stey CA |author4=Garcia-Aymerich J |author5=Puhan MA |editor1-last=Vollenweider |editor1-first=Daniela J|title=Antibiotics for exacerbations of chronic obstructive pulmonary disease |journal=Cochrane Database Syst Rev|volume=12 |pages=CD010257 |year=2012 |pmid=23235687 |doi=10.1002/14651858.CD010257 }}</ref> Uporabi se lahko več različnih antibiotikov, kot so recimo [[amoksicilin]], [[doksiciklin]] ali [[azitromicin]]; ni jasno, ali je kateri med njimi boljši od drugih.<ref name=Mackay2012/> Ni jasnih dokazov o koristi antibiotikov pri manj hudih primerih.<ref name=Vollen2012/> [[Neinvazivna ventilacija s pozitivnim tlakom]] pri bolnikih z akutno dvignjenim nivojem CO₂ ([[dihalne odpovedi|odpoved dihanja vrste 2]]) zmanjša verjetnost za smrt ali potrebo po intenzivni negi z mehanskim prezračevanjem.<ref name=Lancet2012/> Poleg tega ima teofilin verjetno pomembno vlogo pri primerih, ki se na druge ukrepe ne odzivajo.<ref name=Lancet2012/> Od poslabšanj potrebuje manj kot 20 % bolnikov hospitalizacijo.<ref name=GOLD2013Chp5/> Bolnike brez acidoze zaradi odpovedi dihal se lahko [[oskrba na domu]], kar zmanjša število hospitalizacij.<ref name=GOLD2013Chp5/><ref>{{cite journal|last=Jeppesen|first=E|author2=Brurberg, KG |author3=Vist, GE |author4=Wedzicha, JA |author5=Wright, JJ |author6=Greenstone, M |author7= Walters, JA |title=Hospital at home for acute exacerbations of chronic obstructive pulmonary disease.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=May 16, 2012|volume=5|pages=CD003573|pmid=22592692 | doi=10.1002/14651858.CD003573.pub2}}</ref> == Napoved == [[Slika:Chronic obstructive pulmonary disease world map - DALY - WHO2004.svg|250px|thumb|Epidemiološko breme kronične obstruktivne pljučne bolezni, izraženo s standardizirano mero izgubljenih »zdravih« let življenja na 100.000 prebivalcev v letu 2004.<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2009 |work=World Health Organization |accessdate=Nov 11, 2009}}</ref> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|≤110}} {{legend|#fff200|110–220}} {{legend|#ffdc00|220–330}} {{legend|#ffc600|330–440}} {{legend|#ffb000|440–550}} {{legend|#ff9a00|550–660}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|660–770}} {{legend|#ff6e00|770–880}} {{legend|#ff5800|880–990}} {{legend|#ff4200|990–1100}} {{legend|#ff2c00|1100–1350}} {{legend|#cb0000|≥1350}} {{Multicol-end}}]] KOPB se običajno postopoma slabša s časom in se lahko konča s smrtjo. Ocenjuje se, da je 3 %[[za invalidnost prilagojena leta življenja | vseh invalidnosti]] povezano s KOPB.<ref name=DALY2012/> Globalni delež invalidnosti zaradi KOPB se je med 1990 in 2010 zmanjšal predvsem v Aziji zaradi boljše kakovosti zraka v zaprtih prostorih.<ref name=DALY2012>{{cite journal | author1 = Murray CJ |author2=Vos T |author3=Lozano R |author4=Naghavi M |author5=Flaxman AD |author6=Michaud C |author7=Ezzati M |author8=Shibuya K |author9=Salomon JA | title = Disability-adjusted life years (DALYs) for 291 diseases and injuries in 21 regions, 1990–2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010 | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_december-15-2012-january-4-2013_380_9859/page/2197 | journal = Lancet | volume = 380 | issue = 9859 | pages = 2197–223 |date=December 2012 | pmid = 23245608 | doi = 10.1016/S0140-6736(12)61689-4}}</ref> Skupno število let življenja z invalidnostjo zaradi KOPB pa se je povečalo.<ref name=YLD2012>{{cite journal | author1 = Vos T |author2=Flaxman AD |author3=Naghavi M |author4=Lozano R |author5=Michaud C |author6=Ezzati M |author7=Shibuya K |author8=Salomon JA |author9=Abdalla S |author10=Aboyans V |display-authors=4 | title = Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990–2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010 | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_december-15-2012-january-4-2013_380_9859/page/2163 | journal = Lancet | volume = 380 | issue = 9859 | pages = 2163–96 |date=December 2012 | pmid = 23245607 | doi = 10.1016/S0140-6736(12)61729-2}}</ref> Hitrost, s katero se KOPB slabša, je odvisna od prisotnosti dejavnikov, ki napovedujejo slab izid, kot recimo huda obstrukcija dihalnih poti, nizka zmožnost za telesno dejavnost, kratka sapa, močna podhranjenost ali prekomerna telesna teža, [[zastojna srčna odpoved]], neprestano kajenje in pogosta poslabšanja bolezni.<ref name=GOLD2007/> Dolgoročne posledice KOPB je mogoče oceniti s pomočjo [[indeks BODE|indeksa BODE]], na katerega (vrednost med 0 in 10) vplivajo FEV₁, [[indeks telesne mase]], razdalja, prehojena v šestih minutah, in prilagojena lestvica za dispnejo MRC.<ref>{{navedi knjigo|last=Medicine|first=prepared by the Department of Medicine, Washington University School of|title=The Washington manual general internal medicine subspecialty consult.|year=2009|publisher=Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-9155-7|page=96|url=http://books.google.ca/books?id=ZptEP_hDrlwC&pg=PA96|edition=2. }}</ref> Znatna izguba teže je slab znak.<ref name=Harr2012/> Rezultati spirometrije so tudi dober pokazatelj za bodoče napredovanje bolezni, vendar ne tako dober, kot je indeks BODE.<ref name=Harr2012/><ref name=NICE2010P60/> == Epidemiologija == Leta 2010 je KOPB po vsem svetu imelo približno 329 milijonov ljudi (4,8 % prebivalstva); bolezen je nekoliko pogostejša pri moških kot pri ženskah.<ref name=YLD2012/> Za primerjavo: leta 2004 je bilo prizadetih 64 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|title=Chronic obstructive pulmonary disease (COPD) Fact sheet N°315|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs315/en/|publisher=WHO|date=November 2012}}</ref>. Leta 2012 je KOPB bila na trejtme mestu na svetu med vzroki smrti (WHO poročilo o vzrokih smrti [http://www.who.int/entity/healthinfo/global_burden_disease/GHE_DthGlobal_2000_2012.xls?ua=1]). Porast v državah v razvoju med 1970 in 2000 naj bi bil v zvezi s povečano ravnjo kajenja na tem območju, naraščanjem števila prebivalstva in pa s staranjem prebivalstva, katerega vzrok je manjša stopnja umrljivosti zaradi boljše zdravstvene oskrbe drugih obolenj, kot so nalezljive bolezni.<ref name=Lancet2012/> Nekatere razvite države so opazile povečano stopnjo, nekatere so ostale stabilne, nekatere pa so zabeležile zmanjšanje stopnje [[prevalenca|razširjenosti]] (prevalence) KOPB.<ref name=Lancet2012/> Pričakuje se, da bo prevalenca globalno še naprej naraščala, saj so dejavniki tveganja še vedno pogosti in prebivalstvo se še naprej stara.<ref name=GOLD2013ChpX>{{navedi knjigo |last=Vestbo |first=Jørgen |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |year=2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |pages=xiii-xv |no-pp=yes |chapter=Introduction |url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#14 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf#14 |url-status=dead }}</ref> Med 1990 in 2010 je število smrti zaradi KOPB rahlo padlo s 3,1 na 2,9 milijona <ref name=Lozano2012>{{cite journal | author1 = Lozano R |author2=Naghavi M |author3=Foreman K |author4=Lim S |author5=Shibuya K |author6=Aboyans V |author7=Abraham J |author8=Adair T |author9=Aggarwal R | title = Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010 | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_december-15-2012-january-4-2013_380_9859/page/2095 | journal = Lancet | volume = 380 | issue = 9859 | pages = 2095–128 |date=December 2012 | pmid = 23245604 | doi = 10.1016/S0140-6736(12)61728-0}}</ref> Na splošno pomeni četrti vodilni vzrok smrti v svetu.<ref name=Lancet2012/> V nekaterih državah se je umrljivost pri moških zmanjšala, pri ženskah pa povečala.<ref name=Ryc2012>{{cite journal | author1 = Rycroft CE |author2=Heyes A |author3=Lanza L |author4=Becker K | title = Epidemiology of chronic obstructive pulmonary disease: a literature review | journal = Int J Chron Obstruct Pulmon Dis | volume = 7 | issue = | pages = 457–94 | year = 2012 | pmid = 22927753 | pmc = 3422122 | doi = 10.2147/COPD.S32330 }}</ref> Najverjetneje je to zaradi tega, ker se stopnje kajenja pri ženskah in moških približujejo.<ref name=Harr2012/> KOPB je pogostejša pri starejših osebah.<ref name=GOLD2013Chp1/> Odvisno od populacije, ki se proučuje, prizadene od 34 do 200 oseb na 1.000 ljudi, starejših od 65 let.<ref name=GOLD2013Chp1/><ref name="Old2007"/> V Angliji ocenjujejo, da ima 840.000 ljudi (od skupno 50 milijonov) diagnozo KOPB; to pomeni, da približno ena oseba na 59 ljudi dobi diagnozo KOPB na neki točki v življenju. V najbolj socialno-ekonomsko ogroženih delih države je pogostnost diagnoze KOPB 1 na 32 oseb, na najpremožnejših območjih pa 1 na 98.<ref name="BJGPref">{{cite journal |author1=Simpson CR |author2=Hippisley-Cox J |author3= Sheikh A| title= Trends in the epidemiology of chronic obstructive pulmonary disease in England: a national study of 51 804 patients | journal=Brit J Gen Pract |volume=60 |issue=576 |pages=483–8 |year=2010 |pmid=20594429 |pmc=2894402 |doi= 10.3399/bjgp10X514729}}</ref> V Združenih državah Amerike so KOPB diagnosticirali pri približno 6,3 % odraslega prebivalstva, to je približno 15 milijonov ljudi. <ref>{{cite journal |author=Centers for Disease Control and Prevention |title=Chronic Obstructive Pulmonary Disease Among Adults — United States, 2011 |journal=Morbidity and Mortality Weekly Report |date=Nov 23, 2012 |volume=61 |issue=46 |pages=938–43 |pmid=23169314 |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6146a2.htm}}</ref> 25 milijonov ljudi ima lahko da KOPB, če se v štetje vključi še trenutno neodkrite primere.<ref>{{navedi splet |title=Morbidity & Mortality: 2009 Chart Book on Cardiovascular, Lung, and Blood Diseases |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute |url=http://www.nhlbi.nih.gov/resources/docs/2009_ChartBook.pdf |format=PDF}}</ref> V letu 2011 je bilo v ZDA približno 730.000 hospitalizacij zaradi KOPB.<ref name=Tor2013>{{cite journal | author1 = Torio CM | author2 = Andrews RM | title = National Inpatient Hospital Costs: The Most Expensive Conditions by Payer, 2011: Statistical Brief #160 | journal = Healthcare Cost and Utilization Project (HCUP) Statistical Briefs | year = 2006 | pmid = 24199255 | url = http://hcup-us.ahrq.gov/reports/statbriefs/sb160.jsp | publisher = Agency for Health Care Policy and Research | access-date = 2014-10-04 | archive-date = 2017-03-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170314171958/https://www.hcup-us.ahrq.gov/reports/statbriefs/sb160.jsp | url-status = dead }}</ref> V Sloveniji za KOPB zboli približno 20 % kadilcev, zaradi posledic bolezni pa letno umre od 500 do 600 oseb.<ref>{{navedi splet| title= Kronična obstruktivna pljučna bolezen| url= http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen.php| publisher= Klinika Golnik| accessdate= 2014-10-11| archive-date= 2019-09-10| archive-url= https://web.archive.org/web/20190910073235/http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen.php| url-status= dead}}</ref> Razširjenost KOPB v Sloveniji znaša okoli 10 %, poleg tega narašča tudi število obolelih s pljučnim rakom, kjer je prav tako glavni vzrok kajenje. Pljučni rak se pogosteje pojavlja pri bolnikih s KOPB, v Sloveniji pa za njim letno zboli okoli 1200 ljudi. V Sloveniji je po podatkih iz marca 2013 kadilo okoli 24 odstotkov odraslih ljudi, zaskrbljujoče pri tem je velik delež mladih. Med njimi je predvsem med najstniki največ kadilk deklet, pri odrasli populaciji pa je več moških kadilcev.<ref>{{navedi splet| title=V Sloveniji vedno več primerov kronične obstruktivne pljučne bolezni in pljučnega raka |url=http://www.siol.net/novice/zdravje/2013/03/v_sloveniji_vedno_vec_primerov_kronicne_obstruktivne_pljucne_bolezni_in_pljucnega_raka.aspx|publisher=SIOL|date=Marec 2013}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Giambattista morgagni.gif|thumb|Giovanni Morgagni, ki je kot eden prvih leta 1769 opisal emfizem]] Beseda »emfizem« izhaja iz [[grščina|grščine]] {{jezik-el2|ἐμφυσᾶν}}: '''emphysan''' , ki pomeni »napihniti« - sestavljena pa je iz {{jezik-el2|ἐν}}: '''en''', ki pomeni »v«, in {{jezik-el2|φυσᾶν}}: '''physan''', kar pomeni »dih«.<ref>{{navedi splet|title=Emphysema|url=http://dictionary.reference.com/browse/emphysema|work=Dictionary.com|accessdate=21 November 2013}}</ref> Izraz kronični bronhitis so začeli uporabljati leta 1808,<ref name=History1991>{{cite journal |doi=10.1159/000195969 |title=History of the Treatment of Chronic Bronchitis |year=1991 |last1=Ziment |first1=Irwin |journal=Respiration |volume=58 |issue=Suppl 1 |pages=37–42 |pmid=1925077}}</ref> medtem ko so izraz KOPB verjetno prvič uporabili leta 1965.<ref name=History2006/> Predtem so bolezen poznali pod številnimi različnimi imeni, kot so kronična obstruktivna bronhopulmonalna bolezen, kronična obstruktivna bolezen dihal, kronična obstrukcija dihalnih poti, kronična omejitev zračnega pretoka, nespecifična kronična pljučna bolezen in difuzni obstruktivni pljučni sindrom. <!-- <ref name=History2006/> --> Izraza kronični bronhitis in emfizem so formalno definirali leta 1959 na simpoziju [[Novartis |CIBA]] in leta 1962 na seji odbora za diagnostične standarde Ameriškega torakalnega društva (''American Thoracic Society, ATS)''.<ref name=History2006/> Leta 1679 je T. Bonet opisal bolezen, ki jo je imenoval »debela pljuča«, leta 1769 pa je [[Giovanni Battista Morgagni|Giovanni Morgagni]] opisal pljuča, ki so bila »zatekla, zlasti zaradi zraka«.<ref name=History2006>{{cite journal |author=Petty TL |title=The history of COPD |journal=Int J Chron Obstruct Pulmon Dis |volume=1 |issue=1 |pages=3–14 |year=2006 |pmid=18046898 |pmc=2706597 |doi=10.2147/copd.2006.1.1.3}}</ref><ref name=Fish2008/> Prve risbe emfizema iz leta 1721 so delo Ruysha.<ref name=Fish2008>{{navedi knjigo |first1=Joanne L. |last1=Wright |first2=Andrew |last2=Churg |chapter=Pathologic Features of Chronic Obstructive Pulmonary Disease: Diagnostic Criteria and Differential Diagnosis |chapter-url=http://www.mhprofessional.com/downloads/products/0071457399/0071457399_chap40.pdf |pages=693–705 |editor1-first=Alfred |editor1-last=Fishman |editor2-first=Jack |editor2-last=Elias |editor3-first=Jay |editor3-last=Fishman |editor4-first=Michael |editor4-last=Grippi |editor5-first=Robert |editor5-last=Senior |editor6-first=Allan |editor6-last=Pack |year=2008 |title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders |edition=4th |publisher=McGraw-Hill |location=New York |isbn=978-0-07-164109-8 |access-date=2014-10-04 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303202744/http://www.mhprofessional.com/downloads/products/0071457399/0071457399_chap40.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 1789 je [[Matthew Baillie]] opisal in orisal destruktivno naravo bolezni. <!-- <ref name=History2006/> --> Leta 1814 [[Charles Badham (zdravnik) | Charles Badham]] uporabi izraz »katar« za opis kašlja in prekomerne sluzi pri kroničnem bronhitisu. <!-- <ref name=History2006/> -&gt; [[René Laennec]], zdravnik, ki je izumil [[stetoskop]], v svoji knjigi '"Razprava o boleznih prsi in o medialni avskultaciji'" (1837) uporablja izraz "emfizem" v opisu pljuč, ki se ob odprtju prsnega koša med obdukcijo niso zdruznila.<!-- <ref name=History2006/> -->Ugotovil je, da niso upadle kot po navadi, saj so bile polne zraka in njihove dihalne poti so bile zapolnjene s sluzjo. <!-- <ref name=History2006/> -->Leta 1842 je [[John Hutchinson (kirurg) |John Hutchinson]] izumil [[spirometer]], kar je omogočilo merjenje [[vitalna kapaciteta|vitalne kapacitete]] pljuč. <!-- <ref name=History2006/> --> Njegov spirometer je sicer lahko meril samo prostornino, ne pa pretoka zraka.<!-- <ref name=History2006/> --> Tiffeneau in Pinelli sta leta 1947 opisala načela za merjenje pretoka zraka.<ref name=History2006/> Leta 1953 je [[George Waldbott|George L. Waldbott]], alergolog iz ZDA, v Reviji združenja zdravnikov ZDA (''Journal of American Medical Association'') kot prvi opisal novo bolezen, ki jo je poimenoval »dihalni sindrom kadilca«. To je bila prva asociacija med kajenjem in kronično boleznijo dihal.<ref>{{navedi knjigo|author1=George L. Waldbott|title=A struggle with Titans|date=1965|publisher=Carlton Press|page=6|url=http://books.google.com/books?id=hLRpAAAAMAAJ&q}}</ref> Zgodnje zdravljenje je med drugim vključevalo česen, cimet in [[ipecac|ipekak]].<ref name=History1991/> Sodobne metode zdravljenja so razvili v drugi polovici 20. stoletja. <!-- <ref name=History2005> --> Dokazi, ki podpirajo uporabo steroidov pri KOPB, so bili objavljeni v poznih 1950-ih.<!-- <ref name=History2005> --> Bronhodilatorji so se začeli uporabljati v šestdesetih, po obetavnem testiranju [[izoprenalin ]]a.<!-- <ref name=History2005> --> Dodatni bronhodilatorji, kot je salbutamol, so prišli na trg v 1970-ih, LABA se je začelo uporabljati sredi 1990-ih.<ref name=History2005>{{cite journal |author=Fishman AP |title=One hundred years of chronic obstructive pulmonary disease |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-respiratory-critical-care-medicine_2005-05-01_171_9/page/941 |journal=Am. J. Respir. Crit. Care Med. |volume=171 |issue=9 |pages=941–8|date=May 2005 |pmid=15849329 |doi=10.1164/rccm.200412-1685OE}}</ref> == Družba in kultura == {{Glej|KOPB Awareness Month}} KOPB se pogosto pojmuje kot »kadilčeva pljuča«.<ref>{{navedi knjigo|last=Yuh-Chin|first=T. Huang|title=A clinical guide to occupational and environmental lung diseases|publisher=Humana Press|location=[New York]|isbn=978-1-62703-149-3|page=266|url=http://books.google.ca/books?id=9bYbE87FbtMC&pg=PA266|date=2012-10-28}}</ref> Osebe z emfizemom se imenujejo tudi »rožnati pihači« ali »tip A« zaradi pogosto rožnate polti, hitrega diha in našobljenih ustnic,<ref>{{navedi splet|url=http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/Pink+Puffer |title=Pink Puffer - definition of Pink Puffer in the Medical dictionary - by the Free Online Medical Dictionary, Thesaurus and Encyclopedia|publisher=Medical-dictionary.thefreedictionary.com |accessdate=2013-07-23}}</ref><ref name=Wein2013>{{navedi knjigo|last=Weinberger|first=Steven E.|title=Principles of pulmonary medicine|publisher=Elsevier/Saunders|location=Philadelphia|isbn=978-1-62703-149-3|page=165|url=http://books.google.ca/books?id=2F-DPG0c5IMC&pg=PT165|edition=6th|date=2013-05-08}}</ref> ljudi s kroničnim bronhitisom pa »modri napihnjenci« ali »tip B«, ker imajo pogosto [[cianoza | modrikasto kožo in ustnice]] zaradi nizkih ravni kisika in ker jim pogosto zatekajo gležnji.<ref name=Wein2013/><ref>{{navedi knjigo|last=Des Jardins|first=Terry|title=Clinical Manifestations & Assessment of Respiratory Disease|year=2013|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-323-27749-5|page=176|url=http://books.google.ca/books?id=LVtPAQAAQBAJ&pg=PA170|edition=6th}}</ref> Opisana terminologija ni več sprejemljiva, saj ima večina ljudi s KOPB kombinacijo obeh tipov.<ref name=Harr2012/><ref name=Wein2013/> Mnogi zdravstveni sistemi imajo težave pri zagotavljanju ustreznih možnosti za identifikacijo, diagnosticiranje in skrb za ljudi s KOPB; Britansko ministrstvo za zdravje je bolezen opredelilo kot velik problem in se odločilo za posebno strategijo za reševanje teh problemov.<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/216139/dh_128428.pdf |title=An outcomes strategy for people with chronic obstructive pulmonary disease (COPD) and asthma in England |date=18 July 2011 |publisher=[[Department of Health (United Kingdom)|Department of Health]]|page=5|accessdate=27 November 2013}}</ref> === Gospodarstvo === Po vsem svetu so leta 2010 ekonomski stroški celega sveta zaradi KOPB znašali 2,1&nbsp;milijard [[Ameriški dolar|$]], polovica pri tem v državah v razvoju.<ref name=Cost2013/> Pri tem je 1,9&nbsp;milijard $ neposrednih stroškov, kot je zdravljenje, 0,2&nbsp;milijard $ pa so posredni stroški, kot je odsotnost z dela.<ref>{{navedi knjigo|last=Bloom|first=D|title=The Global Economic Burden of Noncommunicable Diseases|year=2011|publisher=World Economic Forum|page=24|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_Harvard_HE_GlobalEconomicBurdenNonCommunicableDiseases_2011.pdf}}</ref> Pričakovati je, da se bo ta številka v naslednjih 20 letih najmanj podvojila.<ref name=Cost2013/> V Evropi KOPB predstavlja 3 % stroškov v zdravstvu.<ref name=GOLD2013Chp1/> V ZDA so stroški bolezni ocenjeni na 50 milijard dolarjev, od katerih je večji del posledica poslabšanj.<ref name=GOLD2013Chp1/> V ZDA KOPB med bolezni, ki bolnišnice največ stanejo: leta 2011 so bili skupni stroški približno 5,7 milijard dolarjev.<ref name=Tor2013/> == Raziskave == [[Infliksimab]], [[Biološka zdravila|biološko zdravilo]] za zaviranje imunskega odziva, je bilo preizkušeno pri KOPB, vendar o njegovih koristi ni bilo nobenih dokazov.<ref>{{navedi knjigo|last=Nici|first=Linda|title=Chronic Obstructive Pulmonary Disease: Co-Morbidities and Systemic Consequences|year=2011|publisher=Springer|isbn=978-1-60761-673-3|page=78|url=http://books.google.ca/books?id=0CXcUnr-0eoC&pg=PA78}}</ref> [[Roflumilast]] je naslednje obetavno zdravilo, vendar naj bi vplivalo na kakovost življenja.<ref name=Lancet2012/> V fazi razvoja se nahajajo številne dolgoročno delujoče učinkovine.<ref name=Lancet2012/> Trenutno potekajo raziskave zdravljenja z [[zarodne celice|zarodnimi celicami]].<ref>{{cite journal|last=Inamdar|first=AC|author2=Inamdar, AA|title=Mesenchymal stem cell therapy in lung disorders: pathogenesis of lung diseases and mechanism of action of mesenchymal stem cell.|journal=Experimental lung research|date=Oct 2013|volume=39|issue=8|pages=315–27|pmid=23992090|doi=10.3109/01902148.2013.816803}}</ref> Čeprav je metoda na splošno varna in podatki poskusov na živalih obetavni, obstaja leta 2014 le malo podatkov za ljudi.<ref>{{cite journal|last=Conese|first=M|author2=Piro, D |author3=Carbone, A |author4=Castellani, S |author5= Di Gioia, S |title=Hematopoietic and mesenchymal stem cells for the treatment of chronic respiratory diseases: role of plasticity and heterogeneity.|journal=TheScientificWorldJournal|date=2014|volume=2014|pages=859817|pmid=24563632 |doi=10.1155/2014/859817 |pmc=3916026}}</ref> == Druge živali == Kronična obstruktivna pljučna bolezen se lahko pojavi pri številnih drugih živali, do katere lahko pride zaradi izpostavljenosti cigaretnemu dimu.<ref>{{navedi knjigo|last=Akers|first=R. Michael|title=Anatomy and Physiology of Domestic Animals|year=2008|publisher=Wiley|location=Arnes, AI|isbn=978-1-118-70115-7|page=852|url=http://books.google.ca/books?id=Ze6J2znDg38C&pg=PT852|last2=Denbow |first2=D. Michael}}</ref><ref>{{cite journal|last=Wright|first=JL|author2=Churg, A|title=Animal models of cigarette smoke-induced COPD|journal=Chest|date=December 2002|volume=122|issue=6 Suppl|pages=301S–6S|pmid=12475805|doi=10.1378/chest.122.6_suppl.301S}}</ref> Večinoma ima bolezen blago obliko.<ref>{{cite journal|last=Churg|first=A|author2=Wright, JL|title=Animal models of cigarette smoke-induced chronic obstructive lung disease|journal=Contributions to microbiology|year=2007|volume=14|pages=113–25|pmid=17684336|doi=10.1159/000107058|series=Contributions to Microbiology|isbn=3-8055-8332-X}}</ref> Znana je pri konjih kot ponavljajoča se obstrukcija dihalnih poti, običajno je posledica alergijske reakcije na slamo, ki vsebuje [[glive]].<ref name=Marin2007>{{cite journal | author1 = Marinkovic D |author2=Aleksic-Kovacevic S |author3=Plamenac P | title = Cellular basis of chronic obstructive pulmonary disease in horses | journal = Int. Rev. Cytol. | volume = 257 | issue = | pages = 213–47 | year = 2007 | pmid = 17280899 | doi = 10.1016/S0074-7696(07)57006-3 | series = International Review of Cytology | isbn=978-0-12-373701-4 }}</ref> KOPB je pogosto najti pri starih psih.<ref name=Miller1989>{{cite journal | author1 = Miller MS |author2= Tilley LP |author3=Smith FW | title = Cardiopulmonary disease in the geriatric dog and cat | journal = Vet. Clin. North Am. Small Anim. Pract. | volume = 19 | issue = 1 | pages = 87–102 |date=January 1989 | pmid = 2646821 | doi = }}</ref> == Sklici == {{sklici|3}} == Nadaljnje branje == *{{navedi splet |url=http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf |title=Global Strategy for the Diagnosis, Management, and Prevention of Chronic Obstructive Pulmonary Disease, Updated 2013 |publisher=Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease |accessdate=November 29, 2013 |archive-date=2016-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328053032/http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Report_2013_Feb20.pdf |url-status=dead }} *{{NICE|101|Chronic Obstructive Pulmonary Disease|June 2010|1-673}} *{{cite journal |doi=10.7326/0003-4819-155-3-201108020-00008 |title=Diagnosis and Management of Stable Chronic Obstructive Pulmonary Disease: A Clinical Practice Guideline Update from the American College of Physicians, American College of Chest Physicians, American Thoracic Society, and European Respiratory Society |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-internal-medicine_2011-08-02_155_3/page/178 |year=2011 |last1=Qaseem |first1=Amir |journal=Annals of Internal Medicine |volume=155 |issue=3 |pages=179–91 |pmid=21810710 |last2=Wilt |first2=TJ |last3=Weinberger |first3=SE |last4=Hanania |first4=NA |last5=Criner |first5=G |last6=Van Der Molen |first6=T |last7=Marciniuk |first7=DD |last8=Denberg |first8=T |last9=Schünemann |first9=H |last10=Wedzicha |first10=W |last11=MacDonald |first11=R |last12=Shekelle |first12=P |author13=American College Of Physicians |author14=American College of Chest Physicians |last15=American Thoracic |first15=Society |last16=European Respiratory |first16=Society}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Chronic_obstructive_pulmonary_disease}} *{{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Respiratory_Disorders/Chronic_Obstructive_Pulmonary_Disease/}} * Kronična obstruktivna pulmonarna bolezen - [http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen.php Klinika Golnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190910073235/http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen.php |date=2019-09-10 }} {{Medical resources | DiseasesDB = 2672 | ICD11 = {{ICD11|CA20}}, {{ICD11|CA21}}, {{ICD11|CA22}}, {{ICD11|CA24}} | ICD10 = {{ICD10|J40}}, {{ICD10|J41}}, {{ICD10|J42}}, {{ICD10|J43}}, {{ICD10|J44}}, {{ICD10|J47}} | ICD9 = {{ICD9|490}}–{{ICD9|492}}, {{ICD9|494}}–{{ICD9|496}} | OMIM = 606963 | MedlinePlus = 000091 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 373 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|99}} | MeshName = COPD | MeshNumber = C08.381.495.389 | SNOMED CT = 13645005 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kronična obstruktivna pljučna bolezen}} {{zvezdica}} [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Poklicne bolezni]] [[Kategorija:Kronične bolezni dihal]] [[Kategorija:Kajenje]] m41hd3g1eqnmitcd6ee2jqfswa61yy4 0 113732 6764946 6670231 2026-10-13T22:14:27Z Cherkash 127520 png->svg 6764946 wikitext text/x-wiki {{F1 race | Flag = Flag of the United States.svg|10px | Circuit = [[Las Vegas Strip Circuit]] | Circuit_image = 2023 Las Vegas street circuit.svg | Laps = 50 | First_held = 1981 | Last_held = 2025 | Times_held = 7 | Circuit_length_km = 6,201 | Race_length_km = 309,958 | Most_wins_driver = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen]] (2) | Most_wins_constructor = {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing]] (2) | Current_year = 2025 | Pole_driver = {{flagicon|GBR}} [[Lando Norris]] | Pole_team = [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | Pole_time = 1:47,934 | Winner = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen|M. Verstappen]] | Winning_team = [[Red Bull Racing]]-[[Honda RBPT]] | Winning_time = 1:21:08,429 | Second = {{flagicon|GBR}} [[George Russell (racing driver)|G. Russell]] | Second_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Second_time = + 23,546 s | Third = {{flagicon|ITA}} [[Kimi Antonelli|K. Antonelli]] | Third_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Third_time = + 30,488 s | Fastest_lap_driver = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen]] | Fastest_lap_team = [[Red Bull Racing]]-[[Honda RBPT]] | Fastest_lap = 1:33,365 }} '''Velika nagrada Las Vegasa''' ({{Jezik-en|Las Vegas Grand Prix}}) je [[dirka]] svetovnega prvenstva [[Formula 1|Formule 1]]. Prvotna dirka v [[Las Vegas]]u je štela za svetovno prvenstvo Formule 1 le dvakrat, v sezonah {{F1|1981}} in {{F1|1982}}. Potekala je na začasnem dirkališču [[Caesars Palace Grand Prix Circuit]], ki je bilo urejeno na parkirišču hotela Caesars Palace, zaradi česar je bila v angleščini znana pod imenom ''Caesars Palace Grand Prix''. Proga je bila dolga 3,650 kilometra, dirka pa je potekala 75 krogov. 30. marca 2022 je bilo sporočeno, da bo Velika nagrada Las Vegasa znova uvrščena na koledar dirk za svetovno prvenstvo Formule 1 v [[Formula 1 sezona 2023|sezoni 2023]] ter na sporedu novembra kot nočna dirka na uličnem dirkališču, ki bo popolnoma novo urejeno na ulicah v bližini območja Las Vegas Strip.<ref>{{navedi splet|title=Las Vegas to host Formula 1 night race from 2023|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.breaking-las-vegas-to-host-formula-1-night-race-from-2023.69O9nKLwKraqAhR5rr8TQg.html|publisher=Formula 1|date=30. marec 2022|access-date=30. marec 2022|language=en}}</ref> Z objavo koledarja dirk za sezono 2023 je bilo potrjeno, da bo Velika nagrada Las Vegasa na sporedu 18. novembra kot predzadnja v sezoni. Proga na začasnem dirkališču, imenovanem [[Las Vegas Strip Circuit]], je dolga 6,201 kilometra, dirka poteka 50 krogov. Prva dirka za Veliko nagrado Las Vegasa na dirkališču Las Vegas Strip Circuit je bila tretja dirka v Združenih državah Amerike v sezoni 2023, po [[Velika nagrada Miamija|Veliki nagradi Miamija]] in [[Velika nagrada ZDA|Veliki nagradi ZDA]], kar je bilo prvič po sezoni 1982, da so Združene države Amerike gostile tri dirke Formule 1 v eni sezoni. Dirka je potekala 18. novembra 2023 ter je bila prva dirka Formule 1 v Las Vegasu po sezoni 1982 in prva dirka na nekem uličnem dirkališču v Las Vegasu po dirki prvenstva [[Champ Car]] leta 2007. ==Zmagovalci Velike nagrade Las Vegasa== :''Dirke, ki so štele za svetovno prvenstvo [[Formula 1|Formule 1]], označuje belo ozadje, dirke prvenstva [[Champ Car|Indy Car World Series]] pa modro.'' {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Konstruktor ! Dirkališče ! Poročilo |- ! {{F1|2025}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Max Verstappen]] |[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Honda F1|Honda RBPT]] |[[Las Vegas Strip Circuit|Las Vegas Strip]] |[[Velika nagrada Las Vegasa 2025|Poročilo]] |- ! {{F1|2024}} |{{ikonazastave|Velika Britanija}} [[George Russell]] |[[Mercedes-Benz|Mercedes]] |[[Las Vegas Strip Circuit|Las Vegas Strip]] |[[Velika nagrada Las Vegasa 2024|Poročilo]] |- ! {{F1|2023}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Max Verstappen]] |[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Honda F1|Honda RBPT]] |[[Las Vegas Strip Circuit|Las Vegas Strip]] |[[Velika nagrada Las Vegasa 2023|Poročilo]] |- bgcolor="#CCCCFF" ! [[CART sezona 1984|1984]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Tom Sneva]] |[[March Engineering|March]]-[[Cosworth|Ford]] |[[Caesars Palace Grand Prix Circuit|Caesars Palace]] |[[1984 Caesar's Palace Grand Prix|Poročilo]] |- bgcolor="#CCCCFF" ! [[CART sezona 1983|1983]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mario Andretti]] |[[Lola]]-[[Cosworth|Ford]] |[[Caesars Palace Grand Prix Circuit|Caesars Palace]] |[[1983 Caesar's Palace Grand Prix|Poročilo]] |- ! {{F1|1982}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]] |[[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Cosworth|Ford]] |[[Caesars Palace Grand Prix Circuit|Caesars Palace]] |[[Velika nagrada Las Vegasa 1982|Poročilo]] |- ! {{F1|1981}} |{{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]] |[[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth|Ford]] |[[Caesars Palace Grand Prix Circuit|Caesars Palace]] |[[Velika nagrada Las Vegasa 1981|Poročilo]] |} ==Sklici== {{sklici}} {{GP Dirka}} {{Dirkališča Formule 1}} {{Formula One races}} [[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Las Vegas]] [[Kategorija:Velika nagrada Las Vegasa|*]] [[Kategorija:Motošport v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1981]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1984]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2023]] [[bg:Лас Вегас Гранд При]] [[hu:Caesars Palace]] [[it:Gran Premio di Caesars Palace]] [[ja:ラスベガス市街地コース]] [[nl:Las Vegas (Grand Prix)]] mvuqvpmrkf94oxue0rc3ho4huoklwoj 0 115212 6765046 6520801 2026-10-14T11:33:03Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6765046 wikitext text/x-wiki :''Za rumeno (mongolidno) raso glej [[Rumena (mongolidna) rasa]]. {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Downov sindrom | image = Boy with Down Syndrome.JPG <!-- Do not change this picture without discussing it in the Down syndrome discussion page. Because of continued vandalism, pictures will be immediately reverted. --> | alt = Osemletni deček z Downovim sindromom | caption = Osemletni deček z za Downov sindrom značilnimi obraznimi potezami | field = [[medicinska genetika]], [[pediatrija]] | synonyms = mongolizem, mongoloidnost, trisomija 21 | symptoms = zapoznel [[otroški razvoj|razvoj]], telesne značilnosti, blag do zmeren [[intelektualni primanjkljaj]]<ref name="Wei2010">{{cite journal | vauthors = Weijerman ME, de Winter JP | title = Clinical practice. The care of children with Down syndrome | journal = European Journal of Pediatrics | volume = 169 | issue = 12 | pages = 1445–1452 | date = December 2010 | pmid = 20632187 | pmc = 2962780 | doi = 10.1007/s00431-010-1253-0 }}</ref> | complications = | onset = večinoma ob spočetju, redko po [[oploditev|oploditvi]]<ref name="NIH2014Cause">{{cite web |date=2014-01-17 |title=What causes Down syndrome? |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/down/conditioninfo/causes |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160105082310/https://www.nichd.nih.gov/health/topics/down/conditioninfo/pages/causes.aspx |archive-date=5 January 2016 |access-date=6 January 2016 |work=National Institute of Child Health and Human Development |publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> | duration = vseživljenjsko | causes = tretja kopija [[21. kromosom|21. kromosoma]]<ref name="Patt2009">{{cite journal | vauthors = Patterson D | title = Molecular genetic analysis of Down syndrome | journal = Human Genetics | volume = 126 | issue = 1 | pages = 195–214 | date = July 2009 | pmid = 19526251 | doi = 10.1007/s00439-009-0696-8 | s2cid = 10403507 |issn = 0340-6717}}</ref> | risks = starejša mati, predhodno prizadet otrok<ref name=Mor2002>{{cite journal | vauthors = Morris JK, Mutton DE, Alberman E | title = Revised estimates of the maternal age specific live birth prevalence of Down's syndrome | journal = Journal of Medical Screening | volume = 9 | issue = 1 | pages = 2–6 | year = 2002 | pmid = 11943789 | doi = 10.1136/jms.9.1.2 | doi-access = free }}</ref><ref>{{cite web |title=Down syndrome – Symptoms and causes |url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/down-syndrome/symptoms-causes/syc-20355977 |website=Mayo Clinic |access-date=17 March 2019 |language=en}}</ref> | diagnosis = [[predrojstveno presejanje]], [[genetsko testiranje]]<ref name=NIH2014Diag>{{cite web|title=How do health care providers diagnose Down syndrome?|url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/down/conditioninfo/diagnosis|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|access-date=4 March 2016|date=2014-01-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307142500/https://www.nichd.nih.gov/health/topics/down/conditioninfo/Pages/diagnosed.aspx|archive-date=7 March 2016}}</ref> | differential = | prevention = | treatment = fizioterapija, poklicna terapija, učna pomoč, podporno delovno okolje<ref name=Roi2003>{{cite journal | vauthors = Roizen NJ, Patterson D | title = Down's syndrome | journal = Lancet | volume = 361 | issue = 9365 | pages = 1281–1289 | date = April 2003 | pmid = 12699967 | doi = 10.1016/S0140-6736(03)12987-X | type = Review | s2cid = 33257578 }}</ref><ref name=NADS>{{cite web |title=Facts About Down Syndrome |publisher=National Association for Down Syndrome |url=http://www.nads.org/pages_new/facts.html |access-date=20 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120403162637/http://www.nads.org/pages_new/facts.html |archive-date=3 April 2012 }}</ref> | medication = | prognosis = pričakovana življenjska doba od 50 do 60 let (razviti svet)<ref name="Malt2013">{{cite journal | vauthors = Malt EA, Dahl RC, Haugsand TM, Ulvestad IH, Emilsen NM, Hansen B, Cardenas YE, Skøld RO, Thorsen AT, Davidsen EM | display-authors = 6 | title = Health and disease in adults with Down syndrome | journal = Tidsskrift for den Norske Laegeforening | volume = 133 | issue = 3 | pages = 290–294 | date = February 2013 | pmid = 23381164 | doi = 10.4045/tidsskr.12.0390 | doi-access = free }}</ref><ref name=Nelson2011>{{cite book| vauthors = Kliegma RM |title=Nelson textbook of pediatrics|year=2011|publisher=Saunders|location=Philadelphia|isbn=978-1-4377-0755-7|pages=Chapter 76.2|edition=19th|chapter=Down Syndrome and Other Abnormalities of Chromosome Number}}</ref> | frequency = 5,4 milijona (0,1 %)<ref name=Wei2010/><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal |author=((GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators)) | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 }}</ref> | named after = [[John Langdon Down]] }} '''Downov sindrom''' ali '''trisomija 21''' je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodatni 21. [[kromosom]]. Upočasnjeni razvoj je posledica [[kromosom]]ske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95 % primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek [[mejoza|mejoze]]. 95 % primerov Downovega sindroma je posledica trisomije 21, 5 % pa posledica Robertsonove translokacije. Bolezen je poimenovana po britanskem zdravniku z imenom [[John Langdon Down]], ki je leta 1866 ta [[sindrom]] prvi opisal. Trisomijo 21 so ugotovili leta 1959. Z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju se ukvarjajo specialni in rehabilitacijski pedagogi (po starem defektologi). Ljudje z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno – lahko so normalno inteligentni. Imajo značilne obrazne poteze, hipotonično muskulaturo, hiperfleksibilne sklepe, občutljivo kožo, redke lase in velik jezik. Značilna je 'opičja brazda' – na roki imajo namesto dveh samo eno prečno brazdo. Pri Downovem sindromu so pogosta srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonalne in encimske motnje. == Znaki == * sploščena [[lobanja]] * kratek nos, prsti * [[epikantus]] (navpična očesna guba) – daje značilni videz oči * velik presledek med palcem in ostalimi prsti na nogi * ena prečna brazda na roki namesto dveh * [[hipertelorizem]] (širši razmik med očmi) * hipotonija - nizek mišični tonus == Pojavnost == [[Pojavnost]] bolezni je med 1/800 in 1/1000 porodov. Pojavlja se pri vseh [[rasa]]h. Verjetnost, da bo [[otrok]] imel downov sindrom, znatno narašča s starostjo nosečnice. Pri nosečnicah, starih 25 let, je verjetnost okoli 1/1250; pri nosečnicah, starih 30 let, je verjetnost okoli 1 /1000; pri nosečnicah, starih 35 let, je verjetnost okoli 1 /400; pri nosečnicah, starih 40 let, je verjetnost okoli 1 /100; pri nosečnicah, starih 45 let, je verjetnost okoli 1 /30. <ref>http://www.emedicinehealth.com/down_syndrome/page2_em.htm</ref> <ref>http://www.marchofdimes.com/Pregnancy/trying_after35.html</ref> Za pogostejše nerazdvajanje 21. kromosoma v [[oogeneza|oogenezi]] starejših žensk je možnih več vzrokov: staranje primarnih oocit ali postopno zmanjševanje izločanja spolnih hormonov, ki regulirajo oogenezo. == Genetika == Downov sindrom je genetska motnja, ki nastane zaradi dodatne kopije genetskega materiala na 21. kromosomu, lahko v celoti (trisomija 21) ali delno (translokacija). Običajen človeški [[kariotip]] je 46XX (ženska) oziroma 46XY (moški). '''Trisomija 21'''<br /> (47,XX,+21) oz. (47,XY,+21). Nastane z nerazdvajanjem v mejozi. Tako ima [[gameta]] zaradi nerazdvajanja dodatno kopijo 21. kromosoma; gameta ima torej 24 kromosomov namesto 23. Ko se združi z normalno gameto drugega starša, nastane embrio s 47 kromosomi namesto s 46, ima namreč tri kopije 21. kromosoma. '''Mozaicizem'''<br /> Trisomija 21 po navadi nastane z nerazdvajanjem v gametah pred spočetjem. Vse celice v telesu so prizadete. Če pa so nekatere celice v telesu normalne, druge pa imajo trisomijo 21, govorimo o mozaičnem Downovem sindromu (46,XX/47,XX,+21). Mozaicizem je redek (1–2 %). '''Robertsonova translokacija'''<br /> Robertsonova translokacija je poseben tip kromosomske nenormalnosti. Povzročita jo dva individualna kromosoma, ki se združita in tvorita nov združen kromosom, ki ga imenujemo translokacija. Samo določeni kromosomi lahko tvorijo Robertsonovo translokacijo – to so 13., 14., 15., 21. in 22. Če je v tvorbo translokacije vpleten 21. kromosom, lahko to povzroči Downov sindrom.<ref>{{Navedi splet |url=http://downsyndrome.about.com/od/downsyndromeglossary/g/roberttrans_ro.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-01-22 |archive-date=2012-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121118190414/http://downsyndrome.about.com/od/downsyndromeglossary/g/roberttrans_ro.htm |url-status=dead }}</ref> '''Duplikacija dela 21.kromosoma''' == Smehljanje pri dojenčkih z Downovim sindromom == Dojenčki (v raziskavi stari 3 do 13 mesecev) se ne glede na pojavnost trisomije pogosteje smehljajo v spontani interakciji z materjo kot pa v situaciji, ko imajo matere nepremičen obraz in se ne odzivajo otroku. Poleg tega otroci začenjajo sekvence smehljanja bolj pogosto, kot si mislimo. To kaže na podobnosti v emocionalnih interakcijah pri otrocih z Downovim sindromom in brez njega, torej so nekateri vidiki odnosa med materjo in otrokom univerzalni. Vendar pa se razlike v pojavnosti nasmeha med otroci s sindromom in tistimi brez njega večajo po starosti šestih mesecev, ko se dojenčki brez sindroma pogosteje smehljajo.<ref> Carvajal, F., Iglesias, J. (1997). Mother and infant smiling exchanges during face-to-face interaction in&nbsp;infants with and without Down sindrome. ''Dev psychobiol, 31''(4), 277—286. </ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | ICD11 = {{ICD11|LD40.0}} | ICD10 = {{ICD10|Q90}} | ICD9 = {{ICD9|758.0}} | ICDO = | OMIM = 190685 | OMIM_mult = | MedlinePlus = 000997 | eMedicineSubj = ped | eMedicineTopic = 615 | DiseasesDB = 3898 | MeshID = D004314 }} [[Kategorija:Genetske bolezni]] [[Kategorija:Prizadetost in oviranost]] [[Kategorija:Pediatrija]] [[Kategorija:Sindromi, ki prizadenejo srce]] [[Kategorija:Sindromi, ki prizadenejo živčevje]] [[Kategorija:Sindromi, ki prizadenejo prebavila]] [[Kategorija:Sindromski avtizem]] {{normativna kontrola}} rc24rwihkup1erzwixik4ifn1tdpvo5 0 123333 6764748 6696184 2026-10-13T14:02:03Z TadejM 738 +zp: glasovi svetov 6764748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132070_b4 | latd = 45 |latm = 45 |lats = 21.06 |latNS = N | longd = 13 |longm = 51 |longs = 24.19 |longEW = E |najdisi=Tomaj |slika=Tomaj3.JPG |nadmorska=362 |povrsina=5,93 |prebivalstvo=313 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6221 |posta=Dutovlje |obcina=Sežana |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Tomaj - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 16007 | občina = Sežana }} }} '''Tomaj''' je [[naselje]] v [[občina Sežana|Občini Sežana]]. Tomaj je naselje v osrednjem delu [[Kras|kraške]] [[planota|planote]] na [[jug|južnem]] [[pobočje|pobočju]] [[grič]]a Tabor ob [[cesta|cesti]] [[Sežana]] - [[Nova Gorica]]. V okolici je več [[Kraška jama|kraških jam]] (Jama v Logu, Šončeva jama, Temnica, Zagriže). Značilna rdeča zemlja (terra rosa) je posebno primerna za [[trta|trto]] [[refošk]], zato tu pridelujejo odličen [[Kraški teran|teran]]. Kar okoli 80 % vseh obdelovalnih površin je zasejanih z [[vinograd]]i. Poljedelstvo in živinoreja sta samooskrbni, število prebivalcev pa v zadnjih desetljetjih narašča. == Zgodovina == Staro poselitev kraja dokazuje [[prazgodovina|prazgodovinsko]] [[gradišče]] vrh razglednega 387 [[mnm]] visokega ''Tabora''; tu je bil kasneje postavljen [[srednji vek|srednjeveški]] [[tabor (utrdba)|tabor]]. V kraju stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Petra in Pavla'', ki ima vklesano letnico 1637. Po letu 1928 jo je poslikal [[Tone Kralj]]. Pri cerkvi je zgradba nekdanjega [[samostan]]a [[Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja|šolskih sester]], ki so pod [[fašizem|fašizmom]] vodile slovensko šolo. V župnišču so hranili dragoceno knjižnico s knjigami, napisanimi v 37 [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]], od katerih so bile nekatere rokopisne knjige napisane proti koncu [[16. stoletje|16. stoletja]]. V družinski hiši Kosovelovih (št. 39) je spominska soba pesnika [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] z njegovimi deli in osebnimi predmeti; tu se konča [[Kosovelova pot|Kosovelova pohodniška pot]].<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> == Arheologija == V letih 1894−1905 so bili ob rušenju srednjeveškega Tabora in [[kapela|kapele]] [[Sveti Pavel|sv. Pavla]] odkriti [[Slovani|staroslovanski]] [[grob]]ovi in prazgodovinske, [[antika|antične]] ter srednjeveške ostaline. Prazgodovinska naselbina, obdana z okopom, je obsegala celoten vrhnji plato Gradišča. V [[arheologija|arheoloških]] raziskavah, ki so potekale leta 1994, so bile ugotovljene 3 faze graditve obrambnega okopa in tlakovane poti ob njem. Med arheološkimi najdbami je prevladovala prostoročno izdelana [[Železna doba|železnodobna]] [[keramika]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> == Galerija == {{kategorija v Zbirki|Tomaj}} <gallery> Slika:Kosovelova domačija v Tomaju.jpg|Kosovelova domačija Slika:Tomaj - Kosovelova domačija.jpg|Kosovelova domačija Slika:Tomaj - Kosovelova domačija1.jpg|Spominska plošča Slika:Kosovelova pot.jpg|Kosovelova pot iz Sežane proti Tomaju </gallery> == Glej tudi == * [[Srečko Kosovel]] * [[Kosovelova pot]] * [[Kras]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} *{{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} == Zunanje povezave == *[https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175254949 Od fevdalizma do socializma: pet stoletij življenja v kraški vasi]. Glasovi svetov (7. oktober 2026). Ars (RTV Slovenija). {{Sežana}} [[Kategorija:Naselja Občine Sežana]] 9kazljmsynmcp5rvtkm4wfz5kvj06ow 0 124101 6764724 6698556 2026-10-13T12:28:02Z Pinky sl 2932 nova fotografija 6764724 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118913_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 16.12 |latNS = N | longd = 15 |longm = 15 |longs = 24.79 |longEW = E |najdisi=Dolenje+Kronovo |slika=Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg |povrsina=1,84 |prebivalstvo=126 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=158,1 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Dolenje Kronovo''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Po Valvasorju je naselje dobilo ime po nekdanjem srenjeveškem trgu Kronovo (nem. Cronowe). Na južnem delu vasi stoji [[cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo|cerkev sv. Nikolaja]]. V poslovnih dokumentih je prvič omenjena leta 1526. V osnovi srednjeveška stavba je bila leta 1793 prezidana v baročnem slogu. Na zahodni fasadi stoji osemkotni zvonik, ki je bogato dekoriran. Glavni in edini oltar je iz leta 1862. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/29.htm Zemljevid naselja Dolenje Kronovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141532/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/29.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] fo0gxr2lt32c8d6lwgwjgympynwjk9v 0 140944 6764981 6698170 2026-10-14T01:33:46Z Gnooi 106999 /* Znani krajani */ 6764981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10125707_b4 | latd = 46 |latm = 31 |lats = 23.06 |latNS = N | longd = 15 |longm = 53 |longs = 52.1 |longEW = E |najdisi=Trnovska+vas |slika= |povrsina=5,68 |prebivalstvo=356 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=229,7 |postna=2254 |posta=Trnovska vas |obcina=Trnovska vas |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Trnovska vas''' je [[naselje]] in središče [[Občina Trnovska vas|Občine Trnovska vas]]. Trnovska vas je razloženo naselje v [[Pesniška dolina|Pesniški dolini]] v [[Slovenske Gorice|Slovenskih goricah]], sestavljeno iz starejšega jedra ob lokalni cesti proti [[Drbetinci|Drbetincem]] in potoku [[Črmlja]] ter novejšega dela ob regionalni cesti [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]–[[Ptuj]]. Na dnu Pesniške doline so na melioriranih površinah nastale njive in travniki. == Znani krajani == * [[Ana Vurcer]] glasbenica, članica skupine Učiteljice * [[Slavko Moharič ]] podjetnik in politik == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Trnovska vas}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Trnovska vas]] [[Kategorija:Trnovska vas| ]] 4sa5u822hcu468p67m4gfn5mjbytko5 0 144008 6764969 6764555 2026-10-13T23:45:42Z ~2026-55021-00 267300 6764969 wikitext text/x-wiki {{For|slovenskega bas kitarista in skladatelja|Karel Novak}} {{Infopolje Oseba}} '''Karl I. Novak''', [[slovenci|slovenski]] [[četniki|četniški]] [[vojvoda]] in [[generalštab]]ni [[polkovnik]], * [[19. oktober]] [[1905]], [[Pulj]], † 1975, [[Atene]]. Novak je bil v letih 1941 – 1943 [[poveljnik]] slovenskih četnikov ([[plava garda]]) oziroma [[Kraljeva Jugoslovanska vojska v domovini|Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini]], po tem letu pa je bil četniški predstavnik pri zavezniškem poveljstvu v [[Italija|Italiji]]. == Življenjepis == Leta 1941 sta skupaj z [[Jaka Avšič|Jakom Avšičem]] odpotovala na Ravno goro v Srbijo do [[Dragoljub Mihajlovič|Dragoljuba Mihajloviča]], kjer je le ta postavil Avšiča za poveljnika Novaka pa za namestnika oboroženih sli jugoslovanske vojske v Sloveniji. Avšič je kmalu po tem prestopil k [[partizani|partizanom]], Novak pa je prevzel poveljstvo nad slovenskimi četniki. [[Ljubljana|Ljubljano]] je ilegalno zapustil 26. septembra 1943 skupaj z gospo Krištof. V Italijo sta odpotovala s [[potni list|potnim listom]] [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]], ki sta ga tajno kupila na hrvaškem [[konzulat]]u v Ljubljani. Potovala sta pod lažnima imenoma Jardaš Ivan in Terezija in tako prispela v [[Rim]] 12. oktobra 1943. Še v Sloveniji je Novak ustanovil četniško [[obveščevalna služba|obveščevalno službo]], katere organizacijo je nadaljeval v Italiji in njeno dejavnost razširil tudi drugam v tujino. Po vojni je najprej sodeloval z britansko obveščevalno službo, ob svoji smrti pa naj bi bil [[operativec]] ameriške obveščevalne službe [[CIA]]<ref>Nedeljski dnevnik, 31.5.2006</ref>. Dokument arhiva CIA o aktivnostih Karla Novaka 1941-1945.[https://www.cia.gov/library/readingroom/docs/OSS%20-%20SSU%20-%20CIG%20EARLY%20CIA%20DOCUMENTS%20%20%20VOL.%203_0018.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170228213257/https://www.cia.gov/library/readingroom/docs/OSS%20-%20SSU%20-%20CIG%20EARLY%20CIA%20DOCUMENTS%20%20%20VOL.%203_0018.pdf |date=2017-02-28 }} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Leon Rupnik]] {{mil-hist-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Karl}} [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] [[Kategorija:Slovenski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Operativci CIE]] faxx9g450ddmvj0wru7itu4n4wy0fqq 4 144283 6764777 6754710 2026-10-13T15:23:18Z GeographieMan 179499 Fotografski sprehod po Škofji Loki 6764777 wikitext text/x-wiki {{za-proti}} '''Wikipedija: V živo''' [[File:Wikipedija pod Slovenci.ogv|thumb|[[Miran Hladnik]] – ''Wikipedija pod Slovenci'': delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena maja 2013 v Občinski knjižnici Jesenice v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'']] Wikipedija ni samo delo, delo in še enkrat delo. Uporabniki, t. i. wikipedisti smo živa bitja z izraženo potrebo po socializaciji. Zato se sestajamo po dogovoru, če bo sreča, za začetek vsaj enkrat mesečno zato, da bi si izmenjali zamisli o Wikipediji, pa tudi o povsem nepomembnih stvareh, ki z Wikipedijo nimajo povezave. Ta stran in njene podstrani naj služijo za manj ali bolj podrobna poročila o srečanjih in dogodkih. Če se želite pridružiti tudi vi, je dovolj, da pridete na dogovorjeno mesto, kar bo pravočasno objavljeno na tej strani. <!-- == Načrtovana srečanja == ODKOMENTIRANO ZARADI NEAKTUALNOSTI Srečanja naj bi bila '''vsak zadnji četrtek oz. petek v mesecu v popoldanskem času'''. Dan po srečanju koordinator doda kratek opis srečanja v tabelo ''Dosedanja srečanja'', po možnosti pa objavi zapisnik srečanja [[WP:PL|Pod lipo]] (če so predlagane katerekoli spremembe je slednje obvezno). Razprava o naslednjem srečanju naj se zaključi najpozneje 7 dni pred začetkom. Za vsako naslednje srečanje se javi/imenuje nova kontaktna oseba - prostovoljne prijave se vpišejo v spodnji seznam: *[[/004]], glej tudi http://www.facebook.com/event.php?eid=118754028137175 --> == Srečanja v živo == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 000 ||1. februar 2006 na [[FMF]] || Sredin seminar: Srečanje slovenskih wikistov <ref>http://porocila.imfm.si/2006/IMFM_2006.pdf</ref> || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]], [[Vladimir Batagelj]], [[Tomaž Pisanski]], ?? || [[Slika:Sredin seminar LJ 2006-1.jpg|70px]] || / || Tomaž Pisanski, Roman Maurer, Andraž Sraka, Jan Kraljič, |--- | 001 ||18. julij 2007 ob 16.00 v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]] || prvo srečanje "V živo", [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2007-08-01#Srečanje_Wikipedistov|stran z informacijami in pogovori]] ||[[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] || [[Slika:Srečanje.JPG|70px]] || 50.000 || [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] |--- | 002 || 30. avgust 2007 ob 18.00 na [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskem magistratu]] || [[/30. avgust 2007|stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], Štefan, Janez, [[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], [[Uporabnik:Burek|Burek]], [[Uporabnik:Matijap|Matijap]], [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] || [[Slika:Srečanje Magistrat.jpg|70px]] || 51.000 || Ines |--- | 003 || 26. junij 2008 ob 18.00 v [[Knjižnica Grosuplje|Mestni knjižnici Grosuplje]] || [[/junij 2008 |stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]], Ines, [[Uporabnik:Deico|Deico]], [[Uporabnik:Grejo|Grejo]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], Mihael, [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], Janez, [[Uporabnik:5er|Peter]], Štefan || [[Slika:Srečanje junij 2008.jpg|70px]] || 63.000 || Mihael |--- | 004 || 21. april 2010, pri Tromostovju || neformalno srečanje hrvaških in slovenskih Wikipedistov, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2010-05-17#Neformalno_sre.C4.8Danje_Wikipedistov|najava dogodka]] || [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|SpeedyGonsales]], [[:hr:Suradnik:Ex13|Ex13]], Jernej, [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]] || / || / || Ex13 |--- | 005 || 20. maj 2010, za Bežigradom || [[/004|najava dogodka]] || Aleš, Jernej, Mihael || / || / || Mihael |--- | 006 || 18. januar 2011 ob 19.00 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || '''10 let Wikipedije''' ([http://www.kiberpipa.org/en/event/wikidesetka-1240/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2011-02-06#10._obletnica_Wikipedije|najava dogodka pod lipo]]) || Aleš, [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], Ines, Jernej, [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen]], Mihael || / || / || Jernej |--- | 007 || 24. februar 2012, Ljubljana ([[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrat]], [[Kiberpipa]]) || '''[[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]]''' - 10. obletnica slovenske Wikipedije; [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#SloWiki10|najava dogodka pod lipo]]. Sestanek wikipedistov in predstavitev za javnost, preostanek vikenda animacija gostov iz Fundacije Wikimedia || Aleš, Andrej, [[:hu:Szerkesztő:Bdamokos|Bence]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], xJaM, Jernej, [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž Z.]], [[Uporabnik:Xyxyx|Miha]], Mihael, [[Uporabnik:Hladnikm|Miran]], Roman, [[:de:Benutzer:Wing|Ting]] (''samo nedelja''), [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] || [[Slika:Conference - 10th anniversary of Slovene Wikipedia in Ljubljana (group photo).jpg|70px]][[Slika:10th anniversary of Slovene Wikipedia in Cyberpipe - Gasilska.JPG|70px]] || 132.000 || Jernej, Matjaž Z., Roman |--- | 008 || Od 16. do 20. avgusta 2012, več lokacij po Sloveniji || [[Wikipedija:V živo/Obisk Miloša Rančića|Obisk Miloša Rančića]] || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] in [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ter wikipedijski navdušenci Andrej V., [[Uporabnik:JLP|Jure R.]] in Neja R. || [[Slika:Slovenian Wikipedia Meetup Savica Waterfall Bohinj 1.JPG|70px]] || 133.750 || Roman, Matjaž Z., xJaM |--- | 009 || 9. november 2012 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo slovenskih Wiki projektov, [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Projekt "Wikipedija gre med ljudi" - iščejo se prostovoljci|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLOWIKI SAM 1571.JPG|70px]] || 135.000 || Yerpo |--- | 010 || 12. marec 2013 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Sestanek|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLWP V ZIVO SAM 2307.JPG|70px]] || 136.500 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 011 || 6. junij 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani || Okrogla miza ''Wikipedija gre med ljudi'' na konferenci IT Slovenija, [http://web.archive.org/web/20130809014932/http://www.it-slovenija.si/si/vsebina-predavanj najava dogodka]||Moderator: Matjaž Mravlja. Nastopili so Andrej Žohar, Ljuba Brank, Miran Hladnik, Aleš Christian Mihelač, Jure Repinc in Matjaž Zaplotnik. Sodeloval je tudi Robert Mlakar z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Na pripravljalnem sestanku 29. maja 2013 sta bili zraven tudi Alenka Šauperl z Oddelka za bibliotekarstvo FF LJ ter Eli Drenik (U3).||[[Slika:SLWP V ZIVO SAM 3063.JPG|70px]][[Slika:Wikipedija gre med ljudi (6 June 2013).JPG|70px]]|| 137.500 || [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž Mravlja]] |--- | 012 || 27., 28. in 29. 11. 2013, med 16:00 in 20:00 uro; Multimedijski center, Kersnikova 4, Ljubljana || Wikipedija v živo:[[Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]]||Moderator: [[Uporabnik:-ična|-ična]]. |||| 138.250 || [[Uporabnik:-ična|-ična]]; [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 013 || 15. januar 2016, Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana || [[:meta:Wikipedia 15/Events/Ljubljana, Slovenia|Srečanje ob 15-letnici Wikipedije]] || [[Uporabnik:Archangel|Archangel]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] |||| 149.000 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |--- | 014 || 8. marec 2018, Meta & Bazilika, Rimska cesta 25a, Ljubljana || neformalno srečanje || [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] ||[[Slika:Wikisrečanje marec 2018.jpg|70px]]|| 160.400 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 015 || 2. november 2018, [[Knjižnica Otona Župančiča]], Ljubljana || delovni sestanek na temo kulturne dediščine in ustanovitev uporabniške skupine; [[Wikipedija:V živo/2. november 2018|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]], [[Uporabnik:SmozBleda|Vito]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]] || [[slika:Wikipedisti Slovenije - sestanek november 2018.jpg|70px]] || 162.620 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 016 || 20. februar 2020, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|Hladnikm|Miran Hladnik}}, {{u|ModriDirkac}}, {{u|Ljuba brank}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Dhmo}}, {{u|Mitja i}} || [[slika:18 let slovenske Wikipedije.jpg|70px]] || 167.000 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 017 || 6. oktober 2023, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Mitja i|Mitja}} || [[slika:Wikimeet Ljubljana oct 2023.jpg|70px]] || 182.800 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 018 || 15. junij 2024, [[Ljudska univerza Radovljica]] || Wiki srečanje z izobraževanji [[m:Wikipedians of Slovenia User Group/Event/Wiki srečanje 2024, Radovljica|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]], [[Uporabnik:Octopus|Octopus]], [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]], [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]|| [[slika:Wiki srečanje in izobraževanje na LUR.jpg|70px]] || 185.600 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |--- | 019 || 15. januar 2026, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || srečanje ob 25. obletnici Wikipedije || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|VidicK01|Karlo}}, {{u|TadejM|Dejan}}, {{u|Andrejj|Andrej}}, {{u|MZaplotnik|Matjaž}}, {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, {{u|Hladnikm|Miran}}, {{u|XJaM|Jani}}, {{u|THHeisenberg}}, Tina Rozman || [[slika:25 let Wikipedije, CTK 01.jpg|70px]] || 196.250 || {{u|Yerpo|Jernej}} |--- | 020 || 11. april 2026, [[Računalniški muzej, Ljubljana|Računalniški muzej Ljubljana]] || Wiki urejaton || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|Sciking}}, {{u|Rozamunda|Tina}} || [[slika:Computer History Museum Ljubljana Wiki edit-a-thon.jpg|70px]] || 197.240 || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Rozamunda|Tina}} |} == Fotografski sprehodi == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! koordinator(ji) |--- | 001 ||10. oktober 2026, [[Škofja Loka]]|| Fotografski sprehod po Škofji Loki v okviru [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]]. || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:RoyalKingfisher|Anej]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]]|| TBA || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |} == Spletna srečanja == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! prosojnica ! koordinator(ji) |--- | 001 ||8. september 2026 preko Google Meeta || [[Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Prvo odprto srečanje Uporabniški skupine Slovenski wikipedisti]]|| [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:Upwinxp|Lan]], [[Uporabnik:ModriDirkac|Andrej]]|| [[File:WMSL September 2026 Open Community Meeting 02.png|70px]]|| [https://drive.google.com/file/d/1_FasVuymNz37D5Kp-IhnBSnub7QKWu1J/view?usp=sharing povezava]|| [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |} == Predavanja wikipedistov == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj dogodka ! kratek opis ! število obiskovalcev ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 001 || 7. junij 2012 ob 18.00 v Hiši znanosti || ''Wikipedija in mi – priložnosti odprte spletne enciklopedije v slovenskem jeziku'', [[Uporabnik:Yerpo|Yerpovo]] predavanje v sklopu projekta Hiša znanosti - Center eksperimentov, EPK Maribor 2012 ([http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/2119743/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikipedija in Maribor 2012|najava dogodka pod lipo]])|| devet udeležencev, od tega štirje aktivni wikipedisti || [https://www.youtube.com/watch?v=lbLlddQH8Xw Posnetek na YouTubu] || / || [[Uporabnik:T@Di|T@Di]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]] |--- | 002 || 7. maj 2013 v Občinski knjižnici Jesenice (Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice) || [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Wikipedija pod Slovenci]: delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4034923 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4034925 anonnotice], [http://www.knjiznica-jesenice.si/media/audio/wikipedia.mp3 mp3] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ter cca. 20 obiskovalcev; [https://www.youtube.com/watch?v=4xm2fgL7_6I Posnetek celotnega predavanja na YouTubu] || [[Slika:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|200px]] [[Slika:1-Hladnik Wikipedija Jesenice 7. 5. 2013, oblikovanje Anja Peternelj.JPG|70px]] || 136.900 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 003 || 15. maj 2013 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] || [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.ppt Wikipedija pod študenti]: predavanje ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4037815 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4037804 anonnotice] || pet obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 004 || 21. maj 2013 v Osrednji knjižnici Litija || [http://smartno-litija.si/en/koledar-prireditev/2013/05/andrej-zohar-kako-nastaja-wikipedija Kako nastaja Wikipedija?]: predavanje v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4041901 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4042077 anonnotice] || || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 005 || 27. 11. 2013, 18:00–19:20, E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce, [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] || [https://vox.arnes.si/p9fkzamaw0v/ Wikiji za seminar]: posnetek spletnega seminarja (webinarja), najava dogodka na [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004637.html Slovlitu] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 13 obiskovalcev||[[Slika:e-ucenje.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 006 || 5. 12. 2013, 9:00–11:15, Wikipedija za knjižničarje, [[Mestna knjižnica Kranj]] || [https://docs.google.com/presentation/d/1AcN9LyCRuBJPWv5lObquxJo2S0FkfcE7ZXJTYA56rd4/edit#slide=id.p16 interaktivne prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 25 obiskovalcev||[[Slika:kr_knj.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 007 || 20. 2. 2014, 11:30–13:00, Centrum Dydaktyczno-Naukowego Instytutu Neofilologii, [[:w:pl:Uniwersytet Śląski|Uniwersytet Śląski]], Sosnovec || Wikipedija v šoli (predavanje v okviru programa Erasmus)|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 26 obiskovalcev||[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri214/target16.html]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 008 || 6. 3. 2014, 16h, OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana || [https://www.pzs.si/novice.php?pid=9129 Seminar Wikipedija med planinci] || ? || || || {{u|Ljuba brank}} |--- | 009 || 14. 3. 2014, 11:00–12:30, Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje slovenščine || Wikiji v šoli|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 20–30 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 010 || 25. 3. 2014, 18:30–19:15, Webinar E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce UL || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice]|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 8 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 011 || 3. 4. 2014, 17:00–20:00, Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, Hotel Slon || [[:v:sl:Popravljalci sveta|Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 video] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 200? ljudi || [[File:WpjanaTEDx.JPG|200px]] [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=233482720177467&set=a.233482330177506.1073741835.150848335107573&type=1&theater]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 012 || 26. 5. 2014, 19:00–20:30, Webinar za učitelje angleščine in nemščine || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 11 obiskovalcev || || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 013 || 20. 1. 2015, [http://www.meteo-drustvo.si/ SMD - Slovensko meteorološko društvo] || Kako izboljšati podnebne teme na Slovenski Wikipediji || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] in nekateri člani društva (6) || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 014 || 27. 1. 2015, [http://www.crn.sik.si/ Knjižnica Črnomelj] || Predstavitev WIKIPEDIJE || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 015 || 17. 3. 2015, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana || [http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/32809/ Kako postati Wikipedist?] || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael]], [[Uporabnik:SmozBleda]], [[Uporabnik:struc]], [[Uporabnik:Tibor]] in med 20 in 30 obiskovalcev || [http://www.smihael.eu/talks/201503wiki.pdf prosojnice] || 145.000 || [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] |--- | 016 || 3. 4. 2017, Lingvistični krožek, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005902.html Nova pisarija, strokovno pisanje na spletu] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in kakih 15 poslušalcev || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 017 || 14. 4. 2017, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [http://www.slov.si/wikidelavnica/ Wikidelavnica] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in spet kakih 15 udeležencev s celotne FF in od drugod || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 018 || 14. 7. 2017, Pedagoška fakulteta, Ljubljana || [http://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in velik razred udeležencev posvetovanja || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 019 || 17. 11. 2017, Univerza v Ljubljani || [[:v:Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih|Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]] [http://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx pptx] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] ~ 30 udeležencev simpozija Obdobja || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 020 || 3. 12. 2017, NUK, Ljubljana || [[:v:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] || Nagovor [[Uporabnik:Mhladnik]] ob podelitvi [[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevega priznanja]] za delo na Wikiviru, velika časopisna čitalnica || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | / || 5. 12. 2017, Katedra za slovanske jezike, Moskovska državna univerza, Rusija || Prosto dostopne zbirke besedil v slovenskem jeziku (predavanje o Wikiviru) || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], lektor za slovenščino B. Božič ter študenti slovenščine || || || |--- | 021 || 20. 12. 2017, FF, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006168.html Wikidelavnica] || [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/target19.html 4 udeleženci] || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 022 || 10. 4. 2018, FF, Ljubljana || Wikidelavnica za bibliotekarje || 19 udeležencev ||[[File:Wikidelavnica.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 023 || 23. 5. 2018, [[Umetnostna galerija Maribor]] || [http://www.ugm.si/dogodki/wiki-urednice-ki-2891/ o ženski Wikipediji v okviru evropskega projekta Wom@arts] || 9 udeležencev, vključno z organizatorjem Juretom Kirbišem in gostoma [[Ana Čigon|Ano Čigon]] in [[Miran Hladnik|Miranom Hladnikom]] ||[[File:Edit-a-thon v Umetnostni galeriji Maribor.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 024 || 28. 9. 2018, Hotel Bernardin, Portorož || Referat [[:v:Šola v wikijih|Šola v wikijih]] na konferenci Inovativna raba IKT v šoli || 16 udeležencev ||[[File:Inovativna raba IKT v šoli, Portorož 2018.jpg|200px|Konferenca o inovativni uporabi IKT v šoli, Bernardin Portorož]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 025 || 12. 11. 2018, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana|| Mag. Barbara Šterbenc Svetina, glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona, dr. Mateja Ratej, urednica Biografskih študij (zbirka Življenja in dela), in dr. Miran Hladnik so spregovorili tudi o tem, kakšna je razlika med Wikipedijo in NSBL (iz [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006492.html vabila na Slovlitu]) || 20 udeležencev || [[File:Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU.jpg|200px|Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 026 || 28. 1. 2019, FF UL || Wikidelavnica, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006575.html vabilo na Slovlitu] || 15 udeležencev || [[File:Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019.jpg|200px|Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 027 || 22. 2. 2019, FF UL || Wikidelavnica, 2. del [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006593.html vabilo na Slovlitu] || 8 udeležencev || [[File:Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019.jpg|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019|200px|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 028 || 29. 3. 2019, 12.50–15.05, FF UL || Wikivir in dLib, predavanje za dopolnilno izobraževanje učiteljev slovenščine || 20–30 udeležencev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 029 || 9. 4. 2019, 8.50–11.00, FF UL || Delavnica za bibliotekarje FF UL: vnos leposlovja iz ''Planinskega vestnika'' na Wikivir || 30 udeležencev || [[File:Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici.jpg|200px|Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 030 || 6. 5. 2019, 10.00–17.30, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana || [https://www.facebook.com/events/346157602914354/ Dan odprtega znanja] v organizaciji Inštituta za intelektualno lastnino<br /><small>[[:File:Open Knowledge Day - Wikimedia.pdf|Predstavitev Wikimedie in njenih projektov v slovenščini]]</small> || cca. 20 udeležencev || [[File:Open Knowledge Day Ljubljana - Filip Dobranić and Maja Bogataj Jančič.jpg|200px]] || 164.300 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 031 || 16. 5. 2019, Velika dvorana MIZŠ, Ljubljana || [https://www.nuk.uni-lj.si/druzbeni-in-gospodarski-vidiki-digitalne-kulturne-dediscine Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji] v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice || cca. 20 udeležencev popoldanske sekcije posveta || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 032 || 22. 5. 2019, Sejem akademske knjige Liber.ac, FF UL, Ljubljana || Wikidelavnica: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006698.html napoved na Slovlit] || 19 študentov || [[File:Wikidelavnica na sejmu Liber.ac.jpg|200 px|Wikidelavnica na sejmu Liber.ac]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 033 || 24. 10. 2019, Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike, Mestni muzej, Ljubljana || Predavanji [[Uporabnik:Hladnikm|Mirana Hladnika]] o Wikijih na univerzi in [[Uporabnik:Yerpo|Jerneja Polajnarja]] o natečaju Wiki ljubi spomenike v Sloveniji 2019 na združeni prireditvi [https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/dogodki/2019/odprto-znanje Še en dan odprtega znanja] in [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|Wikipedija ljubi spomenike v Sloveniji 2019]] || 20 udeležencev || [[File:Prireditev Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike v Mestnem muzeju Ljubljana.jpg|200 px|Prireditev Wiki ljubi spomenike v Sloveniji v Mestnem muzeju Ljubljana]] [[File:Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič.jpg|200 px|Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič na prireditvi Wiki ljubi spomenike]]|| || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 034 || 17. 6. 2020, webinar za učitelje Fakultete za upravo, Ljubljana || [http://meet.jit.si/wikiji Wikipedija in sestrska spletišča v razredu] || 14 prijavljenih || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 035 || 15. 1. 2021, spletna predstavitev in delavnica || [https://www.knjiznice.si/dogodki/delavnica-1lib1ref-1-knjiznicar-1-vir/ Delavnica #1Lib1Ref: 1 knjižničar – 1 vir], v sodelovanju s [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralno tehniško knjižnico UL]] || max. 26 poslušalcev uvodne predstavitve, 6 udeležencev delavnice || [https://www.youtube.com/watch?v=zAcIhUb__fo posnetek uvodne predstavitve na YouTubu] || || [[Uporabnik:Mitja i]] |--- | 036 || [[:v:IKT pri urah slovenščine|IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF UL 27. novembra 2020, 13.15‒14.45 || Seminar za učiteljsko dopolnilo izobraževanje || 40 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 037 || Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje in prevajalce, FF 12. marca 2021 ob 10.30 || [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom;] [[:v:Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje|Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]] || 50 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 038 || Wikidelavnica za aktivne državljane, Ljudmila 29. 3. 2021 18.00&ndash;20.00 || Zoom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007314.html Slovlit] in [https://wiki.ljudmila.org/Wikipedija_za_aktivne_dr%C5%BEavljane Vabilo] || 6 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 039 || Wikidelavnica za bibliotekarje FF UL 6. aprila 2021 ob 8.50&ndash;11.10 || Zoom [[:v:Wikidelavnica za bibliotekarje 2021|Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] || 26 študentov || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 040 || Wikiji v šoli, delavnica za učitelje slovenščine v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja, 8. aprila 2022, 10.150&ndash;11.45 || Zoom [[:v:Wikiji v šoli|Wikiji v šoli]] || 39 profesorjev slovenščine || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 041 || Wikiji na univerzi ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 13&ndash;15.00 || Zoom [[:v:Wikiji na univerzi|Wikiji na univerzi]] || 46 univerzitetnih učiteljev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |- |042 |24. 10. 2025, prvo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |V okviru dogodka je potekala predstavitev Wikipedije ([[Uporabnik:A09|A09]]) in WikiKluba ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]), čemur je sledila delavnica o urejanju Wikipedije ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]). Novinci so objavili svoja prva urejanja in si izbrali teme, ki bi si jih želeli izboljšati, pri čemer smo jim pomagali izkušenejši uporabniki. Za lažjo nadaljnjo koordinacijo so bili udeleženci povabljeni v Discord strežnik slwiki. |9 udeležencev |[[Slika:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 24.10.2025 1.jpg|200px]] [[Slika:GeographieMan NAL MENCIN 24Okt25 (cropped).jpg|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |043 |14. 11. 2025, drugo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Aktualne novice sveta Wikipedije - 25 let Wikipedije, Wikimania 2027 Čile, decembrsko sodelovanje WikiKluba z Wikimedia Italia. Sledila je urejevalska delavnica. V času delavniea nas je spremljala tudi novinarka Dnevnika, ki bo o klubu napisala članek. |9 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Novinci 1.jpg|200px]] [[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Group Photo.jpg|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |044 |05. 12. 2025, tretje srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Uvajanje novih članov, plani za organizacijo fotografskega krožka, razpravljanje o prihajajočem urejevalskem maratonu z Wikimedia Italia. |5 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Debata in nove ideje 02.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Group Photo Ultra Max Pro (cropped).png|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |045 |19. 12. 2025, otvoritev [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskega maratona Gorizia-Nova Gorica 2025]] |Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledilo urejanje in druženje. |9 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Group Photo 01.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Selfie.png|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |046 |23. 02. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Urejanje člankov. Tema so bile zimske olimpijske igre 2026. |4 udeleženci | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |047 |16. 03. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |[[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] je na kratko predstavil njegovo delo na slovenski Wikipediji, kjer se že zadnjih 5 let posveča predvsem slovenski politiki. Razpravljali smo o prihajajočih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] in se seznanili kaj je še potrebno postoriti. Na dan volitev bo potekal tudi klic v [[Wikipedija:Discord|Discordu]] za lažjo koordinacijo. |7 udeležencev | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |048 |13. 04. 2026, otvoritev [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|urejatona Italia-Slovenija 2026]] |Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|Italia-Slovenija 2026]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledil recital slovensko-italijanske poezije, ki ga je pripravila študentka z Oddelka za romanistiko filozofske fakultete. Nato je potekalo prvo pisanje člankov, snemanje videa za Slovence v Italiji ter druženje. |6 udeležencev | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |049 |22. 4. 2026 9.00&ndash;11.30, ZRC SAZU, delavnica za ZB, zlasti za popisovalce partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] |[[:v:Wikipedijska delavnica|načrt delavnice]] |9 udeležencev |[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb]] | |[[Uporabnik:Hladnikm|miran]] |} == Wikipedisti na obisku == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni slovenski wikipedisti ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 001 || 4.–8. avgust 2005, [[Frankfurt na Majni]] || [[:meta:Wikimania 2005 overview|Wikimania 2005]]<br/><small>[[Uporabnik:Gap/Wikimania2005|reportaža]]</small> || [[uporabnik:romanm|Roman]], [[uporabnik:Gap|Tcie (Gap)]], [[uporabnik:xJaM|xJaM]] || [[slika:Wikimanianamecard.jpg|120px]]|| 16.000 || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 002 || 19.–21. december 2006, [[Beograd]] || 1. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)<br/><small>[http://rs.wikimedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B0%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B5%D1%9A%D0%B5_%D0%B7%D0%B0_%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82,_2006-12-19] [http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt Romanove prosojnice]</small> || [[Uporabnik:Romanm|Roman]] || [[Slika:Sr meetup-dec 06-00050.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 003 || 19.–21. december 2008, [[Beograd]] || 3. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)<br/><small>[http://rs.wikimedia.org/w/index.php?title=%D0%A2%D1%80%D0%B5%D1%9B%D0%B0_%D1%80%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0&variant=sr-el] [http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource Referat Hladnikm]</small> || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] || [[File:Wpdians in Belgrade2008 01.jpg|120px]] [[File:Wpdians in Belgrade2008 2.JPG|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 004 || 10. marec 2012,<br>[[Budimpešta]] || Srečanje madžarskih wikipedistov<br/><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Obisk pri madžarskih wikipedistih, sobota, 10. marec 2012|najava dogodka pod lipo in poročili o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]], [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] || [[Slika:Meeting 1032012 Budapest 4.jpg|120px]]|| || [http://www.wikimedia.hu Wikimédia Magyarország] |--- | 005 || 6.–7. oktober 2012, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2012|Wikimedia CEE Meeting 2012]]<br><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikimedia CEE Meeting 2012|najava dogodka pod lipo]], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Wikimedia CEE Meeting 2012 - reportaža|poročilo o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:WMCEE2012-fullgroup.jpg|120px]]|| 134.600 || [http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B0 Vikimedija Srbije], [http://pl.wikimedia.org/wiki/Strona_g%C5%82%C3%B3wna Wikimedia Polska] |--- |006 || 8.−10. avgust 2014, [[London]] || [http://wikimania2014.wikimedia.org/ Wikimania 2014] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:14-08-10-wikimania-gruppenfoto-01.jpg|120px]] || 141.600 || [[Fundacija Wikimedia]] |--- |007 || 31. julij−2. avgust 2015, [[Skopje]] || [[:meta:CEE WikiCamp 2015|CEE WikiCamp 2015]] || [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] || [[Slika:CEE WikiCamp 2015, Wikiexpedition, Arabati Baba Teke, Group photo, 01.JPG|120px]] || || [https://mk.wikimedia.org Vikimedija Makedonija] |--- |008 || 12.−14. oktober 2018, [[Lvov]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2018|Wikimedia CEE Meeting 2018]]<br/><small>[[:v:Komentarji k fotografijam#Stran 338 Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!, 19. oktobra 2018|Hladnikov zapis o dogodku na Wikiverzi]]</small> || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]]|| [[File:Wikimedia CEE Meeting 2018 in Lviv – Opening 03.jpg|120px|Wikimedia CEE meeting Lvov 2018]] ||162.000|| [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |--- |009 || 11.–13. oktober 2019, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2019|Wikimedia CEE Meeting 2019]] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2019 participants 02.jpg|120px]] || 165.650 || [https://rs.wikimedia.org Vikimedija Srbije] |--- |010 || 14.–16. oktober 2022, [[Ohrid]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022|Wikimedia CEE Meeting 2022]] || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:All together - Wikimedia CEE Meeting 2022 — Day 2 05.jpg|120px]]|| || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |--- |01_ || 1. april 2023, [[Zagreb]] || [[:meta:CEE/Newsletter/April 2023/Contents/Croatia report|Wikimedia CEE-Hub and SEE-*ub MeetUp]]<br/><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2023-07-20#Delovni sestanek CEE Huba|poročilo o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedians in Zagreb 10 32 02 254000.jpeg|120px]] || 180.550 || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |- |01_ || 15.–17. september 2023, [[Tbilisi]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2023|Wikimedia CEE Meeting 2023]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|Upwinxp}} || [[slika:Family photo of the Wikimedia CEE Meeting 2023 - 1.jpg|120px]] || || |- |01_ || 7.–10. avgust 2024, [[Katovice]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2024:Program Wikimania 2024] || {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania_2024_group_photograph.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |- |01_ || 7.–8. september 2024, [[Oteševo]] || [[:meta:WikiOutdoor Training 2024|WikiOutdoor Training 2024]]<br/><small>[[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group/Reports/2024/WikiOutdoor Training|poročilo o dogodku]]</small> || {{u|Upwinxp}}, {{u|Smihael}} || [[slika:Group photo of the participants at WikiOutdoor Training 2024.jpg|120px]] || || |- |01_ || 20.–22. september 2024, [[Carigrad]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2024|Wikimedia CEE Meeting 2024]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|ModriDirkac}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2024 group photo 2.jpg|120px]] || || |- |01_ || 6.–9. avgust 2025, [[Nairobi]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2025:Program Wikimania 2025]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimania 2025|Poročilo o dogodku]]</small> || {{u|Yerpo}}, {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania 2025 group photo with participants forming a "W" shape with their hands.jpg|120px]] || 194.200 || [[Fundacija Wikimedia]] |- |01_ || 26.–28. september 2025, [[Solun]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2025|Wikimedia CEE Meeting 2025]]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2025|Poročilo o dogodku]]</small> || {{u|ModriDirkac}}, {{u|GeographieMan}}. {{u|Pinky sl}} ||[[slika:CEE Meeting 2025 group photo.jpg|120px]] || 195.150 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], [[:meta:Wikimedia Community User Group Greece|Wikimedia Community User Group Greece]] |--- | 01_ || 30. januar –1. februar 2026, [[Frankfurt na Majni]] || [[:meta:Wikimedia_Futures_Lab|Wikimedia Futures Lab]]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia_Futures_Lab 2026|Poročilo o dogodku]]</small> || [[uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] || [[slika:Wikimedia-Futures-Lab-26-groupphoto-1.jpg|120px]]|| 196.500 || [[Fundacija Wikimedia]], [[:meta:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland]] |--- | xx || 21.–25. julij 2026, [[Pariz]] || [[:meta:Wikimania 2026|Wikimania 2026]] || {{u|GeographieMan}} || [[slika:Wikimania 2026 Day 4 group photo.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | xx || 18.–20. september 2026, [[Cluj-Napoca]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|Yerpo}}, {{u|GeographieMan}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2026 Group Photo 02.jpg|120px]] || 199.050 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], [[:meta:Wikimedians of Romania and Moldova User Group|Wikimedians of Romania and Moldova User Group]] |} == Odpadla srečanja == {{Commonscat|Slovenian Wikipedia Meetup}} *[[/september 2008|september 2008]]: Škofja Loka **V Škofji Loki imamo prostor, primeren za srečanje (MMC Pulzar - je dogovorjeno), vendar skrbi za organizacijo srečanja Wikipedistov ne morem prevzeti. Pomagam pa seveda lahko. [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] 02:20, 25. oktober 2008 (CEST) Glej tudi druga srečanja in predavanja navedena na strani [[Wikipedija:Obvestila]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Posebno:AllEvents]] – posebna stran z informacijami o dogodkih Wikimedie {{osnovne informacije|state=collapsed}} {{Skupnost Wikipedije|state=collapsed}} [[Kategorija:Wikipedija v živo| ]] iqnspu8hbrcz36kvutt41pt7nagog4b 0 144646 6764956 6540144 2026-10-13T23:11:33Z ~2026-55021-00 267300 6764956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ernest Peterlin |born= |died= |birth_name= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>[[Slovenske protirevolucionarne sile]] |branch=[[Vojska Kraljevine Jugoslavije]]<br>[[Slovensko domobranstvo]] |service= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Polkovnik]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles=[[Aprilska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ernest Peterlin''', [[slovenci|slovenski]] [[slovensko domobranstvo|domobranski]] [[častnik]], * [[11. januar]] [[1903]], [[Ljubljana]], † [[20. marec]] [[1946]]. Peterlin je bil vojaški referent [[Slovenska legija|slovenske legije]], kasneje pa naj bi pripravljal upor proti [[Nemci|Nemcem]], zaradi česar ga je [[Gestapo]] aretiral in poslal v taborišče. Po vojni je bil junija meseca 1945 vrnjen v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer je bil zaradi kolaboracije in narodnega izdajstva pred okrožnim sodiščem v Ljubljani 23. decembra 1945 obsojen na smrt. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam častnikov Slovenskega domobranstva]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Peterlin, Ernest}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Častniki Slovenskega domobranstva]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] if950s7b9o1cf3b1txc69o4iaqvz0cl 0 144976 6764909 6755226 2026-10-13T19:49:36Z Nareto 77605 6764909 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Tovarna avtomobilov Maribor | logo = TAM logo.jpg | caption = 30px | image = Razstava kmetijskih strojev in pripomočkov 15. mariborskega tedna 1958.jpg | image_size = 300px | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = državno podjetje | traded_as = | industry = proizvodnja cestnih vozil | genre = proizvodnja kamionov in avtobusov | fate = stečaj | successor = Tovarna vozil Maribor d.o.o. (Marbus) | foundation = [[1946]] | founder = »Dne 31. decembra 1946 je vlada FLRJ izdala dokument, po katerem se je tovarna letalskih delov preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno.« | defunct = [[1996]] | location_city = [[Maribor]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = Janez Lipuš (predsednik uprave) | products = [[kamion]]i, [[avtobus]]i | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = 8175 (1986) | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.tam-motors.eu/ TAM-Europe d.o.o.] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tovarna avtomobilov Maribor''', [[Akronim]] '''TAM''' - '''T'''ovarna '''A'''vtomobilov '''M'''aribor, je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec komercialnih vozil s sedežem v [[Maribor]]u. Danes obstaja podjetje TAM-Europe, ki nadaljuje tradicijo proizvodnje avtobusov v Mariboru in zaposluje okoli 100 ljudi. == Zgodovina podjetja == Zametki tovarne segajo v čas [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko so [[Nemci]] potrebovali varno in primerno lokacijo za izdelavo [[Letalo|letalskih]] delov. Gradbena dela so se začela 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi že istega leta. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih že 7.105 ljudi, od tega jih je bilo 4.278 vključenih v proizvodni program, preostali pa so sodelovali pri različnih gradbenih delih. [[Zavezniki|Zavezniška]] letala so v začetku leta 1944 povzročila precejšnjo škodo na proizvodnih objektih, zato je proizvodnja pričela upadati. Po koncu vojne je ''Zvezno ministrstvo za industrijo'' odločilo, da se bo podjetje iz letalske industrije preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo. 31. decembra 1946 je jugoslovanska vlada sprejela dokument o preimenovanju tovarne letalskih delov v ''Tovarno avtomobilov Maribor Tezno''. Prvi [[avtomobil]], ki so ga naredili v novi tovarni, je bilo tovorno vozilo '''TAM Pionir''', ki pa so ga izdelovali po [[Češka|češki]] licenci. [[Slika:Deset tisoči izdelani Pionir v tovarni TAM 1957.jpg|300px|levo|sličica|Desetisoči izdelani TAM Pionir leta 1957]] TAM je sčasoma postal največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1957 je bila sklenjena licenčna pogodba z [[zahodna Nemčija|zahodnonemško]] družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone in s 30-odstotnim vložkom doma izdelanih vgrajenih delov. Leta 1961 so je tovarno preimenovali v ''Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor''. Pod novim imenom so kmalu trgu predstavili družino tovornih vozil TAM 2000, pričeli pa so tudi z izvozom večinoma na trg [[neuvrščeni]]h držav in z izdelavo vojaških tovornjakov za potrebe [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Leta 1986 je bilo v TAM-u proizvedeno 200.000-to vozilo, v tovarni je bilo zaposlenih ''8175'' delavcev, od tega nekaj več kot ''6000'' [[moški]]h ter približno ''2000'' [[ženska|žensk]]. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] so bile uvedene reorganizacije podjetja; ustanovljeno je bilo več manjših podjetij (MPP Vozila, MPP Gonila, MPP Tesnila ...), ki so nadaljevale svoj del proizvodnega programa nekdanje tovarne. Kljub vsemu je bil 3. junija 1996 za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden [[stečaj]]. == Proizvodnja po letih == === Proizvodnja vozil do leta 1970 === {| class="wikitable" !Leto !Št. izdelanih vozil |- |1947 |<div style="text-align: center;">27</div> |- |1948 |<div style="text-align: center;">113</div> |- |1949 |<div style="text-align: center;">288</div> |- |1950 |<div style="text-align: center;">446</div> |- |1951 |<div style="text-align: center;">787</div> |- |1952 |<div style="text-align: center;">716</div> |- |1953 |<div style="text-align: center;">1389</div> |- |1954 |<div style="text-align: center;">1659</div> |- |1955 |<div style="text-align: center;">1966</div> |- |1956 |<div style="text-align: center;">2310</div> |- |1957 |<div style="text-align: center;">2749</div> |- |1958 |<div style="text-align: center;">2526</div> |- |1959 |<div style="text-align: center;">2605</div> |- |1960 |<div style="text-align: center;">2777</div> |- |1961 |<div style="text-align: center;">2838</div> |- |1962 |<div style="text-align: center;">3013</div> |- |1963 |<div style="text-align: center;">3508</div> |- |1964 |<div style="text-align: center;">3872</div> |- |1965 |<div style="text-align: center;">3943</div> |- |1966 |<div style="text-align: center;">4085</div> |- |1967 |<div style="text-align: center;">4764</div> |- |1968 |<div style="text-align: center;">5513</div> |- |1969 |<div style="text-align: center;">5621</div> |- |1970 |<div style="text-align: center;">6442</div> |- |1971 |<div style="text-align: center;">?</div> |- |1972 |<div style="text-align: center;">7625</div> |- |2012 |<div style="text-align: center;">0</div> |- |2013 |<div style="text-align: center;">45</div> |} Skupaj je bilo v tovarni do vključno leta 1970 izdelanih 63.957 vozil. === Proizvodnja vozil od leta 1971 do 1985 === {| class="wikitable" !Leto !Št. izdelanih vozil |- |1971 - 1975 |<div style="text-align: center;">38423</div> |- |1976 - 1980 |<div style="text-align: center;">44683</div> |- |1981 - 1985 |<div style="text-align: center;">45071</div> |} Skupaj je bilo v tovarni do vključno leta 1985 izdelanih 192.136 vozil. == Proizvodni program tovornih vozil == Tovarniško označevanje modelov * [[tovornjak]]i: npr. '''190 T 11''': ** prva številka '''190''' označuje moč motorja v [[konjska moč|konjskih močeh]] ** črka '''T''' označuje »'''t'''ovornjak« ** druga številka '''11''' označuje največjo dovoljeno maso v [[tona|tonah]] === Vojaški program: === [[Slika:TAM logo vojaski.jpg|150 px|levo]] {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:TAM 110 slovenski.jpg|150px]] | [[TAM 110]] T7 |4x4 offroad |- | 2. | [[Slika:TAM 125 T10 ACV M70.jpg|150px]] | [[TAM 125 T 10 ACV]] |avtocisterna |- | 3. | [[Slika:TAM kamion HV Tigrovi.jpg|150px]] | [[TAM 150 T11]] |6x6 offroad |} === Komercialni program: === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Trg revolucije - zima - ročno posipavanje cestišča 1961.jpg|150px]] |[[TAM Pionir]] | |- | 2. | | [[TAM 60 T 3 B]]<ref>{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/254313/tam-60-t-3-b-tovornjak?pUnitId=30 |title= TAM 60 T 3 B |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 3. | | [[TAM 75 TS]] | |- | 4. | [[Slika:TAM 80T35 kiper.jpg|150px]] | [[TAM 80 T 35]] | |- | 5. | [[Slika:TAM 80 T5.jpg|150px]] | [[TAM 80 T 5]] | |- | 6. | [[Slika:Tovarna Automobilov in Motorjev (TAM) 110 T10.jpg|150px]] | [[TAM 110 T 10]] | |- | 7. | [[Slika:TAM 125 T10.jpg|150px]] | [[TAM 125 T 10]] | |- | 8. | [[Slika:TAM-130 T10 5.jpg|150px]] | [[TAM 130 T 10]] | |- | 9. | [[Slika:TAM 130T11 plavi.jpg|150px]] | [[TAM 130 T 11]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=JF4GG7GOXUo |title= TAM 30 T 11|accessdate= 11. januar 2023|date= |format= |work= }}</ref> | |- | 10. | [[Slika:TAM Truck.jpg|150px]] | [[TAM 150 T 11]] | |- | 11. | [[Slika:TAM 190 T15B kamion sandučar narandžasti.jpg|150px]] | [[TAM 190 T 15]] | |- | 12. | | [[TAM 2000]] | |- | 13. | [[TAM 2001]]<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=TAM 2001 |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=29/73 |pages=12 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/avtomotorclassic/docs/avtomotor_classic_29-74?streamOrigin=master-141%3Bweb%2Fembed%2Fread_more_by_button_click%3Bneighbours&streamOrigin=master-141%3Bweb%2Fembed%2Fread_more_by_button_click%3Bneighbours&streamRanking=1 |accessdate=5. februar 2023 |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218094549/https://issuu.com/avtomotorclassic/docs/avtomotor_classic_29-74?streamOrigin=master-141;web/embed/read_more_by_button_click;neighbours&streamOrigin=master-141;web/embed/read_more_by_button_click;neighbours&streamRanking=1 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/254303/tam-2001-tovornjak?pUnitId=30 |title=Tovornjak TAM 2001 |accessdate=5. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 14. |[[Slika:|150px]] | [[TAM 260 T 22]] | |- | 15. |[[Slika:TAM 260T26 B zeleni.jpg|150px]] | [[TAM 260 T 26]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=okgxtUf4K94 |title= TAM 260 T26 |accessdate= 11. januar 2024|date= |format= |work= }}</ref> | |- | 16. | | [[TAM 550]] | |- | 17. |[[Slika:TAM 4500 1957.jpg|150px]] | [[TAM 4500]] | |- | 17. |[[Slika:TAM 5000 VS.jpg|150px]] | [[TAM 5000]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=oLmulIZuJPI |title= TAM 5000 |accessdate=11. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |»Nosan« |} == Proizvodni program avtobusov == Tovarniško označevanje modelov * [[avtobus]]i: npr. '''260 A 116 M''': ** prva številka '''260''' označuje moč motorja v konjskih močeh ** prva črka '''A''' označuje '''a'''vtobus ** druga številka '''116''' označuje dolžino vozila v [[decimeter|decimetrih]] (11,6 metrov) ** druga črka '''M''', pomeni "mestni" avtobus ** Če je druga črka '''P''', pomeni "primestni" avtobus ** Če je druga črka '''T''', pomeni "turistični" avtobus {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Vozila TAM 1961.jpg|150px]] | [[TAM A 3000]] | |- | 2. | [[Slika:TAM 3000.jpg|150px]] | [[TAM A 3000]] | |- | 3. | [[Slika:TAM 190 A 11 (40915806962).jpg|150px]] | [[TAM 190 A 11]] | |- | 4. | [[Slika:Bus TAM 232 A 116 M in Bratislava.JPG|150px]] | [[TAM 232 A 116 M]] | |- | 5. | [[Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|150px]] | [[TAM 260 A 116 M]] | |- | 6. | [[Slika:|150px]] | [[TAM 331 A 119]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=1R5lRNHl4H4 |title= Avtobus TAM 331 A 119 |accessdate=11. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | |} == TAM Marbus (Tovarna vozil Maribor d.o.o.) (2001-2013) == Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje Tovarna vozil Maribor d.o.o. Izdelovalo je avtobuse pod blagovno znamko TAM Marbus, v njem so predelovali oz. dograjevali dostavna vozila znamke [[Iveco]] in izdelovali [[šasija|šasije]]. Leta 2004 je postala večinski lastnik skupina Viator & Vektor. Po velikih finančnih izgubah Tovarne vozil Maribor v letih 2008, 2009 in 2010 je bil dne 3. marca 2011 na Okrajnem sodišču v Mariboru predložen predlog za uvedbo stečaja podjetja.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/dnevna-kam-gre-mariborski-tam |title=Kam gre mariborski TAM? |accessdate=15. januar 2023|date= |format= |work=Maribor 24.si }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | [[Slika:Brno, Autotec, Marbus II.jpg|150px]] | [[TAM Viveo]] | |- | 2. | [[Slika:Brno, Autotec 2008, Midibus Marbus.jpg|150px]] | | |- | 3. | [[Slika:PKS Łomża 2.jpg|150px]] | | |} == TAM Europe== [[Slika:TAM new.png|200px]] '''Letališki''' {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | | [[VIVAIR 60S]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vivair-60s/ |title= VIVAIR 60S bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 2. | | [[VIVAIR 88W]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vivair-88w/ |title=VIVAIR 88W bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 3. | | [[VIVAIR 104WL]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vivair-104wl/ |title=VIVAIR 104WL bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 4. | | [[eVIVAIR2]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/tam-europe-is-shaping-the-future-evivair2/ |title=eVIVAIR2 bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | električni |} '''Potovalni in drugi''' {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | | [[VIVE TH]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vive-th/ |title=VIVE TH bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 2. | | [[VIVE TL]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vive-tl/ |title=VIVE TL bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 3. | | [[VIVE TLL]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vive-tll/ |title=VIVE TLL bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 4. | | [[SCHOOL BUS]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/school-bus/ |title=TAM SCHOOL BUS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |} '''Vero in Royal VIP''' {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | [[Slika:TAM VERO - bus concept (27086642448).jpg|150px]] | [[TAM Vero]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vero/ |title=TAM Vero Electric |accessdate= 15. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref> |električni |- | 2. | | [[TAM ROYAL VIP]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/royal-vip/ |title=TAM ROYAL VIP bus |accessdate= 15. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | |} == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Tovarna avtomobilov Maribor}} {{sklici}}{{Avtomobilske znamke}} {{Proizvajalci tovornjakov}} {{Proizvajalci avtobusov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1947]] [[Kategorija:Proizvajalci avtobusov v Sloveniji]] [[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov v Sloveniji]] n72ib2zgqa52f7x0zfgqv6jnlecz3zl 6764910 6764909 2026-10-13T19:50:33Z Nareto 77605 6764910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Tovarna avtomobilov Maribor | logo = TAM logo.jpg | caption = 30px | image = Razstava kmetijskih strojev in pripomočkov 15. mariborskega tedna 1958.jpg | image_size = 300px | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = državno podjetje | traded_as = | industry = proizvodnja cestnih vozil | genre = proizvodnja kamionov in avtobusov | fate = stečaj | successor = Tovarna vozil Maribor d.o.o. (Marbus) | foundation = [[1946]] | founder = »Dne 31. decembra 1946 je vlada FLRJ izdala dokument, po katerem se je tovarna letalskih delov preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno.« | defunct = [[1996]] | location_city = [[Maribor]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = Janez Lipuš (predsednik uprave) | products = [[kamion]]i, [[avtobus]]i | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = 8175 (1986) | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.tam-motors.eu/ TAM-Europe d.o.o.] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tovarna avtomobilov Maribor''', [[Akronim]] '''TAM''' - '''T'''ovarna '''A'''vtomobilov '''M'''aribor, je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec komercialnih vozil s sedežem v [[Maribor]]u. Danes obstaja podjetje TAM-Europe, ki nadaljuje tradicijo proizvodnje avtobusov v Mariboru in zaposluje okoli 100 ljudi. Trenutna ponudba avtobusov: * letališki avtobusi VIVAIR * električni avtobusi VERO * turistični avtobusi VIVE == Zgodovina podjetja == Zametki tovarne segajo v čas [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko so [[Nemci]] potrebovali varno in primerno lokacijo za izdelavo [[Letalo|letalskih]] delov. Gradbena dela so se začela 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi že istega leta. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih že 7.105 ljudi, od tega jih je bilo 4.278 vključenih v proizvodni program, preostali pa so sodelovali pri različnih gradbenih delih. [[Zavezniki|Zavezniška]] letala so v začetku leta 1944 povzročila precejšnjo škodo na proizvodnih objektih, zato je proizvodnja pričela upadati. Po koncu vojne je ''Zvezno ministrstvo za industrijo'' odločilo, da se bo podjetje iz letalske industrije preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo. 31. decembra 1946 je jugoslovanska vlada sprejela dokument o preimenovanju tovarne letalskih delov v ''Tovarno avtomobilov Maribor Tezno''. Prvi [[avtomobil]], ki so ga naredili v novi tovarni, je bilo tovorno vozilo '''TAM Pionir''', ki pa so ga izdelovali po [[Češka|češki]] licenci. [[Slika:Deset tisoči izdelani Pionir v tovarni TAM 1957.jpg|300px|levo|sličica|Desetisoči izdelani TAM Pionir leta 1957]] TAM je sčasoma postal največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1957 je bila sklenjena licenčna pogodba z [[zahodna Nemčija|zahodnonemško]] družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone in s 30-odstotnim vložkom doma izdelanih vgrajenih delov. Leta 1961 so je tovarno preimenovali v ''Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor''. Pod novim imenom so kmalu trgu predstavili družino tovornih vozil TAM 2000, pričeli pa so tudi z izvozom večinoma na trg [[neuvrščeni]]h držav in z izdelavo vojaških tovornjakov za potrebe [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Leta 1986 je bilo v TAM-u proizvedeno 200.000-to vozilo, v tovarni je bilo zaposlenih ''8175'' delavcev, od tega nekaj več kot ''6000'' [[moški]]h ter približno ''2000'' [[ženska|žensk]]. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] so bile uvedene reorganizacije podjetja; ustanovljeno je bilo več manjših podjetij (MPP Vozila, MPP Gonila, MPP Tesnila ...), ki so nadaljevale svoj del proizvodnega programa nekdanje tovarne. Kljub vsemu je bil 3. junija 1996 za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden [[stečaj]]. == Proizvodnja po letih == === Proizvodnja vozil do leta 1970 === {| class="wikitable" !Leto !Št. izdelanih vozil |- |1947 |<div style="text-align: center;">27</div> |- |1948 |<div style="text-align: center;">113</div> |- |1949 |<div style="text-align: center;">288</div> |- |1950 |<div style="text-align: center;">446</div> |- |1951 |<div style="text-align: center;">787</div> |- |1952 |<div style="text-align: center;">716</div> |- |1953 |<div style="text-align: center;">1389</div> |- |1954 |<div style="text-align: center;">1659</div> |- |1955 |<div style="text-align: center;">1966</div> |- |1956 |<div style="text-align: center;">2310</div> |- |1957 |<div style="text-align: center;">2749</div> |- |1958 |<div style="text-align: center;">2526</div> |- |1959 |<div style="text-align: center;">2605</div> |- |1960 |<div style="text-align: center;">2777</div> |- |1961 |<div style="text-align: center;">2838</div> |- |1962 |<div style="text-align: center;">3013</div> |- |1963 |<div style="text-align: center;">3508</div> |- |1964 |<div style="text-align: center;">3872</div> |- |1965 |<div style="text-align: center;">3943</div> |- |1966 |<div style="text-align: center;">4085</div> |- |1967 |<div style="text-align: center;">4764</div> |- |1968 |<div style="text-align: center;">5513</div> |- |1969 |<div style="text-align: center;">5621</div> |- |1970 |<div style="text-align: center;">6442</div> |- |1971 |<div style="text-align: center;">?</div> |- |1972 |<div style="text-align: center;">7625</div> |- |2012 |<div style="text-align: center;">0</div> |- |2013 |<div style="text-align: center;">45</div> |} Skupaj je bilo v tovarni do vključno leta 1970 izdelanih 63.957 vozil. === Proizvodnja vozil od leta 1971 do 1985 === {| class="wikitable" !Leto !Št. izdelanih vozil |- |1971 - 1975 |<div style="text-align: center;">38423</div> |- |1976 - 1980 |<div style="text-align: center;">44683</div> |- |1981 - 1985 |<div style="text-align: center;">45071</div> |} Skupaj je bilo v tovarni do vključno leta 1985 izdelanih 192.136 vozil. == Proizvodni program tovornih vozil == Tovarniško označevanje modelov * [[tovornjak]]i: npr. '''190 T 11''': ** prva številka '''190''' označuje moč motorja v [[konjska moč|konjskih močeh]] ** črka '''T''' označuje »'''t'''ovornjak« ** druga številka '''11''' označuje največjo dovoljeno maso v [[tona|tonah]] === Vojaški program: === [[Slika:TAM logo vojaski.jpg|150 px|levo]] {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:TAM 110 slovenski.jpg|150px]] | [[TAM 110]] T7 |4x4 offroad |- | 2. | [[Slika:TAM 125 T10 ACV M70.jpg|150px]] | [[TAM 125 T 10 ACV]] |avtocisterna |- | 3. | [[Slika:TAM kamion HV Tigrovi.jpg|150px]] | [[TAM 150 T11]] |6x6 offroad |} === Komercialni program: === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Trg revolucije - zima - ročno posipavanje cestišča 1961.jpg|150px]] |[[TAM Pionir]] | |- | 2. | | [[TAM 60 T 3 B]]<ref>{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/254313/tam-60-t-3-b-tovornjak?pUnitId=30 |title= TAM 60 T 3 B |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 3. | | [[TAM 75 TS]] | |- | 4. | [[Slika:TAM 80T35 kiper.jpg|150px]] | [[TAM 80 T 35]] | |- | 5. | [[Slika:TAM 80 T5.jpg|150px]] | [[TAM 80 T 5]] | |- | 6. | [[Slika:Tovarna Automobilov in Motorjev (TAM) 110 T10.jpg|150px]] | [[TAM 110 T 10]] | |- | 7. | [[Slika:TAM 125 T10.jpg|150px]] | [[TAM 125 T 10]] | |- | 8. | [[Slika:TAM-130 T10 5.jpg|150px]] | [[TAM 130 T 10]] | |- | 9. | [[Slika:TAM 130T11 plavi.jpg|150px]] | [[TAM 130 T 11]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=JF4GG7GOXUo |title= TAM 30 T 11|accessdate= 11. januar 2023|date= |format= |work= }}</ref> | |- | 10. | [[Slika:TAM Truck.jpg|150px]] | [[TAM 150 T 11]] | |- | 11. | [[Slika:TAM 190 T15B kamion sandučar narandžasti.jpg|150px]] | [[TAM 190 T 15]] | |- | 12. | | [[TAM 2000]] | |- | 13. | [[TAM 2001]]<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=TAM 2001 |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=29/73 |pages=12 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/avtomotorclassic/docs/avtomotor_classic_29-74?streamOrigin=master-141%3Bweb%2Fembed%2Fread_more_by_button_click%3Bneighbours&streamOrigin=master-141%3Bweb%2Fembed%2Fread_more_by_button_click%3Bneighbours&streamRanking=1 |accessdate=5. februar 2023 |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218094549/https://issuu.com/avtomotorclassic/docs/avtomotor_classic_29-74?streamOrigin=master-141;web/embed/read_more_by_button_click;neighbours&streamOrigin=master-141;web/embed/read_more_by_button_click;neighbours&streamRanking=1 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/254303/tam-2001-tovornjak?pUnitId=30 |title=Tovornjak TAM 2001 |accessdate=5. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 14. |[[Slika:|150px]] | [[TAM 260 T 22]] | |- | 15. |[[Slika:TAM 260T26 B zeleni.jpg|150px]] | [[TAM 260 T 26]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=okgxtUf4K94 |title= TAM 260 T26 |accessdate= 11. januar 2024|date= |format= |work= }}</ref> | |- | 16. | | [[TAM 550]] | |- | 17. |[[Slika:TAM 4500 1957.jpg|150px]] | [[TAM 4500]] | |- | 17. |[[Slika:TAM 5000 VS.jpg|150px]] | [[TAM 5000]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=oLmulIZuJPI |title= TAM 5000 |accessdate=11. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |»Nosan« |} == Proizvodni program avtobusov == Tovarniško označevanje modelov * [[avtobus]]i: npr. '''260 A 116 M''': ** prva številka '''260''' označuje moč motorja v konjskih močeh ** prva črka '''A''' označuje '''a'''vtobus ** druga številka '''116''' označuje dolžino vozila v [[decimeter|decimetrih]] (11,6 metrov) ** druga črka '''M''', pomeni "mestni" avtobus ** Če je druga črka '''P''', pomeni "primestni" avtobus ** Če je druga črka '''T''', pomeni "turistični" avtobus {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Vozila TAM 1961.jpg|150px]] | [[TAM A 3000]] | |- | 2. | [[Slika:TAM 3000.jpg|150px]] | [[TAM A 3000]] | |- | 3. | [[Slika:TAM 190 A 11 (40915806962).jpg|150px]] | [[TAM 190 A 11]] | |- | 4. | [[Slika:Bus TAM 232 A 116 M in Bratislava.JPG|150px]] | [[TAM 232 A 116 M]] | |- | 5. | [[Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|150px]] | [[TAM 260 A 116 M]] | |- | 6. | [[Slika:|150px]] | [[TAM 331 A 119]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=1R5lRNHl4H4 |title= Avtobus TAM 331 A 119 |accessdate=11. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | |} == TAM Marbus (Tovarna vozil Maribor d.o.o.) (2001-2013) == Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje Tovarna vozil Maribor d.o.o. Izdelovalo je avtobuse pod blagovno znamko TAM Marbus, v njem so predelovali oz. dograjevali dostavna vozila znamke [[Iveco]] in izdelovali [[šasija|šasije]]. Leta 2004 je postala večinski lastnik skupina Viator & Vektor. Po velikih finančnih izgubah Tovarne vozil Maribor v letih 2008, 2009 in 2010 je bil dne 3. marca 2011 na Okrajnem sodišču v Mariboru predložen predlog za uvedbo stečaja podjetja.<ref>{{navedi splet |url=https://maribor24.si/lokalno/dnevna-kam-gre-mariborski-tam |title=Kam gre mariborski TAM? |accessdate=15. januar 2023|date= |format= |work=Maribor 24.si }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | [[Slika:Brno, Autotec, Marbus II.jpg|150px]] | [[TAM Viveo]] | |- | 2. | [[Slika:Brno, Autotec 2008, Midibus Marbus.jpg|150px]] | | |- | 3. | [[Slika:PKS Łomża 2.jpg|150px]] | | |} == TAM Europe== [[Slika:TAM new.png|200px]] '''Letališki''' {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | | [[VIVAIR 60S]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vivair-60s/ |title= VIVAIR 60S bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 2. | | [[VIVAIR 88W]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vivair-88w/ |title=VIVAIR 88W bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 3. | | [[VIVAIR 104WL]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vivair-104wl/ |title=VIVAIR 104WL bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 4. | | [[eVIVAIR2]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/tam-europe-is-shaping-the-future-evivair2/ |title=eVIVAIR2 bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | električni |} '''Potovalni in drugi''' {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | | [[VIVE TH]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vive-th/ |title=VIVE TH bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 2. | | [[VIVE TL]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vive-tl/ |title=VIVE TL bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 3. | | [[VIVE TLL]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vive-tll/ |title=VIVE TLL bus |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |- | 4. | | [[SCHOOL BUS]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/school-bus/ |title=TAM SCHOOL BUS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | |} '''Vero in Royal VIP''' {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Model ! Kratek opis |- | 1. | [[Slika:TAM VERO - bus concept (27086642448).jpg|150px]] | [[TAM Vero]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/vero/ |title=TAM Vero Electric |accessdate= 15. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref> |električni |- | 2. | | [[TAM ROYAL VIP]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.tam-motors.eu/buses/royal-vip/ |title=TAM ROYAL VIP bus |accessdate= 15. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | |} == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Tovarna avtomobilov Maribor}} {{sklici}}{{Avtomobilske znamke}} {{Proizvajalci tovornjakov}} {{Proizvajalci avtobusov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1947]] [[Kategorija:Proizvajalci avtobusov v Sloveniji]] [[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov v Sloveniji]] 6glc44e7wefrlzp92kavarmwjcqx14z 0 155139 6764879 6701234 2026-10-13T17:47:46Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764879 wikitext text/x-wiki {{dablink|Ta stran opisuje bolezen. Za virus, glej [[rubella virus]].}} {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Rdečke | synonyms = rubela | image = Rash of rubella on back (crop).JPG | caption = Izpuščaj zaradi rdečk na otrokovem hrbtu. Prizadeti predel je podoben kot pri ošpicah, vendar je izpuščaj manj intenzivno rdeč. | field = [[infektologija]] | symptoms = izpuščaj, [[limfadenopatija|otekle bezgavke]], vročina, boleče žrelo, občutek utrujenosti<ref name=CDC2012Pink>{{cite book |last1= Atkinson|first1=William|title=Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases|date=2011|publisher=Public Health Foundation|isbn=978-0-9832631-3-5|pages=301–323|edition= 12| url= https://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/rubella.html|access-date=2017-05-05|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170501031314/https://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/rubella.html|archive-date=2017-05-01}}</ref><ref name=Yellow2014>{{cite book| first=Huong| last= McLean|title= CDC health information for international travel 2014 : the yellow book| via= cdc.gov| date= 2014| isbn= 978-0-19-994849-9 |chapter-url= http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2014/chapter-3-infectious-diseases-related-to-travel/rubella|chapter=3 Infectious Diseases Related To Travel| publisher= Oup USA|url-status=live|archive-url= https://web.archive.org/web/20150424232021/http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2014/chapter-3-infectious-diseases-related-to-travel/rubella|archive-date=2015-04-24}}</ref> | complications = [[orhitis|oteklina testisov]], [[nevritis|vnetje živcev]], [[prirojeni sindrom rdečk]], [[splav]]<ref name=CDC2012Pink/><ref name=Lambert15>{{cite journal |last1= Lambert |first1= N| last2= Strebel |first2= P|last3=Orenstein|first3=W|last4=Icenogle|first4=J|last5=Poland|first5=GA|title=Rubella.|journal=Lancet|date=7 January 2015|pmid=25576992|doi=10.1016/S0140-6736(14)60539-0|volume=385|issue=9984|pages=2297–307| pmc= 4514442}}</ref> | onset = 2 tedna po izpostavitvi<ref name=CDC2012Pink/> | duration = 3 dni<ref name=CDC2012Pink/> | causes = [[virus rdečk]] ([[Bolezen, ki se prenaša po zraku|širi se po zraku]])<ref name=Lambert15/><ref name=CDC2014Rub>{{cite web|title=Rubella (German Measles, Three-Day Measles)|url=https://www.cdc.gov/rubella/about/index.html|website= CDC.gov| publisher= Centers for Disease Control and Prevention| location= US |access-date=30 March 2015|date=December 17, 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402175306/http://www.cdc.gov/rubella/about/index.html|archive-date=2 April 2015}}</ref> | risks = | diagnosis = najdba virusa v krvi, brisu žrela ali urinu, preiskave [[protitelo|protiteles]]<ref name=CDC2012Pink/> | differential = | prevention = [[cepivo proti rdečkam]]<ref name=Lambert15/> | treatment = [[podporno zdravljenje]]<ref name=Yellow2014/> | medication = | prognosis = | frequency = 17.865 primerov (2022)<ref name="WHORubella2024">{{cite web | title=Rubella | website= World Health Organization (WHO) | date=2024-05-14 | url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/rubella/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20240921072034/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/rubella/ | ref={{sfnref| World Health Organization (WHO) |2024}} | access-date=2024-10-02| archive-date=21 September 2024 }}</ref> | deaths = }} '''Rdečke''' ali '''rubela''' so akutna, [[nalezljiva bolezen]] s spremembami na koži, ki jo povzroča [[virus rdečk]], enovijačni [[RNK]] [[virus]] z ovojnico.<ref name="pmid7817880">{{cite journal |author=Frey TK |title=Molecular biology of rubella virus |journal=Adv. Virus Res. |volume=44 |issue= |pages=69–160 |year=1994 |pmid=7817880 |doi=10.1016/S0065-3527(08)60328-0 }}</ref> Bolezen se pojavlja predvsem pri otrocih in mladostnikih ter se kaže z vročino, [[makulopapilozni izpuščaj|makulopapuloznim izpuščajem]] in povečanimi [[bezgavka]]mi.<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536326/rdecke?query=rde%C4%8Dke&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 5. 2016.</ref> Pri transplacentarni okužbi v prvih treh mesecih nosečnosti povzroča različne okvare plodu.<ref name=MS/> == Znaki in simptomi == Poglavitna značilnost rdečk je rožnatordeč makulopapulozni izpuščaj, ki se najprej pojavi na vratu in obrazu in se nato širi na roke, trup in noge. Navadno izgine v treh dneh.<ref name=Suput>Šuput Omladič N. Rdečke. V: Tomažič J., Strle F s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2014/2015, str. 145–146.</ref> Izpuščaj pri rdečkah je najbolj podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]], vendar pri rdečkah ni znamenj vnetih [[sluznica|sluznic]], kot so kašelj in vnetja očesne zenice. Tudi Koplikovih peg ni. Lise so ploščate, nekoliko dvignjene in se skoraj nikoli ne zlivajo. Vročina navadno ni posebno visoka. Povečajo se tudi [[bezgavka|bezgavke]] na zatilju, ki boleče zatečejo. Pri otrocih se bolezen običajno začne z izpuščajem, pri mladostnikih in odraslih pa se 1 do 5 dni pred izpuščajem navadno pojavijo simptomi, kot so blaga [[vročina]], [[glavobol]], [[slabost]], [[neješčnost]], blago vnetje veznic, serozni izcedek iz nosu, [[bolečina v žrelu|bolečine v žrelu]], [[kašelj]] in povečane bezgavke.<ref name=Suput/> Zapleti so pogostejši pri odraslih, in sicer bolečine in [[vnetje sklepov]] (predvsem v prstih, zapestjih in kolenih), redkeje motnje v [[strjevanje krvi|strjevanju krvi]] in [[vnetje možganov]].<ref name=nijz>http://www.nijz.si/sl/rdecke-0 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160421092418/http://www.nijz.si/sl/rdecke-0 |date=2016-04-21 }}, Rdečke, Nacionalni inštitut za javno zdravje, vpogled: 7. 5. 2016.</ref> === Sindrom prirojenih rdečk === Okužba z virusom rdečk se pri novorojenčkih kaže kot sindrom prirojenih rdečk.<ref name=Suput/> Je pomemben vzrok za okvare pri razvoju ploda. Če se ženska okuži z virusom v zgodnji nosečnosti (prvih 10 tednov), obstaja 90-% možnost, da se bo virus prenesel na plod, kar pa lahko povzroči prirojene rdečke ali celo smrt ploda. Najpogostejše posledice prirojenih rdečk so [[gluhost]], okvare oči, prirojene srčne bolezni in duševna zaostalost.<ref name=nijz/> Okužba nosečnice z rdečkami lahko povzroči pri novorojencu tudi nizko porodno težo, trombocitopenija|trombocitopenijo, slabokrvnost in hepatitis. Sindrom prirojenih rdečk je bil glavni razlog za razvoj cepva proti rdečkam.<ref name="pmid16580940">{{cite journal |author1=De Santis M |author2=Cavaliere AF |author3=Straface G |author4=Caruso A|title=Rubella infection in pregnancy|journal=Reprod. Toxicol.|volume=21|issue=4|pages=390–398|year=2006|pmid=16580940|doi=10.1016/j.reprotox.2005.01.014|url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0890-6238(05)00073-0}}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] ocenjuje, da prirojene rdečke vsako leto še vedno povzročijo 700.000 smrti.<ref name=nijz/> == Širjenje == Bolezen se prenaša kapljično. Je manj nalezljiva od ošpic. Virus rdečk vstopa v telo skozi [[dihala]] ter nato vdira v [[kri]], ki ga raznese v vse organe. [[Inkubacijska doba]] je 14-21 dni. Ko zbledi izpuščaj, bolnik ni več kužen. Bolezen poteka sorazmerno blago in se že v nekaj dneh unese, bolnik docela ozdravi. == Epidemiologija == Rdečke se pojavljajo po vsem svetu. Največ okužb se načeloma pojavlja v pomladanskem času v območjih z zmernim podnebjem. Pred uvedbo [[cepljenje (medicina)|cepljenja]] so se razširjeni izbruhi pojavljali v ZDA na 6 do 9 let, v Evropi pa na 3 do 5 let ter so prizadeli zlasti otroke med 5. in 9. letom starosti.<ref name="pmid11798368">{{cite journal | last=Reef | first=Susan E. | last2=Frey | first2=Teryl K. | last3=Theall | first3=Katherine | last4=Abernathy | first4=Emily | last5=Burnett | first5=Cindy L. | last6=Icenogle | first6=Joseph | last7=McCauley | first7=Mary Mason | last8=Wharton | first8=Melinda | title=The Changing Epidemiology of Rubella in the 1990s | url=https://archive.org/details/sim_jama_january-23-30-2002_287_4/page/464 | journal=JAMA | volume=287 | issue=4 | date=2002-01-23 | doi=10.1001/jama.287.4.464 | page=464–472}}}</ref> V Sloveniji se je pojavnost rdečk močno zmanjšala po letu 1990, ko je bilo uvedeno obvezno cepljenje, in od leta 2000 se pojavljajo le še v posameznih primerih (manj kot 10 primerov letno).Od novembra 2012 do oktobra 2013 so v Evropi prijavili 39.122 primerov rdečk.<ref name=Suput/> == Zdravljenje == Specifičnega zdravljenja za rdečke ni. [[Podporno zdravljenje]] ob pojavu simptomov vključuje zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin in vnos zadostne količine tekočin.<ref name=nijz/> V akutnem obdobju bolezni se svetuje počitek.<ref name=Suput/> == Preprečevanje == Rdečke preprečujemo s cepljenjem. Cepljenje proti rdečkam je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Prvi odmerek otroci prejmejo v starosti med, drugi odmerek pa pred vstopom v šolo (od 5 do 6 let). V Sloveniji se uporablja kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, imenovano tudi cepivo OMR<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509526/cepivo?query=cepivo&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 5. 2016.</ref>.<ref name=nijz/> V Sloveniji so začeli leta 1973 cepiti ženske v rodni dobi, od leta 1975 vsa dekleta v starosti od 12 do 14 let, od leta 1990 pa je cepivo proti ošpicam vključeno med obvezna cepljenja za otroke.<ref name=Suput/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | eMedicine_mult = {{eMedicine2|ped|2025}} {{eMedicine2|derm|380}} | DiseasesDB = 11719 | ICD11 = {{ICD11|1F02}} | ICD10 = {{ICD10|B|06||b|00}} | ICD9 = {{ICD9|056}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001574 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 388 | MeshID = D012409 | Scholia = Q155857 }} [[Kategorija:Otroške bolezni]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] {{normativna kontrola}} ha0ssymk71bf8mecnwtzd3l44yaxtmw 0 160349 6764987 5464483 2026-10-14T07:43:40Z Hladnikm 6240 smrt in vir 6764987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Meta Grosman''}} '''Meta Grosman''', [[slovenci|slovenska]] [[anglistka]], [[literarna zgodovinarka]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[oktober]] [[2026]]. == Življenje in delo == Maturirala je na Klasični [[gimnazija|gimnaziji]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je leta [[1960]] diplomirala iz [[angleški jezik|angleškega]] in [[nemški jezik|nemškega jezika]]. S študijem je nadaljevala na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], nato je odšla v [[London]] (1963–1964) in v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta [[1965]] magistrirala na [[Univerza v Miamiju|Univerzi v Miamiju]] v [[Ohio|Ohiu]]. Leta 1971 je iz angleške [[literarna teorija|literarne teorije]] doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike (1921–1961)'' {{COBISS|ID=33109090}}. Zaposlena je kot redna profesorica za [[angleška književnost|angleško]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]] na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri pedagoškem delu se ukvarja predvsem s sodobnim angleškim [[roman]]om ter angloameriško [[literarna teorija|literarno teorijo]] in kritiko. V obdobju 1987/88 je bila gostujoča profesorica [[Fulbrightonov program|Fulbrightovega programa]] na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije, Berkeley]]. Skoraj desetletje je bila predstojnica oddelka za anglistiko, ki je pridobil ključne kadre in razvila močni katedri za jezikoslovje ter specialno didaktiko angleščine. Omogočila je zasuk od tradicionalnih metod poučevanja k sodobnejšim, na študenta osredotočenih oblikam predavanj, seminarjev in vaj. Stari oče Mete Grosman je bil avtor prvih [[slovenski film|slovenskih filmov]] [[Karol Grossmann]]. Ukvarjala se je z branjem in recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter tudi teorijo prevajanja. V domačih in mednarodnih revijah je objavljala študije s področja književnosti v angleščini, prevodoslovja in medkulturnosti ter deluje v mednarodnih društvih s teh področij. Na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] je vpeljala vsakoletne seminarje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za osnovnošolske in srednješolske učitelje angleščine. Teh seminarjev so se udeleževali tudi [[visokošolski predavatelj]]i angleščine iz nefiloloških oddelkov ali celo fakultet. Leta 2006 je prejela društveno [[priznanje SOVA]] [[Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko|Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko]]. Istega leta je postala tudi dobitnica [[plaketa Filozofske fakultete|plakete Filozofske fakultete]] za svoje izjemno delo na didaktičnem in šolskem področju anglistike. Univerza v Ljubljani ji je leta 2010 podelila naziv [[zaslužna profesorica]]. Meta Grosman je bila predsednica [[Svet za humanistiko Slovenije|Sveta za humanistiko Slovenije]]. Leta 1993 je ustanovila [[Slovensko društvo za angleške študije (SDAŠ)]]. Bila pa je tudi njegova prva predsednica. Od leta 1995 je bila predsednica [[Bralno društvo Slovenije|Bralnega društva Slovenije]]. Vse od 1996 je bila članica [[odbor FILLM|odbora FILLM]], združenja vseh mednarodnih društev za književnost, jezikoslovje in kulturne študije, katerega podpredsednica je bila od leta 2002 do 2006. Leta 1997 je prejela nagrado [[Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije|Ministrstva za šolstvo]] za dosežke na univerzitetni ravni. Je tudi članica uredniškega odbora strokovne revije ''[[Otrok in knjiga]]'' in mednarodnega revije ''European Journal of English Studies''. Kot članica je sodelovala tudi pri pripravi [[Nacionalni program za razvoj pismenosti|Nacionalnega programa za razvoj pismenosti]], ki je nastal leta 2006. Za leto 2011 je prejela nagrado slovenske sekcije [[IBBY]], namenjeno promotorjem [[mladinska književnost|mladinske književnosti]] in branja. == Bibliografija == * (urednica) Pouk branja z vidika prenove. ''Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije'' 12. in 13. septembra 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997.{{cobiss|ID=7289954}} * v soavtorstvu) ''Književni prevod''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. {{cobiss|ID=70133248}} * (urednica s souredniki): ''Language policy and language education in emerging nations: focus on Slovenia and Croatia and with contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy''. Stamford (Conn.), London: Ablex Publishing Corp., 1998. * (urednica) ''Angleščina – prenovi na pot'' (zbornik študij o kurikularni prenovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108116992}} * (urednica s sourednicami) ''Translation into Non-Mother Tongues'': In Professional Pratice and Training. Tübingen: Stauffenburg, 2000. * (v soavtorstvu) ''Šolska ura z Velikim Gatsbyjem''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108228864}} * ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, 1974. {{cobiss|ID=33109090}} * ''Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989, 2002. {{cobiss|ID=216172544}} * ''Angleški roman: 1830–1920''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. {{cobiss|ID=83208}} * ''American Literature for Non-American Readers: Cross-cultural Perspektives on American Literature''. Frankfurt am Main, 1995: Peter Lang. {{cobiss|ID=1333346}} * ''Šolska ura s Hamletom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997. {{cobiss|ID=65039616}} * ''Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. {{cobiss|ID=97281280}} * ''Šolska ura z besedilom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=105198848}} * ''Književnost v medkulturnem položaju''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2004. {{cobiss|ID=216284160}} * ''Književnost in jezik za maturo iz angleščine''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1994. {{cobiss|ID=43097856}} * ''Razsežnost branja'': za boljšo brano pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006. * Kritika kot govorno dejanje. ''Slavistična revija'', letnik 45, št. 1/2, 1997. 269–292. {{cobiss|ID=4264034}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ==Literatura== *Kristina Pegan Vičič in Dušan Gabrovšek: [https://journals.uni-lj.si/elope/article/view/3337 Meta Grosman: A Comprehensive Bibliography.] ''ELOPE: English Language Overseas Perspectives and Enquiries'' 3/1-2 (2006). 29-48. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grosman, Meta}} [[Kategorija:Slovenski anglisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] hiartk7y1f44vpoyjawm58dhki9bfll 6764990 6764987 2026-10-14T08:04:05Z Yerpo 8417 +stavek uvoda in par sklicev 6764990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Meta Grosman''}} '''Meta Grosman''', [[slovenci|slovenska]] [[anglistka]], [[literarna zgodovinarka]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[oktober]] [[2026]]. Kot profesorica za angleško in ameriško književnost na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani]] se je ukvarjala zlasti z branjem in možnostmi uspešnejšega poučevanja in osvajanja branja.<ref>{{navedi novice | title=Za zahtevnejše bralce | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2005-01-14 | url=https://www.delo.si/kultura/razno/za-zahtevnejse-bralce | language=sl | access-date=2026-10-14}}</ref> == Življenje in delo == Maturirala je na Klasični [[gimnazija|gimnaziji]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je leta [[1960]] diplomirala iz [[angleški jezik|angleškega]] in [[nemški jezik|nemškega jezika]]. S študijem je nadaljevala na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], nato je odšla v [[London]] (1963–1964) in v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1965 magistrirala na [[Univerza v Miamiju|Univerzi v Miamiju]] v [[Ohio|Ohiu]]. Leta 1971 je iz angleške [[literarna teorija|literarne teorije]] doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike (1921–1961)'' {{COBISS|ID=33109090}}. Zaposlena je kot redna profesorica za [[angleška književnost|angleško]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]] na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri pedagoškem delu se ukvarja predvsem s sodobnim angleškim [[roman]]om ter angloameriško [[literarna teorija|literarno teorijo]] in kritiko. V obdobju 1987/88 je bila gostujoča profesorica [[Fulbrightonov program|Fulbrightovega programa]] na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije, Berkeley]]. Skoraj desetletje je bila predstojnica oddelka za anglistiko, ki je pridobil ključne kadre in razvila močni katedri za jezikoslovje ter specialno didaktiko angleščine. Omogočila je zasuk od tradicionalnih metod poučevanja k sodobnejšim, na študenta osredotočenih oblikam predavanj, seminarjev in vaj. Stari oče Mete Grosman je bil avtor prvih [[slovenski film|slovenskih filmov]] [[Karol Grossmann]]. Ukvarjala se je z branjem in recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter tudi teorijo prevajanja. V domačih in mednarodnih revijah je objavljala študije s področja književnosti v angleščini, prevodoslovja in medkulturnosti ter deluje v mednarodnih društvih s teh področij. Na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] je vpeljala vsakoletne seminarje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za osnovnošolske in srednješolske učitelje angleščine. Teh seminarjev so se udeleževali tudi [[visokošolski predavatelj]]i angleščine iz nefiloloških oddelkov ali celo fakultet. Leta 2006 je prejela društveno [[priznanje SOVA]] [[Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko|Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko]]. Istega leta je postala tudi dobitnica [[plaketa Filozofske fakultete|plakete Filozofske fakultete]] za svoje izjemno delo na didaktičnem in šolskem področju anglistike. Univerza v Ljubljani ji je leta 2010 podelila naziv [[zaslužna profesorica]]. Meta Grosman je bila predsednica [[Svet za humanistiko Slovenije|Sveta za humanistiko Slovenije]]. Leta 1993 je ustanovila [[Slovensko društvo za angleške študije (SDAŠ)]]. Bila pa je tudi njegova prva predsednica. Od leta 1995 je bila predsednica [[Bralno društvo Slovenije|Bralnega društva Slovenije]]. Vse od 1996 je bila članica [[odbor FILLM|odbora FILLM]], združenja vseh mednarodnih društev za književnost, jezikoslovje in kulturne študije, katerega podpredsednica je bila od leta 2002 do 2006. Leta 1997 je prejela nagrado [[Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije|Ministrstva za šolstvo]] za dosežke na univerzitetni ravni. Je tudi članica uredniškega odbora strokovne revije ''[[Otrok in knjiga]]'' in mednarodnega revije ''European Journal of English Studies''. Kot članica je sodelovala tudi pri pripravi [[Nacionalni program za razvoj pismenosti|Nacionalnega programa za razvoj pismenosti]], ki je nastal leta 2006. Za leto 2011 je prejela nagrado slovenske sekcije [[IBBY]], namenjeno promotorjem [[mladinska književnost|mladinske književnosti]] in branja.<ref>{{navedi splet | title=Nagrada 2011: Meta Grosman, priznanja: Marta Strahinić, Davorka Štefanec, Stanka Zanoškar | publisher=IBBY Slovenija | date=2024-10-15 | url=https://ibby.si/nagrada-2011-meta-grosman-priznanja-marta-strahinic-davorka-stefanec-stanka-zanoskar/ | language=sl | access-date=2026-10-14}}</ref> == Bibliografija == * (urednica) Pouk branja z vidika prenove. ''Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije'' 12. in 13. septembra 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997.{{cobiss|ID=7289954}} * v soavtorstvu) ''Književni prevod''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. {{cobiss|ID=70133248}} * (urednica s souredniki): ''Language policy and language education in emerging nations: focus on Slovenia and Croatia and with contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy''. Stamford (Conn.), London: Ablex Publishing Corp., 1998. * (urednica) ''Angleščina – prenovi na pot'' (zbornik študij o kurikularni prenovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108116992}} * (urednica s sourednicami) ''Translation into Non-Mother Tongues'': In Professional Pratice and Training. Tübingen: Stauffenburg, 2000. * (v soavtorstvu) ''Šolska ura z Velikim Gatsbyjem''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108228864}} * ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, 1974. {{cobiss|ID=33109090}} * ''Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989, 2002. {{cobiss|ID=216172544}} * ''Angleški roman: 1830–1920''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. {{cobiss|ID=83208}} * ''American Literature for Non-American Readers: Cross-cultural Perspektives on American Literature''. Frankfurt am Main, 1995: Peter Lang. {{cobiss|ID=1333346}} * ''Šolska ura s Hamletom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997. {{cobiss|ID=65039616}} * ''Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. {{cobiss|ID=97281280}} * ''Šolska ura z besedilom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=105198848}} * ''Književnost v medkulturnem položaju''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2004. {{cobiss|ID=216284160}} * ''Književnost in jezik za maturo iz angleščine''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1994. {{cobiss|ID=43097856}} * ''Razsežnost branja'': za boljšo brano pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006. * Kritika kot govorno dejanje. ''Slavistična revija'', letnik 45, št. 1/2, 1997. 269–292. {{cobiss|ID=4264034}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{cite journal |first1=Kristina |last1=Pegan Vičič |first2=Dušan |last2=Gabrovšek |url=https://journals.uni-lj.si/elope/article/view/3337 |title=Meta Grosman: A Comprehensive Bibliography |journal=ELOPE: English Language Overseas Perspectives and Enquiries |volume=3 |issue=1–2 |year=2006 |pages=29–48}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grosman, Meta}} [[Kategorija:Slovenski anglisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] i591xzjew6cwn5q3fjc1hucxuevkcnj 6764992 6764990 2026-10-14T08:05:59Z Hladnikm 6240 smrt 6764992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Meta Grosman''}} '''Meta Grosman''', [[slovenci|slovenska]] [[anglistka]], [[literarna zgodovinarka]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[11. oktober]] [[2026]], [[Ljubljana]]. Kot profesorica za angleško in ameriško književnost na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani]] se je ukvarjala zlasti z branjem in možnostmi uspešnejšega poučevanja in osvajanja branja.<ref>{{navedi novice | title=Za zahtevnejše bralce | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2005-01-14 | url=https://www.delo.si/kultura/razno/za-zahtevnejse-bralce | language=sl | access-date=2026-10-14}}</ref> == Življenje in delo == Maturirala je na Klasični [[gimnazija|gimnaziji]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je leta [[1960]] diplomirala iz [[angleški jezik|angleškega]] in [[nemški jezik|nemškega jezika]]. S študijem je nadaljevala na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], nato je odšla v [[London]] (1963–1964) in v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1965 magistrirala na [[Univerza v Miamiju|Univerzi v Miamiju]] v [[Ohio|Ohiu]]. Leta 1971 je iz angleške [[literarna teorija|literarne teorije]] doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike (1921–1961)'' {{COBISS|ID=33109090}}. Zaposlena je kot redna profesorica za [[angleška književnost|angleško]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]] na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri pedagoškem delu se ukvarja predvsem s sodobnim angleškim [[roman]]om ter angloameriško [[literarna teorija|literarno teorijo]] in kritiko. V obdobju 1987/88 je bila gostujoča profesorica [[Fulbrightonov program|Fulbrightovega programa]] na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije, Berkeley]]. Skoraj desetletje je bila predstojnica oddelka za anglistiko, ki je pridobil ključne kadre in razvila močni katedri za jezikoslovje ter specialno didaktiko angleščine. Omogočila je zasuk od tradicionalnih metod poučevanja k sodobnejšim, na študenta osredotočenih oblikam predavanj, seminarjev in vaj. Stari oče Mete Grosman je bil avtor prvih [[slovenski film|slovenskih filmov]] [[Karol Grossmann]]. Ukvarjala se je z branjem in recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter tudi teorijo prevajanja. V domačih in mednarodnih revijah je objavljala študije s področja književnosti v angleščini, prevodoslovja in medkulturnosti ter deluje v mednarodnih društvih s teh področij. Na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] je vpeljala vsakoletne seminarje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za osnovnošolske in srednješolske učitelje angleščine. Teh seminarjev so se udeleževali tudi [[visokošolski predavatelj]]i angleščine iz nefiloloških oddelkov ali celo fakultet. Leta 2006 je prejela društveno [[priznanje SOVA]] [[Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko|Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko]]. Istega leta je postala tudi dobitnica [[plaketa Filozofske fakultete|plakete Filozofske fakultete]] za svoje izjemno delo na didaktičnem in šolskem področju anglistike. Univerza v Ljubljani ji je leta 2010 podelila naziv [[zaslužna profesorica]]. Meta Grosman je bila predsednica [[Svet za humanistiko Slovenije|Sveta za humanistiko Slovenije]]. Leta 1993 je ustanovila [[Slovensko društvo za angleške študije (SDAŠ)]]. Bila pa je tudi njegova prva predsednica. Od leta 1995 je bila predsednica [[Bralno društvo Slovenije|Bralnega društva Slovenije]]. Vse od 1996 je bila članica [[odbor FILLM|odbora FILLM]], združenja vseh mednarodnih društev za književnost, jezikoslovje in kulturne študije, katerega podpredsednica je bila od leta 2002 do 2006. Leta 1997 je prejela nagrado [[Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije|Ministrstva za šolstvo]] za dosežke na univerzitetni ravni. Je tudi članica uredniškega odbora strokovne revije ''[[Otrok in knjiga]]'' in mednarodnega revije ''European Journal of English Studies''. Kot članica je sodelovala tudi pri pripravi [[Nacionalni program za razvoj pismenosti|Nacionalnega programa za razvoj pismenosti]], ki je nastal leta 2006. Za leto 2011 je prejela nagrado slovenske sekcije [[IBBY]], namenjeno promotorjem [[mladinska književnost|mladinske književnosti]] in branja.<ref>{{navedi splet | title=Nagrada 2011: Meta Grosman, priznanja: Marta Strahinić, Davorka Štefanec, Stanka Zanoškar | publisher=IBBY Slovenija | date=2024-10-15 | url=https://ibby.si/nagrada-2011-meta-grosman-priznanja-marta-strahinic-davorka-stefanec-stanka-zanoskar/ | language=sl | access-date=2026-10-14}}</ref> == Bibliografija == * (urednica) Pouk branja z vidika prenove. ''Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije'' 12. in 13. septembra 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997.{{cobiss|ID=7289954}} * v soavtorstvu) ''Književni prevod''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. {{cobiss|ID=70133248}} * (urednica s souredniki): ''Language policy and language education in emerging nations: focus on Slovenia and Croatia and with contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy''. Stamford (Conn.), London: Ablex Publishing Corp., 1998. * (urednica) ''Angleščina – prenovi na pot'' (zbornik študij o kurikularni prenovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108116992}} * (urednica s sourednicami) ''Translation into Non-Mother Tongues'': In Professional Pratice and Training. Tübingen: Stauffenburg, 2000. * (v soavtorstvu) ''Šolska ura z Velikim Gatsbyjem''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108228864}} * ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, 1974. {{cobiss|ID=33109090}} * ''Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989, 2002. {{cobiss|ID=216172544}} * ''Angleški roman: 1830–1920''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. {{cobiss|ID=83208}} * ''American Literature for Non-American Readers: Cross-cultural Perspektives on American Literature''. Frankfurt am Main, 1995: Peter Lang. {{cobiss|ID=1333346}} * ''Šolska ura s Hamletom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997. {{cobiss|ID=65039616}} * ''Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. {{cobiss|ID=97281280}} * ''Šolska ura z besedilom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=105198848}} * ''Književnost v medkulturnem položaju''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2004. {{cobiss|ID=216284160}} * ''Književnost in jezik za maturo iz angleščine''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1994. {{cobiss|ID=43097856}} * ''Razsežnost branja'': za boljšo brano pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006. * Kritika kot govorno dejanje. ''Slavistična revija'', letnik 45, št. 1/2, 1997. 269–292. {{cobiss|ID=4264034}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{cite journal |first1=Kristina |last1=Pegan Vičič |first2=Dušan |last2=Gabrovšek |url=https://journals.uni-lj.si/elope/article/view/3337 |title=Meta Grosman: A Comprehensive Bibliography |journal=ELOPE: English Language Overseas Perspectives and Enquiries |volume=3 |issue=1–2 |year=2006 |pages=29–48}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grosman, Meta}} [[Kategorija:Slovenski anglisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] m0g3rklrqotemrqt8owqqwkpzzzhwdh 6764993 6764992 2026-10-14T08:09:32Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ še preteklik 6764993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Meta Grosman''}} '''Meta Grosman''', [[slovenci|slovenska]] [[anglistka]], [[literarna zgodovinarka]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[11. oktober]] [[2026]], [[Ljubljana]]. Kot profesorica za angleško in ameriško književnost na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani]] se je ukvarjala zlasti z branjem in možnostmi uspešnejšega poučevanja in osvajanja branja.<ref>{{navedi novice | title=Za zahtevnejše bralce | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2005-01-14 | url=https://www.delo.si/kultura/razno/za-zahtevnejse-bralce | language=sl | access-date=2026-10-14}}</ref> == Življenje in delo == Maturirala je na Klasični [[gimnazija|gimnaziji]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je leta 1960 diplomirala iz [[angleški jezik|angleškega]] in [[nemški jezik|nemškega jezika]]. S študijem je nadaljevala na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], nato je odšla v [[London]] (1963–1964) in v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1965 magistrirala na [[Univerza v Miamiju|Univerzi v Miamiju]] v [[Ohio|Ohiu]]. Leta 1971 je iz angleške [[literarna teorija|literarne teorije]] doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike (1921–1961)'' {{COBISS|ID=33109090}}. Zaposlena je bila kot redna profesorica za [[angleška književnost|angleško]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]] na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri pedagoškem delu se je ukvarjala predvsem s sodobnim angleškim [[roman]]om ter angloameriško [[literarna teorija|literarno teorijo]] in kritiko. V obdobju 1987/88 je bila gostujoča profesorica [[Fulbrightonov program|Fulbrightovega programa]] na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije, Berkeley]]. Skoraj desetletje je bila predstojnica oddelka za anglistiko, ki je pridobil ključne kadre in razvila močni katedri za jezikoslovje ter specialno didaktiko angleščine. Omogočila je zasuk od tradicionalnih metod poučevanja k sodobnejšim, na študenta osredotočenih oblikam predavanj, seminarjev in vaj. Stari oče Mete Grosman je bil avtor prvih slovenskih filmov [[Karol Grossmann]]. Ukvarjala se je z branjem in recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter tudi teorijo prevajanja. V domačih in mednarodnih revijah je objavljala študije s področja književnosti v angleščini, prevodoslovja in medkulturnosti ter deluje v mednarodnih društvih s teh področij. Na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] je vpeljala vsakoletne seminarje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za osnovnošolske in srednješolske učitelje angleščine. Teh seminarjev so se udeleževali tudi [[visokošolski predavatelj]]i angleščine iz nefiloloških oddelkov ali celo fakultet. Leta 2006 je prejela društveno [[priznanje SOVA]] [[Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko|Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko]]. Istega leta je postala tudi dobitnica [[plaketa Filozofske fakultete|plakete Filozofske fakultete]] za svoje izjemno delo na didaktičnem in šolskem področju anglistike. Univerza v Ljubljani ji je leta 2010 podelila naziv [[zaslužna profesorica]]. Meta Grosman je bila predsednica [[Svet za humanistiko Slovenije|Sveta za humanistiko Slovenije]]. Leta 1993 je ustanovila Slovensko društvo za angleške študije (SDAŠ). Bila pa je tudi njegova prva predsednica. Od leta 1995 je bila predsednica [[Bralno društvo Slovenije|Bralnega društva Slovenije]]. Vse od 1996 je bila članica [[odbor FILLM|odbora FILLM]], združenja vseh mednarodnih društev za književnost, jezikoslovje in kulturne študije, katerega podpredsednica je bila od leta 2002 do 2006. Leta 1997 je prejela nagrado [[Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije|Ministrstva za šolstvo]] za dosežke na univerzitetni ravni. Je tudi članica uredniškega odbora strokovne revije ''[[Otrok in knjiga]]'' in mednarodnega revije ''European Journal of English Studies''. Kot članica je sodelovala tudi pri pripravi [[Nacionalni program za razvoj pismenosti|Nacionalnega programa za razvoj pismenosti]], ki je nastal leta 2006. Za leto 2011 je prejela nagrado slovenske sekcije [[IBBY]], namenjeno promotorjem [[mladinska književnost|mladinske književnosti]] in branja.<ref>{{navedi splet | title=Nagrada 2011: Meta Grosman, priznanja: Marta Strahinić, Davorka Štefanec, Stanka Zanoškar | publisher=IBBY Slovenija | date=2024-10-15 | url=https://ibby.si/nagrada-2011-meta-grosman-priznanja-marta-strahinic-davorka-stefanec-stanka-zanoskar/ | language=sl | access-date=2026-10-14}}</ref> == Bibliografija == * (urednica) Pouk branja z vidika prenove. ''Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije'' 12. in 13. septembra 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997.{{cobiss|ID=7289954}} * v soavtorstvu) ''Književni prevod''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. {{cobiss|ID=70133248}} * (urednica s souredniki): ''Language policy and language education in emerging nations: focus on Slovenia and Croatia and with contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy''. Stamford (Conn.), London: Ablex Publishing Corp., 1998. * (urednica) ''Angleščina – prenovi na pot'' (zbornik študij o kurikularni prenovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108116992}} * (urednica s sourednicami) ''Translation into Non-Mother Tongues'': In Professional Pratice and Training. Tübingen: Stauffenburg, 2000. * (v soavtorstvu) ''Šolska ura z Velikim Gatsbyjem''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=108228864}} * ''Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, 1974. {{cobiss|ID=33109090}} * ''Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989, 2002. {{cobiss|ID=216172544}} * ''Angleški roman: 1830–1920''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. {{cobiss|ID=83208}} * ''American Literature for Non-American Readers: Cross-cultural Perspektives on American Literature''. Frankfurt am Main, 1995: Peter Lang. {{cobiss|ID=1333346}} * ''Šolska ura s Hamletom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997. {{cobiss|ID=65039616}} * ''Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. {{cobiss|ID=97281280}} * ''Šolska ura z besedilom''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. {{cobiss|ID=105198848}} * ''Književnost v medkulturnem položaju''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2004. {{cobiss|ID=216284160}} * ''Književnost in jezik za maturo iz angleščine''. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1994. {{cobiss|ID=43097856}} * ''Razsežnost branja'': za boljšo brano pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006. * Kritika kot govorno dejanje. ''Slavistična revija'', letnik 45, št. 1/2, 1997. 269–292. {{cobiss|ID=4264034}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{cite journal |first1=Kristina |last1=Pegan Vičič |first2=Dušan |last2=Gabrovšek |url=https://journals.uni-lj.si/elope/article/view/3337 |title=Meta Grosman: A Comprehensive Bibliography |journal=ELOPE: English Language Overseas Perspectives and Enquiries |volume=3 |issue=1–2 |year=2006 |pages=29–48}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grosman, Meta}} [[Kategorija:Slovenski anglisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] ernrcy1bhfpic8b1y3h4bqvl5femrff 0 162995 6764806 6612103 2026-10-13T15:52:24Z Erardo Galbi 166658 6764806 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{več sklicev}} {{Taksonomka | color = lightgreen | name = ''Acer campestre'' | status = LC | image = Acer-campestre.JPG | image_width = 240px | image_caption = Maklen | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Sapindales]] | familia = [[Sapindaceae]] (sapindovke) | genus = ''[[Acer]]'' (javor) | species = '''''A. campestre''''' | binomial = ''Acer campestre'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Maklen''' ali '''poljski javor''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Acer campestre''''') je listopadno [[drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[javor]]ov. == Opis == Maklen ima močno, včasih zavito [[deblo]] in lahko zraste do 20 metrov visoko. Na leto zraste približno med 25 in 45cm. [[Krošnja]] drevesa je okrogla, [[lubje]] pa je sivorjavo in precej hrapavo, skorja pa se mrežasto lupi in je drobno razpokana. [[List (rastlina)|List]]i so dokaj majhni in so dlanasto deljeni na 3 do 5 krp, od katerih je srednja lahko še dodatno deljena. Listi so usnjati in debeli. Po zgornji strani so temno zeleni, po spodnji strani pa so svetlejši in dlakavi. V jeseni se obarvajo rumeno ali rdečkasto, nato pa odpadejo. [[Cvet]]ovi so zelenkasto rumeni, združeni pa so v pokončna socvetja. Cvetijo meseca [[Maj|maja]]. Iz njih se razvijejo krilati plodiči, ki so sprva združeni po dva in dva, ko pa dozorijo se razpolovijo. Semena se proti tlom spustijo tako, da se vrtijo okoli lastne [[os]]i in spominjajo na drobne [[helikopter]]je. Semena dosežejo do 4 centimetre v dolžino, krila pa na bazi niso zožena. [[Les]] je svetlo rjav ali rdečkasto bel in je precej trd. == Razširjenost in uporabnost == Maklen najpogosteje raste na [[apnenec|apnenčastih]] tleh, raste pa v [[Evropa|Evropi]], na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u, [[Kavkaz]]u, [[Mala Azija|Mali Aziji]], severni [[Perzija|Perziji]], pa vse do [[Severna Afrika|Severne Afrike]]. Zaradi trdega in trpežnega [[les]]a, so iz maklen že od nekdaj uporabljali za izdelavo [[kopje|kopij]] in [[sulica|sulic]]. V Sloveniji je maklen dokaj pogost, ni pa gospodarsko pomemben. Maklen je izjemno priljubljen tudi med gojitelji [[bonsai]]jev<ref>Bonsai Club International: [http://www.bonsai-bci.com/species/acercamp.html ''A. campestre''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061111043423/http://www.bonsai-bci.com/species/acercamp.html |date=2006-11-11 }}</ref> . Posušene maklenove poganjke so nekoč uporabljali za špile pri domačih klobasah, običaj je dandanes še vedno ohranjen. Les se uporablja v kolarstvu, strugarstvu, mizarstvu. == Zunanje povezave == [http://www2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/gozdna_pot/izkaznicadreves_maklen.htm Maklen] [https://www.omorika.si/sl/listavci_vrtnarija_vrtnarstvo/acer_campestre Maklen] [https://www.visit-sevnica.com/si/poljski-javor-ali-maklen-acer-campestre.html Poljski javor ali Maklen] {{Kategorija v Zbirki|Acer campestre}} {{Wikivrste|Acer campestre|Maklen}} == Viri in reference == {{sklici}} * Lanzara, Paola; Pizetti, Mariella: Drevesa; MK 1984 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sapindovke]] [[Kategorija:Flora Afrike]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] lrcillyffi91puuf4e85bxfmpj5zhe7 0 167381 6765027 6742186 2026-10-14T10:54:09Z ~2026-45085-22 264465 /* Življenje */ 6765027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milko Matičetov''', [[slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[etnograf]], * [[10. september]] [[1919]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva na Krasu]], † [[5. december]] [[2014]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.primorski.it/stories/kultura/235963_odel_je_milko_matietov/ |title=Odšel je Milko Matičetov |work=[[Primorski dnevnik]] |date=5.12.2014 |accessdate=5.12.2014}}</ref> == Življenje == Rodil se je 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu s priimkom [[Ukmar]]. 1929. je bil vpisan na gimnazijo v [[Koper]] in 1930. prepisan v Gorico. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v [[Padova|Padovi]] (1938-1943). Doktoriral je s folklorno študijo ''Sežgani in prerojeni človek'' pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1955). Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je najprej zaposlil kot kustos pripravnik v [[Etnografski muzej|Etnografskem muzeju]] v Ljubljani, od 1952 do upokojitve 1985 (kot znanstveni svetnik od 1964) pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje [[SAZU]], kjer je osnoval arhiv ljudskih pripovedi. Med letoma 1975 in 1985 je bil upravnik tega inštituta, v letih od 1995 do 2008 predsednik njegovega znanstvenega sveta. Leta 1995 je postal izredni in 2001 redni član [[SAZU]] v razredu za filološke in literarne vede. Bil je tudi častni član [[ZRC SAZU]] (od 2009), od 1987 dopisni član avstrijskega društva ''Verein für Volkskunde'', častni občan [[Rezija|Rezije]] (1990), častni član Slavističnega društva in dobil več tujih in domačih nagrad: ''Premio Internazionale di Folklore Giuseppe Pitre`'' (1956), [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] (1973), literarno nagrado ''Laštra'' landarske banke (1983), ''Premio Internazionale di Etnografia Michelangelo Mariani'' (1991), [[Murkovo priznanje]] (1992) in [[Štrekljeva nagrada|Štrekljevo nagrado]] (2002). == Delo == [[Slika:Pri ljudskem pravljičarju Hlebcu; zapisuje dr. M. Matičetov. Sv. Križ 1961 (2).jpg|thumb|right|250px|Matičetov (levo) ob delu na terenu leta 1961]] Že pred drugo svetovno vojno je začel raziskovati [[slovensko]] [[ljudsko izročilo]]. Napisal pa je tudi številne članke na različne teme - znani običaji, motivi iz ljudkih pesmi, pregovori in uganke, izročilo o veteru, zvezdah, narcisah... Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti ljudskega pripovedništva. Čeprav je raziskoval ves slovenski etnični prostor, se najbolj intenzivno posveča raziskovanju obrobnih krajev: [[Posočje]], [[Ter]], Rezija, [[Slovenska Istra]] in [[Kras]], [[Zgornja Savska dolina]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], [[Prekmurje]] in [[Porabje]]. S predavanji se je udeležil več domačih in mednarodnih etnografskih, slavističnih in romanističnih zborovanj. Bil je na ustanovni skupščini ''International Society for Folk-Narrative Research'' v [[Antwerpen|Antwerpnu]] leta 1952 in na kasnejših znanstvenih srečanjih tega društva. V letih 1956–59 in 1973–75 je bil predsednik [[Slovensko etnografsko društvo|Slovenskega etnografskega društva]], soustanovitelj delovne skupnosti vzhodnoalpskih dežel ''Alpes Orientales'' (1956), soustanovitelj in urednik ''Traditiones'' (1974-85) itd. Ohranil nam je veliko slovenskih pripovedi: skupaj gotovo več kot 3000. Sprva, ko še ni imel [[magnetofon]]a, jih je zapisoval, od konca 50. let naprej pa snemal. Zbiral jih je po vseh slovenskih pokrajinah, predvsem pa v [[Rezija|Reziji]]. === Ustvarjanje === {{wikivir|O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica|O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica}} *''[[Tri botre lisičice]]'' (1976) {{COBISS|ID=311868}} *''[[Zverinice iz rezije]]'' (1973) {{COBISS|ID=407070}} *''[[Lisica in petelin: ljudske pravljice]]'' (1973) {{COBISS|ID=2090760}} *''[[O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica]]'' (1999) {{COBISS|ID=104019968}} *''[[Jurček orje: slovenske ljudske pesmice]]'' (1979) {{COBISS|ID=3721013}} *''[[Ljudske pesmice]]'' (1971) {{COBISS|ID=301129}} *''[[Sežgani in prerojeni človek = Der verbrannte und wiedergeborene Mensch]]'' (1961) {{COBISS|ID=4538624}} *''[[Rožice iz Rezije: ljudske lirične pesmi]]'' (1972) {{COBISS|ID=2210312}} *''[[Dvoje gledanj na zvezdna imena]]'' (1977) {{COBISS|ID=9260845}} *''Resia: bibliografia ragionata (1927-1979)'' (1981) {{COBISS|ID=18495744}} *''Folklorno gradivo iz [[Terska dolina|Tera]] – 1940 : terenski zapisi Milka Matičetovega (Slovenski pravljičarji 3 : uredili in spremne obravnave napisali: Barbara Ivančič Kutin, Rok Mrvič, Monika Kropej Telban)'' (2022) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Anja Štefan (1999). ''O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica''. Ljubljana: Slovenska knjiga.{{COBISS|ID=104019968}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/milko-maticetov.html SAZU - Milko Maticetov] * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174655325 Dr. Milko Matičetov]«. ''Sledi časa'' (1. december 2019). RTV Slovenija. {{-}} {{StrekljeviNagrajenci}} {{MurkoviNagrajenci}}{{Levstikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matičetov, Milko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1919]] [[Kategorija:Umrli leta 2014]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Štrekljevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] gg577a0firlex2bt2jj9x5yxpa0xfbr 0 169267 6765041 6238249 2026-10-14T11:23:10Z Engelbert 76895 pp 6765041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Léon César Faidherbe |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1840–1879 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Léon César Faidherbe''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[vojaški teoretik]], * [[3. junij]] [[1818]], † [[28. september]] [[1889]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Faidherbe, Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Guvernerji Senegala]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] rvgaj6xhxm00yseo4teye7iuyfw0zoa 6765044 6765041 2026-10-14T11:29:12Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Guvernerji Senegala]]; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Léon César Faidherbe |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1840–1879 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Léon César Faidherbe''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[vojaški teoretik]], * [[3. junij]] [[1818]], † [[28. september]] [[1889]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Faidherbe, Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Člani Académie des Inscriptions et Belles-Lettres]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] srsgik1k4tivz35678t38m6qwo8bh3o 0 173440 6764965 6539724 2026-10-13T23:41:41Z ~2026-55021-00 267300 6764965 wikitext text/x-wiki [[File:Slovenski četniki.jpg|thumb|Četniki (plavogardisti) majorja Karla Novaka v Ortneku 1943. Franček Saje: ''Belogardizem'', 1952.]] '''Slovenski četniki''' (imenovani tudi '''plavogardisti''') so bili slovenski pripadniki [[Jugoslovanska vojska v domovini|četnikov]], gverilskih enot, ki so v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] nastale iz poražene [[Jugoslovanska vojska|jugoslovanske vojske]] in delovale v okupirani Jugoslaviji. Slovenskim četnikom je poveljeval [[Karl Novak]], njegov nadrejeni pa je bil [[Draža Mihailović]], vodja jugoslovanskega četniškega gibanja in vojni minister [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanske vlade v izgnanstvu]]. Vsega skupaj je na Slovenskem med vojno delovalo 300-600 četnikov, večina kot obveščevalcev in diverzantov. Četniška ideološka baza naj bi bilo t. i. ravnogorsko gibanje, ki pa v Sloveniji ni imelo globljih korenin. Prizadevalo si je za ohranitev monarhije in ideje o veliki Jugoslaviji ob podpori zahodnih zaveznikov. Zelo močno mobilizacijsko bazo so, podobno kot za domobrance in četnike,{{navedi vir}} predstavljale strankarske paravojaške enote ("legije").{{navedi vir}} Glavni vir mož je bila liberalna [[Sokolska legija]], ki se je rekrutirala iz prevojnega [[Sokol (društvo)|Sokolstva]]. Slovenskih četnikov je bilo med vojno 300-600. Slovensko četniško poveljstvo je bilo koordinirano s [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]].{{navedi vir}} Za reševanje vojaških vprašanj je bil znotraj nje ustanovljen Vojaški svet, ki so ga sestavljali poveljniki legij – podpolkovnik [[Ernest Peterlin|Ernest Peterlin - Logar]], polkovnik [[Vladimir Vauhnik]], [[Ivan Prezelj]], [[Anton Kokalj - Tonči]], kapetan bojne ladje [[Anton Klinar - Hren]] (1893-1980), major [[Karl Novak]] in drugi.{{navedi vir}} Vsi člani vojaškega sveta pa so bili evidentno tudi pripadniki raznih tujih služb (britanske, nemške, italijanske).{{navedi vir}} == Delovanje med drugo svetovno vojno == Prva četniška enota na Slovenskem je bila [[Štajerski bataljon]], prvi poveljnik slovenskih četnikov pa konjeniški polkovnik [[Jaka Avšič]]. Avšič je že sredi 1941 prestopil k partizanom, nakar je poveljnik slovenskih četnikov postal generalštabni major [[Karl Novak]], njegov načelnik štaba. Za zvezo z [[Draža Mihailović|Dražo Mihailovićem]], poveljnikom vseh jugoslovanskih četnikov, je skrbela obveščevalka [[Jovanka Krištof|Jovanka Krištof - Mira]], Novakova tajnica in partnerka. Julija 1942 se je Štajerski bataljon legaliziral pred italijanskimi okupacijskimi oblastmi tako, da se je priključil [[Milizia volontaria anticomunista|protikomunistični milici (PPKM)]] pod imenom [[Legija smrti]]. S tem pa sta Novak in [[Slovenska zaveza]] izgubila vpliv na enote, prevladala je [[Slovenska legija]].<ref>Ferenc 2002, str. 11</ref> Novak je legalni status v zimi 1942/1943 želel izkoristiti za okrepitev četnikov in ponoven prehod v ilegalno delovanje, vendar je njegov načrt spodletel zaradi neodobravanja Slovenske legije.<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.zaveza.si/zaveza-st-12-zakaj-ni-cetniska-ilegala-v-letih-194243-dosegla-vecjega-razmaha-janez-grum/|title=Zakaj ni četniška ilegala v letih 1942/1943 dosegla večjega razmaha?|last=Grum|first=Janez|date=1994|journal=Zaveza, št. 12, str. 68-71|accessdate=|archive-date=2018-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180724213639/http://www.zaveza.si/zaveza-st-12-zakaj-ni-cetniska-ilegala-v-letih-194243-dosegla-vecjega-razmaha-janez-grum/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180724213639/http://www.zaveza.si/zaveza-st-12-zakaj-ni-cetniska-ilegala-v-letih-194243-dosegla-vecjega-razmaha-janez-grum/ |date=2018-07-24 }}</ref> Marca 1943 je začel zbirati četniške enote v [[Polhograjski Dolomiti|Polhograjskih Dolomitih]], saj sta istega meseca italijanska vojska in PPKM uničila velik del Dolomitskega partizanskega odreda, njegovi ostanki pa so bili razpuščeni.<ref>Ferenc 2002, str. 91</ref> Opolnoči z 9. na 10. junij 1943 je želel Novak izvesti množičen prestop nekaterih enot PPKM v četnike, a se zaradi slabe organizacije in neenotnosti vpletenih tudi ta načrt ni uresničil.<ref>Ferenc 2002, str. 57-78</ref> Po teh dogodkih se je Novak dokončno sprl s Slovensko legijo. Italijanske okupacijske oblasti so četnike tolerirale, vendar so bile bolj naklonjene katoliški Slovenski legiji in PPKM, ker sta bili manj ambiciozni glede ozemelj s slovenskim prebivalstvom v Italiji.<ref>Ferenc 2002, str. 92-93</ref> 21. junija 1943 je kot prva četniška žrtev v Polhograjskih dolomitih padel Lojze Lavrič.<ref>Ferenc 2002, str. 79-82</ref> == Kapitulacija Italije in partizanski obračun s četniki == Glavnina slovenskih četnikov se je v noči s 3. na 4. julij iz Polhograjskih dolomitov napotila proti Dolenjski. Za miren prehod so se dogovorili z italijanskimi oblastmi in PPKM.<ref>Ferenc 2002, str. 100-101</ref> Utaborili so se v bližini [[Iška vas|Iške vasi]], da bi počakali na okrepitve iz [[Narodna legija|Narodne legije]] in [[Sokolska legija|Sokolske legije]].<ref>Ferenc 2002, 105</ref> A ker so tabor obiskovali italijanski častniki, je morala med četniki padla in odred je zapustilo devet četniških častnikov. Ko je to izvedel Novak, se je nameraval ustreliti.<ref>Ferenc 2002, str. 113</ref> Štab se je Novaku uprl in ga želel razrešiti, do česar pa ni prišlo.<ref>Ferenc 2002, str. 114-116</ref> Po padcu fašizma je Novak s Slovensko zavezo sklenil dogovor o prehodu dela PPKM pod četnike, ki pa ga Slovenska legija ni izpolnila.<ref>Ferenc 2002, str. 120-122</ref> Četnike so partizani odločilno porazili [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] 8.-10. septembra 1943. Septembra 1943 je Novak odšel v Italijo kot Mihailovićev predstavnik za zvezo z zahodnimi zavezniki. Slovenske četnike so vodili kapetan bojne ladje [[Anton Klinar - Hren]], polkovnik oz. brigadni general [[Vladimir Vauhnik]] (kot general Račič) in polkovnik oz. divizijski general [[Ivan Prezelj - Andrej]], ki je bil nazadnje imenovan še za poveljnika [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]]. Četniško gibanje je ostalo aktivno tudi po Grčaricah, vendar ni imelo velikega vpliva. Vseh slovenskih četnikov je po 1943 bilo okoli 250. Po letu 1944 so delovali tudi na Štajerskem, kjer so se zbirali predvsem dezerterji iz nemške vojske. Posameznim delom so poveljevali: * Primorska: kapetan Ratomir Cotić - Vuk; * Gorenjska: poročnik Jože Hlebec - Krpan in pozneje kapetan Milko Pirih; * osrednja Slovenija – Centralni četniški odred: kapetan [[Milan Kranjc|Milan Kranjc - Kajtimir]], pozneje orožniški major [[Danilo Koprivica|Danilo Koprivica - Borut]] * Štajerska: narednik, pozneje poročnik, Jože Melaher - Zmagoslav. Tudi slovenski četniki so prikrito sodelovali z Italijani in pozneje tudi z Nemci. Janez Marn – Črtomir Mrak je kot poveljnik 1. bataljona [[Mirnski partizanski odred|Mirnskega partizanskega odreda]] edini s celo enoto prestopil na četniško stran. Ob koncu vojne so se slovenski četniki skušali umakniti k zahodnim zaveznikom. Na zavezniško stran so se rešili primorski in del gorenjskih četnikov ter 75 četnikov Štajerskega četnikškega odreda, ki so jih Britanci iz Vetrinja prepeljali v Italijo, ker so imeli urejene oznake (izkaznice) in navodila. Z vsemi ostalimi so [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|obračunale komunistične oblasti]]. Več četnikom je bilo sojeno (Mirko Bitenc, Milko Vizjak, Ernest Peterlin). Mnogi četniki so tudi po končani vojni nadaljevali z ilegalnim obveščevalnim in diverzantskim delovanjem (križarji, [[Matjaževa vojska v domovini|Matjaževa vojska]]). Karl Novak je bil 1944 v Italiji povišan v podpolkovnika, nazadnje pa leta 1946 v generalštabnega polkovnika. === Četniški sodelavci === Veliko presenečenje je sledilo , ko je leta [[1998]] pokojni akademik [[Aleksander Bajt]] v svoji knjigi ''Dosje Berman'' razkril, da je bil med okupacijo pripadnik četniške organizacije{{navedi vir}}, kot poročnik in šef protiobveščevalne službe v štabu majorja Novaka v Rimu{{navedi vir}}, ; leta 2003 je ugotovljeno, da je bil tudi veliki slovenski olimpionik, [[Leon Štukelj]] pripadnik četniške organizacije in britanski agent Soe {{navedi vir}}, in nazadnje, 2006, da je bil tudi Hrvoje Maister, četniški polkovnik{{navedi vir}}, in nazadnje vodja emigrantskega obveščevalnega centra v Salzburgu. Ravnogorsko gibanje je še danes dejavno, tudi v Sloveniji. V Parizu je maja 2007 bil edini še živeči slovenski četnik Uroš Šušterič proglašen za četniškega vojvodo – z nazivom »Triglavski«. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Pavle Borštnik, ''Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale'', Ljubljana, 1998 {{COBISS|ID=77215744}} * Tone Ferenc: ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943'', Modrijan: Ljubljana, 2002 *Slobodan Kljakić i Marijan F. Kranjc, ''Slovenački četnici'', Beograd, 2006 {{COBISS|ID=134158092}} * Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}} * Katja Zupanič, ''Četništvo na Štajerskem'', Ljubljana, 2008. ISBN 978-961-92574-1-8 ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih častnikov Jugoslovanske vojske v domovini]] {{Slov_PRS}} {{mil-hist-stub}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] [[Kategorija:Jugoslovanska vojska v domovini]] 1mf6eb5yrmlk9uxh55xzzjqlhofr5oe 0 173944 6764816 5587771 2026-10-13T15:57:30Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764816 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Himalajska cedra | status = LR/lc | image = Cedrus-deodare-habit.JPG | image_width = 240px | image_caption = Gojeno mlado drevo | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Pinophyta]] (iglavci) | classis = [[Pinopsida]] | ordo = [[Pinales]] (borovci) | familia = [[Pinaceae]] (borovke) | genus = ''[[Cedrus]]'' (cedra) | species = '''''C. deodara''''' | binomial = ''Cedrus deodara'' | binomial_authority = ([[William Roxburgh|Roxb.]]) [[George Don|G.Don]] }} '''Himalajska cedra''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cedrus deodara''''') je samorasli [[iglavci|iglavec]] [[himalaja|Himalaje]], [[Afganistan]]a, [[Pakistan]]a in [[Belučistan]]a. Ta vrsta cedre je nacionalni [[simbol]] Pakistana. == Opis == Slovensko ime je drevo dobilo po rastišču, kjer je samoniklo, znanstveno ime pa izvira iz [[sanskrt]]ske besede ''devadara'', ki pomeni »drevo bogov«. To ime se je drevesa prijelo, ker se pogosto pojavlja v [[hindijska mitologija|hindujski mitologiji]]. Himalajska cedra je mogočno drevo, ki zraste do višine 50 metrov in ima značilno piramidasto [[krošnja|krošnjo]], ki je proti vrhu nagnjena. Glavne veje so ravne, proti koncu pa se tanjšajo in visijo proti tlom. [[Rastlinski list|Listi]] so 2,5 do 5 cm dolge mehke [[iglice]]. [[Storž]]i so stožčasti in nakoncu jajčasto zaokroženi, dolgi pa so od 7-12 cm. Sprva so vijolične, kasneje pa rjave barve in so prekriti z gladkimi [[luske|luskami]]. Zorijo dve leti, nato pa se odprejo in izpustijo [[seme]]na. == Razširjenost in uporabnost == Himalajska cedra je samorasla v Aziji, kjer je najbolj pogosta na nadmorskih višinah od 1100 do 1400 m, najdemo pa jo vse do nadmorske višine 3200 metrov. Kasneje so to drevo prenesli tudi v [[Evropa|Evropo]], kjer dobro uspeva v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Zaradi svojega atraktivnega izgleda je priljubljeno okrasno drevo. Razmnožuje se s semeni, [[les]] tega drevesa pa je izjemno cenjen v Aziji, kjer ga uporabljajo pri gradnji [[pagoda|pagod]] in izdelovanju lesenih [[kip]]ov. Les Himalajske cedre je bil izjemno cenjen tudi v [[Stari Egipt|starem Egiptu]], kjer so iz njega izdelovali [[sarkofag]]e. == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Cedrus deodara}} {{Wikivrste|Cedrus deodara|Himalajska cedra}} [[Kategorija:Borovke]] [[Kategorija:Flora Azije]] piquw1fux40uze69jyeoggphwc6gr3i 0 182775 6764954 6764553 2026-10-13T23:04:46Z ~2026-55021-00 267300 6764954 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Ivan Prezelj - Andrej''', znan tudi po [[psevdonim]]ih '''Areta''' in '''polkovnik Lesar''', [[slovenci|slovenski]] [[general]] [[Jugoslovanska vojska v domovini|JVvD]] in [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]], * [[29. avgust]] [[1895]], [[Nova vas, Loška dolina|Nova vas]] v [[Loška dolina|Loški dolini]], † [[22. april]] [[1973]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je kot rezervni [[poročnik]] [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstro-ogrske vojske]] sodeloval v bojih na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Leta 1919 se je pridružil generalu [[Rudolf Maister|Maistru]] in sodeloval med [[boji za severno mejo]]. V [[Vojska kraljevine Jugoslavije|VKJ]] je končal višjo [[Vojaška akademija|vojno akademijo]] in postal [[vojaški ataše]] v [[Grčija|Grčiji]]. Pred [[aprilska vojna|aprilsko vojno]] 1941 je bil na dolžnosti načelnika prometne uprave generalštaba VKJ. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] Jugoslavije je bil [[internacija|interniran]] v italijanskem taborišču, od koder je prišel leta 1942. Po vrnitvi iz italijanske internacije se je priključil [[četniki|četniški]] vojski v [[Slovenija|Sloveniji]] in postal namestnik majorja [[Karl Novak|Karla Novaka]]. Spomladi 1944 je bil povišan v brigadnega generala in obenem postavljen za poveljnika slovenske [[Jugoslovanska vojska v domovini|JVvD]]. Decembra 1944 je bil povišan v [[divizijski general|divizijskega generala]], aprila 1945 pa imenovan za poveljnika Slovenske narodne vojske. Maja 1945 se je predal angleški vojski v [[Italija|Italiji]], od koder je do 1949 obveščevalno deloval proti [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Potem je emigriral v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer se je preživljal kot tovarniški [[delavec]] in poverjenik [[časopis]]a ''Ameriška domovina''. Napisal je [[uvod]] za [[Vladimir Vauhnik|Vauhnikovo]] [[knjiga|knjigo]] ''Nevidna fronta''. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prezelj, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Borci za severno mejo]] [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] 28gfedqvvppl40e9vgbdgcwuwqnwvgf 6764970 6764954 2026-10-13T23:46:50Z ~2026-55021-00 267300 6764970 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Ivan Prezelj - Andrej''', znan tudi po [[psevdonim]]ih '''Areta''' in '''polkovnik Lesar''', [[slovenci|slovenski]] [[general]] [[Jugoslovanska vojska v domovini|JVvD]] in [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]], * [[29. avgust]] [[1895]], [[Nova vas, Loška dolina|Nova vas]] v [[Loška dolina|Loški dolini]], † [[22. april]] [[1973]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je kot rezervni [[poročnik]] [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstro-ogrske vojske]] sodeloval v bojih na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Leta 1919 se je pridružil generalu [[Rudolf Maister|Maistru]] in sodeloval med [[boji za severno mejo]]. V [[Vojska kraljevine Jugoslavije|VKJ]] je končal višjo [[Vojaška akademija|vojno akademijo]] in postal [[vojaški ataše]] v [[Grčija|Grčiji]]. Pred [[aprilska vojna|aprilsko vojno]] 1941 je bil na dolžnosti načelnika prometne uprave generalštaba VKJ. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] Jugoslavije je bil [[internacija|interniran]] v italijanskem taborišču, od koder je prišel leta 1942. Po vrnitvi iz italijanske internacije se je priključil [[četniki|četniški]] vojski v [[Slovenija|Sloveniji]] in postal namestnik majorja [[Karl Novak|Karla Novaka]]. Spomladi 1944 je bil povišan v brigadnega generala in obenem postavljen za poveljnika slovenske [[Jugoslovanska vojska v domovini|JVvD]]. Decembra 1944 je bil povišan v [[divizijski general|divizijskega generala]], aprila 1945 pa imenovan za poveljnika Slovenske narodne vojske. Maja 1945 se je predal angleški vojski v [[Italija|Italiji]], od koder je do 1949 obveščevalno deloval proti [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Potem je emigriral v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer se je preživljal kot tovarniški [[delavec]] in poverjenik [[časopis]]a ''Ameriška domovina''. Napisal je [[uvod]] za [[Vladimir Vauhnik|Vauhnikovo]] [[knjiga|knjigo]] ''Nevidna fronta''. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prezelj, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Borci za severno mejo]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] t3lnh1a91yjrpj9sal8krns9xh0dus6 0 183788 6765043 6722682 2026-10-14T11:25:29Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Slika 6765043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Hiva | native_name = Xiva / Хива | settlement_type = Mesto | image_skyline = {{Photomontage |photo1a = View from the city walls, Khiva (4934484894).jpg |photo2a = Muhammad Amin Khan Madrasa.jpg |photo2b = Alla Kouli Khan madrasa.jpg |photo3a = Islom-Hoja Minaret (8145421671).jpg |photo3c = Tombes autour du mausolée Pakhlavan Makhmoud (Khiva, Ouzbékistan) (5596932909).jpg |size = 280 |spacing = 2 |color = transparent |border = 0 }} | imagesize = | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj:<br />[[Ičan Kala]], medresa Alla Kouli Kan, mavzolej Pakhlavan Makhmoud, minaret Islam Hoja, medresa Mohamed Amin Khan in [[Kalta Minor]] | image_flag = | image_seal = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Uzbekistan | pushpin_relief = yes | pushpin_label_position = bottom | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lega v Uzbekistanu | mapframe = yes | mapframe-zoom = 5 | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name = [[Image:Flag of Uzbekistan.svg|25px]] [[Uzbekistan]] | subdivision_name1 = Horezm | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 6. stol. pt. n. št. | government_type = | leader_title = Hakim | leader_name = Temur Davletov | area_magnitude = | area_total_km2 = | area_land_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2021 | population_footnotes = <ref name=xorazmstat>{{navedi splet |url=https://www.xorazmstat.uz/uz/rasmiy-statistika/demography-2 |title=Viloyat bo'yicha shahar va qishloq aholisi soni |trans-title=Urban and rural population in the region |publisher=Xorazm regional department of statistics |language=uz |type=PDF |access-date=2022-02-15 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322065502/https://www.xorazmstat.uz/uz/rasmiy-statistika/demography-2 |url-status=live }}</ref> | population_total = 115.000 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{coord|41|22|53|N|60|21|40|E|region:UZ|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_ft = | postal_code_type = Postal code | postal_code = 220900 | area_code = +998 | website = https://xivashahar.uz/ }} [[Slika:07 Ichan Kala (135a) Tosh Hovli harem (8).JPG|thumb|250px|right|Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna]] '''Hiva''' ({{langx|uz|Xiva}}; cirilica ''Хива'', {{lang-ar|خیوه}}) je mesto na ravni okrožja s približno 93.000 prebivalci v regiji Horezm v [[Uzbekistan]]u.<ref name=class>{{navedi splet |url=https://stat.uz/uploads/docs/soato(mhobt)_2020.xlsx |title=Classification system of territorial units of the Republic of Uzbekistan |language=uz, ru |date=July 2020 |publisher=The State Committee of the Republic of Uzbekistan on statistics |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702220625/https://stat.uz/uploads/docs/soato(mhobt)_2020.xlsx |url-status=live }}</ref> Po arheoloških podatkih je bilo mesto ustanovljeno pred približno 2500 leti. Leta 1997 je Hiva praznovala 2500. obletnico.<ref>В. А. Булатова, И. И. Ноткин, Архитектурные памятники Хивы. (Путеводитель), Ташкент, 1972; Хива. (Архитектура. Фотоальбом), Л., 1973; Г. Пугаченкова, Термез, Шахрисябз, Хива, (М„ 1976).</ref> Je nekdanja prestolnica [[Horezm|Horezma]], [[Hivski kanat|Hivskega kanata]] in Horezmske ljudske sovjetske republike. Staro obzidano mestno jedro [[Ičan Kala]] (turkmensko Ichon Qola) v Hivi je bilo prvo mesto v Uzbekistanu, ki je bilo vpisano na seznam svetovne dediščine (1991). Astronom, zgodovinar in polihistor Al-Biruni<ref>Patrologia Orientalis Tom. Decimus, p.291 https://archive.org/details/patrologiaorient10pariuoft</ref> (973–1048 n. št.) se je rodil v Hivi ali bližnjem mestu Kath. == Etimologija == Izvor imena ''Hiva'' ni znan, vendar je bilo za njegovo razlago povedanih veliko nasprotujočih si zgodb. Tradicija pripisuje ime enemu od sinov preroka Noeta: »Pravijo, da se je Šem po potopu znašel sam, kako tava po puščavi. Ko je zaspal, je sanjal o 300 gorečih baklah. Ko se je zbudil, je bil zadovoljen s tem znamenjem in ustanovil mesto z obrisi v obliki ladje, ki je bila narisana glede na razporeditev bakel, o katerih je sanjal. Nato je Šem izkopal vodnjak Kheyvak, katerega voda je imela presenetljiv okus. Ta vodnjak je mogoče videti v Ichan-Kali (notranjem mestu Hive) še danes.«<ref>{{navedi knjigo |last=Nashriyoti |first=Davr |title=Khiva: The City and the Legends |year=2012 |publisher=Davr Nashriyoti LLC |location=Tashkent, Uzbekistan |isbn=9789943339262 |page=2}}</ref> Drug predlog je, da ime izvira iz besede ''Khwarezm'', spremenjene z izposojo v turščino kot ''Khivarezem'', nato skrajšane na ''Khiva''. Mesto je znano tudi kot {{langx|fa|خیوه|Xīveh}}; alternativna ali zgodovinska imena vključujejo Orgunje, Kheeva, Khorasam, Khoresm, Khwarezm, Khwarizm, Khwarazm, Chorezm, {{langx|ar|خوارزم}} in {{langx|fa|خوارزم}}. == Geografija == Hiva leži v južnem delu province [[Horezm]], na levem bregu reke [[Amu Darja|Amu Darje]] in v neposredni bližini [[Karakum|puščave Karakum]]-(Črni pesek). Leži v rodovitnem delu skozi katerega teče namakalni kanal [[Palvan]]-[[Kazavat]]. Mesto leži na [[Svilna pot|svilni poti]] in je mnogo let tekmovalo za prvenstvo z bolj poznano Buharo. Mesto je zgrajeno na nadmorski višini 93 m, ima celinsko klimo s povprečno temperaturo zraka -4,4&nbsp;°C v januarju in 27,4&nbsp;°C v juniju. Najvišja temperatura poleti dosega 44&nbsp;°C, količina padavin pa ne preseže 100&nbsp;mm, vendar je mesto odmaknjeno le 40&nbsp;km od velike reke Amu Darje, zato ima vedno dovolj čiste, pitne vode. Po zadnjem štetju živi v mestu 49200 prebivalcev, v obzidanem delu Ičan Kala pa 2000 prebivalcev. [[Image:Khiva Узбекистан panorama.JPG|thumb|700px|center]] [[Image:Khiva Узбекистан panorama2.JPG|thumb|700px|center]] == Zgodovina == [[Slika:Hiva nacrt mesta.jpg|thumb|300px|Stara Hiva]] Hiva je 20. oktobra 1997 praznovala 2500-letnico nastanka. Zgodovino Hive lahko razdelimo na pet časovnih obdobij: '''Prvo obdobje''' med 6. in 4. stoletjem pred našim štetjem. V tem času so se na območju Ičan Kale začeli naseljevati prvi prebivalci. To je razvidno iz ostankov ''khumcha'' plošč in kelihov. Te najdbe so dokaz obstoja prvotne majhne in neutrjene naselbine, ki je bila kasneje uničena, ko se je mesto širilo. Med 5. in 4. st. pr. n. št. stari Horezm doživlja veliko zgodovinskih preobratov, ko se povečajo prizadevanja za neodvisnost, kar je na koncu pomagalo, da so pregnali Ahmemenide v [[Iran]]. '''Drugo obdobje''' od 4. do 1. stoletja pred našim štetjem se ukvarja s pojavom utrjenega mesta Ičan kala. V tem času je bilo zgrajeno dvojno obzidje okrog Ičan Kale, ki se je zaključilo z galerijo strelcev in pravokotnimi stolpi, ki so stali 22 do 27 metrov narazen drug od drugega. Med obema obzidjema je bilo 4,3 m prostora po katerem je tekel jarek. '''Tretje obdobje''' od 1. do 4 stoletja našega štetja kaže na ponovni vzpon Hive, mesto se je hitro gradilo in pridobivalo nove naseljence. V bližini zahodnega zidu je bil zgrajen nov stolp. V začetku tako imenovanega obdobja Kušan med 1. in 4. st. so imeli postavljen dodaten zid, s čimer se je skupna debelina povečala na od 7,5 m do 9 m. Kot je razvidno iz [[Arheologija|arheoloških]] izkopavanj, se je v drugi polovica 4. in začetku 5. stoletja začel drugi zaton mesta, ki ga je spet zajela napredujoča [[puščava]]. '''Četrto obdobje''' od 6. do 8. stoletja. V začetku [[srednji vek|srednjega veka]] je mesto ponovno začelo oživljati. Gradijo se prvi [[Fevdalizem|fevdalni]] gradovi, kot na primer tisti, katerega ruševine so še vidne na hribu Akših-Bobo. Zaradi pomanjkanja informacij iz 8. in 9. stoletja, se v muslimanski literaturi govori kot o uničenju mesta Hiva v letu 709, ko Kutaiba bin Muslim neusmiljeno napade Horezm in uničuje mesta. '''Peto obdobje''' od 9. stoletja dalje. V 10. stoletju je Hiva, kot tudi vsa država Horezm postane del Samanidskega cesarstva. Po letu 995 jug Horezma skupaj s Hivo pade pod oblast [[Šah (vladar)|šah]]a Mamun bin Mohameda. Ostal je do leta 1017, ko ga je izrinil Gaznevid, ki je vladal od 1017 do 1034 leta. To je bil čas hitrega gospodarskega in kulturnega vzpona mesta. V drugi polovici 10. stoletja je bila Hiva sestavljena iz [[Citadela|citadele]] oziroma osrednjega dela mesta in okrepljena z obzidjem Ičan Kale in Dišan Kale. Koncem 9. stoletja nastopi nova doba v zgodovini Horezma: leta 1077 je oblast prevzela Anuštegidska dinastija. Pod šahom Ala-ad-Din Tekešem (1172–1200) in Al-ad-Din Mohamedom (1200–1220) je bila ustanovljena muslimanska država. V letih 1220-1221 sta bila tako Horezm v celoti kot Hiva uničena od [[Džingiskan]]ovih hord. Hiva, praktično porušena do tal, je postala del pokrajine pod oblastjo kana [[Čagataj]]a. Postopoma je mesto začelo oživljati, vrnila se je obrtniška, trgovinska in druga dejavnost. Opečnate stavbe so začeli tako znotraj kot zunaj okraševati s steklenimi okraski in slikami z živalskimi in rastlinskimi podobami. Leta 1380 Hiva postane del Temuridske države po tem, ko jo je [[Timur Lenk|Timur]] zavzel Horezm. Hiva postane glavno mesto, močnejše kot prvotna Ičan Kala, obzidano v poznem 14. stoletju. Ležala je na pomembni trgovski poti, ki je povezovala Horezm in Horasan. Hiva je sklepala tesna zavezništva s številnimi mesti v Srednji in Jugozahodni [[Azija|Azij]]i ter na območju ob [[Volga|Volgi]]. Hiva je živela ustaljeno življenje, ljudje so obdelovali zemljišča in gojili govedo. Hiše in dvorišča so bile videti kot gomile. Dvorišča so bila obdana z glinenimi zidovi, vhodna vrata, vrata, okna in stebrišča so bila izdelana v orientalskem slogu, z gravurami na njih. Moški so nosili dolge majice z ovratnicami in bombažen podložen plašč, z obveznim klobukom iz [[astrahan]]a na glavi in visoke škornje. Dekleta in mlade ženske so nosile srebrno vezene čepice. Starejše ženske so imele dolge obleke z dolgim plaščem po vrhu. Ženske iz visoke družbe so nosile bleščeče z zlatom vezene obleke, žametne čepice in barvaste usnjene škornje oblikovane pri najboljših čevljarjih v Horezmu. [[Slika:07 Ichan Kala (8) čugurma (kučma).JPG|thumb|250px|right|Tipična pokrivala Uzbekov - ''čugurma'' (kučma) iz astrahana]] [[Slika:07 Ichan Kala (28) Konia Ark.JPG|thumb|250px|right|Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v [[Konya Ark]]]] Leta 1505 so Horezm in Hivo osvojile čete [[kan]]a Šeibani-ja, ki jih je vodil njegov brat [[sultan]] Mahmud. Kmalu za tem je bil kan Šeibani pri [[Merv]]u ubit in leta 1510 se je pokrajina odcepila od države Šeibani, ki je sodila pod šaha Ismaila Sevefija iz Irana. Horezm je postal ponovno neodvisen leta 1511–1512, ko je prevzela oblast druga veja Šaibanidske rodbine, neprijazen Abdulhair in njegov vnuk Mohamed Šeibani. Rivalski voditelji so se neprestano bojevali med seboj. Globoko zakoreninjeno sovraštvo med Hivo in [[Buhara|Buharo]] voditelji uporabljajo kot priložnost za napadanje drug na drugega. V letih 1533–39 je Horezm okupiral Buharski kan Ubaidulla, ki ga je izročil svojemu sinu Abulazisu. V letih 1557–1598 je državi vladal buharski kan Abdulla. Hiva je bila odvisna od Buhare tudi pod Kili kanom, podkanom Aštarkanidom (1680–1702). Od 16. stoletja dalje je bila Hiva večkrat razglašena za glavno mesto Kanata, leta 1556 pa jo Budzhgihanov sin Dusthan uradno razglasi za prestolnico. V drugi polovici 16. stoletja je bilo opazno povečanje trgovine in diplomatskih vezi med Hivo in Rusijo, s katero so si izmenjavali pisma in darila, predvsem prek Astrahana, kjer so se trgovci iz Hive pojavili že v letu 1557, samo leto po tem, ko so se ruske čete umaknile od tam. Med vladavino Arab Mohameda je bila Hiva v 17. stoletju (1602–1623) prestolnica, ki je uživala relativno politično stabilnost, ki se je še povečala v času vladavine Arab Mohamedovega sina Abulgazi Bahadurhana (1643–1664). Dobro izobražen in avtor knjig ''dinastije Turkov'', ''dinastije Turkmencev'' in ''Bistvo človeka'', je bil ugleden državnik in vladar. Njegove uredbe in reforme, katerih cilj je bilo končanje razdora ter spodbujanje [[Nomadi|nomadskih]] plemen, da se ustalijo, so močno okrepile državo Hiva. Pod njegovim vladanjem je bila Hiva velik kulturni center. V svoji knjigi ''Firdvas-ul ikbol Munis Abulgazi'' se opisuje kot »razsvetljen in izobražen človek«. V času njegove in vladavine sina Abulgozi-kana Anuša, Hiva uživa tudi gradbeni razcvet z gradnjo številnih šol za učenje [[Koran]]a ([[medresa]]) in [[hamam]]ov poimenovanih po Anušahanu, zgradili so namakalne kanale Šahabad in Jarmiš. V drugi polovici 17. stoletja je bila Hiva politično in gospodarsko v vzponu. Leta 1740 Iranski šah Nadir (1736-1747) vodi svojo vojsko po [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Hiva in Buhara sta začasno opustili svojo dolgoletno tekmovalnost in združili moči in premagali Nadirjevo vojsko. Šahu sčasoma uspe pridobiti vladarja Buhare na svojo stran, podjarmi mesto in na čelu mogočne vojske osvoji Hivo. Po smrti šaha Nadirja potrebuje Hiva dolgo časa, da si ponovno pridobi svoj nekdanji vpliv. V letih 1768-1769 doživi Hiva precej naravnih katastrof, obremenjujejo pa jo tudi preveliki davki Kanatu. Mohamed Amina-inak, človek, ki je dejansko vodil Hivo med letom 1752 do 1790, obnovi mesto do svoje nekdanje moči. Skupaj z Ombai-inakom je vodil številna uzbekistanska plemena. V Horezmu so bile štiri glavne uzbeške etnične skupine različnih plemen in vsako od njih je vodil inak. Inaki so bili najvišji državni uradniki z odločilno besedo pri izvolitvi kana. Mohamed Amin-inak se je uspešno boril s separatistično mislečimi in svobode željnimi pokrajinskimi poglavarji, pri čemer je uporabil vodji Jomut-a in Čoudor-ja iz turkmenskih plemen kot pomembni sili na poti na oblast vrhovnega poglavarja. Leta 1804 Mohamed Aminov vnuk Eltuzar (1804–1806) postane kan in ustanovni oče dinastije Kungrad (1763-1920), ki je vladala [[Hivski kanat|Hivskemu kanatu]] do leta 1920. V času vladavine kana Mohameda Rahima (1806–1825) so bile gospodarsko nazadujoče in na pol neodvisne pokrajine združene v eno. Za obvladovanje države je kan Mohamed Rahim ustanovil in predsedoval vrhovnemu svetu najvišjih uradnikov, predstavnikov uzbekistanskih plemen. Mohamed Rahim je reformiral davčni sistem in uvedel [[Carina (dajatev)|carinsko]] službo. Zunanja trgovina je hitro rastla, začeli so kovati srebrne in zlate [[Kovanec|kovance]]. Mohamedov sin kan Allakuli razširi meje Kanata. Kan in njegovi [[vezir]]ji si lastijo veliko zemlje in vode in iz tega črpajo ogromne dobičke. V 19. stoletju je v Hivi cvetela zunanja trgovina z astrahanom, [[preproga]]mi in drugim blagom in to s [[Turčija|Turčijo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in drugimi državami. V poznem 19. stoletju je v Hivi živelo več etničnih skupin: [[Uzbeki]], [[Turkmenci]] in [[Karakalpaki]]. Populacija je znašala nekaj manj kot 800.000 ljudi. Leta 1864 je bil Mohamed Rahim II. (''Feruz'') razglašen za kana Hive. To je sovpadalo z rastjo [[Kapitalizem|kapitalizma]] v Rusiji, kar je Ruse sililo v zajetje novih ozemelj, da bi pridobili nove trge in vire surovin. V ta namen je Rusija začela ofenzivo proti Kokandu in Buharskemu kanatu. Kanat Hiva se je postopoma zmanjšal in bil vključen v ruski [[Turkestan]], ko je bila leta 1873, po več letih priprav, podpisan Gandimyanski sporazum o ruski okupaciji Hive (postane ruski [[protektorat]]). Ruska vlada je izvajala kolonialistično politiko v Hivskem kanatu. Neugoden položaj je Ruse privedel do političnega sodelovanja z lokalno [[Aristokracija|aristokracijo]] in celo dodelitvijo pravice kanu do [[Avtonomija|avtonomije]]. Prodiranje ruskega trgovinskega in industrijskega kapitala v Kanat je omogočilo, da je Hiva leta 1884 postala del ruskega carinskega območja, kar je pripomoglo k razvoju lokalnih proizvodnih sil. Zelo pomembna za regijo je bila izgradnja [[Železnica|železnice]] iz Turkestana, ki naj bi povezala gospodarsko pomembna področja med seboj. Domača obrt se je močno povečala. Hiva se je lahko pohvalila z okoli 60 obrtmi in njeno glavno mesto je bilo znano po zlatarjih, kovačih bakra, obdelovalcih lesa in kamna, usnjarjih, krojačih, itd. 2. desetletje 20. stoletja je bilo polno dramatičnih dogodkov. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], je bil Horezm kratkotrajna sovjetska ljudska republika (kasneje Horezm SSR), ki je bil sestavljen iz območja starega Hivskega kanata, preden je bil leta 1924 vključen v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Nekdanji Kanat se razdeli med novo Turkmensko SSR, Uzbeško SSR in Karakalpakstan ASSR (prvotno del Kazahstana ASSR kot Oblast Karakalpak). Večje zgodovinsko območje Horezma še naprej delijo. Severni Horezm postane Uzbeška SSR, leta 1925 pa njen zahodni del pripade Turkmenski SSR. Leta 1936 je severozahodni del pripadel Kazahstanski SSR. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 nastanejo nove države [[Uzbekistan]], [[Turkmenistan]] in [[Kazahstan]], južni Horezm pa je danes del Irana. Veliko starodavnih mest Horezma je trenutno v provinci Xorazm v Uzbekistanu. Danes ima območje, ki je bilo včasih kanat Horezm, mešano prebivalstvo Uzbekov, Karakalpakov, Turkmenov, Perzijcev, [[Tatari|Tatarov]] in Kazahstancev. == Arheološki in kulturni pomen == Hvarazm zavzema posebno mesto na seznamu vrednot univerzalnega pomena kot pomembno središče svetovne civilizacije in eno pomembnih središč na [[svilna pot|svilni poti]]. Med edinstvene vrednote svetovnega pomena spadajo arhitekturni spomeniki Hive, ki si je upravičeno prislužila naziv ''muzejsko mesto''. Podobo sodobne Hive v glavnem oblikuje arhitektura obdobja Hivskega kanata s konca 18. do začetka 20. stoletja. Vendar pa arheološka izkopavanja, ki potekajo tukaj, kažejo, da so na dnu številnih relativno 'mladih' ostankov stavb starodavne plasti, ki segajo v 3. in celo prejšnja stoletja pred našim štetjem. == Znamenitosti == Od 17. do 19. stoletja sta bili [[kultura]] in [[umetnost]] v Hivi na zelo visoki ravni. Obsežnost in lepota v tem času so se odražale v prelepih stavbah, [[palača]]h, [[mošeja]]h in [[medresa]]h ter zapletenih oblikah narejenih iz gline. [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]] je 12. decembra 1990 uvrstil staro mestno jedro Hive, [[Ičan Kala]] ({{lang-uz|Ichon Qola}}) na seznam svetovne dediščine. V celotni Ičan Kali je 6 mošej, 24 medres, štirje [[minaret]]i, 6 [[mavzolej]]ev, 2 palači, 3 [[karavanseraj]]i, 4 [[muzej]]i in več drugih javnih stavb. V Ičan Kali so med najpomembnejšimi stavbami: '''[[Mošeja Džuma, Hiva|Mošeja Džuma]]''' iz 10 st. z minaretom, ki predstavlja izjemno arhitekturno vrednost; po navedbah arabskega geografa Mukadasija, mošeja Džuma sega v 10. stoletju. Kasneje v 18. stoletju je bila obnovljena z denarjem, ki ga je [[donacija|doniral]] uradnik kan Abdurakhman Mekhtar. Mošeja je edinstvena struktura brez portalov, kupol, galerij in dvorišča. Vanjo je mogoče dostopati iz treh strani. Na severni strani ima 33 m visok minaret, najstarejši v Hivi, spodaj ima premer 6,5 m. V notranjosti je velika dvorana ki je podprta s 212 lesenimi stebri z majno odprtino na sredini. Ima s [[muqarnas|mukarnami]] napolnjeno molilno nišo in na njeni desni strani visi marmorna plošča s podrobnostmi o mošeji. Posebnega pomena so ročno izrezljana vrata in različno izrezljani stebri. Ti datirajo v leta 1316, 1517, 1788 leta 1789, so na površini 55m x 46 m in do 5 m visoki. Nedokončani minaret '''[[Kalta Minor]]''' (1851–55), v celoti okrašen z zelenimi in rumenimi ploščicami, stoji ob medresi kana Mohameda Amina. Ljudje ga imenujejo tudi ''Guyok minar'' ali 'zelen minaret'. Nedokončan naj bi ostal zato, ker je kan leta 1855 umrl. Če bi bil zgrajen v celoti, bi bil najvišji v muslimanskem svetu - 70 do 80 m. Danes je minaret visok 29 m, spodaj ima obseg 14,2 m. '''Minaret Islam Hodža''' iz leta 1910, ki leži ob medresi Islama Hodže in je visok 57,5 m, spodaj ima premer 9,5 m. Znotraj minareta je zavito stopnišče s 120 stopnicami. Na vrhu je izjemen razgled na mesto Hiva in okolico. '''Medresa kana Mohameda Amina Inaka''', zgrajena 1785 leta se nahaja nasproti zahodnemu vogalu palače Taš Hauli. V medresi je pokopan kanov sin Qutli Murad (Bala kan), ki je bil ubit v boju za prestol. Je pravokotne oblike z dimenzijami 25,5 m x 24 m. Ima dvorišče in javno dvorano na vhodnem delu ter niše s stebri ''guldast'' na vogalih. Danes je v zgradbi občinski urad. '''Medresa kana Mohameda Rahimona II.''', zgrajena leta 1871, v celoti končana 1876. Njegovo polno ime je kan Sayyid Muhammad Rahim Bakhadur (ljudje so ga klicali Madrimkan II.), ker je bil [[pesnik]] je dobil vzdevek ''Feruz''. Kan Mohamed Rahim je bil eden največjih v Hivi in zelo pomemben za celotno Srednjo Azijo. Medresa ima 76 študentskih sob v dveh nadstropjih okoli notranjih dvorišč. Glavno pročelje medrese je dvonadstropna stavba z visokim [[portal]]om. Pasaža je pokrita z osmimi kupolami in ima največje število kupol med medresami v Srednji Aziji. Medreso sestavljajo ''darskhana'', knjižnica, zimska in poletna mošeja. Za okras [[Timpanon (arhitektura)|timpanona]] je uporabljena [[majolika]], okrasne črte in tri četrt stebri na fasadi. Zidovi so iz [[terakota]] [[opeka|opeke]] z zelenimi črtami. Dimenzije: skupaj 62,5 m x 50 m; zunanje dvorišče 25 m x 50 m; notranje dvorišče 28,3 m x 28,8 m, darkshana: 5,4 , x 5,4 m. '''Medresa Islama Hodže''', zgrajena 1908, poleg katere stoji minaret istega imena. Gradnjo je financiral kan Isfandiyar, minister Islam Hodža. Okrašena je z glaziranimi ploščicami, ki sestavljajo slike mojstra Iš-Mohamed Khudajberdijeva. Medresa Islam Hodža je poseben arhitekturni kompleks, ki odraža vpliv časa in duha ustvarjalnosti etničnih obrti. Precej majhen labirint konstrukcij vključuje zapleten prostor s 42 študentskimi sobami (''hujras''), veliko dvorano s kupolami, z majoliko in kapniki okrašena niša ''[[mihrab]]'' in visok minaret. Arhitektovo mojstrstvo je mogoče videti na celotnem območju. Palača '''[[Konya Ark]]''' ({{lang-uz|Köhna Arh}}) zgrajena med 17. in 19. stoletjem predstavlja trdnjavsko palačo. Graditi jo je začel sin kana Anuša, kan Arang leta 1686 - 1688 in je bila sredi 18. stoletja, v času iranskih osvajanj, uničena. Leta 1804-1806 je novo stavbo postavil kan Iltuzar. Predstavljala je mesto v mestu. Vsebovala je: vrhovno [[sodišče]], tovarne [[smodnik]]a, skladišče [[Orožje|orožja]], urad za sprejeme, zimsko in poletno mošejo, [[harem]] (dogradil ga je šele kan Mohamed Rahim II.), [[kuhinja|kuhinje]], [[hlev]]e, sobe za stražarje, [[arena|areno]] za boje z ovni,... Trg pred palačo je služil za vojaške parade in prostor za treninge [[vojak]]ov. Tukaj je bil tudi poseben prostor za izvrševanje obsodb. Tudi ostale stavbe so veličastnih razsežnosti in enostavnih oblik in so izjemni primeri tipične [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], značilne za srednjo Azijo. <gallery> Slika:07 Ichan Kala (11a) Kalta minor.JPG|Nedokončan minaret Kalta Minor Slika:07 Ichan Kala (61) medresa.JPG|Medresa Mohameda Rahimona II. Slika:07 Ichan Kala (86) mošeja Juma Masjidi.JPG|Dvorana s stebri v mošeji Džuma Slika:07 Ichan Kala (163) minaret.JPG|Minaret pri medresi Islama Hodže Slika:07 Ichan Kala (100) muzej Tosh Hovli.JPG|Notranje dvorišče v medresi kana Mohameda Amina Inaka Slika:07 Ichan Kala (43) Konia Ark.JPG|Del notranjosti palače Kunya Ark </gallery> == Znameniti Hivčani == '''[[Al Hvarizmi]]''' (Abū ʿAbdallāh Muḥammad ibn Mūsā al-Khwārizmī)- rojen: okoli 780 v Hivi (Horezm, danes v Uzbekistanu), umrl: okoli 850 verjetno v Bagdadu (sedaj v Iraku). Al Hvarizmi je islamski [[matematik]] in [[astronom]], ki je pisal s hindujsko-arabskimi številkami in je bil med prvimi, ki je uporabil nič kot števko, uvedel je [[Decimalna vejica|decimalno vejico]],.... Beseda [[algoritem]] izhaja iz njegovega imena. Njegova matematična razprava ''Hisab al jabr w'al-muqabala'' je izvor besede [[algebra]] in velja kot prva knjiga, ki je opisovala algebro. Odkril je nov način za reševanje kvadratne [[Enačba|enačbe]], ki je bil tako priljubljen, da so se načela [[Matematika|matematike]] iz njegove knjige ''Al-Jabr'' uporabljala na evropskih [[univerza]]h vse do 16. stoletja. V Bagdadu je bil član ''[[Hiša modrosti|Hiše modrosti]]'', kjer se je z drugimi znanstveniki ukvarjal z [[aritmetika|aritmetiko]], algebro, [[geometrija|geometrijo]] ter prevajal iz [[Grščina|grščine]]. Napisal je razpravo o astronomiji in več knjig z astronomskimi tabelami. Šele ko so bile njegove knjige o astronomiji prevedene v [[Latinščina|latinščino]], je Zahod uvedel nove znanstvene koncepte v astronomijo. Velik prispevek je tudi njegovo delo o [[Geografija|geografij]]i. Al-Khwarizmi je spremenil [[Ptolemej]]eva stališča. Pod njegovim vodstvom je nastalo 70 geografskih del in prvi [[zemljevid]] znanega sveta (leta 830). Al-Khwarizmi je tudi prvi poskusil z merjenjem obsega zemlje. Njegova knjiga o geografiji je bila ''Kitab surat-al-Ard'' in je vsebovala tudi zemljevide. [[File:Mausoleo de Pakhlavan Makhmood - 02.jpg|thumb|250px|left|Mavzolej Mahmuda Pahlavana]] '''Pahlavan Mahmud''', zavetnik Hive, bil je tudi nadarjen [[pesnik]], [[filozof]], vojak, [[krznar]], poklicni [[rokoborec]] in [[zdravilec]]. V svojih pesmih je hvalil pogum, poštenost, človečnost. V svojih filozofskih teorijah je razvijal različna [[Etika|etična]] načela o pogumu in hrabrosti. Bil je eden od stebrov šole [[Sufizem|Sufizma]] ''Javonmardlik'' ('Pogum za mladino'), katere osnovna načela so bila velikodušnost, usmiljenje, skromnost in poslušnost [[Alah]]u. V Hivi ima svoj mavzolej, h kateremu hodijo ljudje molit in izrekat svoje prošnje. Kompleks mavzoleja, ki je najsvetejši prostor v Hivi, je danes sestavljen iz kupolaste meniške dvorane (''khanqah''), dvorišča in paviljona, letne mošeje, čitalnice, kuhinje in drugih pomožnih objektov. Zgrajen je bil v 17. stoletju in kasneje, do vključno 20. stoletja, večkrat dozidan. Notranjost mavzoleja Pahlavan Mahmuda je obložena z majolika ploščicami s tradicionalnimi podobami iz leta 1825, lesena vrata so čudovito izrezljana z vložkom iz bakra in slonovine. V tem mavzoleju imajo grobove tudi kan Mohamed Rahim I., kan Abdulgazi in Elbars II. Kompleks je eden izmed najboljših primerov srednjeveške arhitekture in eden od biserov v ogrlici zgodovinske in kulturne dediščine Hive. '''Šermuhamed Munis''' (1778-1829), uzbeški pesnik, [[pisatelj]], [[zgodovinar]] in [[prevajalec]]. Rodil se je v družini intelektualcev v Cele Kiyat v bližini mesta Hiva in bil dobro izobražen. Njegov oče - Emir Avaz-biy Mirabeau je pripadal uzbeški plemenski aristokraciji. Stric je bil tudi pesnik in zgodovinar Agakhi Mohamed Riza. Munis je avtor zgodovinskega dela, ''Vrt sreče'' (''Райский сад счастья''). Od leta 1800 je služboval na sodišču Hive pri kanu Avaz-inaku, Eltuzar-iju, Muhammad Rahimu I. kot sodni kronist in tajnik. Leta 1806 je po naročilu kan Eltuzara (1804–1806) začel pisati zgodovinsko delo ''Firdavsul-iqbol''. Delo je sestavljeno iz petih poglavij in predstavlja povzetek svetovne zgodovine in zgodovine Hive, vključno z obdobji Eltuzara in Mohamed Rahim I. (1806–1825). '''Agakhi''', pesnik in zgodovinar '''Šaĭkh Nazhmiddin Kubro''', pisatelj. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Vodnik po Khivi, RUZ Co Pablisher, Moscow, Russian Federation, 2001, več avtorjev == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Khiva|Hiva}} * [http://www.khiva.uz/ Turistični urad Hive ] * [http://www.sairamtourism.com/uzbekistan/pahlavan-mahmud-complex Pahlavanijev mavzolej ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120806075155/http://www.sairamtourism.com/uzbekistan/pahlavan-mahmud-complex |date=2012-08-06 }} * [http://www.bektour.uz/asia_city.php?id=2 Hiva, mesto muzej]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hiva| ]] [[Kategorija:Mesta v srednji Aziji]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] 0v0g2y9zosv9fll42cmnpp6pzfipp8p 0 190715 6764951 6738953 2026-10-13T22:48:56Z ~2026-44996-51 264415 /* Vloge v filmu in filmi o njem */ 6764951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba }}{{Zapomen|druge osebe|Dušan Jovanović (razločitev)}} '''Dušan Jovanović''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramatik]], [[režiser]], [[esejist]] [[Srbi|srbske]] narodnosti, *[[1. oktober]] [[1939]], [[Beograd]], † [[31. december]] [[2020]], Ljubljana. == Življenje == Rodil se je Emiliji in Ljubomirju Jovanoviću. Oče (rojen 1912) je bil skupaj z bratom dvojčkom Svetozarjem, starejšima sestrama Zoro in Darinko ter bratom Dušanom iz družine zakoncev Riste Jovanovića, Srba iz vasi Skulanovo pri Lipljanu na [[Kosovo|Kosovu]], in Ane Hrisafidu, Grkinje iz [[Atene|Aten]]. Njegova mati [[Emilija]] (rojena 1911; hrvaško-nemškega rodu), pa je bila hči Ferdinanda iz [[Osijek|Osijeka]] in Marije Zelenko. [[druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je pretežno prebil pri babici Ani. Njegova starša sta se ločila leta 1945, ko je bil star 6 let. Po ločitvi se je oče Ljubomir poročil s Slovenko in se s sinom leta 1953 preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], mama pa je ostala v [[Beograd|Beogradu]]. Oče se je v Sloveniji še dvakrat poročil in ločil. Dušan ima dve polsestri. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev in direktor [[Gledališče Pupilije Ferkeverk|Gledališča Pupilije Ferkeverk]], v okviru katerega je bila uprizorjena kultna predstava ''[[Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki]]''. Predstava je eksperiment možnosti in meja gledališča, novo oblikovanje razmerja med besedilom in uprizoritvijo. V začetku sedemdesetih let je bil soustanovitelj in direktor [[Eksperimentalno gledališče Glej|Eksperimentalnega gledališča Glej]], 1978 do 1985 pa je zasedal položaj umetniškega vodje [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] in v tej vlogi odločilno prispeval k razširitvi njegovega repertoarja na tudi na odraslo publiko in posledično njegovo širšo uveljavitev. Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je od leta 1989 dalje predaval gledališko režijo, od sredine 90. let kot redni profesor in mdr. vodil katedro za gledališko in radijsko režijo. Vodil je tudi delavnice dramskega pisanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in gledaliških festivalih, svoje pedagoške metode pa je strnil v priročniku ''Dramsko pisanje'' (2015). V življenju je režiral skoraj sto (preko 90) predstav. V letih 2005–2008 je predsedoval upravnemu odboru Prešernovega sklada. Iz prvega zakona z [[Vida Zei|Vido Zei]] je imel sina, lutkarja in režiserja [[Saša Jovanović|Sašo Jovanovića]], iz drugega z igralko [[Milena Zupančič|Mileno Zupančič]] pa hčer [[Maša Jovanović|Mašo Jovanović]]. == Dramski opus == Dramski [[opus]] avtorja sestavlja [[družbena kritika|družbenokritična]] dramatika, [[drama absurda]], [[ludizem|ludistična]], ironična dramatika ter intimne drame. '''Družbenokritična dramatika''' obravnava probleme družbe, oblasti in vojne. V to skupino spada drama ''[[Osvoboditev Skopja]]'', ki pripoveduje o koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] skozi perspektivo šestletnega dečka. Kaos in vojno zmedo prikazuje tudi jezik drame, ki ga dramski [[pripovedovalec]] označi za slovensko-makedonsko-srbsko spakedranščino. Sem sodijo tudi ''[[Karamazovi]]''. Drama prikazuje uničujoče posledice vojnega in povojnega (ideološkega) nasilja na družino. V simbolnem smislu je drama pripoved o tem, da se svet iz drobcev, na katere se je razletel, nikoli več ne da sestaviti, in v tem smislu je nadaljevanje ''[[Osvoboditev Skopja]]''. V to skupino uvrščamo tudi ''[[Balkanska trilogija]]'', ki jo sestavljajo drame ''[[Antigona]]'', ''[[Uganka korajže]]'', ''[[Kdo to poje Sizifa]]''. [[Trilogija]] prinaša avtorjevo reakcijo na tragična vojna dogajanja na ozemlju [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Vse tri drame so s preigravanjem klasičnih dramskih modelov, s prevzemanjem že obstoječih motivov, ki gradijo novo pomensko celoto, in z vračanjem k [[mit]]u, ki pa ne more razrešiti dilem sodobnega človeka, zavezane poetiki [[postmodernizem|postmodernizma]]. '''Absurdno, ludistično, ironično dramatiko''' predstavljata drami ''[[Znamke, nakar še Emilija]]'' ter ''[[Norci]]''. Prva je sestavljena iz mešanice različnih, ne le [[literarni žanr|literarnih žanrov]], celotna drama pa je [[absurdna drama|absurdno]]-[[parodija|parodična]] igra. Gre za model igre v igri, v katerem prihaja do nenehnih novih situacij, nobena od dramskih oseb pa nima ene same vloge. Drama Norci povezuje značilnosti drame absurda s [[satira|satiro]] in [[parodija|parodijo]], pomemben element teksta je [[ludizem]]. Drama je tudi [[družbena kritika|družbenokritična]], saj se na izrazito [[parodija|parodičen]] način dotika ideološkega temelja [[revolucija|revolucije]]. '''Intimni drami''' sta ''[[Zid, jezero]]'' in ''[[Eksibicionist]]''. Obe sta nastali na podlagi časopisnih novic. Prva prikazuje zakonca Lidijo in Rudija, ki ne zmoreta več skupnega življenja, zato si stanovanje pregradita na pol. Gre za simultano dogajanje v dveh prostorih. Besedilo je izpoved obeh dramskih oseb. Eksibicionist tematizira osamljenost in težave, ki jih povzročajo odtujeni medsebojni odnosi. Drama je zasnovana kot [[filmski scenarij]] in je bila najprej podpisana s [[psevdonim|psevdonimom]] O. J. Traven, šele tri leta po krstni uprizoritvi in dve leti po prejemu [[Grumova nagrada|Grumove nagrade]] za to delo se je avtor ob knjižni izdaji dela podpisal s pravim imenom. === Značilnosti === [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] trdi, da je Jovanović v slovenski dramatiki med prvimi uresničil zamisli čistega ali skrajnega [[modernizem|modernizma]], nazadnje pa je iz njega prešel v nove, bolj [[realizem|realistične]] ali deloma [[posmodernizem|postmodernistične]] zvrsti dramske umetnosti. Po zgledu [[Eugène Ionesco| Eugèna Ionesca]] in drugih avtorjev [[absurdna drama|absurdnega gledališča]] je na oder uvedel nelogične zgodbe, položaje in dialoge, vendar je že tu povezoval dramaturgijo [[absurdna drama|absurda]] s [[satira|satiro]] in [[parodija|parodijo]], pa tudi s temami politično angažiranega gledališča. Obenem je oblike [[absurdna drama|absurdnega gledališča]] povezoval z drugimi načini gledališkega [[modernizem|modernizma]], celo s "[[happening|happeningom]]", ki odpravlja meje med odrom in občinstvom. == Bibliografija == === Dramska dela === [[Slika:Dušan Jovanović, Znamke, nakar še Emilija …, Drama SNG v Ljubljani.jpg|thumb|right|250px|Uprizoritev drame ''[[Znamke, nakar še Emilija]]'' leta 1969, [[SNG Drama Ljubljana]]]] * ''[[Predstave ne bo]]'' (1963) {{COBISS|ID=10943798}} * ''[[Norci]]'' (revijalna objava 1968, knjižna izdaja 1970) {{COBISS|ID=6313985}} * ''[[Znamke, nakar še Emilija]]'' (revijalna objava 1969, knjižna izdaja 1970) {{COBISS|ID=6313217}} * ''[[Igrajte tumor v glavi in onesnaževanje zraka]]'' (revijalna objava 1971, knjižna izdaja 1972) {{COBISS|ID=7515137}} * ''[[Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo, svojega ne damo]]'' (revijalna objava 1972, knjižna izdaja 1981) {{COBISS|ID=12060417}} * ''[[Avtostop (Jovanović)|Avtostop]]'' (TV drama, 1973) {{COBISS|ID=26007553}} * ''[[Pogovor v maternici koroške Slovenke]]'' (prva zabeležena uprizoritev 1974) * ''[[Žrtve mode bum bum]]'' (1975) {{COBISS|ID=27899136}} * ''[[Sobota dopoldan]]'' (TV drama, 1976) {{COBISS|ID=14434866}} * ''[[Generacije]]'' (1977) {{COBISS|ID=12060417}} * ''[[Vojaška skrivnost (Jovanović)|Vojaška skrivnost]]: zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih'' (prva uprizoritev: [[SSG Trst]], 1983, knjižna izdaja 1991) {{COBISS|ID=2196059}} * ''[[Osvoboditev Skopja]]'' (revijalna objava 1977, knjižna izdaja 1981) {{COBISS|ID=12060417}} * 3 TV-igre (''Avtostop; Še vedno ga ljubim; Sobota dopoldan'') {{COBISS|ID=20702464}} (knjižna izdaja 1978) *''[[Karamazovi]]'' (prva uprizoritev 1980, knjižna izdaja 1981) {{COBISS|ID=12060417}} * ''[[Hladna vojna babice Mraz]] ''(prva zabeležena uprizoritev 1982) *''[[Sonce za dva]]'' (TV drama, 1987, scenarij) {{COBISS|ID=27899136}} * ''[[Viktor ali dan mladosti]]'': ''post meščanska drama v treh dejanjih: (jugo-improvizacija na temo "Victor ou les enfants au pouvoir" R. Vitraca)'' (prva uprizoritev 1989, knjižna izdaja 1991) {{COBISS|ID=27899136}} * ''[[Jasnovidka ali Dan mrtvih]]'' ''(pankrtska igra z žanrskimi motnjami)'' (prva uprizoritev 1989, knjižna izdaja 1988) {{COBISS|ID=107763}} * ''[[Zid, jezero]]'': ''celovečerna enodejanka'' (prva uprizoritev 1989, knjižna izdaja 1991: ''[[Zid, jezero in druge igre]]'' (''Žrtve mode bum bum; Vojaška skrivnost; Sonce za dva; Zid, jezero; Viktor ali dan mladosti; Don Juan na psu'' - 301 str.) {{COBISS|ID=27899136}} * ''[[Don Juan na psu]] ''(prva zabeležena uprizoritev 1990, knjižna izdaja 1990) {{COBISS|ID=214328064}} * ''[[Antigona (Jovanović)|Antigona]]'' ''(stavki iz enih glav za druga usta)'': [[radijska igra]] (prva uprizoritev 1996, knjižna izdaja 1997; vsebuje tudi prevod v franc.: ''Antigone: phrases de certaines têtes pour d'autres bouches: pièce radiophonique'' {{COBISS|ID=66810880}} * ''[[Uganka korajže]]: gledališki komad v treh stavkih: Pogum, Strah, Nekaj tretjega'' (prva uprizoritev 1994, knjižna izd. 1997) {{COBISS|ID=66810880}} * ''[[Kdo to poje Sizifa]]: glasbena drama v treh delih'' (prva uprizoritev 1997, knjižna izdaja 1997) * ''[[Balkanska trilogija]]: Antigona; Uganka korajže; Kdo to poje Sizifa'' (151 str.; spremna beseda [[Taras Kermauner]]) {{COBISS|ID=66810880}} * ''[[Karajan C/Klinika Kozarcky/Ekshibicionist|Karajan C]]'' (prva uprizoritev 1998, knjižna izdaja 2004) {{COBISS|ID=214328064}} * ''[[Tudi policaje tresejo, mar ne?]] ''(prva zabeležena uprizoritev 1998) * ''[[Karajan C/Klinika Kozarcky/Ekshibicionist|Klinika Kozarcky]]'' ''(alko-komedija)'' (prva uprizoritev 1999, knjižna izdaja 2004) {{COBISS|ID=214328064}} * ''[[Ekshibicionist]]'' (prva uprizoritev 2001, knjižna izdaja 2004) {{COBISS|ID=214328064}} (prvotno pod psevdonimom O. J. Traven) * ''Klinika Kozarcky'' (2003) * ''Karajan C; Klinika Kozarcky; Ekshibicionist'': drame (knjižna izdaja, 2004) *''Hlapci, Dogodek v mestu Gogi, Vrnitev Blažonovih, Vojaška skrivnost'' (2004) *''[[Spovedi]] ''(prva zabeležena uprizoritev 2009) *''Bobby in Boris: igra'' (2012) * ''[[Boris, Milena, Radko]]'' (prva uprizoritev 2013, knjižna izdaja 2013, elektronska 2015: ''Boris, Milena, Radko in druge igre'') {{COBISS|ID=271865856}} * ''Tumor v glavi! (Jovo na novo)'' (2017) * ''[[Zid, jezero]]: celovečerna enodejanka'' (2017) * ''Avto stop'' (2018, avtor) * ''Žrtve radia BUM BUM'' (2018, avtor besedila) * ''Otroci na oblasti /Power to the Children'' (2019) === Esejistika === (proti koncu 90. let dvajsetega stoletja se je uveljavil tudi kot kolumnist in esejist) * ''[[Paberki]]: spremna beseda [[Andrej Inkret]]'' (1996) {{COBISS|ID=63147264}} * ''[[Moški, ženska|Moški, ženska: Pisma]]'' (z [[Manca Košir|Manco Košir]], 2000; ponatis v ''Žepnicah'', MK, 2007) {{COBISS|ID=106247424}} * ''[[Sobotna knjiga]]'' (2005) {{COBISS|ID=218687488}} * ''[[Svet je drama]]'' (2007) {{COBISS|ID=233083904}} * ''[[Razodetja]]'' (2009) *''[[Na stara leta sem vzljubil svojo mamo]]'' (2018; spominsko-avtobiografski esej) === Poezija === * pesniška zbirka ''[[Nisem]]'' (2011) === Priročnik === * [[Dramsko pisanje|''Dramsko pisanje'']] (2015; spremna beseda [[Saša Pavček|Saša]] [[Saša Pavček|Pavček]]) === Antologija === * ''[[Proti toku: čitanka]]'' (250 str., izbor, ureditev in spremna beseda [[Matej Bogataj]], 2011) == Režije == * [[Friedrich Schiller]], ''Spletke in ljubezen'', MGL (1980) * [[Rudi Šeligo]], ''Ana'', Slovensko mladinsko gledališče in Centar za kulturno djelatnost Zagreb (1984) * [[Ivo Svetina]], ''Lepotica in zver'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana (1985) * Dušan Jovanović, ''Blodnje'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana (1986) * [[Ivan Cankar]], ''Za narodov blagor'', SSG Trst (1986) * [[William Shakespeare]], ''Tit Andronik'', Shakespearefest, Subotica (1986) * [[Rudi Šeligo]], ''Slovenska savna'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana (1987) * [[Branislav Nušić]], ''Sumljiva oseba'', SSG Trst (1987) * [[Primož Kozak]], ''Afera'', SSG Trst (1988) * [[Anton Pavlovič Čehov]], ''Striček Vanja'', SSG Trst (1988) * Dušan Jovanović, ''Zid, jezero'', SNG Drama Ljubljana (1989) * Dušan Jovanović, ''Don Juan na psu'', SNG Drama Ljubljana (1990) * [[Eugene O'Neill]], ''Dolgega dneva potovanje v noč'', SSG Trst (1991) * [[Sam Shepard]], ''Pokopani otrok'', PDG Nova Gorica (1992) * [[Luigi Pirandello]], ''Kaj je resnica'', MGL (1992) * [[William Shakespeare]], ''Kralj Lear'', koprodukcija Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in MGL (1992) * [[Brian Friel]], ''Ples v avgustu'', SNG Drama Ljubljana (1993) * [[Roger Vitrac]], ''Volkodlak'', PDG Nova Gorica (1993) * [[Jean Baptiste Poquelin Moliere]], ''Ljudomrznež'', PDG Nova Gorica (1994) * [[Anton Pavlovič Čehov]], ''Galeb'', Mestno gledališče ljubljansko (1994) * Dušan Jovanović, ''Kdo to poje Sizifa'', SNG Drama Ljubljana /1997) * [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ''Revizor'', SNG Drama Ljubljana (1997) * Dušan Jovanović, ''Klinika Kozarcky'', SSG Trst (1999) * [[Samuel Beckett]], ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana (2000) * [[William Shakespeare]], ''Romeo in Julija'', SNG Drama Ljubljana (2002) * [[Margaret Edson]],'' Um'', Drama SNG Maribor (2003) * [[Pierre de Marivaux]], ''Volilo'', Gledališče Koper (2003) * [[William Shakespeare]], ''Troilus in Kresida'', SLG Celje (2003) * [[David Edgar]], ''Oblika mize'', SNG Nova Gorica (2004) * [[William Shakespeare]], ''Julij Cezar'', MGL (2004) * [[Dale Wassermann]], ''Let nad kukavičjim gnezdom'', SLG Celje (2005) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]], ''Ana Karenina'', SNG Drama Ljubljana (2006) * [[Tennessee Williams]], ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', Drama SNG Maribor (2006) * [[Miroslav Krleža]], ''Gospoda Glembajevi'', SNG Nova Gorica (2006) * [[Jean Baptiste Poquelin Molière]], ''Tartuffe'', SNG Drama Ljubljana (2007) * [[Andrej Hieng]], ''Osvajalec'', SNG Drama Ljubljana (2008) * [[Branislav Nušić]], ''Gospa ministrica'', SNG Nova Gorica (2008) * Janez Janša, Dušan Jovanović, ''Spomenik G'' (Rekonstrukcija predstave EG Glej iz leta 1972), r. Janez Janša, Dušan Jovanović, Maska Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko (2009) * ''Spovedi'', avtorski projekt, [[Anton Podbevšek Teater]] (2009) * [[Ivor Martinić]], ''Drama o Mirjani in tistih okrog nje'', Mestno gledališče ljubljansko (2010) * [[Friedrich Dürrenmatt]], ''Obisk stare gospe'', SNG Nova Gorica (2010) * [[Evgen Car]], ''Štorklje umirajo'', Gledališče Koper (2011) * [[Ödön von Horváth]], ''Don Juan se vrne iz vojne'', MGL (2011) * Dušan Jovanović/ [[Mitja Čander]]/ [[Eva Mahkovic]], ''Bobby in Boris'', SNG Drama Ljubljana (2012) * Dušan Jovanović, [[Vesna Milek]], [[Svetlana Slapšak]], ''Krojači sveta'', SNG Nova Gorica (2012) * [[Igor Bojović]], ''Obuti mačkon'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] (2012) *Dušan Jovanović'', [[Boris, Milena, Radko]]'', SNG Drama Ljubljana ([[2013]]) === Vloge v filmu in filmi o njem === * ''Delanje Leara - dokumentarni film [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]]'' (1993) * ''Ne/znani oder - Premiere'' (1997) *''Šepet iz naslonjača'' (1997) *''Ne/znani oder'' : [[Pantomima, Um (Dušan Jovanović)|''Pantomima, Um'' ''(Dušan Jovanović)'']] gledališki TV-dokumentarec (2003) *''Quick View'' - študijski projekt (2005) *dokumentarni TV-film Slavka Hrena [[Gledališka žival : portret Dušana Jovanovića|''Gledališka žival'' '': portret Dušana Jovanovića'']] (2006) *film Jonasa Žnidaršiča ''[[Prepisani]]'' (2010) - nastopil v 2. epizodi spletne nadaljevanke kot Ciril Arko, najmlajši in najvplivnejši general JLA. *film Gorana Vojnoviča ''[[Piran - Pirano]]'' (epizodna vloga) *film M. Naberšnika ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (epizodna vloga) *film Matevža Luzarja ''[[Srečen za umret]]'' (2012) *film Klemna Dvornika [[Kruha in iger (film)|''Kruha in iger'']] (2012) (epizodna vloga) *film Mihe Knifica'': Štiri stvari, ki sem jih holel početi s tabo'' (2015) (epizodna vloga - pisatelj) *''Osvoboditev Skopja'' - makedonski dramski film po predlogi D. Jovanovića (režija Rade in Danilo Šerbedžija, 2016) *dokumentarni film Rajka Grlića in Matjaža Ivanišina ''[[Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba]]'' (2017) o predstavi ''Boris, Milena, Radko'' == Nagrade in priznanja == * posebna nagrada žirije na Bitefu (Beograd, 1972) *[[Borštnikova diploma]] za režijo (W. Gombrowicz Ivona, princesa Burgundije, SLG Celje) (1973) * [[Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana) (1975) * [[Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', SMG) (1975) * [[Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (R. Šeligo ''Čarovnica iz Zgornje Davče'', SLG Celje) (1978) *[[Nagrada Prešernovega sklada]] za režijo [[Kralj na Betajnovi|Kralja na Betajnovi]] v [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] (1979) * [[Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Kralj na Betajnovi'', MGL) (1979) * [[Grumova nagrada]] za najboljše novo izvirno besedilo ''Karamazovi'' (1980) * [[Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Schiller ''Spletka in ljubezen'', MGL) (1980) * [[Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Za narodov blagor'', SSG Trst) (1987) * [[Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Zid, jezero'', SNG Drama Ljubljana) (1989) *[[Prešernova nagrada]] za dramski in režijski opus v zadnjih letih (1990) * [[Grumova nagrada]] za najboljše novo izvirno besedilo ''Zid - jezero ''(1990) * [[Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Don Juan na psu'', SNG Drama Ljubljana) (1991) * [[Grumova nagrada]] za najboljše novo izvirno besedilo ''Antigona ''(1994) * [[Borštnikova nagrada]] za režijo (S. Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana) (2000) *[[Grumova nagrada]] za dramo ''Eksibicionist'' (psevdonim O . J. Traven) * [[Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (M. Proust/H. Pinter/D. Trevis ''Iskanje izgubljenega časa'', SNG Drama Ljubljana) (2004) * [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev ''Svet je drama ''(2008) * Zlati [[Red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge]] Republike Slovenije za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu (2009) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih dramatikov]] *[[seznam slovenskih režiserjev]] == Viri in o njem: == * Alamanah Svetovni dnevi slovenske literature; Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006. {{COBISS|ID=229449472}} * [[Silvija Borovnik]]: ''Slovenska dramatika v drugi polovici 20.stoletja''; Slovenska matica, 2005. {{COBISS|ID=221718272}} * Aleksandra Lutar Ivanc: ''Album slovenskih književnikov''; Mladinska knjiga, 2006. {{COBISS|ID=229674496}} * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]: ''Pregled slovenskega slovstva''; Državna založba Slovenije, 2001. {{COBISS|ID=115830016}} * [[Tomaž Toporišič]]: Dušan Jovanović in performativni obrat, ''Ranljivo telo teksta in odra'', Knjižnica MGL, 2007. {{COBISS|ID=232174592}} * Saša Heigl: Dušan Jovanović kot režiser lastnih dramskih besedil, 2000. * ''Dušan Jovanović – kulturni terorist: simpozij'' (zbornik simpozija o njem ob 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶 𝘿𝙪š𝙖𝙣 𝙅𝙤𝙫𝙖𝙣𝙤𝙫𝙞'''''ć''''' – 𝙠𝙪𝙡𝙩𝙪𝙧𝙣𝙞 𝙩𝙚𝙧𝙤𝙧𝙞𝙨𝙩 v Cankarjevem domu. 29. 1. 2025, ur. [[Diana Koloini]]), Slovenski gledališki inštitut, 2024. * [http://www.sigledal.org/geslo/Du%C5%A1an_Jovanovi%C4%87 Dušan Jovanović na sigledal.org] {{-}}{{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{GrumoviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jovanović, Dušan}} [[Kategorija:Dušan Jovanović|*]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] 7twraryrmw1uehhjsj9nrkyihbaechi 0 198256 6765015 6590128 2026-10-14T10:09:33Z ~2026-55179-95 267317 /* Uspešnice */ 6765015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Kingston | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Idrija]], [[Slovenija]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[reggae]], [[latino]] | Years_active = [[1994]]–danes | Label = [[Dallas Records|Dallas]], [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV SLO]], [[Menart Records|Menart]] | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> | Current_members = [[Reno Čibej]]<br />[[Zvone Tomac]]<br />[[Klemen Ogrizek]]<br />[[Dejan Dimec]]<br />[[Alex Mladenov]] | Past_members = [[Dare Kaurič]]<br />[[Miran Hvala]] (Mik)<br />[[Stanko Kovačič - Fish]] | image = }} '''Kingston''' je [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[glasbena skupina]] iz [[Idrija|Idrije]], ustanovljena leta 1994. Ime so si nadeli po glavnem mestu [[Jamajka|Jamajke]], [[Kingston, Jamajka|Kingstonu]]. Njihove pesmi iz različnih obdobij lahko uvrstimo v pop, [[reggae]] in latino glasbo. Prva pesem, ki so jo igrali, je bila »Sweat (A La La La La Long)« skupine [[Inner Circle]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.njena.si/vroce/zrelo_slave/14_let_v_klubu_tropikana/menu_id_40.html |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2014-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140427204753/http://njena.si/vroce/zrelo_slave/14_let_v_klubu_tropikana/menu_id_40.html |url-status=dead }}</ref> Prva pesem, ki so jo posneli, pa je bila »Ti si tu«, sicer priredba pesmi »Only you« skupine [[Yazoo (glasbena skupina)|Yazoo]]. Prvi TV-nastop so imeli v oddaji [[Poglej in zadeni]]. Leta 1996 so s skladbo »Ko bo padal dež« zmagali na festivalu Nova scena [[Melodije morja in sonca|MMS]], 1998 pa so zmagali na festivalu [[Melodije morja in sonca|MMS]] s pesmijo »Cela ulica nori«. Ta uspeh so ponovili leta 2002 s pesmijo ''Hotel modro nebo''. 31. decembra 2024 je skupino zapustil [[Dare Kaurič]].<ref>{{Navedi splet|title=Pretres v skupini Kingston: Odhaja pevec Dare Kaurič|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/pretres-v-skupini-kingston-odhaja-pevec-dare-kauric-651711|website=siol.net|accessdate=2025-01-16|language=sl}}</ref> Nadomestil ga je basist Alex Mladenov. ==Delovanje== ==Zasedba== * Reno Čibej — vokal, saksofon, akustična kitara * Zvone Tomac — klaviature, spremljevalni vokal, avtor glasbe, aranžer, producent * Klemen Ogrizek — bobni * Dejan Dimec — kitara, vokal * Alex Mladenov — bas, spremljevalni vokal ==Diskografija== ===Singli=== * Idrje, Idrje (1996) * Lunapark (2002) ===Albumi=== * ''Poglej stvari z druge strani'' (1995) * ''Daj povej! Daj povej!'' (1997) * ''[[Cela ulica nori]]'' (1998) # »Cela ulica nori« <small>(Zvone Tomac/Dare Kaurič/Zvone Tomac)</small> # »Bingo bango mango tango« <small>(D. Kaurič/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Plesati na soncu« (Ša la la) <small>(Z. Tomac/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Ko si mlad« <small>(Z. Tomac/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Le tebe rad imam« <small>(D. Kaurič/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Moderne sirene« <small>(Reno Čibej/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Mene luna nosi« <small>(D. Kaurič, Z. Tomac/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Kdo so ti ljudje?« <small>(D. Kaurič/D. Kaurič/Z. Tomac)</small> # »Dancing in the Sunshine« <small>(Z. Tomac/D. Kaurič, Miran Hvala/Z. Tomac)</small> # »Cela ulica nori« (unplugged) * ''Pazi na korake'' (1999) * ''Ko imaš vsega poln kufer'' (2002) * ''Republika banana'' (2003) * ''Hoplaža'' (2005) * ''Tropikana klub'' (2008) * ''V živo! Križanke'' (2010) ==Uspešnice== * Cela ulica nori * Mini bikini * Vzemi vse * Hotel modro nebo * Ko bo padal dež * Daj povej, daj povej * Bingo bango * Lunapark * Tam Tam * Ko sije luna na obalo * Izgubiva se v noč * Plesati na soncu * Mene luna nosi * Republika banana * Tri prste tekile * Bossa noga * Pusti soncu v srce * Non stop * Katarina niza bisere * Kocka je padla nate * Tropikana klub * Čist en mejhn radio * Mi delamo galamo * Danes je moj dan * Alle alle * To noč ne spimo == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4760391|Kingston}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] slkrx8re6asajg7yp2esua4fs5q9k40 0 200249 6764978 5772078 2026-10-13T23:58:49Z ~2026-44996-51 264415 6764978 wikitext text/x-wiki '''Lipuš''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Amanda Lipuš]], pevka zabavna glasbe ([[Oplotnica]]) *[[Cvetka Lipuš]] (*1966), pesnica *[[Gabriel Lipuš]] (*1965), [[pevec]], [[pevski pedagog]] in skladatelj * [[Dolores Lipuš]] (*1968), pevka zabavne glasbe * [[Florjan Lipuš]] (*1937), pisatelj in prevajalec * [[Lucija Črepinšek Lipuš]], fizičarka?, doc. FS UM * [[Marko Lipuš]] (*1974), fotograf, vizualni umetnik ==Glej tudi== * priimke [[Lipovš]], [[Lipuž]], [[Lipovž]], [[Lipovec (priimek)|Lipovec]], [[Lipovšek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lipuš}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 508dea5da9o2bl8fs2pltt9e8ie3nur 0 200756 6765020 6752710 2026-10-14T10:28:35Z BRIVC 267319 Spremenil sem napake in dodal nekaj nujnih informacij 6765020 wikitext text/x-wiki '''TV Poper''' je bila televizijska [[satira|satirična]] oddaja, ki je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] nastajala med letoma 1992 in 2003. Začela jo je ustvarjati zamejska kabaretna skupina Karst brothers (Boris Devetak, Marko Feri, Miran Košuta, Igor Malalan) na [[RTV Koper Capodistria|Televiziji Koper Capodistria]], predvajali pa so jo tudi na osrednji Televiziji Slovenija. Ogrodje oddaje sta postavila [[Boris Kobal|Boris Devetak]] in [[Sergej Verč|Miran Košuta]], leto kasneje sta se skupini pridružila še Boris Kobal in Sergej Verč, zamejska gledališka režiserja, kulturna ustvarjalca in humorista iz kroga [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča v Trstu]], sčasoma pa se je zasedba razširila.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=TV Poper - Alora pridem več k'sno|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/tv-poper-alora-pridem-vec-ksno-353450|website=siol.net|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Zasnova in liki == Dramaturška zasnova oddaje je bila preprosta: humoristična poročila z raznimi dopisniki, med katerimi je izstopal Janez Belina (Inacio Bintchende), humorni oglasi in reklame ter hudomušni songi in skeči. Vmes pa je uglajeni TV-voditelj (Sergej Verč), po vzoru [[Sandi Čolnik|Sandija Čolnika]], v studiu ali po telefonu zastavljal spoštljiva, vendar naivna vprašanja gostom, ki jih je upodabljal Boris Kobal. Značilen je bil njun dvogovor v vsakokratni špici oddaje, ki se je glasil: »Oprosti, kej sem pršu prezgodaj?« – »Ne.« – »Alora pridem več k'sno!«<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=“Alora pridem več ksno!”|url=https://primorske.svet24.si/kultura/alora-pridem-vec-ksno|website=primorske.svet24.si|date=2018-02-01|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> Avtorja tega dialoga sta bila [[Boris Devetak]] in Boris Kobal. Ob koncu je ekipa vodila zelo posrečen kviz, na katerega se je odzvalo veliko število gledalk in gledalcev. Prvotni in najbolj priljubljeni Kobalovi liki so bili gospod Justinčič ([[parodija]] po [[Jurij Gustinčič|Juriju Gustinčiču]]), pesnik Zlobec (po [[Ciril Zlobec|Cirilu Zlobcu]]), zgodovinar Pirhovec (po [[Jože Pirjevec|Jožetu Pirjevcu]]), učiteljica Pizziga, športnik Vižintin, župnik gospod Senica, kantavtor Srečko, agronom Vrabec in drugi. Skozi like in dialoge sta avtorja združevala humor, kritiki družbenega in političnaga dogajanja ter provokacije. Veliko pozornost je vzbujala vloga gospoda Senice, podeželskega duhovnika, ki je karikiral negativne lastnosti duhovščine, od kopičenja bogastva do zlorabe svojega poklica za dosego posvetnih ciljev, ki jih lik v teoriji zavrača in obsoja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Parodija in satira v Radiu Ga-ga, diplomska naloga|last=Leskovšek|first=Ana|publisher=FF UL|year=2016|page=12}}</ref> Sčasoma so se skupini pridružili še Ivo Godnič, [[Sašo Hribar]], [[Gojmir Lešnjak-Gojc]], [[Nataša Tič Ralijan]], [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi splet|title=Politika je tragikomedija!|url=https://www.metropolitan.si/novice/politika-je-tragikomedija/|website=Metropolitan.si|date=2008-03-13|accessdate=2026-04-21|language=sl-SI}}</ref> Nataša Živkovič, Andrej Karoli in drugi.<ref name=":0" /> Za besedila sta skrbela Boris Devetak in [[Miran Košuta]].<ref name=":0" /> == Kritični odzivi == Oddaja je večkrat sprožala nejevoljo in proteste upodobljenih politikov in družbenih veljakov, večkrat tudi slabe ocene medijskih kritikov. [[Boris Vezjak]] je denimo zapisal, da celotna oddaja TV Poper boleha za istim sindromom, in sicer plitkostjo, neduhovitostjo in priitivizmom.<ref>{{Navedi splet|title=Satira in njena všečnost|url=https://vezjak.com/2015/01/11/satira-in-njena-vsecnost/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2015-01-11|accessdate=2026-04-21|language=en-GB|first=Boris|last=Vezjak}}</ref> »Satira je učinkovit način spopadanja z absurdnostjo in pomanjkljivostmi sistema, ne glede na politično usmeritev. Satira ne more ostati politično neopredeljena. To je tista kuga in rakrana današnje satire, ki želi biti dopadljiva vsem, politično korektna, to je največji smrtni greh,« je na kritike glede oddaje TV Poper odgovarjal Boris Kobal.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenci imamo težavo s samoironijo. Postavimo pod vprašaj vse okoli nas, le sebe ne."|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenci-imamo-tezavo-s-samoironijo-postavimo-pod-vprasaj-vse-okoli-nas-le-sebe-ne/732830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=Nataša Žunić, Televizija|last=Slovenija}}</ref> Igor Malalan pa je kasneje, ko je satiričen žanr na TV Slovenija začasno zamrl, dejal: »Politiki so pač tisti, ki dajo povod za to, da se rojeva kabaret. Za TV Poper je TV Slovenija dobila odlično zamenjavo, ki je ne stane nič. Eno, dve ali tri ure prenosa v živo iz Državnega zbora - tudi to je satira.«<ref>{{Navedi splet|title=Politika, gnus, vstaja, pesem, strah in pogum|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/politika,-gnus,-vstaja,-pesem,-strah-in-pogum|website=primorske.svet24.si|date=2014-01-03|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Poprovo življenje po izteku TV-oddaje == Ustvarjalci oddaje so izbor najboljših upodobitev do leta 1999 izdali na zvočni kaseti ''Alora pridem več k'sno'' {{COBISS|124846848}}. Leta 2016 so stekli pogovori o vnovični produkciji oddaje na TV Slovenija, a se je po besedah Borisa Devetaka zataknilo že pri naslovu, s katerim se v pristojnem uredništvu niso strinjali (''TV Poper - vrnitev odpisanih'').<ref>{{Citat|title=MIDVA : Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/odprto-za-srecanja/106615882/175165061?fbclid=IwY2xjawRUReNleHRuA2FlbQIxMABicmlkETFQd0FTQ2pHamJuWHdNcHc5c3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHvMRVrR60uq9-9cqtZPv6MxObzFJnS9lgB5dZAzYF-qLi0I-FvJo-CmNGeOj_aem_tfKIX_TN0pN1lonpmx7h8Q|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Leta 2021 je spletno premiero doživela predstava v šestih delih z naslovom ''Radio Poper: vrnitev izbrisanih'' v izvedbi Borisa Kobala, Borisa Devetaka in drugimi.<ref>{{Navedi splet|title=Kobal se po umiku iz javnosti vrača v enkratni predstavi z liki TV Popra|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-04-21|language=sl|archive-date=2025-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250917120049/https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Kobal: To ni moj &raquo;comeback&laquo;|url=https://www.delo.si/nedelo/boris-kobal-to-ni-moj-comeback|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrača se legenda|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/vraca-se-legenda|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Satirične televizijske oddaje]] 7wkkav18zihyptaq3q8vh4au9aa05np 0 203346 6764880 6583795 2026-10-13T17:48:14Z ~2026-55087-46 267289 /* Viri */ 6764880 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Škorpijon}} {{Taksonomka | fossil_range = [[silur]] – recentno | name = Ščipalci | image = Centruroides suffusus 1.jpg | image_width = 220px | image_caption = ''Centruroides vittatus'', [[Mehika]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | subphylum = [[Chelicerata]] (pipalkarji) | classis = [[Arachnida]] (pajkovci) | ordo = '''Scorpiones''' | ordo_authority = [[Carl Ludwig Koch|C.L. Koch]], 1837 | subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|Družine]]<ref name="Fet2000">Fet V. s sod. (2000). ''Catalog of the Scorpions of the World (1758–1998)''. The New York Entomological Society, New York. ISBN 0-913424-24-2</ref> | subdivision= * [[Bothriuridae]] <small>Simon, 1880</small> * [[Buthidae]] <small>C.L. Koch, 1837</small> * [[Caraboctonidae]] <small>Kraepelin, 1905</small> * [[Chactidae]] <small>Pocock, 1893</small> * [[Chaerilidae]] <small>Pocock, 1893</small> * [[Euscorpiidae]] <small>Laurie, 1896</small> * [[Hemiscorpiidae]] <small>Pocock, 1893</small> * [[Iuridae]] <small>Thorell, 1876</small> * [[Microcharmidae]] <small>Lourenço, 1996</small> * [[Pseudochactidae]] <small>Gromov, 1998</small> * [[Scorpionidae]] <small>[[Pierre André Latreille|Latreille]], 1802</small> * [[Superstitioniidae]] <small>Stahnke, 1940</small> * [[Vaejovidae]] <small>Thorell, 1876</small> }} '''Ščipalci''' ali '''škorpijoni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Scorpiones''') so [[red (biologija)|red]] [[členonožci|členonožcev]], ki jih natančneje uvrščamo med [[pajkovci|pajkovce]], vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]]. Znani so predvsem po svojem [[strupnik]]u, ki ga uporabljajo za lov in obrambo, pri kateri lahko boleče pičijo tudi človeka. Čeprav velika večina ni življenjsko nevarna človeku, jih obravnavamo kot nadlogo, saj se pogosto zadržujejo v človeških bivališčih. Beseda škorpijon izhaja iz {{jezik-el2|σκορπιός|label=[[starogrško|starogrškega]]|translit=skorpios}}, ki prav tako označuje ščipalca.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2395171 Skorpios], Liddell H.G. & Scott R. ''A Greek-English Lexicon''. Perseus</ref> == Telesna zgradba == [[Slika:Scorpion anatomy.png|thumb|left|200px|Morfološke značilnosti: '''1''': prosoma (glavoprsje), '''2''': mezosoma (sestavljen iz 7 členov), '''3''': metasoma (»repasti del«), '''4''': pogačica (patela) in stegence (femur), '''5''': hodilna noga, '''6''': pipalka (»kratki ščipalnici«), '''7''': pedipalp (»škorpijonove klešče«), '''8''': stopalce (tarzus), '''9''': golence (tibija), '''10''': končni člen metasome s strpeno bodico, '''11''': anus, '''12''': hodilna noga]] So razmeroma veliki členonožci, največji dosežejo do 18 cm v dolžino, večina pa meri manj kot 10 cm (vključno z repom). Imajo trd [[zunanji skelet]] in sploščeno telo, ki jim omogoča skrivanje pod kamni in v podobnih ozkih odprtinah. Kot pri ostalih pajkovcih je telo ščipalcev razdeljeno na dva dela, [[prosoma|prosomo]] (glavoprsje) in [[zadek]]. Slednji je prav tako dvodelen, zadnji del tvori razmeroma dolg rep, ki se končuje s strupnikom. Iz glavoprsja izraščajo okončine, od spredaj nazaj par majhnih, kleščastih [[pipalka|pipalk]] (''helicer''), par močno povečanih in prav tako kleščastih [[pedipalp]]ov ter štirje pari nog. Pedipalpi so tisti, ki jih navadno označujemo za »škorpijonove klešče« in po njih najzanesljiveje ločimo ščipalce od vseh drugih pajkovcev. Na vrhu glavoprsja je v sredini dvignjen del, kjer se nahajajo velike oči, ščipalci pa imajo tudi dva do pet parov majhnih [[očesce|očesc]] na grebenu ob strani glavoprsja blizu sprednjega roba telesa. Sprednji del zadka gradi sedem členov. Na trebušni strani prvega je genitalna odprtina, ki jo zakriva parni pokrovček (''operkulum''), za njo pa iz drugega člena izrašča par [[čutilo|čutilnih]] okončinc, ki ju označujemo z besedo ''pektin''. Pektina sta glavniku podobni strukturi, ki izraščata iz sredine navzven in sta prav tako posebnost ščipalcev. Na trebušni strani členov od tretjega do sedmega so parne dihalne odprtine (''spirakli''). Preostalih pet členov zadka je ozkih in tvorijo rep. Na spodnji strani zadnjega je [[anus|analna odprtina]], za njo pa je nanj pritrjen strupnik, ki je preobražen [[telzon]]. Ta je kroglaste oblike z ostrim želom, ki ima kanal za vbrizgavanje strupa. == Življenje == [[Slika:Scorpionwithyoung.JPG|thumb|left|220px|Samica vrste ''Compsobuthus werneri'' z mladiči]] Večinoma se razmnožujejo [[spolno razmnoževanje|spolno]], pri redkih vrstah pa je znan tudi pojav [[partenogeneza|partenogeneze]]. V obdobju [[parjenje|parjenja]] samci aktivno iščejo samice. Ko samec najde samico, pričneta z zapletenim svatbenim ritualom, kjer iztegneta zadke visoko v zrak in krožita drug okrog drugega. Pri nekaterih vrstah dvori le samec s pozibavanjem telesa. Po dvorjenju samec zagrabi samico s kleščami in skupaj nato nekaj časa hodita naprej in nazaj (»promenada«). To [[vedenje]] služi iskanju primernega mesta za odlaganje [[spermatofor]]a in lahko traja od deset minut do več ur. Oploditev je [[zunanja oploditev|zunanja]]. Ko samec zazna ustrezno podlago, pritrdi nanjo spermatofor, nato pa usmeri samico nadenj. Ko ta zadene spermatofor s svojimi [[genitalije|genitalijami]], se [[semenčica|semenčice]] sprostijo vanjo. Večkrat se zgodi, da po parjenju samica požre samca. Vsi ščipalci so [[živorodnost|živorodni]] - [[jajce|jajčeca]] dozorevajo v materinem telesu in izležejo se živi mladiči. Samica izleže od enega do 95 mladičev (odvisno od vrste), ki so zelo drobni in nebogljeni. Takoj splezajo na materin hrbet, kjer ostanejo do prve [[levitev|levitve]], ki nastopi po enem do štirih tednih. Po tistem se osamosvojijo. Spolno zrelost dosežejo v šestih mesecih do šestih letih. Nekateri ščipalci dosežejo starost tudi do 25 let. == Ekologija == [[Slika:Asian forest scorpion in Khao Yai National Park.JPG|thumb|200px|Azijski gozdni ščipalec (''Heterometrus laoticus'') v svarilni drži]] V splošnem so nočno aktivne živali, ki čez dan mirujejo skriti v špranjah pod kamni, [[lubje]]m in podobnih hladnih mestih. Ponoči prilezejo iz svojih skrivališč in lovijo svoj plen - [[žuželke]] (npr. [[ščurki|ščurke]] in [[hrošči|hrošče]]), [[pajki|pajke]], [[stonoge]] in druge [[členonožci|členonožce]]. Plen zaznajo s [[čutilo|čutili]], občutljivimi na [[vibracija|vibracije]]. Glede na strategijo lova najdemo med njimi tako lovce iz zasede kot aktivne zalezovalce plena. Svoj strup uporabljajo da omrtvičijo plen, nato pa vanj izločijo prebavne [[encim]]e, ki utekočinijo [[tkivo|tkiva]]. Večina vrst živi v vlažnih delih sveta, kjer temperatura niha med 20&nbsp;°C in 37&nbsp;°C, nekatere pa preživijo tudi v suhih in vročih [[puščava]]h ali visoko v gorah, kjer pade temperatura pozimi do −25&nbsp;°C (taki so predstavniki rodu ''Euscorpiops'' s [[Himalaja|Himalaje]]). Najpomembnejši vzrok smrtnosti so [[vretenčarji|vretenčarski]] [[plenilec|plenilci]], med njimi [[glodavci]], [[ptiči]] in [[kače]], vendar tudi [[kanibalizem]] ni redek pojav. === Pomen za človeka === Ljudje imajo do ščipalcev večinoma negativen odnos, saj se dogaja, da v obrambi [[pik škorpijona|pičijo]] tudi človeka. Njihov strup je hitro delujoč in povzroči bolečo oteklino, podobno kot pri piku [[čebele]]. Le okrog 25 vrst, večinoma iz družine [[debelorepi|debelorepov]] (Buthidae), je življenjsko nevarnih odraslemu človeku. Največ žrtev pikov ščipalcev je med otroci in starejšimi, nekateri ljudje pa so na strup tudi [[alergija|alergični]]. Večina človeških žrtev je posledica pika ščipalca vrste ''Androctonus australis'', ki živi v [[severna Afrika|severni Afriki]], vendar za najnevarnejšega ščipalca velja ''[[Leiurus quinquestriatus]]'', ki živi od severne Afrike do [[srednji vzhod|srednjega vzhoda]]. Ta je mnogo agresivnejši, a tudi mnogo redkejši in je verjetnost za stik manjša. == Evolucija == [[Fosil]]ni zapis ščipalcev sega v preteklost do [[silur]]ja pred okoli 430 milijoni let, s čimer so najstarejši znani kopenski členonožci. Vendar pa so prvi ščipalci verjetno živeli v vodi, saj so imeli [[škrge]]. Na kopnem so se pojavili v zgodnjem [[karbon]]u, nekateri od takratnih ščipalcev so v dolžino merili skoraj en meter. Danes živeči ščipalci so ohranili mnogo primitivnih oz. izvornih lastnosti, kot je recimo dvodelen zadek. Razvili naj bi se iz danes izumrlega reda [[Eurypterida]] (t. i. »morskih škorpijonov«), ki jih tradicionalno uvrščamo v [[razred (biologija)|razred]] [[praskrluparji|praskrluparjev]]. Če to drži, je red Eurypterida, s tem pa tudi razred praskrluparjev, [[parafilija|parafiletski]] in v sodobni [[filogenija|filogenetski]] [[taksonomija|taksonomiji]] neveljaven. == Sistematika == Danes poznamo okrog 2.000 živečih vrst ščipalcev, ki jih razvrščamo v 13 [[družina (biologija)|družin]]. Največja družina je [[Buthidae]], ki šteje okrog 600 vrst.<ref name="Fet2000"/> === Ščipalci v Sloveniji === V [[Slovenija|Sloveniji]] živijo štiri vrste ščipalcev, vse pripadajo [[rod (biologija)|rodu]] ''Euscorpius''. Najbolj razširjen je [[slovenski ščipalec]] (''Euscorpius gamma''), ki je bil kot samostojna vrsta opisan leta 2000 s tipskega nahajališča v bližini [[Koper|Kopra]]. Živi po vsej Sloveniji in v sosednjih državah blizu meje. Poleg njega živijo tu še [[gozdni ščipalec]] (''E. germanus''), [[navadni ščipalec]] (''E. tergestinus'') in [[italijanski ščipalec]] (''E. italicus''). Nobena od teh vrst ni nevarna človeku. == Glej tudi == * [[Škorpijonov pik]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Jackman, J.A. [http://insects.tamu.edu/extension/bulletins/l-1678.html Scorpions]. Texas Agricultural Extension Service, The Texas A & M University System. * {{navedi knjigo |author1=Ruppert, Edward E. |author2=Barnes, Robert D. |year=1994 |title=Invertebrate Zoology |edition=6|publisher=South Melbourne (Australia) [etc.] : Brooks/Cole, Thomson learning, cop. |isbn=0-03-026668-8 |cobiss=35352833 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Scorpiones}} {{Wikivrste|Scorpiones}} ;{{ikona en}} * Fact Sheet: [http://www.amonline.net.au/factsheets/scorpions.htm Scorpions]. Australian Museum Online. * {{ITIS|ID=82713|taxon=Scorpiones}} [[Kategorija:Pajkovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]] [[Kategorija:Ščipalci|*]] {{normativna kontrola}} 0xyy6nw1hg0o2bexm5s0mx23lxiguzd 0 210047 6764715 6500098 2026-10-13T11:59:09Z A09 188929 pnp 6764715 wikitext text/x-wiki ‎ {{Infopolje Oseba |name = Louis Antoine de Bougainville |birth_name = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |death_cause = |resting_place = |resting_place_coordinates = |residence = |nationality = [[Francozi|Francoz]] |other_names = |known_for = |education = |employer = |occupation = |home_town = |title = |salary = |networth = |height = |weight = |term = |predecessor = |successor = |party = |boards = |religion = |spouse = |partner = |children = |parents = |relatives = |signature = <!-- WD --> |website = |footnotes = }} '''Louis-Antoine, comte de Bougainville''', [[francozi|francoski]] [[admiral]], [[raziskovalec]] in pomorščak, * [[12. november]] [[1729]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[31. avgust]] [[1811]], Pariz. Sodobnik britanskega raziskovalca Jamesa Cooka je sodeloval v sedemletni vojni v Severni Ameriki in ameriški revolucionarni vojni proti Veliki Britaniji. Bougainville je zaslovel s svojimi odpravami, ko je med letoma 1766 in 1769 vodil prvo uspešno francosko odpravo, ki je obplula [[Zemlja|Zemljo]]. Po njem se imenuje [[Bougainvillov otok]], največji otok [[Salomonovo otočje|Salomonovega otočja]], rastlina [[bugenvileja]] (''Bougainvillea'') ter trinajst različnih francoskih [[ladja|ladij]]. Bil je med ustanovnimi člani [[Urad za dolžine|Urada za dolžine]] (''Bureau des longitudes'') leta 1795. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Bougainville, Louis Antoine}} [[Kategorija:Francoski admirali]] [[Kategorija:Admirali Francoske vojne mornarice]] [[Kategorija:Francoski raziskovalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali otok]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali rastlino]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Veterani sedemletne vojne]] [[Kategorija:Veterani ameriške osamosvojitvene vojne]] cilwnimrsyj11nuhgoelwtmscaruzbx 0 217610 6764782 6757876 2026-10-13T15:28:59Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764782 wikitext text/x-wiki '''Diferenciálna enáčba''' je v [[matematika|matematiki]] [[enačba]] neznane [[funkcija|funkcije]] ene ali več [[spremenljivka|spremenljivk]], ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi [[odvod]]i. Diferencialne enačbe so poleg matematike pomembne na različnih področjih, na primer v [[tehnika|tehniki]], [[fizika|fiziki]], [[kemija|kemiji]], [[astronomija|astronomiji]], [[biologija|biologiji]] ali [[ekonomija|ekonomiji]]. Pojavljajo se v [[znanost]]i in [[tehnologija|tehnologiji]], kadar je znana ali predpostavljena deterministična povezava med nekaterimi zvezno spremenljivimi [[količina]]mi, opisanimi s funkcijami, in njihovimi hitrostmi sprememb, izraženimi z odvodi. [[Slika:Airflow-Obstructed-Duct.png|thumb|right|250px|Ponazoritev [[laminarni tok|laminarnega]] [[zrak|zračnega]] [[snovni tok|toka]] čez oviro v [[cev]]i v [[matematični model|modelu]] s pomočjo [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]], [[množica|množice]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]].]] [[Slika:Elmer-pump-heatequation.png|thumb|right|250px|Predstavitev [[prevajanje toplote|prenosa toplote]] v ohišju črpalke z rešitvijo [[difuzijska enačba|enačbe prevajanja toplote]] in s pomočjo [[metoda končnih elementov|MKE]]. [[Toplota]] nastaja znotraj ohišja, na meji pa se njena velikost zmanjšuje, kar omogoča [[toplotno ravnovesje|toplotno ravnovesno stanje]] porazdelitve [[temperatura|temperature]].]] V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] se [[gibanje]] [[telo (fizika)|telesa]] [[čas]]ovno opiše z njegovo lego in [[hitrost]]jo. [[Newtonovi zakoni gibanja]] omogočajo povezavo med lego, hitrostjo, [[pospešek|pospeškom]] in različnimi [[sila]]mi, ki delujejo na telo, in izražajo to povezavo v obliki diferencialne enačbe za neznano lego telesa kot funkcijo časa. V mnogo primerih se lahko to diferencialno enačbo reši eksplicitno, kar vodi do zakona o gibanju. Zgled modeliranja problema iz stvarnega sveta je določitev hitrost [[prosti pad|padanja]] [[krogla|krogle]] skozi [[zrak]] ob upoštevanju [[gravitacija|gravitacije]] in [[zračni upor|zračnega upora]]. Pospešek krogle proti tlom je [[težni pospešek]] zmanjšan za pojemanje zaradi zračnega upora. Gravitacija je konstantna, zračni upor pa je sorazmeren s hitrostjo krogle. To pomeni da je pospešek krogle, ki je odvod njene hitrosti, odvisen od hitrosti. Iskanje hitrosti kot funkcije časa zahteva rešitev diferencialne enačbe. Diferencialne enačbe se matematično raziskujejo z več različnih zornih kotov. Pri tem so najbolj pomembne njihove rešitve, funkcije za katero enačbe veljajo. Rešitve z eksplicitnimi zvezami obstajajo le za najpreprostejše diferencialne enačbe. Mnogo značilnosti rešitev dane diferencialne enačbe se lahko določi brez da bi se poiskalo njeno točno obliko. Če za rešitev sklenjena [[formula]] ne obstaja, se lahko dobi rešitev z numeričnim približkom s pomočjo [[računalnik]]a. [[teorija dinamičnih sistemov|Teorija]] [[dinamični sistem|dinamičnih sistemov]] poudarja kakovostno analizo sistemov, ki jih opisujejo diferencialne enačbe, razvili pa so mnogo [[numerična metoda|numeričnih metod]] za določevanje rešitev z dano stopnjo [[točnost]]i. == Smeri raziskovanja == Raziskovanje diferencialnih enačb je široko področje v [[čista matematika|čisti]] in [[uporabna matematika|uporabni matematiki]], fiziki in tehniki. Vse te discipline se ukvarjajo z značilnostmi različnih diferencialnih enačb. Čista matematika se osredotoča na obstoj in edinstvenost [[rešitev enačbe|rešitev]], uporabna matematika pa poudarja razloge za rabo metod s približnimi rešitvami. Z diferencialnimi enačbami se modelirajo praktično vsi fizikalni, tehnični ali biološki procesi, od gibanj v [[nebesna mehanika|nebesni mehaniki]] do konstruiranja [[most]]ov ali medsebojnih vplivov med [[nevron]]i. Diferencialne enačbe, ki se uporabljajo pri reševanju problemov iz stvarnega življenja, niso nujno neposredno rešljive – nimajo sklenjenih rešitev. Namesto sklenjenih se lahko vzamejo približne [[numerične navadne diferencialne enačbe|numerične rešitve]]. Raziskujejo se tudi [[šibka rešitev|posplošene rešitve]] (na podlagi [[šibki odvod|šibkih odvodov]]), vrsta rešitev, ki niso nujno povsod odvedljive. Ta razširitev je velikokrat potrebna za obstoj rešitve in je tudi posledica bolj fizikalno smiselnih značilnosti ali rešitev, kot na primer možna prisotnost udarov za enačbe [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba|hiperboličnega tipa]]. Raziskovanje [[stabilnost]]i rešitev diferencialnih enačbe obravnava [[teorija stabilnosti]]. == Izrazje == Teorija diferencialnih enačb je zelo razvita, metode, ki se uporabljajo za njihovo reševanje, pa se precej razlikujejo, kar je odvisno od vrste enačbe. * [[navadna diferencialna enačba]] (NDE) je diferencialna enačba v kateri je neznana funkcija (oziroma '''odvisna spremenljivka''') funkcija ene neodvisne spremenljivke. V najpreprostejši obliki je neznana funkcija [[skalar]]na funkcija z [[realno število|realnimi]] ali [[kompleksno število|kompleksnimi]] vrednostmi, še bolj splošno pa ima lahko [[vektor (matematika)|vektorske]] ali [[matrika|matrične]] vrednosti – to odgovarja upoštevanju sistema navadnih diferencialnih enačb za eno funkcijo. Navadne diferencialne enačbe se še naprej razvrščajo glede na '''red''' najvišjega odvoda odvisne spremenljivke, ki nastopa v enačbi. : Enačba: :: <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u}{\mathrm{d}x^{2}} + x^{3} + xu = 0 \!\, </math> : je enačba 2. reda. Najpomembnejše vrste v uporabi so diferencialne enačbe 1. in 2. reda. Razlikujejo se tudi diferencialne enačbe eksplicitno rešljive glede na najvišji odvod in v implicitni obliki. * [[parcialna diferencialna enačba]] (PDE) je diferencialna enačba v kateri je neznana funkcija funkcija ''več'' neodvisnih spremenljivk in v njej nastopajo [[parcialni odvod]]i. Red je določen podobno kot pri navadnih diferencialnih enačbah. Posebej pri linearnih parcialnih enačbah 2. reda se enačbe še naprej razvrščajo v enačbe eliptičnega, hiperboličnega in paraboličnega tipa. Nekatere parcialne enačbe ne spadajo v nobeno od teh kategorij čez celotno domeno neodvisnih spremenljivk in so enačbe '''mešanega tipa'''. Navadne in parcialne diferencialne enačbe so lahko '''linearne''' ali '''nelinearne'''. Diferencialna enačba je linearna, če imata neznana funkcija in njeni odvodi '''stopnjo''' [[1 (število)|1]] ([[produkt]]i funkcije in njenih odvodov niso dovoljeni), drugače je nelinearna. Enačba: :: <math> a\frac{\mathrm{d}^{2} u}{\mathrm{d}x^{2}} + b\frac{\mathrm{d} u}{\mathrm{d}x} + cu + d = 0 \!\, </math> je linearna enačba 2. reda (prve stopnje). Enačba: :: <math> a\frac{\mathrm{d}^{2} u}{\mathrm{d}x^{2}} + bu^{3} + cxu + d = 0 \!\, </math> pa je (nelinearna) enačba 2. reda tretje stopnje. Značilna značilnost linearnih enačb je, da njihove rešitve tvorijo afini podprostor ustreznega funkcijskega prostora, od koder sledi veliko bolj razvita teorija linearnih diferencialnih enačb. '''Homogene''' linearne diferencialne enačbe so nadaljnji podrazred za katerega je prostor rešitev linearni podprostor. Te enačbe nimajo '''perturbacijskih členov'''. Perturbacijski člen diferencialne enačbe je člen, ki določa motnje, in ne vsebuje niti funkcije ''u'' niti njenih odvodov <math>\mathrm{d}u/\mathrm{d}x, \cdots , \mathrm{d}^{n}/\mathrm{d}x^{n}</math>.<ref>{{sktxt|Stöcker|2006|loc=§18, str. 569}}.</ref>{{rp|569}} '''Nehomogena''' diferencialna enačba vsebuje od [[0|nič]] različne perturbacijske člene. Koeficienti neznane funkcije in njenih odvodov v linearni diferencialni enačbi so lahko (znane) funkcije odvisne spremenljivke ali spremenljivk. Če so ti koeficienti [[matematična konstanta|konstantni]], je enačba '''linearna diferencialna enačba s konstantnimi koeficienti'''. Obstaja zelo malo metod za eksplicitno reševanje nelinearnih diferencialnih enačb, in te izkoriščajo njihove [[simetrija|simetrije]]. Nelinerne diferencialne enačbe se lahko vedejo zelo zapleteno v razširjenih časovnih intervalih, kar je značilno za [[kaos]]. Čeprav so osnovna vprašanja o obstoju, enoličnosti in razširljivosti rešitev nelinearnih diferencialnih enačb, ter dobri zastavljenosti začetnih in robnih pogojev nelinearnih PDE težki problemi, so njihove rešitve v posebnih primerih velik napredek teoretične matematike (glej npr. [[obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb|obstoj in gladkost rešitev]] [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]]). Linearne diferencialne enačbe so velikokrat približki nelinearnih enačb. Veljajo le pod nekaterimi omejenimi pogoji. Enačba [[harmonični oscilator|harmoničnega oscilatorja]] je na primer približek nelinearne enačbe [[nihalo|nihala]], ki velja za [[nihanje|nihanja]] z malimi [[amplituda]]mi. == Zgledi == === Navadne diferencialne enačbe === V zgledih je ''u'' neznana skalarna funkcija spremenljivke ''x'' (<math>u(x)</math>), <math>\mathrm{d}u(x)/\mathrm{d}x</math> njen prvi odvod, <math>\mathrm{d}^{2} u(x)/\mathrm{d}x^{2}</math> njen drugi odvod, ''a'', ''b'', ''k'', ''ω'' pa znane konstante (lahko tudi odvisne od drugih konstant, na primer <math>k=c/m</math>, kjer je ''c'' snovna konstanta (npr. vzmeti), ''m'' pa masa.) Velikokrat je spremenljivka ''x'' [[čas]], označena s ''t''. * Homogena linearna navadna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + ku(x) = 0 \!\, </math> ([[jedrski razpad]] [[radionuklid|radioaktivnega]] [[izotop]]a [[ogljik-14|¹⁴]][[ogljik|C]]). * Nehomogena linearna navadna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + k = 0 \!\, , </math> : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + k(u + \omega) = 0 \!\, , </math> : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - ku(x) = 0 \!\, </math> ([[Malthusov model rasti]]), : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - ku(x) - x^{2} = 0 \!\, , </math> : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + u(x) - e^{x} = 0 \!\, . </math> * Nehomogena nelinearna navadna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - u(x)^{2} - 1 = 0 \!\, . </math> * Homogena linearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + k u(x) = 0 \!\, </math> ([[enorazsežni prostor|enorazsežni]] [[harmonični oscilator]]), : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + \omega^{2}u(x) = 0 \!\, </math> ([[harmonični oscilator]]), : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + 2k \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + u(x) = 0 \!\, </math> (splošna enačba harmoničnega oscilatorja), : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + 2k \omega\frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + \omega^{2} u(x) = 0 \!\, </math> (dušeni harmonični oscilator), : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} - x u(x) = 0 \!\, , </math> ([[Airyjeva funkcija|Airyjeva enačba]], <math>k^ {2}=1\, </math>) : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} \pm k^{2} x u(x) = 0 \!\, , </math> (splošna Airyjeva enačba) : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} - x \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + u(x) = 0 \!\, . </math> :* [[Besslova funkcija|Besslova enačba]]: : <math> x^{2} \frac{\mathrm{d}^{2}u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + x \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - (x^{2} + k^{2}) u(x) = 0 \!\, . </math> * Homogena linearna navadna diferencialna enačba 2. reda: : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + k(x) \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + \omega^{2}(x) u(x) = 0 \!\, </math> ([[parametrični oscilator]]), * Nehomogena linearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + g = 0 \!\, </math> ([[prosti pad]] brez [[zračni upor|zračnega upora]]), :* Eulerjeva [[hipergeometrična diferencialna enačba]] (Gaussova diferencialna enačba): : <math> x(1-x)\frac {\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + \left[k-(a+b+1)x \right] \frac {\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - ab u(x) = 0 \!\, , </math> * Homogena nelinearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> J_{\zeta} \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d}x^{2}} + mgl \sin u(x) = 0 \!\, </math> (splošna enačba [[nihalo|nihala]]), : <math> \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + \omega^{2} \sin u(x) = 0 \!\, </math> ([[težno nihalo]]), : <math> l \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + g \sin u(x) = 0 \!\, </math> (gibanje [[nitno nihalo|nitnega nihala]] z dolžino ''l''). * Nehomogena nelinearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> m \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} - k \left(\frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} \right)^{2} + mg = 0 \!\, </math> ([[prosti pad]] s [[upor sredstva|kvadratnim zakonom zračnega upora]]). === Parcialne diferencialne enačbe === V naslednji skupini zgledov je neznana funkcija ''u'' odvisna od dveh spremenljivk ''x'' in ''t'' (<math>u(x,t)</math>) ali ''x'' in ''y'' (<math>u(x,y)</math>), ali od treh ''x'', ''y'' in ''z'' (<math>u(x,y,z)</math>). * Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti: : <math> \frac{\partial u(x,t)}{\partial t} + t \frac{\partial u(x,t)}{\partial x} = 0 \!\, . </math> * Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna enačba|paraboličnega tipa]] ([[difuzijska enačba]] v eni prostorski razsežnosti): : <math>\frac{\partial u(x,t)}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u(x,t)}{\partial {x}^2} = 0, \quad \left( \frac{\partial u(x,t)}{\partial t} - k \nabla^{2} u(x,t) = 0 \right) \!\, . </math> * Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti hiperboličnega tipa ([[valovna enačba]] v eni prostorski razsežnosti): : <math> \frac{\partial^{2} u}{\partial t^{2}} - k^{2} \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0, \quad \left( \frac{\partial^{2} u}{\partial t^{2}} - k^{2} \nabla^{2} u = 0, \quad \square u = 0 \right) \!\, . </math> * Nehomogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti hiperboličnega tipa ([[telegrafski enačbi|telegrafska enačba]] za [[električna napetost|električno napetost]] (v eni prostorski razsežnosti)): : <math> LC \frac{\partial^2 u}{\partial t^2} - \frac{\partial^2 u}{\partial x^2} + (LG + RC) \frac{\partial u}{\partial t} + RG u = 0 \!\, , </math> * Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[eliptična parcialna enačba|eliptičnega tipa]] ([[Laplaceova enačba]] v dveh prostorskih razsežnostih): : <math> \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} + \frac{\partial^{2} u}{\partial y^{2}} = 0, \quad \left( \nabla^{2} u = 0 \right) \!\, . </math> * Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti paraboličnega tipa (difuzijska enačba v dveh prostorskih razsežnostih): : <math>\frac{\partial u}{\partial t} - k\left(\frac{\partial^{2} u}{\partial {x}^2}+\frac{\partial^{2} u}{\partial y^{2}} \right) = 0, \quad \left( \frac{\partial u}{\partial t} - k \nabla^{2} u = 0 \right) \!\, . </math> * Homogena nelinearna parcialna diferencialna enačba 3. reda s konstantnimi koeficienti ([[Korteweg-de Vriesova enačba]]): : <math> \frac{\partial u}{\partial t} - 6u \frac{\partial u}{\partial x} + \frac{\partial^{3} u}{\partial x^{3}} = 0 \!\, . </math> * Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 4. reda s konstantnimi koeficienti ([[biharmonična enačba]] v treh prostorskih razsežnostih): : <math> \frac{\partial u^{4}}{\partial x^{4}} + \frac{\partial u^{4}}{\partial y^{4}} + \frac{\partial u^{4}}{\partial z^{4}} + 2 \frac{\partial u^{4}}{\partial x^{2} \partial y^{2}} + 2 \frac{\partial u^{4}}{\partial y^{2} \partial y^{z}} + 2 \frac{\partial u^{4}}{\partial x^{2} \partial z^{2}} = 0, \quad \left( \nabla^{4} u = 0 \right) \!\, . </math> === Povezava z diferenčnimi enačbami === Teorija in praksa diferencialnih enačb je tesno povezana s teorijo diferenčnih enačb, v katerih koordinate zavzemajo samo nezvezne vrednosti in vrednosti neznane funkcije ali funkcij določa iteracijsko na osnovi vrednosti v sosednjih koordinatah. Številne metode za numerično reševanje diferencialnih enačb ali za preverjanje njihovih značilnosti temeljijo na rešitvah enakovrednih diferenčnih enačbe, ki so temelj vseh računalniško dobljenih rešitev. == Obstoj rešitev == Reševanje diferencialne enačbe se od reševanja [[algebrska enačba|algebrskih enačb]] razlikuje. Ne samo da so njihove rešitve velikokrat nerazumljive, pomembno je tudi po možnosti ugotoviti, ali rešitve sploh obstajajo, in če obstajajo, ali so enolične. Za problem začetnih vrednosti pri enačbah prvega reda [[Peanov eksistenčni izrek]] navaja en sklop okoliščin, za katerega rešitev obstaja. Za izbrano točko <math>(a, b)\, </math> v ravnini ''xy'', se opredeli poljubno pravokotno območje <math>Z\, </math>, tako da je <math>Z = [l,m]\times[n,p]\, </math> in da je točka <math>(a,b)\, </math> znotraj <math>Z\, </math>. Za dano diferencialno enačbo <math>\frac{\mathrm{d}y}{\mathrm{d}x} = g(x,y)\, </math> in za <math>y=b\, </math>, če <math>x=a\, </math> po [[Giuseppe Peano|Peanu]] obstaja krajevna rešitev tega problema, če sta tako <math>g(x,y)\, </math> kot <math>\frac{\partial g}{\partial x}\, </math> zvezna na <math>Z\, </math>. Ta rešitev obstaja na enem od intervalov s središčem na <math>a\, </math>. To pa pomaga samo pri začetnih vrednosti enačb prvega reda. Naj gre za problem začetnih vrednosti za naslednjo linearno enačbo ''n''-tega reda: : <math> f_{n}(x)\frac{\mathrm{d}^n y}{\mathrm{d}x^n} + \cdots + f_{1}(x)\frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d}x} + f_{0}(x)y = g(x) \!\, , </math> kjer velja: : <math> y(x_{0})=y_{0}, y'(x_{0}) = y'_{0}, y''(x_{0}) = y''_{0}, \cdots </math> Za vse neničelne <math>f_{n}(x)\, </math>, če so <math>\{f_{0},f_{1},\cdots\}\, </math> in <math>g\, </math> zvezni na določenem intervalu, ki vsebuje <math>x_{0}\, </math>, <math>y\, </math> obstaja in je enoličen.<ref>{{sktxt|Zill|2008}}.</ref> == Uporabe == Veliko temeljnih zakonov [[fizika|fizike]] in [[kemija|kemije]] je mogoče zapisati v obliki diferencialne enačbe. V [[biologija|biologiji]] in [[ekonomsko nasilje|ekonomiji]] se diferencialne enačbe uporabljajo za opisovanje kompleksnih sistemov. Matematično ozadje diferencialnih enačb se je sprva odkrivalo v okviru ved, ki so njim lastne probleme izrazile definirali v obliki diferencialnih enačb in kjer so rešitve našle neposredno uporabo. Vendar pa lahko različni problemi, včasih s poreklom iz precej različnih znanstvenih področij, pripeljejo do enakovrednih diferencialnih enačb. V teh primerih je mogoče matematično teorijo teh enačb razumeti kot poenotenje na eno in isto načelo, ki tvori ozadje včasih zelo različnim pojavom. Zgledi so širjenje svetlobe skozi vakuum, širjenje zvoka skozi ozračje, in širjenje valov na površini ribnika. Vse tri pojave se lahko opiše z valovno enačbo (parcialno diferencialno enačbo drugega reda), kar omogoča, da se v svetlobi in zvoku prepozna iste poteze valov, kot so znani od valov na vodni površini. Teorijo prevajanja toplote, kot jo je razvil [[Joseph Fourier]], sloni na parcialni diferencialni enačbi drugega reda, tako imenovani [[difuzijska enačba|difuzijski enačbi.]] Izkazalo se je, da se številne [[difuzija|difuzijske]] procese, ki so si na videz zelo različni, lahko opiše z eno in isto enačbo: Tako je na primer mogoče enačbo [[Black-Scholesov model|Black-Scholesa]], ki opisuje časovni razvoj tržne cene delniških opcij, pretvoriti v difuzijsko enačbo, oziroma rešitve difuzijske enačbe je mogoče interpretirati s stališča cen opcij. === Fizika === * [[Euler-Lagrangeeva enačba]] v klasični mehaniki * [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonove enačbe]] v klasični mehaniki * [[radioaktivnost|radioaktivni razpad]] v jedrski fiziki * [[Newtonov zakon ohlajanja]] v [[termodinamika|termodinamiki]] * [[valovna enačba]] * [[toplotna enačba]] v [[termodinamika|termodinamiki]] * [[Laplaceova enačba]], ki določa [[harmonična funkcija|harmonične funkcije]] * [[Poissonova enačba]] * enačba [[geodetka|geodetk]] * [[Navier-Stokesove enačbe]] v dinamiki tekočin * [[difuzijska enačba]] v [[stohastični proces|stohastičnih procesih]] * [[konvekcijsko-difuzijska enačba]] v dinamiki tekočin * [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi|Cauchy-Riemannovi enačbi]] v [[kompleksna analiza|kompleksni analizi]] * [[Poisson-Boltzmannova enačba]] v [[molekulska dinamika|molekulski dinamiki]] * [[enačbe plitvih vod]] * [[univerzalna diferencialna enačba]] * [[Lorenzev sistem|Lorenzeve enačbe]], katerih rešitve kažejo kaotično vedenje. ==== Klasična mehanika ==== Dokler je sila, ki deluje na delec, znana, [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonov drugi zakon]] za opis gibanja delca zadostuje. Ko so enkrat na voljo za vsako silo, ki deluje na delec, na voljo neodvisni opisi, jih je mogoče nadomestiti v Newtonovem drugem zakonu, pri čemer se problem poenostavi na običajno diferencialno enačbo, ki se imenuje ''enačbe gibanja''. ==== Elektrodinamika ==== [[Maxwellove enačbe|Maxwellove enačb<nowiki/>e]] so niz delnih diferencialnih enačb, ki skupaj z zakonom [[Lorentzeva sila|Lorentzeve sile]] tvorijo temelj klasične elektrodinamike, klasične [[optika|optike]], in električnih vezij. Ta področja so po drugi strani temelj sodobnih električnih in komunikacijskih tehnologij. Maxwellove enačbe opisujejo, kako [[električno polje|električna]] in [[magnetno polje|magnetna polja]] nastajajo in kako se spreminjajo pod vplivom [[električni naboj|električnih nabojev]] in [[električni tok|tokov]]. [[James Clerk Maxwell]], škotski fizik in matematik, katerega ime nosijo, je med 1861 in 1862 objavil zgodnjo obliko teh enačb. ==== Splošna relativnost ==== [[Einsteinove enačbe polja]] (EFE, znane tudi skrajšano kot »Einsteinove enačbe«) so niz desetih delnih diferencialnih enačb, v [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]] Alberta Einsteina. Opisujejo vpliv [[težnost]]i na opazovani sistem zaradi ukrivljenosti prostor-časa, katere vzrok sta [[snov]] in [[energija]].<ref name="ein">{{sktxt|Einstein|1916}}.</ref> ==== Kvantna mehanika ==== V mehaniki kvantnih sistemov (kadar gre za atome, molekule, osnovne delce, proste, vezane ali lokalizirane) velja [[Schrödingerjeva enačba]]. Ne gre več za preprosto algebrsko enačbo kot je Newtonov zakon klasične mehanike, temveč na splošno za linearno parcialno diferencialno enačbo, ki opisuje, kaj se s časom dogaja z [[valovna enačba|valovno funkcijo]] sistema.<ref name="Griffiths2004">{{sktxt|Griffiths|2004|pp=1–2}}.</ref> === Biologija === * [[logistična funkcija|Verhulstova enačba]] – rast biološke populacije * [[Ludwig von Bertalanffy|von Bertalanffyjev]] model – rast biološkega posameznika * [[replikatorska enačba|replikatorska dinamika]] – mesto v teoretični biologiji * [[Hodgkin-Huxleyjev model]] – aktivacijski potenciali živcev ==== Enačbi roparica-plen ==== [[Lotka-Volterrovi enačbi]], znani tudi kot enačbi roparica-plen, sta par nelinearnih diferencialne enačbe, ki se pogosto uporabljata za opis dinamike bioloških sistemov, z dvema vrstama interakcije, ki opisujeta odnos med predatorjem in njegovo žrtvijo, na primer med lisicami na samotnem otoku na eni strani in zajci na drugi strani, pa tudi dogajanja v celični biologiji. === Kemija === Enačba za hitrost kemijske reakcije je diferencialna enačba, ki povezuje hitrost reakcije s koncentracijami ali tlaki reaktantov in konstantami (običajno so to reakcijski koeficienti in redi delne reakcije).<ref>[http://goldbook.iupac.org/R05141.html IUPAC Gold Book definition of rate law].</ref> Vrsto enačbe za določen sistem se določi tako, da se hitrost reakcije kombinira z masno bilanco sistema.<ref>{{sktxt|Connors|1991}}.</ref> === Ekonomija === * [[Solow-Swanov model|model Solowa in Swana]] * [[Black-Scholesov model]] za tržno ceno opcij * [[Malthusov model rasti]] * [[Sethijev model|Vidale-Wolfeov model oglaševanja]] == Programska oprema == * [[ExpressionsinBar]] * Maple:<ref>{{Navedi splet|title=dsolve - Maple Programming Help|url=https://www.maplesoft.com/support/help/Maple/view.aspx?path=dsolve|website=www.maplesoft.com|accessdate=2020-05-16}}</ref> dsolve * [[SageMath]]<ref>{{Navedi splet|title=Basic Algebra and Calculus — Sage Tutorial v9.0|url=http://doc.sagemath.org/html/en/tutorial/tour_algebra.html|website=doc.sagemath.org|accessdate=2020-05-16}}</ref> * [[Xcas]]:<ref>{{Navedi splet|url=http://www-fourier.ujf-grenoble.fr/~parisse/giac/cascmd_en.pdf|title=Symbolic algebra and Mathematics with Xcas|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826060004/http://www-fourier.ujf-grenoble.fr/~parisse/giac/cascmd_en.pdf|url-status=dead}}</ref> desolve(y'=k*y,y) <br /> == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Connors|first1= Kenneth A.|title= Chemical Kinetics, the study of reaction rates in solution|date= 1991|publisher= VCH Publishers}} * {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|title= The Foundation of the General Theory of Relativity|journal= [[Annalen der Physik]]|date= 1916|volume= 354|issue= 7|pages= 769|publisher= |url= http://www.alberteinstein.info/gallery/gtext3.html|doi= 10.1002/andp.19163540702|format= [[PDF]]|id= |accessdate= |bibcode= 1916AnP...354..769E|archive-url= https://web.archive.org/web/20120206225139/http://www.alberteinstein.info/gallery/gtext3.html|archive-date= 2012-02-06|url-status= dead}} * {{citat|last1= Griffiths|first1= David J.|title= Introduction to Quantum Mechanics|edition=2|date= 2004|publisher= Prentice Hall|isbn= 0-13-111892-7|pages= }} * {{citat|last1= Križanič|first1= France|authorlink1= France Križanič|date= 2004|title= Parcialne diferencialne enačbe|series= Matematika – fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij|volume= 43|publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] – založništvo|location= Ljubljana|isbn= 978-961-212-154-9|cobiss= 214837504|issn= 1408-1571}} * {{citat|last1= Kuščer|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Kuščer|last2= Kodre|first2= Alojz|authorlink2= Alojz Kodre|date= 2006|title= Matematika v fiziki in tehniki|series= Matematika – fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij|volume= 36|id= |publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] – založništvo|location= Ljubljana|pages= |isbn= 961-212-033-1|cobiss= 230034944|issn= 1408-1571}} * {{citat|last1= Ricardo|first1= Henry J.|title= A modern introduction to differential equations|edition= 2|year= 2009|publisher= Elsevier Academic Press|location= Amsterdam; Boston; Heidelberg [etc]|isbn= 978-0-12-374746-4|cobiss= }} * {{citat|last1= Stöcker|first1= Horst|authorlink1= Horst Stöcker|title= Matematični priročnik z osnovami računalništva|year= 2006|publisher= [[Tehniška založba Slovenije]]|location= Ljubljana|isbn= 86-365-0587-9|cobiss= 229576192}} * {{citat|last1= Tenenbaum|first1= Morris|last2= Pollard|first2= Harry|title= Ordinary differential equations|year= 1985|publisher= Dover Publications|location= New York|isbn= 0-486-64940-7|cobiss= 4894486}} * {{citat|last1= Zill|first1= Dennis G.|title= A First Course in Differential Equations|date= 2008|publisher=Brooks/Cole|isbn= 0-534-37388-7|edition= 5}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{MathWorld|title=Differential Equation|urlname=DifferentialEquation}} {{teme infinitezimalnega računa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Diferencialne enačbe]] dbgc5osn4k51nvo8r5kcshx4b2o0t7h 0 220822 6764895 5799846 2026-10-13T18:26:27Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Celulitis | image = Cellulitis3.jpg | caption = | field = [[infektologija]], [[dermatologija]] | symptoms = rdeč, vroč, boleč predel kože, [[vročina]]<ref name=Vary2014>{{cite journal |last=Vary |first=JC |author2=O'Connor, KM |title=Common Dermatologic Conditions |journal=Medical Clinics of North America |date=May 2014 |volume=98 |issue=3 |pages=445–85 |pmid=24758956 |doi=10.1016/j.mcna.2014.01.005}}</ref><ref name=Ed2020/><ref name=Mint2013>{{cite journal |last=Mistry |first=RD |title=Skin and soft tissue infections |journal=Pediatric Clinics of North America |date=Oct 2013 |volume=60 |issue=5 |pages=1063–82 |pmid=24093896 |doi=10.1016/j.pcl.2013.06.011}}</ref> | onset = | duration = 7–10 dni<ref name=Mint2013/> | causes = [[bakterije]]<ref name=Vary2014/> | risks = razpoka v koži, [[debelost]], [[pedalni edem|otekanje nog]], starost<ref name=Vary2014/> | diagnosis = na podlagi simptomov<ref name=Vary2014/><ref name=Ed2020>{{cite journal |last1=Edwards |first1=George |last2=Freeman |first2=Karoline |last3=Llewelyn |first3=Martin J. |last4=Hayward |first4=Gail |title=What diagnostic strategies can help differentiate cellulitis from other causes of red legs in primary care? |journal=BMJ |date=12 February 2020 |volume=368 |pages=m54 |doi=10.1136/bmj.m54 |pmid=32051117 |s2cid=211100166 |url=https://figshare.com/articles/journal_contribution/What_diagnostic_strategies_can_help_differentiate_cellulitis_from_other_causes_of_red_legs_in_primary_care/23473595/2/files/41215401.pdf }}</ref> | differential = [[globoka venska tromboza]], [[stazni dermatitis]], [[erizipel]], [[lymska borelioza]], [[nekrotizirajoči fasciitis]]. Treba je izključiti [[sepsa|sepso]], če se pojavi, pa jo hitro zdraviti.<ref name=Vary2014/><ref name=Tint2010>{{cite book |author=Tintinalli, Judith E. |title=Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide (Emergency Medicine (Tintinalli)) |publisher=McGraw-Hill Companies |location=New York |year=2010 |page=1016 |edition=7th |isbn=978-0-07-148480-0}}</ref><ref name=IDSALyme2006>{{cite journal |vauthors=Wormser GP, Dattwyler RJ, Shapiro ED, Halperin JJ, Steere AC, Klempner MS, Krause PJ, Bakken JS, Strle F, Stanek G, Bockenstedt L, Fish D, Dumler JS, Nadelman RB |title=The Clinical Assessment, Treatment, and Prevention of Lyme Disease, Human Granulocytic Anaplasmosis, and Babesiosis: Clinical Practice Guidelines by the Infectious Diseases Society of America |journal=Clinical Infectious Diseases |volume=43 |issue=9 |pages=1089–1134 |date=1 November 2006 |doi=10.1086/508667 |pmid=17029130 |doi-access=free |bibcode=2006CliID..43.1089W }}</ref> | treatment = dvig prizadetega predela<ref name=Tint2010/> | medication = antibiotiki, kot je [[cefaleksin]]<ref name=Vary2014/><ref name=BMJ2012>{{cite journal |last=Phoenix |first=G |author2=Das, S |author3=Joshi, M |s2cid=28902459 |title=Diagnosis and management of cellulitis |journal=BMJ |series=Clinical Research |date=Aug 7, 2012 |volume=345 |article-number=e4955 |pmid=22872711 |doi=10.1136/bmj.e4955}}</ref> | frequency = 21,2 milijona (2015)<ref name=GBD2015Pre>{{cite journal |vauthors = ((GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators))|title=Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 |journal=Lancet |date=8 October 2016 |volume=388 |issue=10053 |pages=1545–1602 |pmid=27733282 |pmc=5055577 |doi=10.1016/S0140-6736(16)31678-6}}</ref> | deaths = 16.900 (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal |vauthors=((GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators)) |title=Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 |journal=Lancet |date=8 October 2016 |volume=388 |issue=10053 |pages=1459–1544 |pmid=27733281 |pmc=5388903 |doi=10.1016/S0140-6736(16)31012-1}}</ref> }} '''Celulitis''' je [[akutno|akutna]] [[bakterija|bakterijska]] [[okužba]] [[koža|kože]] in podkožnega tkiva, ki jo najpogosteje povzročajo bakterije [[streptokok]]i ali [[stafilokok]]i. Kaže se z [[bolečina|bolečino]], hitro napredujočo rdečino (eritemom) in [[oteklina|oteklino]] (edemom). Lahko se pojavita tudi [[vročina]] in povečane regionalne [[bezgavka|bezgavke]] (limfadenopatija). Celulitisa ne smemo menjati s [[celulit]]om, ki je kozmetična in ne bolezenska sprememba kože. == Etiologija == Dva najpogostejša povzročitelja sta ''[[Streptococcus pyogenes]]'' in ''[[Staphylococcus aureus]]''. Streptokoki povzročajo slabo omejeno (difuzno) okužbo ki se hitro širi zaradi [[encim]]ov, ki jih izločajo. Ti encimi (streptokinaza, DNaza, hialuronidaza) razgrajujejo [[celica|celične]] sestavine, ki v normalnih pogojih omejijo [[vnetje]]. Stafilokokni celulitis je tipično bolj omejen (lokaliziran) in se po navadi pojavi pri odprti [[rana|rani]] ali [[kožni ognojek|kožnem ognojku]] (abscesu). V zadnjih letih je postal na meticilin odporen S. aureus ([[MRSA]]) pogostejši tudi v splošni populaciji (pred tem je bil omejen bolj kot ne na bolnišnice). Na okužbo z MRSO moramo zato pomisliti pri vsakem celulitisu, še posebej, če se okužba rada ponavlja ali se slabo odziva na zdravljenje z enim [[antibiotik]]om. Redkejši vzrok [[okužba|okužbe]] so ostali streptokoki (npr. ''S. agalactiae'') pri starejših osebah z [[diabetes]]om, ''Haemophilus influenzae'' pri otrocih in ''Pseudomonas aeruginosa'' pri tistih z diabetesom ali zmanjšanim številom [[nevtrofilec|nevtrofilcev]] v krvi (nevtropenija) ter pri hospitaliziranih bolnikih. Celulitis lahko nastane tudi po ugrizu raznih živali (mačke in psi...) ter pri poškodbah v vodi (npr. pri potapljanju). Tveganje za okužbo povečajo nenormalnosti v koži (poškodbe, razjede, okužba z [[gliva|glivicami]], kožne bolezni, ki okvarijo zaščitno funkcijo kože...). Te nenormalnosti so pogoste pri tistih s kronično okvaro v delovanju [[vena|ven]] (venska insuficienca) ali [[limfa|limfnih]] žil (limfedemom). Pogosto mesto, kjer se okužba rada ponavlja so tudi brazgotine na golenih, ki so nastale po odvzemu ven za uporabo pri obvodu (bypassu) na srcu. == Simptomi in znaki == [[Slika:My leg with cellulitis and oedema.jpg|thumb|širina300|right| zelo razširjen celulitis goleni z obsežno oteklino]] [[Okužba]] se najpogosteje pojavlja v spodnjih [[okončina]]h (noge) in je tipično na eni strani. Dermatitis zaradi staze (zastajanja) je zelo podoben celulitisu, a je običajno na obeh okončinah. Glavne značilnosti celulitisa so rdečina, občutljivost na dotik ter pogosto vnetje limfnih žil ([[limfangitis]]) in bezgavk ([[limfadenitis]]). Koža je vroča, rdeča in otekla, površina pa pogosto spominja na pomarančni olup (pomarančasta koža). Robovi spremembe so po navadi nejasni, razen pri [[erizipel]]u (šenu) so ostro omejeni. Pogoste so tudi manjše [[krvavitev|krvavitve]] v koži (petehije), medtem ko so večje krvavitve (ehimoze) redke. Nastanejo lahko tudi manjši mehurčki in večje bule, ki počijo in lahko včasih za sabo pustijo odmrlo [[tkivo]]. Celulitis lahko posnema [[globoka venska tromboza|globoko vensko trombozo]], a se od nje razlikuje po vsaj eni značilnosti (glej tabelo). Povišana [[telesna temperatura]] (vročina), [[mrzlica]], pospešeno bitje [[srce|srca]] (tahikardija), [[glavobol]], znižan [[krvni pritisk]] (hipotenzija) in [[delirij]] se lahko pojavijo nekaj ur pred kožnimi spremembami, vendar večina prizadetih ne izgleda bolno. Prisotno je povišano število belih krvnih celic ([[levkocit]]ov) v [[kri|krvi]] (levkocitoza). {| class="wikitable" border="1" |+ Razlika med celulitisom in globoko vensko trombozo ! !! celulitis !! globoka venska tromboza |- | temperatura kože|| vroča || normalna ali hladna |- | barva kože|| rdeča || normalna ali modrikasta (cianotična) |- | površina kože || videz "pomarančaste kože" || gladka |- | vpletenost limfnih žil in bezgavk || pogosta || nikoli |} == Diagnoza == Diagnozo postavimo s pregledom. Vzorcev kože (in rane, če je prisotna) se načeloma ne pošlje na pregled za bakterije (kulture), ker redko pokažejo povzročitelja. Pregled krvi na organizme je uporaben pri [[imunski sistem|imunsko]] oslabljenih bolnikih, da se izključi [[bakterija]] v krvi (bakteremija). Vzorec tkiva za kulturo (dokaz bakterij na posebnih gojiščih) je lahko potreben pri imunsko oslabljenih, ki se ne odzivajo na zdravljenje ali če preiskava krvi ne pokaže povzročitelja. == Prognoza == Večinoma se okužba hitro pozdravi s primerno [[antibiotik|antibiotično]] terapijo. Občasno se lahko pojavijo lokalni [[kožni ognojek|kožni ognojki]] (abscesi), ki jih je treba kirurško ozdraviti (odpreti in pustiti, da vsebina steče ven; incizija in drenaža). Redki ampak hudi zapleti celulitisa so huda okužba podkožja z odmiranjem tkiva in prisotnost bakterij v krvi (bakteriemija), pri kateri se bakterije širijo po telesu in povzročajo okužbe na drugih mestih (npr. ledvice, možgani...) Pogoste so ponovitve na istem mestu, zaradi česar lahko pride do resne poškodbe limfnih žil, kronične zamašitve teh žil in otekline (limfedema) v tem področju. == Zdravljenje == Zdravimo z antibiotiki. Večinoma je učinkovito izkustveno (empirično) zdravljenje, kadar pa ni izboljšanja, je treba vzorec tkiva poslati na mikrobiološki pregled in zdraviti glede na rezultate tega pregleda. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[erizipel]] * [[kožni ognojek]] {{Medical condition classification and resources| | DiseasesDB = 29806 | ICD11 = {{ICD11|1B70}} | ICD10 = {{ICD10|L|03||l|00}} | ICD9 = {{ICD9|682.9}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000855 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 310 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|88}} {{eMedicine2|derm|464}} | MeshID = D002481 }} [[Kategorija:Okužbe kože]] [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Vnetja]] f9sawqr0svxdpbk3zrpek5xvj0l2ups 0 221335 6764787 6760421 2026-10-13T15:33:07Z Erardo Galbi 166658 6764787 wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Epileptični napad | synonyms = božjastni krč, konvulzija<ref name=PubMedHealth>{{cite web | author1=Pmhdev | title=Epileptic Seizures - National Library of Medicine | url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMHT0023035/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20170107021158/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMHT0023035/ | archive-date=7 January 2017 | website=PubMed Health | access-date=16 October 2018 | language=en}}</ref> | image = Spike-waves.png | caption = Generalizirano 3-Hz proženje trnov in valov na [[elektroencefalogram]]u bolnika z epilepsijo | field = [[nevrologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = različni<ref name="Abou-Khalil2022">{{Cite book |last1=Abou-Khalil |first1=Bassel W. |title=Bradley and Daroff's Neurology in Clinical Practice |last2=Gallagher |first2=Martin J. |last3=Macdonald |first3=Robert L. |publisher=Elsevier |year=2022 |isbn=978-0-323-64261-3 |edition=8th |pages=1614–1663 |chapter=Epilepsies |chapter-url=https://www.clinicalkey.com/#!/content/book/3-s2.0-B9780323642613001005}}</ref> | onset = | duration = običajno manj kot 2 minuti<ref name=Abou-Khalil2022/> | causes = '''Izzvani''': [[nizek krvni sladkor]], [[odtegnitev alkohola]], [[nizek krvni natrij]], [[vročina]], [[možganska okužba]], [[travmatska poškodba možganov]]<ref name=Abou-Khalil2022 /><ref name="Fisher2014">{{Cite journal |last1=Fisher |first1=Robert S. |last2=Acevedo |first2=Carlos |last3=Arzimanoglou |first3=Alexis |last4=Bogacz |first4=Alicia |last5=Cross |first5=J. Helen |last6=Elger |first6=Christian E. |last7=Engel |first7=Jerome |last8=Forsgren |first8=Lars |last9=French |first9=Jacqueline A. |last10=Glynn |first10=Mike |last11=Hesdorffer |first11=Dale C. |last12=Lee |first12=B.I. |last13=Mathern |first13=Gary W. |last14=Moshé |first14=Solomon L. |last15=Perucca |first15=Emilio |date=2014 |title=ILAE Official Report: A practical clinical definition of epilepsy |journal=Epilepsia |language=en |volume=55 |issue=4 |pages=475–482 |doi=10.1111/epi.12550 |pmid=24730690 |issn=0013-9580 |doi-access=free}}</ref> <br />'''Neizzvani''': utripajoče [[luč]]i ali [[barva|barve]], neznani vzroki, predhodna [[možganska kap]], [[poškodba možganov]], [[možganski tumor]]<ref name=Fisher2014 /><ref name="AFP2012">{{cite journal |vauthors=Wilden JA, Cohen-Gadol AA |date=August 2012 |title=Evaluation of first nonfebrile seizures |journal=American Family Physician |volume=86 |issue=4 |pages=334–340 |pmid=22963022}}</ref><ref name=Abou-Khalil2022 /> | risks = | diagnosis = na podlagi simptomov, krvnih preiskav, [[medicinsko slikanje|medicinskega slikanja]], [[elektroencefalografija|elektroencefalografije]]<ref name=AFP2012 /> | differential = [[sinkopa (medicina)|sinkopa]], [[psihogene konvulzije]], [[migrenska avra]], [[prehodni ishemični napad]]<ref name=Abou-Khalil2022 /><ref name="Winkel2022">{{Cite book |last1=Winkel |first1=Daniel |title=Bradley and Daroff's Neurology in Clinical Practice |last2=Cassimatis |first2=Dimitri |publisher=Elsevier |year=2022 |isbn=978-0-323-64261-3 |edition=8th |pages=8–16 |chapter=Episodic Impairment of Consciousness |chapter-url=https://www.clinicalkey.com/#!/content/book/3-s2.0-B9780323642613000024}}</ref> | prevention = | treatment = '''Manj kot 5 minut''': Obrat osebe na stran, odstranitev nevarnih predmetov <br />'''Več kot 5 minut''': Zdravljenje kot [[epileptični status]]<ref name=Abou-Khalil2022 /><ref name=Fisher2014 /><ref name=Cruickshank2022>{{Cite journal | last1=Cruickshank | first1=Moira | last2=Imamura | first2=Mari | last3=Booth | first3=Corinne | last4=Aucott | first4=Lorna | last5=Counsell | first5=Carl | last6=Manson | first6=Paul | last7=Scotland | first7=Graham | last8=Brazzelli | first8=Miriam | date=2022 | title=Pre-hospital and emergency department treatment of convulsive status epilepticus in adults: an evidence synthesis | journal=Health Technology Assessment | volume=26 | issue=20 | pages=1–76 | doi=10.3310/RSVK2062 | issn=2046-4924 | pmc=8977974 | pmid=35333156}}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = ≈10&nbsp;% ljudi (vseživljenjsko tveganje)<ref name=Ferri2019>{{cite book | vauthors = Ferri FF | title=Ferri's Clinical Advisor 2019 E-Book: 5 Books in 1 | date=2018 | publisher=Elsevier Health Sciences | isbn=978-0-323-55076-5 | page=959 | url=https://books.google.com/books?id=-L5dDwAAQBAJ&pg=PA959 | language=en}}</ref><ref name=WHO2018>{{cite web | title=Epilepsy | url=https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/epilepsy | website=World Health Organization | access-date=4 June 2023 | date=9 February 2023}}</ref> | deaths = | complications = padec, utopitev, nesreča z avtomobilom, zapleti nosečnosti, čustvene zdravstvene težave<ref name=MayoClinic>{{cite web | last=Mayo Clinic Staff | title=Seizures – Symptoms and causes | website=[[Mayo Clinic]] | url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/seizure/symptoms-causes/syc-20365711 | access-date=4 June 2023}}</ref> | types = fokalni, generalizirani; izzvani, neizzvani<ref name=Fisher2014 /> }} '''Epiléptični napàd''', tudi '''božjástni kŕč''', je nenaden izbruh značilnih [[epilepsija|epileptičnih]] manifestacij, ki so jim skupna podlaga ponavljajoča se sinhronizirana vzburjenja večjega števila možganskih [[nevron]]ov.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=napad{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}; SLovenski medicinski e-slovar.</ref> == Razvrstitev == Poznamo več vrst epileptičnih napadov, v glavnem pa jih delimo na velike, ki se imenujejo '''generalizirani epileptični napadi''' (fr. grand mal), ter na '''male epileptične napade''' (fr. petit mal) z zelo kratkimi izgubami zavesti ([[absenca]]mi). === Generalizirani epileptični napad === Za velike (generalizirane) epileptične napade je značilno, da se pri osebi, ki doživi napad, pojavijo močni nekontrolirani [[krč]]i, ki povzročijo tresenje celotnega telesa. Pri tem se pri bolniku lahko pojavi izguba zavesti, [[bruhanje]], nenadzorovano [[uriniranje]] ter penjenje z ust. Oseba se med napadom slabo ali pa sploh ne zaveda okolice, zato je po napadu zmedena, pogosto tudi [[Depresija (razpoloženje)|depresivna]] in utrujena. Zaradi značilnih mišičnih krčev se po napadu pojavi utrujenost mišic. Napade delimo tudi na klonične pri katerih prihaja do več zaporednih krčev [[mišica|mišic]], kar povzroča tresenje, ter na tonične kjer oseba doživi manj krčev, ki trajajo dalj časa. Pri tem lahko oseba v krču za daljši čas zadržuje dih, kar privede do pomanjkanja kisika v krvi ter pomodrelosti obraza. Pri takšnih napadih lahko pride do fizičnih poškodb, bodisi zaradi padca osebe ali udarca (predvsem z glavo) v trde ali celo ostre predmete. Obstaja tudi možnost [[zadušitev|zadušitve]] ter nenadne [[odpoved srca|odpovedi srca]], ki je pri osebah z epilepsijo desetkrat pogostejša kot pri splošni populaciji. === Mali epileptični napad === Pri manjšem oziroma delnem napadu pa se pojavi tako imenovano stremenje v eno točko, delna [[zmedenost]], izguba občutka za čas ter v nekaterih primerih manjši, delni mišični krči. Pogosto so takšni napadi za okolico neopazni, so pa za osebo z epilepsijo prav tako stresni in neprijetni. Zaradi neprepoznavanja napadov se pogosto zgodi, da se tovrstna epilepsija diagnosticira relativno pozno, še posebej pri majhnih otrocih. Pri takšnem napadu fizična pomoč ni potrebna, saj se osebe pri napadih načeloma ne poškodujejo, je pa priporočljivo, da se jim nudi moralno oporo in asistenco saj se po napadu pogosto pojavi zmedenost in depresija. == Pomoč prizadetemu == Če smo priča epileptičnemu napadu, je pomembno, da odreagiramo trezno, kar je osebi, ki ga je utrpela, lahko v veliko pomoč. In sicer: * ostanemo mirni * osebo, ki je utrpela napad, položimo na bok ter ji glavo obrnemo proti tlom (s tem preprečimo ugriz v jezik ter morebitno zadušitev. V usta ji ne dajemo ničesar, saj lahko pride do poškodb.) * pod glavo ji položimo mehak predmet ter s tem preprečimo udarce z glavo ob tla. Za to uporabimo, kar imamo pri roki (pulover, blazino ali ji glavo nežno držimo z rokami) * poskušamo definirati čas trajanja napada * v primerih, ko pride do daljšega napada (več kot 5–6 minut), poškodb osebe, ali bruhanja, pokličemo [[Prva pomoč|zdravniško pomoč]]. Posebej pozorni pa moramo biti tudi na naslednje napotke: da osebe z napadom ne premikamo na druga mesta, ne pritiskamo k tlom in ne skušamo ustaviti krčev. Ne odpiramo ji ust in ne tlačimo ničesar vanje, saj lahko s tem poškodujemo zobe. Osebi z epileptičnim napadom ne damo piti tekočine, dokler se povsem ne osvesti. Posebej nevarni so epileptični napadi med [[spanje]]m, saj po navadi takrat v bližini ni nikogar, ki bi osebi z epileptičnim napadom pomagal. Pri napadih v spanju obstajajo nevarnosti zadušitve, padca s postelje, udarca v glavo ter motenj [[srčni utrip|srčnega utripa]], ki lahko v hujših primerih privede do življenjsko nevarnih stanj. Vendar pa je tehnologija na tem področju že toliko napredovala, da omogoča osebam z epilepsijo in njihovim bližnjim mirnejše noči ter bolj brezskrbno spanje. Osebe, ki trpijo za epilepsijo si lahko pomagajo z brezkontaktni senzorji, ki bližnje opozorijo na napad, takoj ko se le-ta zgodi in tako se lahko skrbniške osebe (starši, otroci, partner/ka...) nemudoma odzovejo in pomagajo osebi, ko le-ta doživi napad. == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 19011 | ICD11 = {{ICD11|8A63}}–{{ICD11|8A68}} | ICD10 = {{ICD10|R56}}, {{ICD10|G40.9}} | ICD9 = {{ICD9|780.3}}, {{ICD9|345.9}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 003200 | eMedicineSubj = neuro | eMedicineTopic = 415 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|694}} | MeshID = D012640 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Epilepsija]] [[Kategorija:Simptomi in znaki]] sh2fpdmp4in35ab2kvyquc30tus7tan 0 222034 6764966 5939991 2026-10-13T23:42:51Z ~2026-55021-00 267300 6764966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name= Štajerski bataljon |image= |caption= |dates= maj [[1942]] - do [[jesen]]i [[1942]] |country=[[Kraljevina Jugoslavija]] |allegiance=[[Četniki]] |branch= |type= |specialization= |size= [[Bataljon]] |command_structure= [[komandant]]: [[major]] [[Milan Kranjc|Milan Kranjc - Kajtimir]] |current_commander= |garrison= |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= |patron= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= }} '''Štajerski bataljon''', je bila prva [[četniki|četniška]] enota med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Pooblaščenec [[Draža Mihajlović|Draže Mihajlovića]] v Sloveniji [[Karl Novak]] si je od konca leta [[1941]] prizadeval ustanoviti svojo oboroženo enoto, vendar za to med slovenskimi [[revolucija|protirevolucionarnim]] vodstvom ni imel podpore. Šele po ustanovitvi [[Slovenska zaveza|Slovenske zaveze]], ko sta vsaj posredno tudi [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] in ''Slovenska legija'' priznali Mihajlovićevo poveljstvo, je K. Novak odredil mobilizacijo, vendar se je konec maja 1942 nad Dobrunjami pri [[Ljubljana|Ljubljani]] zbralo le 17 borcev. Četniška enota je bila usmerjena protiokupatorsko, a tudi [[komunizem|protikomunistično]] in istočasno tudi [[partizani|protipartizansko]]. Vodstvo ''Slovenske legije'' je Novaku obljubilo, da bo na [[Dolenjska|Dolenjskem]] s svojimi privrženci in opremo poskrbelo za bistveno okrepitev ''1. odreda Jugoslovanske vojske'' v domovini. Enota pod poveljstvom [[Milan Kranjc|Milana Kranjca - Kajtimira]] je pri [[Čušperk]]u doživela prvi partizanski napad. Tudi četniška terenska organizacija v [[Suha krajina|Suhi krajini]] je odpovedala. V [[bataljon]], ki se je utaboril v [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjoštu]] in se lažno predstavljal kot [[Štajerski partizanski bataljon]] so prišlo le 4 novi borci. Enota je dobila nekaj več ljudi na območju [[Šmihel pri Žužemberku|Šmihela pri Žužemberku]], [[Šentrupert]]a in [[Mirna Peč|Mirne Peči]], vendar je narasla le na okoli 100 borcev. Štajerski bataljon je sprva napadel nekaj italijanskih postojank ter s partizani sodeloval pri napadu na postojanko pri [[Ratež]]u. Četniško vodstvo je vzdrževalo lažni partizanski videz, zato so imeli partizani številne žrtve. Zaradi hudega partizanskega pritiska na prebivalstvo večjega dotoka novih borcev ni bilo. ''Slovenska legija'' se je začela s pristankom [[major]]ja Novaka pogajati z italijanskim okupatorjem v Novem mestu za legalizacijo enote ter italijansko pomoč. Sporazum je bil julija 1942 dosežen, med tem pa se je tudi odnos med četniki in partizani skristaliziral. Enota se je kot Štajerski bataljon predstavljala 6 tednov, do spopada s partizani [[11. julij]]a 1942 pri [[Dolž]]u; porazu čete [[Dolenjski odred (NOV in POS)|Dolenjskega odreda]] pri [[Češča vas|Češči vasi]] je sredi avgusta sledil neuspel partizanski napad pri [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Ane v [[Ledeča vas|Ledeči vasi]]. Po tem spopadu se je Štajerski bataljon utrdil v Šentjoštu kot stalna postojanka s podporo italijanskega okupatorja, se vključil v [[Legija smrti|Legijo smrti]] ter s tem dokončno izgubil svoj četniški značaj. == Glej tudi == * [[Štajerski partizanski bataljon]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Marijan F. Kranjc, Slobodan Kljakić, PLAVA GARDA - poveljnikovo zaupno poročilo, Ljubljana - Beograd, 2006, str. 23 - 29 {{portal|Vojaštvo}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1942]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1942]] [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] [[Kategorija:Jugoslovanska vojska v domovini]] 5fvstakruge66qt508zdo67e5ml8dpd 0 226068 6765056 6680432 2026-10-14T11:45:08Z TadejM 738 dodano infopolje 6765056 wikitext text/x-wiki {{Infobox cell|Name=Panethova celicaLatin=cellula panethensis|Image=Histology of paneth cells, annotated.jpg|Caption=Panethove celice v bazi kript sluznice tankega črevesa, z vidnimi svetlordečimi citoplazemskimi zrni. Barvanje HE.|Image2=|Caption2=|Precursor=|Location=[[epitelij]] [[tanko črevo|tankega črevesa]]}} '''Panethove celice''' so [[žleza z zunanjim izločanjem|eksokrine]] [[celica|celice]], ki se nahajajo v [[sluznica|sluznici]] [[tanko črevo|tankega črevesa]], na dnu [[Lieberkühnova kripta|Lieberkühnovih kript]]. Pomembne so za uravnavanje [[črevesna flora|črevesne flore]] gostiteljskega organizma, ščitijo pa tudi pred [[patogen]]imi [[mikroorganizem|mikroorganizmi]]. Poimenovane so po [[Joseph Paneth|Josephu Panethu]], [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[zdravnik]]u. == Morfološke značilnosti == So piramidne oblike, [[celično jedro|jedro]] pa je okroglo z dobro vidnim [[jedrce]]m. V vrhnjem (apikalnem) delu so prisotna eozinofilno obarvana sekrecijska zrnca, s pomočjo [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]] pa je sta dobro vidna [[Golgijev aparat]] in [[endoplazemski retikulum]], kar je pravzaprav značilnost za celice, ki sintetizirajo mnogo beljakovin. == Sekrecijska aktivnost == Panethove celice izločajo v glavne [[alfa defenzin|alfa defenzine]], majhne [[kation]]ske [[beljakovina|beljakovine]], ki delujejo v glavnem proti [[bakterije|bakterijam]]; znani so tudi pod imenom '''kriptidini'''.<ref>{{cite journal |author1= Wilson C. |author2=Ouellette A. |author3=Satchell D. |author4=Ayabe T. |author5=López-Boado Y. |author6=Stratman J. |author7=Hultgren S. |author8=Matrisian L. |author9=Parks W. | title = Regulation of intestinal alpha-defensin activation by the metalloproteinase matrilysin in innate host defense. |url= https://archive.org/details/sim_science_1999-10-01_286_5437/page/112 | journal = [[Science]] | volume = 286 | issue = 5437 | pages = 113–117 | year = 1999 | pmid = 10506557 | doi = 10.1126/science.286.5437.113}}</ref> Izločajo tudi [[lizocim]] in [[fosfolipaza A2|fosfolipazo A2]], ki imata tudi proti-mikrobni učinek, ter [[tumor-nekrotizirajoči faktor α]], ki ima vlogo pri odgovoru na [[okužba|okužbe]] in tkivne poškodbe. Tovrsten sekret omogoča proti-mikrobni učinek na široki spekter mikrobov, kot so bakterije, [[glive]] in [[virusi]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite journal | author = Ganz, T. | title = Defensins and host defense | url = https://archive.org/details/sim_science_1999-10-15_286_5439/page/n54 | journal = Science | volume = 286 | issue = 5439 | pages = 420–421 | year = 1999 | pmid = 10577203 | doi = 10.1126/science.286.5439.420}} * {{cite journal | author = Ganz, T. | title = Paneth cells--guardians of the gut cell hatchery | journal = Nat. Immunol. | volume = 1 | issue = 2 | pages = 99–100 | year = 2000 | pmid = 11248797 | doi = 10.1038/77884}} * {{navedi knjigo |author1=Junqueira L.C. |author2=Carneiro J. |author3=Kelley R.O. |year=2003 |title=Basic histology |edition=10. |location=New York, London, Toronto |publisher=Lange Medical Books McGraw-Hill}} == Glej tudi == * [[defenzin]] == Zunanje povezave == * [http://www.vivo.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/smallgut/paneth.html Splošen opis in diagram Panethovih celic] {{ikona en}} * [http://meded.ucsd.edu/hist-img-bank/chapter_6/Slide_94_crypts_duodenum/pages/b.6.94.1.5.htm Histološki preparat pri veliki povečavi] {{ikona en}} {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Epitelijske celice]] [[Kategorija:Gastroenterologija]] 37rcyz127mslz4e5zt7hvhqxenw4sd3 6765057 6765056 2026-10-14T11:45:38Z TadejM 738 tn 6765057 wikitext text/x-wiki {{Infobox cell|Name=Panethova celica|Latin=cellula panethensis|Image=Histology of paneth cells, annotated.jpg|Caption=Panethove celice v bazi kript sluznice tankega črevesa, z vidnimi svetlordečimi citoplazemskimi zrni. Barvanje HE.|Image2=|Caption2=|Precursor=|Location=[[epitelij]] [[tanko črevo|tankega črevesa]]}} '''Panethove celice''' so [[žleza z zunanjim izločanjem|eksokrine]] [[celica|celice]], ki se nahajajo v [[sluznica|sluznici]] [[tanko črevo|tankega črevesa]], na dnu [[Lieberkühnova kripta|Lieberkühnovih kript]]. Pomembne so za uravnavanje [[črevesna flora|črevesne flore]] gostiteljskega organizma, ščitijo pa tudi pred [[patogen]]imi [[mikroorganizem|mikroorganizmi]]. Poimenovane so po [[Joseph Paneth|Josephu Panethu]], [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[zdravnik]]u. == Morfološke značilnosti == So piramidne oblike, [[celično jedro|jedro]] pa je okroglo z dobro vidnim [[jedrce]]m. V vrhnjem (apikalnem) delu so prisotna eozinofilno obarvana sekrecijska zrnca, s pomočjo [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]] pa je sta dobro vidna [[Golgijev aparat]] in [[endoplazemski retikulum]], kar je pravzaprav značilnost za celice, ki sintetizirajo mnogo beljakovin. == Sekrecijska aktivnost == Panethove celice izločajo v glavne [[alfa defenzin|alfa defenzine]], majhne [[kation]]ske [[beljakovina|beljakovine]], ki delujejo v glavnem proti [[bakterije|bakterijam]]; znani so tudi pod imenom '''kriptidini'''.<ref>{{cite journal |author1= Wilson C. |author2=Ouellette A. |author3=Satchell D. |author4=Ayabe T. |author5=López-Boado Y. |author6=Stratman J. |author7=Hultgren S. |author8=Matrisian L. |author9=Parks W. | title = Regulation of intestinal alpha-defensin activation by the metalloproteinase matrilysin in innate host defense. |url= https://archive.org/details/sim_science_1999-10-01_286_5437/page/112 | journal = [[Science]] | volume = 286 | issue = 5437 | pages = 113–117 | year = 1999 | pmid = 10506557 | doi = 10.1126/science.286.5437.113}}</ref> Izločajo tudi [[lizocim]] in [[fosfolipaza A2|fosfolipazo A2]], ki imata tudi proti-mikrobni učinek, ter [[tumor-nekrotizirajoči faktor α]], ki ima vlogo pri odgovoru na [[okužba|okužbe]] in tkivne poškodbe. Tovrsten sekret omogoča proti-mikrobni učinek na široki spekter mikrobov, kot so bakterije, [[glive]] in [[virusi]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite journal | author = Ganz, T. | title = Defensins and host defense | url = https://archive.org/details/sim_science_1999-10-15_286_5439/page/n54 | journal = Science | volume = 286 | issue = 5439 | pages = 420–421 | year = 1999 | pmid = 10577203 | doi = 10.1126/science.286.5439.420}} * {{cite journal | author = Ganz, T. | title = Paneth cells--guardians of the gut cell hatchery | journal = Nat. Immunol. | volume = 1 | issue = 2 | pages = 99–100 | year = 2000 | pmid = 11248797 | doi = 10.1038/77884}} * {{navedi knjigo |author1=Junqueira L.C. |author2=Carneiro J. |author3=Kelley R.O. |year=2003 |title=Basic histology |edition=10. |location=New York, London, Toronto |publisher=Lange Medical Books McGraw-Hill}} == Glej tudi == * [[defenzin]] == Zunanje povezave == * [http://www.vivo.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/smallgut/paneth.html Splošen opis in diagram Panethovih celic] {{ikona en}} * [http://meded.ucsd.edu/hist-img-bank/chapter_6/Slide_94_crypts_duodenum/pages/b.6.94.1.5.htm Histološki preparat pri veliki povečavi] {{ikona en}} {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Epitelijske celice]] [[Kategorija:Gastroenterologija]] o3mry3aclbt7a79xumxxj3sm6agj5d2 0 226313 6765050 6585761 2026-10-14T11:35:51Z TadejM 738 dodano infopolje 6765050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Cajalova celica | Latin = cellulae interstitiales stimulantes<ref>{{Cite web|url=http://www.uni-mainz.de/FB/Medizin/Anatomie/workshop/EM/EMDuodenum.html|title=Duodenum Dr.Jastrows EM-Atlas|access-date=27 February 2011|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303174325/http://www.uni-mainz.de/FB/Medizin/Anatomie/workshop/EM/EMDuodenum.html|url-status=dead}}</ref> | Image = | Caption = | System = }} '''Cajalove celice''' so vretenasto oblikovane [[intersticij]]ske [[celica|celice]], ki se nahajajo v [[prebavni trakt|prebavnem traktu]], natančneje v notranji krožni in zunanji vzdolžni plasti [[gladka mišica|gladke mišičnine]] od [[požiralnik]]a do [[zadnjik]]a. Pomembni so predvsem za nadzor krčenja prebavnega trakta oziroma [[peristaltika|peristaltiko]] (so t. i. ''spodbujevalniki (pacemakerji) črevesja''). Poimenovane so po [[španci|španskemu]] [[histolog]]u [[Santiago Ramón y Cajal|Santiagu Ramón y Cajalu]].<ref>{{cite journal |author1=Sanders K. |author2=Ward S. |title=Interstitial cells of Cajal: a new perspective on smooth muscle function |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-physiology_2006-11-01_576_3/page/720 |journal=J. Physiol. |volume=576 |issue=Pt 3 |pages=721–6 |year=2006 |pmid=16873406 |doi=10.1113/jphysiol.2006.115279}}</ref> == Morfološke značilnosti == V [[tanko črevo|tankem črevesu]] so podobne [[gladkomišična celica|gladkomišičnim celicam]]. Obdane so z [[bazalna lamina|bazalno lamino]] in imajo dobro razvit [[endoplazemski retikulum]] ter [[intermediarni filament|intermediarne filamente]], [[miozin]]ski filamenti pa so odsotni. Vsebuje tudi številne [[mitohondrij]]e, [[lipid]]ne kapljice ter zrnca [[glikogen]]a. Med sabo in z mišičnimi celicami so povezane s [[presledkovni stik|presledkovnimi stiki]]. Oživčujejo jih živčni končiči [[Auerbachov živčni pletež|Auerbachovega živčnega pleteža]]. Zaradi prisotnosti [[receptor (biokemija)|receptorja]] za [[tirozin-kinaza|tirozin-kinaze]] na površini [[celična membrana|celične membrane]] (plazmaleme) se jih lahko obarva z imunohistokemijskimi metodami za lažji prikaz. == Funkcije == V prebavnem traktu je njihova osnovna funkcija uravnavanje [[peristaltika|peristaltike]] (ritmično krčenje gladkega mišičja prebavil). Delujejo tudi kot receptorji za raztegljivost (proprioreceptor). == Medicinski pomen == Cajalove celice ali njihove prekurzorske celice so izvor [[gastrointestinalni stromalni tumor|gastrointestinalnih stromalnih tumorjev]] (GIST),<ref>{{cite journal |author1=Miettinen M. |author2=Lasota J. |title=Gastrointestinal stromal tumors: review on morphology, molecular pathology, prognosis, and differential diagnosis |url=https://archive.org/details/sim_archives-of-pathology-laboratory-medicine_2006-10_130_10/page/1466 |journal=Arch. Pathol. Lab. Med. |volume=130 |issue=10 |pages=1466–78 |year=2006 |pmid=17090188}}</ref> okvare v delovanju teh celic pa prispevajo tudi k razvoju [[zaprtost]]i (obstipacije), [[vnetje|vnetja]], [[Hirschsprungova bolezen|Hirschsprungove bolezni]] idr.<ref name=degiorgio>{{cite journal |author1=De Giorgio R. |author2=Sarnelli G. |author3=Corinaldesi R. |author4=Stanghellini V. |title=Advances in our understanding of the pathology of chronic intestinal pseudo-obstruction |url=https://archive.org/details/sim_gut_2004-11_53_11/page/1549 |journal=Gut |volume=53 |issue=11 |pages=1549–52 |year=2004 |pmid=15479666 |doi=10.1136/gut.2004.043968}}</ref> Raziskave na živalih so tudi pokazale, da je v primeru odsotnosti Cajalovih celic občutljivost prebavnega trakta na [[živčni prenašalec|živčna prenašalca]] (nevrotransmitorja) [[acetilholin]] in [[dušikov oksid]] (NO) močno zmanjšana.<ref>{{cite journal|author=Daniel, E.E.|title=Physiology and Pathophysiology of the Interstitial Cell of Cajal: From Bench to Bedside - III.) Interaction of interstitial cells of Cajal with neuromediators: an interim assessment|journal=Am. J. Physiol. Gastrointest. Liver. Physiol.|volume=281|issue=6|pages=|year=2001|pmid=11705736|doi=|url=http://ajpgi.physiology.org/cgi/content/full/281/6/G1329|access-date=2009-11-21|archive-date=2008-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080829195421/http://ajpgi.physiology.org/cgi/content/full/281/6/G1329|url-status=dead}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill. </div> {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Živalske celice]] [[Kategorija:Prebavila]] 2exjkvt9cjkwpypbj3424hqqnzxcavt 6765052 6765050 2026-10-14T11:37:27Z TadejM 738 latinsko ime v ednini 6765052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Cajalova celica | Latin = cellula interstitialis stimulans<ref>{{Cite web|url=http://www.uni-mainz.de/FB/Medizin/Anatomie/workshop/EM/EMDuodenum.html|title=Duodenum Dr.Jastrows EM-Atlas|access-date=27 February 2011|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303174325/http://www.uni-mainz.de/FB/Medizin/Anatomie/workshop/EM/EMDuodenum.html|url-status=dead}}</ref> | Image = | Caption = | System = }} '''Cajalove celice''' so vretenasto oblikovane [[intersticij]]ske [[celica|celice]], ki se nahajajo v [[prebavni trakt|prebavnem traktu]], natančneje v notranji krožni in zunanji vzdolžni plasti [[gladka mišica|gladke mišičnine]] od [[požiralnik]]a do [[zadnjik]]a. Pomembni so predvsem za nadzor krčenja prebavnega trakta oziroma [[peristaltika|peristaltiko]] (so t. i. ''spodbujevalniki (pacemakerji) črevesja''). Poimenovane so po [[španci|španskemu]] [[histolog]]u [[Santiago Ramón y Cajal|Santiagu Ramón y Cajalu]].<ref>{{cite journal |author1=Sanders K. |author2=Ward S. |title=Interstitial cells of Cajal: a new perspective on smooth muscle function |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-physiology_2006-11-01_576_3/page/720 |journal=J. Physiol. |volume=576 |issue=Pt 3 |pages=721–6 |year=2006 |pmid=16873406 |doi=10.1113/jphysiol.2006.115279}}</ref> == Morfološke značilnosti == V [[tanko črevo|tankem črevesu]] so podobne [[gladkomišična celica|gladkomišičnim celicam]]. Obdane so z [[bazalna lamina|bazalno lamino]] in imajo dobro razvit [[endoplazemski retikulum]] ter [[intermediarni filament|intermediarne filamente]], [[miozin]]ski filamenti pa so odsotni. Vsebuje tudi številne [[mitohondrij]]e, [[lipid]]ne kapljice ter zrnca [[glikogen]]a. Med sabo in z mišičnimi celicami so povezane s [[presledkovni stik|presledkovnimi stiki]]. Oživčujejo jih živčni končiči [[Auerbachov živčni pletež|Auerbachovega živčnega pleteža]]. Zaradi prisotnosti [[receptor (biokemija)|receptorja]] za [[tirozin-kinaza|tirozin-kinaze]] na površini [[celična membrana|celične membrane]] (plazmaleme) se jih lahko obarva z imunohistokemijskimi metodami za lažji prikaz. == Funkcije == V prebavnem traktu je njihova osnovna funkcija uravnavanje [[peristaltika|peristaltike]] (ritmično krčenje gladkega mišičja prebavil). Delujejo tudi kot receptorji za raztegljivost (proprioreceptor). == Medicinski pomen == Cajalove celice ali njihove prekurzorske celice so izvor [[gastrointestinalni stromalni tumor|gastrointestinalnih stromalnih tumorjev]] (GIST),<ref>{{cite journal |author1=Miettinen M. |author2=Lasota J. |title=Gastrointestinal stromal tumors: review on morphology, molecular pathology, prognosis, and differential diagnosis |url=https://archive.org/details/sim_archives-of-pathology-laboratory-medicine_2006-10_130_10/page/1466 |journal=Arch. Pathol. Lab. Med. |volume=130 |issue=10 |pages=1466–78 |year=2006 |pmid=17090188}}</ref> okvare v delovanju teh celic pa prispevajo tudi k razvoju [[zaprtost]]i (obstipacije), [[vnetje|vnetja]], [[Hirschsprungova bolezen|Hirschsprungove bolezni]] idr.<ref name=degiorgio>{{cite journal |author1=De Giorgio R. |author2=Sarnelli G. |author3=Corinaldesi R. |author4=Stanghellini V. |title=Advances in our understanding of the pathology of chronic intestinal pseudo-obstruction |url=https://archive.org/details/sim_gut_2004-11_53_11/page/1549 |journal=Gut |volume=53 |issue=11 |pages=1549–52 |year=2004 |pmid=15479666 |doi=10.1136/gut.2004.043968}}</ref> Raziskave na živalih so tudi pokazale, da je v primeru odsotnosti Cajalovih celic občutljivost prebavnega trakta na [[živčni prenašalec|živčna prenašalca]] (nevrotransmitorja) [[acetilholin]] in [[dušikov oksid]] (NO) močno zmanjšana.<ref>{{cite journal|author=Daniel, E.E.|title=Physiology and Pathophysiology of the Interstitial Cell of Cajal: From Bench to Bedside - III.) Interaction of interstitial cells of Cajal with neuromediators: an interim assessment|journal=Am. J. Physiol. Gastrointest. Liver. Physiol.|volume=281|issue=6|pages=|year=2001|pmid=11705736|doi=|url=http://ajpgi.physiology.org/cgi/content/full/281/6/G1329|access-date=2009-11-21|archive-date=2008-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080829195421/http://ajpgi.physiology.org/cgi/content/full/281/6/G1329|url-status=dead}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill. </div> {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Živalske celice]] [[Kategorija:Prebavila]] 1uuktymh6scn3ezlmra9pna9jvyozj1 0 227668 6765055 5996415 2026-10-14T11:43:39Z TadejM 738 dodano infopolje 6765055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Celica | Name = Enteroendokrina celica | Latin = endocrinocyti gastroenteropancreatici | Image = Digestive hormones.jpg | Caption = Delovanje glavnih prebavnih hormonov, ki jih izločajo enteroendokrine celice | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | Location = [[prebavna cev]] | System = [[endokrini sistem]] }} '''Enteroendokrine celice''' pripadajo [[DNES]] sistemu in so povezane s procesom [[prebava|prebave]]. Razpršene so v [[epitelij]]u vzdolž [[prebavni trakt|prebavnega trakta]] in predstavljajo 1 % vseh [[celica|celic]] epitelija. Največ jih je v [[želodec|želodcu]] in [[tanko črevo|tankem črevesu]], manjše število pa tudi v spodnjem delu [[požiralnik]]a, [[debelo črevo|debelem črevesu]] ter [[žolčnik|žolčnih]] in [[pankreas|pankreatičnih]] izvodilih. Te celice se skupaj z epitelijskimi celicami, [[enterocit]]i, [[Panethova celica|Panethovimi celicami]] in [[čašica]]mi razvijejo iz skupne [[totipotentnost|totipotentne]] celice. == Morfološke značilnosti == Enteroendokrine celice so majhne in imajo bledo [[citoplazma|citoplazmo]]. Ležijo v stiku z [[bazalna membrana|bazalno membrano]] in mnoge celice niso v neposrednem stiku s svetlono (lumnom) prebavnega trakta. V citoplazmi so prisotna tudi nevrosekrecijska zrnca, katerih velikost, število in oblika je odvisna od vrste produkta ([[hormon]]a). S standardnim HE barvanjem ([[hematoksilin]] in [[eozin]]) je celice težko razločevati, zato se jih barva drugimi reagenti, npr. s [[srebro]]vimi [[sol]]mi; glede na slednje jih lahko poimenujemo kot ''argirofilne'' (vežejo srebro ({{chem2|Ag}}) po redukciji z drugo snovjo) in ''argentofilne'' celice (reducirajo in vežejo srebro iz srebrovih soli). Starejši izraz ''enterokromafine celice'' se nanaša na reakcijo [[kalijev dikromat|kalijevim dikromatom]] ({{chem2|K2Cr2O7}}), pri čemer nastane rjavi [[pigment]]. == Tipi enteroendokrini celic == Število odkritih hormonov, ki jih izločajo enteroendokrine celice, je 20, verjetno pa nekatere celice simultano izločajo dva ali več hormonov. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Tip celice ! Nahajališče ! Izločen hormon |- | '''A''' || želodec, tanko črevo || [[glukagon]] |- | '''D''' || želodec, tanko črevo, debelo črevo || [[somatostatin]] |- | '''EC''' || želodec, tanko črevo, debelo črevo || [[serotonin]], [[substanca P]] |- | '''ECL''' || želodec || [[histamin]] |- | '''G''' || želodec, tanko črevo, || [[gastrin]] |- | '''GL''' || želodec, tanko črevo, debelo črevo || [[glicentin]] |- | '''I''' || tanko črevo || [[holecistokinin]] |- | '''K''' || tanko črevo || [[želodčni inhibitorni polipeptid]] (GIP) |- | '''Mo''' || tanko črevo || [[motilin]] |- | '''N''' || tanko črevo || [[nevrotenzin]] |- | '''PP''' || želodec, tanko črevo || [[pankreatični polipeptid]] |} == Glej tudi == * [[difuzni nevroendokrini sistem]] == Viri == * Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill. * [http://www.copewithcytokines.de/cope.cgi?key=Enteroendocrine%20cells Enteroendocrine cells]. [http://www.copewithcytokines.org ''COPE: Horst Ibelgaufts' Cytokines & Cells Online Pathfinder Encyclopaedia'']. Pridobljeno 11.12.2009. {{ikona en}} {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Živalske celice]] [[Kategorija:Endokrini sistem]] [[Kategorija:Želodec]] t331svilrhg5efxgk81jno8prxlznpv 0 231718 6764955 6764683 2026-10-13T23:06:30Z ~2026-55021-00 267300 6764955 wikitext text/x-wiki : {{drugipomeni|Anton Kokalj}} {{Infopolje Oseba |name = Anton Kokalj }} '''Anton Kokalj''' (vzdevek/ilegalno ime? '''Tonči'''), [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]], * [[7. junij]] [[1892]], [[Ljubljana]], † [[7. maj]] [[1945]], [[Zalesnika]] pri [[Grgar]]ju. == Življenje == Kokalj je v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] končal kadetnico in je tik pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] postal [[poročnik]]. Ob koncu vojne je imel [[vojaški čin|čin]] [[major]]ja in je svojo aktivno vojaško kariero nadaljeval v [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanski kraljevi armadi]]. Služboval je v različnih mestih, nato pa je postal adjutant jugoslovanskega [[regent]]a, [[knez]]a Pavla. Med tem je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in nato 6. septembra 1935 v [[polkovnik]]a. Pred izbruhom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal [[poveljnik]] [[66. konjeniški polk vojske kraljevine Jugoslavije|66. konjeniškega polka]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] Kraljevine Jugoslavije je bil najprej nekaj časa v [[hišni pripor|hišnem priporu]] v [[Beograd]]u. Med tem je njegova družina odpotovala v Ljubljano, sam pa se ji je pridružil šele čez nekaj mesecev. Spomladi 1942 ga je italijanska zasedbena oblast skupaj z drugimi [[častnik]]i internirala v [[Gonars]]u, [[Monte Male]] pri [[Torino|Torinu]] in v [[Chiesanuova|Chiesanuovi]] pri [[Padova|Padovi]]. Izpuščen je bil na začetku decembra istega leta. Septembra 1943 ga je [[Leon Rupnik]] samovoljno postavil za glavnega inšpektorja [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]]. Nemški SS general [[Erwin Rösener]] ga je kmalu odstavil ter ga ob koncu leta 1943 poslal v Trst, da bi na Primorskem organiziral domobranstvo. V začetku novembra 1943 je odšel v [[Trst]], kjer je ob soglasju nemškega poveljnika [[policija|policije]] za Jadransko primorje [[Odilo Globočnik|Odila Globočnika]] ustanovil [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Sprva je v njem deloval kot [[inšpektor]] štaba, od 9. februarja 1945 pa je bil tudi njegov poveljnik. Konec aprila 1945 se je Kokalj s svojimi častniki z avtom peljal proti [[Gorica|Gorici]], kjer so jih zajeli pripadniki [[OZNA|OZNE]]. Vse zajete, vključno z Antonom Kokaljem so usmrtili in njihova trupla odvrgli v brezno.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}}{{SloBio|id=1014810|avtor=ur.|ime=Kokalj, Anton|vir=SBL}}{{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Anton}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Častniki Slovenskega domobranstva]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Monte Male]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Chiesanuova‏]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] g0gql3ob74ub3g5ue7dt1ib8il7ftr8 0 232638 6765054 6518212 2026-10-14T11:42:03Z TadejM 738 dodano infopolje 6765054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Celica | Name = Membranska epitelijska celica | Latin = epitheliocytus microplicatus | Image = MIT HST.121 Gastroenterology, Fall 2005 - M Cells.jpg | Caption = Celice M: enterocit, dendritska celica | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = [[imunski sistem]] | Location = [[s črevesjem povezano limfatično tkivo]] (GALT) [[Peyerjeva plošča|Peyerjevih plošč]] v [[tanko črevo|tankem črevesu]] in [[s sluznico povezano limfatično tkivo]] (MALT) drugih delov [[prebavna cev|prebavne cevi]] | Function = privzem [[antigen]]ov }} '''Membranske epitelijske celice''' ali '''celice M''' so [[epitelij]]ske [[celica|celice]], ki se nahajajo nad limfatični folikli v [[vito črevo|vitem črevesu]] (ileumu), imenovanih [[Peyerjeva plošča|Peyerjeve plošče]]. Domnevano je, da se razvijejo kot odziv na signale imunskih celic v limfatičnih foliklih.<ref>{{cite journal | author1 = Kraehenbuhl, J. | author2 = Neutra, M. | title = Epithelial M cells: differentiation and function | journal = Annu. Rev. Cell Dev. Biol. | volume = 16 | pages = 301–32 | year = 2000 | pmid = 11031239 | doi = 10.1146/annurev.cellbio.16.1.301 | url = http://arjournals.annualreviews.org/doi/abs/10.1146%2Fannurev.cellbio.16.1.301 | access-date = 2010-01-18 | archive-date = 2020-04-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200413040914/http://arjournals.annualreviews.org/doi/abs/10.1146%2Fannurev.cellbio.16.1.301 | url-status = dead }}</ref> Pomembne so za stimulacijo [[imunost|imunskega]] odziva [[sluznica|sluznice]]. == Morfološke značilnosti == Membranske epitelijske celice se od [[enterocit]]ov razlikujejo v tem, da so ploščate oblike, nimajo [[mikrovil]]ov na apikalni strani [[plazmalema|membrane]] in so manj številne. Na bazalni membrani so prisotne številne vgreznine<ref>Iz številnih vgreznin oz. mikroskopskih gub ({{lang-en|microfolds}}) izhaja črka '''M''' v imenu celice.</ref> in je mestoma prekinjena. == Funkcije == Njihova glavna funkcija je prenos [[antigen]]ov in [[lektin]]ov iz svetline (lumna) [[tanko črevo|tankega črevesa]] do celic v Peyerjevih ploščah. [[Endocitoza]] je mogoča zato, ker ne izločajo [[sluz]] ali prebavnih [[encim]]ov, [[glikokaliks]] pa je mnogo tanjši ali odsoten v primerjavi z enterociti. == Klinični pomen == Nekateri [[patogen]]i [[mikrob]]i izkoriščajo endocitozo celic M kot vstopno pot v organizem. Primera tovrstnih mikrobov sta [[bakterije|bakterija]] [[vrsta (biologija)|vrste]] ''[[Shigella flexneri]]''<ref>{{navedi revijo|last=Sansonetti|first=Philippe J.|date=2001|title=Microbes and Microbial Toxins: Paradigms for Microbial-Mucosal Interactions - III.) Shigellosis: from symptoms to molecular pathogenesis|journal=Am. J .Physiol. Gastrointest. Liver Physio.|volume=280|issue=3|pages=G319-23|url=http://ajpgi.physiology.org/cgi/content/full/280/3/G319|pmid=11171613|access-date=2010-01-18|archive-date=2008-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080708234705/http://ajpgi.physiology.org/cgi/content/full/280/3/G319|url-status=dead}}</ref> in [[poliovirus]].<ref>{{navedi revijo |first1=Laurent |last1=Ouzilou |first2=Elise |last2=Caliot |first3=Isabelle |last3=Pelletier |first4=Marie-Christine |last4=Prévost |first5=Eric |last5=Pringault |first6=Florence |last6=Colbere-Garapin |date=2002|title=Poliovirus transcytosis through M-like cells |journal=Journal of General Virology|volume=83|issue=Pt 9|pages=2177-2182 |pmid=12185271}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://meded.ucsd.edu/hist-img-bank/chapter_4/Slide_61_peyers/pages/b.4.61.1.5.htm Histološki preparat] {{ikona en}} {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Živalske celice]] [[Kategorija:Prebavila]] [[Kategorija:Imunologija]] p3rnmbtiixjjp4wkqt5fjuihuuqgse3 0 232699 6764980 6748234 2026-10-14T00:24:24Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6764980 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostno drsanje|umetnostnih drsalcev]] in [[umetnostno kotalkanje|kotalkarjev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== * [[Tjaša Andrée Prosenc]] * [[Ana Arčon]] * [[Nika Arčon]] * [[Teja Arčon]] == B == * [[Sara Bastjančič]] * [[Stanko Bloudek]] * [[Peter Brlec]] (trener; It.?) *[[Ksenja Bukovec]] (''Ksenča Bokovec'') == C == * [[Maja Corsi]] == Č == * [[Jan Čejvan]] * [[Tanita Kaja Černe]] == D == * [[Danilo Dougan]]? == F == * ([[Anton Franzot]] - 1915-2000) * ==G== * [[Natalija Gala]] * [[Patricia Gleščič]] * [[Daša Grm]] == K == * [[Luka Klasinc]] *[[Mojmir Kokorovec]] (Italija) * [[Samo Kokorovec]] (Italija) ==L== * [[Julija Lovrenčič]] * [[Andrej Lumbar]] * [[Katja Lumbar]] ==M== * [[Urban Markič]] *[[Lucija Mlinarič]] (1987-2019) * [[Violeta Mordej]] ==P== * [[Martina Pecchiar]] * [[Špela Perc]] * [[Peter Peršin]] * [[Teodora Poštič]] ==R== *[[Tanja Romano]] (Italija) *[[Francesca Roncelli]] ==S== * [[Elvis Stojko]] (Kanada) ==Š== * [[Darja Škrlj]] == T == * [[Stefan Tomsič]] * [[Emanuel Tuma]] == V == * [[Viktor Vodišek]] {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih drsalcev in kotalkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni drsalci in kotalkarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni drsalci|*]] [[Kategorija:Seznami umetnostnih drsalcev‎|Slovenski]] ssw1vzad967z1lgztmggtts6wfl55tq 6764991 6764980 2026-10-14T08:04:58Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6764991 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostno drsanje|umetnostnih drsalcev]] in [[umetnostno kotalkanje|kotalkarjev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== * [[Tjaša Andrée Prosenc]] * [[Ana Arčon]] * [[Nika Arčon]] * [[Teja Arčon]] == B == * [[Sara Bastjančič]] * [[Stanko Bloudek]] * [[Peter Brlec]] (trener; It.?) *[[Ksenja Bukovec]] (''Ksenča Bokovec'') == C == * [[Maja Corsi]] (It.) == Č == * [[Jan Čejvan]] * [[Tanita Kaja Černe]] == D == * [[Danilo Dougan]]? == F == * ([[Anton Franzot]] - 1915-2000) ==G== * [[Natalija Gala]] * [[Patricia Gleščič]] * [[Daša Grm]] == K == * [[Luka Klasinc]] *[[Mojmir Kokorovec]] (Italija) * [[Samo Kokorovec]] (Italija) ==L== * [[Julija Lovrenčič]] * [[Andrej Lumbar]] * [[Katja Lumbar]] ==M== * [[Urban Markič]] *[[Lucija Mlinarič]] (1987-2019) * [[Violeta Mordej]] ==P== * [[Martina Pecchiar]] (It.)? * [[Špela Perc]] * [[Peter Peršin]] * [[Teodora Poštič]] ==R== *[[Tanja Romano]] (Italija) *[[Francesca Roncelli]] (It.) ==S== * [[Elvis Stojko]] (Kanada) ==Š== * [[Darja Škrlj]] == T == * [[Stefan Tomsič]] (It.) * [[Emanuel Tuma]] == V == * [[Viktor Vodišek]] {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih drsalcev in kotalkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni drsalci in kotalkarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni drsalci|*]] [[Kategorija:Seznami umetnostnih drsalcev‎|Slovenski]] ctysjvnzup0kljja1ywb9zh05mroakf 0 241006 6764725 6628130 2026-10-13T12:31:46Z ~2026-45085-22 264465 /* Bibliografija */ 6764725 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Erjavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[30. september]] [[1951]], [[Ljubljana]], † [[3. januar]] [[2026]], Ljubljana. Diplomiral je iz filozofije in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani leta 1987. Aleš Erjavec se v znanstveno-raziskovalnem delu ukvarja predvsem z [[Estetika|estetiko]] kot filozofsko disciplino ter teorijo sodobne umetnosti in izvorne kulture. == Življenjepis == Strokovno se je izpopolnjeval v ZDA med letoma 1993 in 1994. Leta 1978 se je zaposlil na [[Filozofski inštitut (ZRC SAZU)|Filozofskem inštitutu SAZU]] ter leta 2000 postal redni profesor za estetiko na FF v Ljubljani. V letih 1984 in 1999 je bil predsednik Slovenskega društva za estetiko in od 1998 do 2001 Mednarodnega združenja za estetiko. Aleš Erjavec je član [[Slovensko društvo za estetiko|Slovenskega društva za estetiko]] (predsednik od ustanovitve 1983 do 1999 in 2005-2011). Je častni član Associazione Italiana per gli Studi di Estetica od leta 1998, predsednik mednarodnega združenja za estetiko in član izvršnega odbora le-tega Imel je tudi številne štipendije, kot so: Kidričeva štipendija za magistrski študij, Fulbrightova postdoktorska raziskovalna štipendija, C.N.R.S,… Bil je gostujoči profesor na Poljskem, v Uppsali, Južni Afriki, Hong Kongu, Nottinghamu, Santa Cruzu (ZDA), Braziliji, Češkem, Čilu, Danskem, Filipinih, Finskem, Franciji, Grčiji, Indiji, Iranu in v mnogih drugih državah. Erjavec je bil redni profesor estetike na ljubljanski Univerzi in predavatelj na oddelku za kulturne študije Univerze na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije Koper), prav tako pa tudi v tujini, na Univerzah Shanghai Jiao Tong med letoma 2012-2015, kjer je predaval kot profesor estetike. Od leta 2016 predava na Zheijangski univerzi. == Filozofski pogledi == V svojih deli opisuje politični parket v danem časovnem obdobju in nato vplive političnih dejavnosti na umetnika, pojem umetnosti in estetike. Njegovo delo, z angleškim naslovom: "Art and the Politics of Representation in Eastern Europe from a Global Perspective", nam poda primer takšne povezave politike in umetnosti. Okoli leta 1989, se je v državah bivšega sovjetskega bloka prebudila neka regionalna zavest, in tako so razglasile, da pripadajo novi "vzhodni Evropi". Med tem časom je umetnost služila kot nadomestek drugih virov hitre rasti nacionalne kulture. Zato je leta 1932 kritik Josip Vidmar v knjigi Kulturni problem Slovenstva zapisal, ker da Slovenija ne more pustiti vtisa v Evropi kot ekonomska velesila itd., lahko postane vidna skozi kulturo in umetnost, in tako preobrazi Ljubljano v nove Atene ali Firence. V svoji knjigi ''Ideologija in umetnost modernizma'' (1988) je kot eno ključnih ugotovitev zapisal: "Obdobje modernistične umetnosti je hkrati tudi obdobje največje in najintenzivnejše ideologizacije moderne družbe". Ta trditev se je pred dvema desetletjema zdela paradoksna, vendar se je medtem izkazalo, da je modernistična umetnost (sreda 19. stol. do druga pol. 20. stol.), ki naj bi kot cilj umetnosti imela izključno lepoto, tudi ko je šlo za njeno avtonomizacijo in navsezadnje institucionalizacijo, povezana s politiko. V knjigi ''Estetika in politika modernizma'' (2009) na primerih pokaže resničnost zgornje misli. Eden od primerov, je politično gledališče [[Ljubiša Ristić|Ljubiše Ristića]], ki se začne leta 1980 s predstavo [[Missa in a minor]], ki temelji na kratki zgodbici [[Grobnica za Borisa Davidoviča]] srbskega pisatelja [[Danilo Kiš|Danila Kiša]] (1938-1989). V predstavi je spremenil zgodbo o ruskem revolucionarju, ki je svoje življenje končal v gulagu. Spremljal ga je od mladosti do mednarodnih dogodivščin, bodisi osebnih ali političnih, do njegovega konca v gulagu, ob grozečem vzdušju stalinističnih čistk. Kariera Borisa Davidoviča je dobila mitske razsežnosti – gledalcem Ristićeve predstave so ob koncu delili fiktivne časopise, katerih naslovnice so najavljale, da je bil Boris Davidovič pred kratkim viden nekje v Moskvi. V zaključku knjige se dotakne popularne kulture, za katero bi bil po njegovem bolj primeren izraz umetnost, saj vnaša estetsko novost in/ali politični upor. Vedno so obstajale oblike kulture, ki niso bile politično udarne ali estetsko provokativno nove. Zlasti v postmodernističnem obdobju se je izoblikovala miselnost, da sta prav to ključni sestavini umetnosti. == Bibliografija (monografije) == *''Ideologija in umetnost modernizma'' (1988) *''Ljubljana'', ''Ljubljana: Osemdeseta leta v umetnosti in kulturi'' (soavtorica in sour. [[Marina Gržinić]]; Ljubljana, Mladinska knjiga, 1991) *''Estetika in kritična teorija'' (Ljubljana, 1995) *''K podobi'' (Ljubljana 1996), ''Túxiàng Shídài'' (Changchun, Kitajska, 2002) *''Postmodernizem in postsocialistično stanje'' (Berkley 2003, Taipei 2009) *''Ljubezen na zadnji pogled: avantgarda, estetika in konec umetnosti'' (Ljubljana 2004) *''Estetika in filozofije'' (Ljubljana-Peking 2004, Peking 2010), *''Postmodernizem, postsocializem in prek''. (New Castle 2008) *''Estetika in politika modernizma'' (Ljubljana, 2009) *''Heteronomija umetnosti in avantgard'' (Ljubljana, Maska, 2017) == Sklici == {{sklici}} == Viri == *''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga *Prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu: <nowiki>http://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ale%C5%A1-erjavec-sl#v</nowiki> *Erjavec, Aleš: Estetika in politika modernizma, Ljubljana: Študentska založba, 2009 (knjižna zbirka Koda) *Intervju s prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu:<nowiki>http://artguideeast.com/main-news-stream/2014/11/19/lublin-aleserjavec-interview/</nowiki> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 0ssqkk81o6wtnge8yhwn59km263ityt 0 241579 6764982 6687206 2026-10-14T06:15:20Z Dhmo 90839 smrt 6764982 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Ema Umek |image = <!-- WD --> |imagesize = |smallimage = |caption = |order = 3. [[Arhiv Republike Slovenije|direktorica Arhiva Socialistične republike Slovenije]] |term_start = [[1984]] |term_end = [[1988]] |president = |predecessor = [[Marija Oblak Čarni]] |successor = Marija Oblak Čarni |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party = |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = |alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] |signature = |awards = |footnotes = }} '''Ema Umek''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in [[arhiv]]istka, * [[14. april]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[oktober]] [[2026]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani (1939-1947) in nato študirala [[zgodovina|zgodovino]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1947-1952), kjer je 1952 tudi [[diploma|diplomirala]]. V letu 1952–53 je bila profesorica zgodovine na gimnaziji v [[Kamnik]]u, od 1953 arhivistka v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu SRS]] in bila v letih 1984−88 tudi njegova direktorica. V zimskem semestru 1978/79 je pričela predavati arhivistiko na oddelku za zgodovino na FF v Ljubljani. Leta 1976 je postala članica I. ekspertske grupe za dunajske arhive pri izvajanju pogodbe z [[Avstrija|Avstrijo]] o prenosu arhivskega gradiv v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. S področja zgodovine in arhivistike je objavila več člankov in razprav, mdr.: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici 18. stol. (1956); Kuga na Štajerskem 1679–1683 (1958); Trgovski promet po Savi v 18. stol. (1964); Doneski k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri (1957); Kmetijska družba na Kranjskem (1962); Katalog dokumentov za kmečke upore (1973); Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem območju (1975) in druge. Napisala je knjigo ''Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična'' {{COBISS|ID=8155905}} ter brošuro Osnovi organizacije stručnog rada u arhivima SFRJ (skupaj z [[Marija Oblak-Čarni|M. Oblak–Čarni]], 1976). Sodelovala je še pri drugih publikacijah, npr.: Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (1960); Vodnik po arhivih Slovenije (1965); Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971); I. Cankar in delavsko gibanje (1976); Vodnik po župnijskih arhivih I-II (1975), katalog Nacionalni in socialni programi pri Slovencih (1975). Leta 1978 je postala [[urednik|urednica]] časopisa Arhivi. == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=745685|avtor=ur.|ime=Umek Ema|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Umek, Ema}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] qhgnrtkjgayvhslb2far8wx3sqpf6cf 0 254997 6764796 6652980 2026-10-13T15:39:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6764796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Alojz Kovšca|years_active=|term_end3=[[12. december]] [[2022]]|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|employer=|party=[[Gospodarsko aktivna stranka|GAS]] (do 2021)<br>[[Konkretno]] (2021–2023)|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|order3=[[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|Predsednik Državnega sveta<br>Republike Slovenije]]|term_start3=[[12. december]] [[2017]]|predecessor3=[[Mitja Bervar]]|successor3=[[Marko Lotrič]]}}‎'''Alojz Kovšca''', [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]], [[politik]] in [[urar]], * [[13. september]] [[1965]], [[Čapljina]], [[Bosna in Hercegovina]]. Kovšca nekdanji član in [[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|predsednik]] [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alojz Kovšca|url=http://www.ds-rs.si/?q=clan%2Falojz-kovsca|website=Državni svet Republike Slovenije|date=2013-11-20|accessdate=2021-12-04|language=sl|archive-date=2020-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200419113239/http://www.ds-rs.si/?q=clan%2Falojz-kovsca|url-status=dead}}</ref> Bil je tudi predsednik [[Gospodarsko aktivna stranka|Gospodarske aktivne stranke]] in podpredsednik stranke [[Konkretno]]. Napovedal je kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], a nato od nje odstopil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}</ref> == Mladost in šolanje == Rodil se je 13. septembra 1965 v [[Čapljina|Čapljini]], v štiričlansko družino častnika [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Maturo je opravil na ljubljanski [[Vojaška gimnazija Franc Rozman-Stane|Vojaški gimnaziji Franca Rozmana-Staneta]], nato pa študiral na Vojaški akademiji v [[Beograd|Beogradu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]]. Prostovoljno je malo pred diplomo, 2. junija 1988, zapustil JLA. Leta 1996 je na ljubljanski [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] ob urarskem delu pri 31 letih diplomiral iz obramboslovja in prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ob delu se je še dodatno izobraževal na področju urarstva in zlatarstva ter dosegel strokovna naziva zlatar-filigranist in urarski mojster.<ref name=":0" /> == Poklicna pot == Leta 1988 se je zaposlil kot programer v [[Mercator|Mercatorju]], kjer je ostal štiri leta. Vmes je sodeloval pri osamosvojitvenih dogodkih in bil kasneje odlikovan s Srebrno [[Maistrova medalja|Maistrovo medaljo]]. Po vojni se je zaposlil pri ljubljanskem urarju, tastu [[Stane Kajfež|Stanetu Kajfežu]], opravil [[Urar|urarski]] pomočniški izpit ter izpit za trgovskega poslovodjo in kasneje odprl lasten obrat. Urarsko in zlatarsko strokovno poklicno izobrazbo je pridobil v Celju (urar in zlatar-filigranist), nato pa pri [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtni zbornici Slovenije]] opravil še urarski mojstrski izpit.<ref name=":0" /> Z ženo vodita zlatarsko in urarsko podjetje. Aktivno se je vključil tudi v obrtniško politiko; je predsednik Območne obrtne zbornice Ljubljana-Bežigrad. Dva mandata je bil član Upravnega odbora Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, en mandat predsednik Komisije za razdelitev članarine in en mandat predsednik Odbora za gospodarstvo.<ref name=":0" /> Leta 2007 je bil prvič izvoljen za predstavnika obrtnikov v Državnem svetu Republike Slovenije in opravljal funkcijo podpredsednika komisije za gospodarstvo, trgovino in finance. Mandat in funkcijo je ponovil v drugem mandatu, od leta 2012 do 2017, ko je bil v tretje izvoljen ter postal predsednik Državnega sveta Republike Slovenije do leta 2022. 19. decembra 2023 je bil izvoljen za predsednika [[Lovska zveza Slovenije|Lovske zveze Slovenije]], mandat je nastopil s 15. januarjem 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Video: Bivši predsednik državnega sveta zdaj na čelu Lovske zveze Slovenije|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6582d78062c30/video-bivsi-predsednik-drzavnega-sveta-zdaj-na-celu-lovske-zveze-slovenije|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-12-20|language=sl}}</ref> Mandat opravlja profesionalno (združene naloge predsednika in direktorja Lovske zveze Slovenije). == Politika == Od leta 2007 je član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]], od decembra 2017 do decembra 2022 je bil tudi njegov predsednik.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/po-bervarju-bo-drzavni-svet-vodil-alojz-kovsca/440310 |title=Po Bervarju bo državni svet vodil Alojz Kovšca |accessdate=2017-12-12 |date=2017-12-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Alojza Kovšca re-elected upper chamber president|url=https://english.sta.si/2773897/alojza-kovsca-re-elected-upper-chamber-president|website=english.sta.si|accessdate=2020-06-10}}</ref> Bil je predsednik [[Gospodarsko aktivna stranka|Gospodarsko aktivne stranke]] (GAS), ki na volitvah ni nikdar presegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|url=http://dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati |title=Predčasne volitve v Državni zbor 2018: Izidi glasovanja |accessdate=2018-12-27 |publisher=Državna volilna komisija}}</ref> 4. decembra 2021 sta se stranki GAS in [[Stranka modernega centra]] združili v enotno stranko [[Konkretno]], Kovšca je postal njen podpredsednik. Podpredsednik je bil do junija 2023, ko je zaradi nestrinjanja z načinom vodenja stranke odstopil s funkcije podpredsednika in izstopil iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Konkretno|url=https://konkretno.si/|website=konkretno.si|accessdate=2021-12-04|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211204162708/https://konkretno.si/|archive-date=2021-12-04|url-status=dead}}</ref> Konec avgusta je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] v primeru, da si zagotovi podporo političnih strank. Ker podpore ni dobil, je od kandidature odstopil.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{politician-stub}}{{DEFAULTSORT:Kovšca, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Slovenski urarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2007–2012)]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki medalje generala Maistra]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2012–2017)]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2017–2022)]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Konkretno]] rmxcrldalcbrw2hln3tyul498l4bflc 0 255637 6764963 6764560 2026-10-13T23:36:41Z ~2026-55021-00 267300 6764963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Ljubljanska divizija |image= |caption= |country= |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]] |type=[[Pehotna enota]] |branch=[[Kopenska vojska]] |dates=[[21. januar]] - maj [[1945]] |specialization=[[Pehotno bojevanje]] |command_structure=[[Slovenska narodna vojska]] |size=[[Divizija]] |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} '''Ljubljanska divizija''' je bila kratkotrajna [[divizija]] [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]]. == Zgodovina == Medtem, ko je bila ustanovitev predvidena že za zimo 1944-45, pa se je ilegalno formiranje pričelo 21. januarja 1945. Takrat je bilo določeno, da se bodo enote [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] preoblikovale v divizijske enote. Toda zaradi nemškega nasprotovanja se je divizija formalno organizirala šele 20. maja 1945 na [[Koroška (Avstrija)|avstrijskem Koroškem]], ko je bila že brez prave vojaške vrednosti; izgubili so vso oborožitev in bili v britanskem vojnem ujetništvu. == Organizacija == ; 20. maj 1945 * 1. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * 2. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * 3. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * 4. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * Tehnični bataljon :* Pionirska četa :* Obrtniška četa * Artilerijski divizion :* 1. baterija :* 2. baterija :* 3. baterija * Dopolnilni bataljon :* 1. četa :* 2. četa :* 3. četa :* 4. četa :* 5. četa :* Rekonvalescentna četa :* Delovna četa * Divizijska štabna četa * Orožniški bataljon == Poveljstvo == * poveljnik: [[general]] [[Franc Krener]] * pomočnik poveljnika: [[polkovnik]] [[Milko Vizjak]] * načelnik štaba: [[podpolkovnik]] [[Ivan Drčar]] * pomočnik načelnika štaba: [[kapetan 1. razreda]] [[Franjo Sekolec]] == Opombe == {{sklici|2}} * [[Marijan F. Kranjc]]: [http://users.volja.net/marijankr/Z44-SNVkonec.html Kdo je kriv za tragičen konec Slovenske narodne vojske maja 1945?] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Slovensko domobranstvo]] {{unit-stub}} [[Kategorija:Divizije Slovenska narodne vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1945]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] [[Kategorija:Jugoslovanska vojska v domovini]] olv6vdhu6ded6537l72q4mkq9z6hnr7 6764967 6764963 2026-10-13T23:44:17Z ~2026-55021-00 267300 6764967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Ljubljanska divizija |image= |caption= |country= |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]] |type=[[Pehotna enota]] |branch=[[Kopenska vojska]] |dates=[[21. januar]] - maj [[1945]] |specialization=[[Pehotno bojevanje]] |command_structure=[[Slovenska narodna vojska]] |size=[[Divizija]] |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} '''Ljubljanska divizija''' je bila kratkotrajna [[divizija]] [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]]. == Zgodovina == Medtem, ko je bila ustanovitev predvidena že za zimo 1944-45, pa se je ilegalno formiranje pričelo 21. januarja 1945. Takrat je bilo določeno, da se bodo enote [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] preoblikovale v divizijske enote. Toda zaradi nemškega nasprotovanja se je divizija formalno organizirala šele 20. maja 1945 na [[Koroška (Avstrija)|avstrijskem Koroškem]], ko je bila že brez prave vojaške vrednosti; izgubili so vso oborožitev in bili v britanskem vojnem ujetništvu. == Organizacija == ; 20. maj 1945 * 1. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * 2. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * 3. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * 4. polk :* štab ::* 1. bataljon :::* 1. četa :::* 2. četa :::* 3. četa :::* 1. težka četa ::* 2. bataljon :::* 4. četa :::* 5. četa :::* 6. četa :::* 2. težka četa ::* 3. bataljon :::* 7. četa :::* 8. četa :::* 9. četa :::* 3. težka četa * Tehnični bataljon :* Pionirska četa :* Obrtniška četa * Artilerijski divizion :* 1. baterija :* 2. baterija :* 3. baterija * Dopolnilni bataljon :* 1. četa :* 2. četa :* 3. četa :* 4. četa :* 5. četa :* Rekonvalescentna četa :* Delovna četa * Divizijska štabna četa * Orožniški bataljon == Poveljstvo == * poveljnik: [[general]] [[Franc Krener]] * pomočnik poveljnika: [[polkovnik]] [[Milko Vizjak]] * načelnik štaba: [[podpolkovnik]] [[Ivan Drčar]] * pomočnik načelnika štaba: [[kapetan 1. razreda]] [[Franjo Sekolec]] == Opombe == {{sklici|2}} * [[Marijan F. Kranjc]]: [http://users.volja.net/marijankr/Z44-SNVkonec.html Kdo je kriv za tragičen konec Slovenske narodne vojske maja 1945?] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Slovensko domobranstvo]] {{unit-stub}} [[Kategorija:Divizije Slovenska narodne vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1945]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] [[Kategorija:Jugoslovanska vojska v domovini]] hiiu9gv3gajg2ya9j0hvtsdg1m88trt 0 258576 6764957 6596530 2026-10-13T23:12:42Z ~2026-55021-00 267300 6764957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lojze Ilija''' ali '''Alojzij Ilija''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[19. junij]] [[1905]], [[Spodnji Brnik]], † [[4. november]] [[1982]], [[Los Taques]], [[Venezuela]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu bajtarju Andreju in materi Ivani (rojena Gasperlin). Sprva je v [[Ljubljana|Ljubljani]] študiral [[teologija|bogoslovje]], se prepisal in [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]]. Delal je v uredništvu [[časopis]]a [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] in bil [[odvetnik|odvetniški]] pripravnik. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] se je najprej priključil [[Gorenjska|gorenjskim]] [[Slovensko domobranstvo|domobrancem]], nato pa [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanski vojski v domovini]] kjer je bil šef propagandnega odseka in dosegel čin [[poročnik]]a. Po vojni je emigriral v Venezuelo. Pisal je kratko, ''Domače zgodbe'' (Celovec 1958), in daljšo [[proza|prozo]], med drugim je napisal [[povest]] iz življenja ljudi v okolici [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]] ''Gospod Šimen I-II'' (Celovec 1961-1962), [[roman]] o stiskah gorenjskega človeka med 2. svetovno vojno ''Huda pravda'' (Buenos Aires, 1971) in [[zgodovinski roman]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]] ''Zadnji rabin v Ljubljani'' (Celovec, 1975).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[seznam slovenskih častnikov Jugoslovanske vojske v domovini]] *[[slovenska izseljenska književnost]] *[[slovenske večernice]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|188}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ilija, Lojze}} [[Kategorija:Rojeni leta 1905]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] o7eqsg2e30i9x7ho1c9giv4g9cdec44 0 258613 6764962 6596536 2026-10-13T23:33:55Z ~2026-55021-00 267300 6764962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dobrivoje Vasiljević - Iztok''', [[Srbi|srbski]] [[četniki|četniški]] [[komandant]], * (?) [[1911]], [[Surovići]], [[Srbija]], † [[27. november]] 1942, [[Suhor, Metlika|Suhor]] pri [[Metlika|Metliki]]. Končal je šolo nižje Vojaške akademije v [[Beograd]]u. Po okupaciji 1941 je v [[Ljubljana|Ljubljani]] prišel v stik s četniškim vodstvom za Slovenijo. Maja 1942 je vstopil v tako imenovano slovensko nacionalno ilegalo (četniški oddelek) in z njo odšel na [[Dolenjska|Dolenjsko]], ko pa je iz [[Štajerski bataljon|Štajerskega bataljona]] nastala [[Legija smrti]] je postal poveljnik njenega 1. bataljona. Ta se je jeseni z okoli 580 legionarji nastanil pod [[Gorjanci]], štab pa na Suhorju pri Mletliki. Proti koncu novembra 1942 je bilo v postojanki ob četi 128 mož tudi 37 italijanskih vojakov. V napadu na postojanko 27. novembra so sodelovale [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeva brigada]], 13. hrvaška brigada in [[Vzhodnodolenjski odred]]. Napad je bil uspešen, pri tem je padlo 16, 91 legionarjev pa je bilo ujetih; med 8 na smrt obsojenimi in ustreljenimi legionarji je bil tudi [[stotnik]] Vasiljević. Po njem so 4. bataljon Dolenjskega četniškega odreda poimenovali Iztokov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == * [[Jugoslovanska vojska v domovini]] * [[Slovenski četniki]] == Viri == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Vasiljević, Dobrivoje}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] [[Kategorija:Legija smrti]] jcog0jdqd39walmuedii9ixfl9tmfty 0 260562 6764977 6228119 2026-10-13T23:58:38Z Atcovi 118734 mujawwad --> murattal 6764977 wikitext text/x-wiki [[Slika:Chapter 50, Qaf (Murattal) - Recitation of the Holy Qur'an.mp3|sličica|Kaf (sura)]] '''Kaf''' ([[arabščina|arabsko]] ''Qaf'') je 50. [[sura]] ([[poglavje]]) v [[Koran]]u, ki jo sestavlja 45 [[ajat]]ov ([[verz]]ov). Je [[meška sura]]. Med opravljanjem [[molitev|molitve]] ([[salat]]a oz. [[namaz]]a) pri tej suri verniki opravijo 3 [[Ruku'|ruku'jev]] (priklonov). {{Sure}} {{islam-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sure|0050]] n46wc2kepbdnrw0dcb52wnpae9mv1t5 0 260731 6764780 5776397 2026-10-13T15:27:41Z Erardo Galbi 166658 6764780 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sunpillar nosun.jpg|thumb|right|250px|Svetlobni steber]] '''Svetlôbni stebèr''' je [[optika|optični]] [[fizikalni pojav|pojav]], ki nastane zaradi [[odboj]]a [[svetloba|svetlobe]] od [[kristal]]ov [[led]]u. Svetloba lahko prihaja od [[Sonce|Sonca]], ko je nizko na obzorju, lahko pa tudi od [[Luna|Lune]] in umetnih virov, kot so cestne svetilke. V primeru Sonca kot izvora svetlobe imenujemo svetlobni steber tudi '''sončni steber'''. Svetlobni stebri imajo obliko relativno širokega pasu svetlobe, ki se razteza na in/ali pod izvorom svetlobe. Sončni stebri so navadno vidni, ko je Sonce malo nad [[obzorje]]m (približno 6°) ali tik pod njim, in se raztezajo samo od 5°-10° od Sonca, redko do 20°. Lunini stebri nastanejo na enak način. Stebri, ki nastanejo zaradi umetnih virov svetlobe, nastanejo na podoben način, vendar bližina vira do opazovalca omogoča nastanek veliko večjih svetlobnih stebrov. Dolžina, oblika in lega stebrov je odvisna od oblike in usmerjenosti kristalov ledu. Za odboj svetlobe so idealni predvsem ploščati kristali šestkotne (heksagonalne) oblike, ki so postavljeni vodoravno glede na opazovalca oz. so vzporedni s tlemi. Za nastanek tovrstnih kristalov je potreben mrzli zrak, tj. od 0-4 [[Celzij|°C]] in od -10 do -20 °C. Za pravilno usmerjenost morajo biti kristali večji od 15-20 [[mikrometer|μm]]: tako se pri padanju proti tlom usmerijo vodoravno oz. kot bi se spuščali »[[leteči krožnik]]i«. Zaradi tega, ker gre v osnovi za odboj svetobe, je [[barva]] stebrov praktično enaka izvoru svetlobe; če je torej Sonce rdeče barve, bo imel svetlobni steber prav tako rdečkasti odtenek. Svetlobni stebri niso omejeni samo na mrzla obdobja, saj tu visoko ležeči oblaki vsebujejo kristale ledu. Tako se lahko stebri pojavijo z drugimi optičnimi pojavi, kot so [[halo (optika)|halo]] in [[parhelij]]. == Galerija == <gallery> Slika:Sun pillar3 - NOAA.jpg|<small>[[Severna Karolina]]</small> Slika:Sunset in Saguaro National Park.JPG|<small>[[Tucson]], [[Arizona]]</small> Slika:Sun pillar5 - NOAA.jpg|<small>Severna Karolina</small> Slika:FairbanksUAFLightPillars.jpg|<small>Svetlobna stebra kot posledica umetnih virov svetlobe</small> </gallery> == Glej tudi == * [[parhelij]] == Viri == <div class="references-small"> * Heidorn, K.C. (1999). [http://www.islandnet.com/~see/weather/eyes/pillars.htm "Light Pillars: An Introduction to Sun Pillars and Related Phenomena"]. Pridobljeno 13.09.2010. * Schneider, D. [http://optics.kulgun.net/SunPillar/ "Sun and Light Pillars"]. Pridobljeno 13.09.2010. </div> == Zunanje povezave == {{commons|Sun pillar}} * [http://www.atoptics.co.uk/halo/pillar.htm Preprosta razlaga z obsežnim slikovnim gradivom] - ''Athmospheric Optics'' [[Kategorija:Atmosferski optični pojavi]] [[Kategorija:Svetloba]] gf8ngvp56mgw0mwo4pnrzx5546hytna 0 261995 6764756 6763900 2026-10-13T14:38:44Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6764756 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1929—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (1947—2022) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (1940?—2015) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Hermina Bedjanič]], r. Goll (1905—1996) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Gregor Ficko]] (* 1964) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * Mateja Forštnarič * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) *[[Bruno Glaser]] * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Franc Grašič (*1941|Franc Grašič]] (* 1941) * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Fran Krapež]] (1864—1935) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Milivoj Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (1974–2026) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Marko Lukič]] (* 1969) *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—1997?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) * [[Vladimir Remec]] (1880—1965) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) *[[Viktor Rohrmann]] (1858—1939) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] ([[1928]]—2008) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) * [[Evgenija Šumi]] (1875—1936) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) *Mile Zupančič (* 1931?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] izuqx8641c241mgui90jbtlqa1qnqn7 0 264256 6764892 6741395 2026-10-13T18:16:03Z ~2026-55087-46 267289 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6741395|6741395]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|pogovor]]) 6764892 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Mala podlasica | image = Mustela nivalis -British Wildlife Centre-4.jpg | image_caption = | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref =<ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=Tikhonov, A., Cavallini, P., Maran, T., Kranz, A., Herrero, J., Giannatos, G., Stubbe, M., Conroy, J., Kryštufek, B., Abramov, A., Wozencraft, C., Reid, F. & McDonald, R. |year=2008|id=14021|title=Mustela nivalis|downloaded=21. marca 2009}} V datoteki obrazloženo, zakaj je uvrščena med najmanj ogrožene vrste</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | subfamilia = [[Mustelinae]] (kune, podlasice, rosomahi, dihurji) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = '''''M. nivalis''''' | binomial = ''Mustela nivalis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1766 }} '''Mála podlásica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela nivalis''''') je [[zveri|zver]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kune|kun]], ki živi tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Opis == Mala podlasica je podobna [[velika podlasica|veliki]], a je od nje precej manjša. Hrbet je rjav, po trebuhu je bele barve, na vsaki strani grla pa ima mala podlasica rjavo pego. Rep je rjav in relativno kratek, na koncu pa je včasih črn. Severne populacije male podlasice pozimi zamenjajo barvo [[kožuh]]a v belo. V Sloveniji živečim populacijam ostane hrbet tudi pozimi rjav, občasno pa se pojavijo tudi primerki, ki so barvo spremenili. Samci male podlasice so občutno večji od samic, saj odrasel samec tehta do 120 gramov, samica pa le do 60. Samci, ki v populaciji praviloma izrazito prevladujejo, obvladujejo veliko večje teritorije kot samice, njihov teritorij pa meri najmanj en hektar. Glavna hrana te vrste podlasic so mali [[glodavci]], poleg tega pa se prehranjujejo tudi z manjšimi [[ptice|pticami]], [[žuželke|žuželkami]], [[jajce|jajci]] in [[kuščarji]] . Velikost teritorija posameznega osebka je odvisna od številčnosti glodavcev na njem, od številčnosti glodavcev pa je odvisna tudi velikost populacije male podlasice. Hrano ta vrsta podlasic išče skozi ves dan, premika pa se v skokih. Značilno zanje je, da pogosto uplenijo več hrane, kot so je sposobne pojesti, višek uplenjene hrane pa kopičijo v svojih duplinah za kasnejše obroke<ref>{{navedi splet |title=Least Weasel |url=http://www.enature.com/fieldguides/detail.asp?recnum=MA0453 |publisher=eNature.com |year=2007 |accessdate=2009-10-19 |archive-date=2009-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604165444/http://www.enature.com/fieldguides/detail.asp?recnum=MA0453 |url-status=dead }}</ref>. Samica koti enkrat do dvakrat na leto, vsakič po 4-6 [[mladič]]ev. [[Brejost]] traja od 34 do 37 dni, odložene implantacije pa pri mali podlasici ni. Samica doji mladiče do starosti najmanj 12 tednov. Spomladi poleženi mladiči hitro rastejo in so lahko v avgustu že spolno zreli. Jesenska generacija raste veliko počasneje. Samci spolno dozorijo pri starosti osmih mesecev, samice pa že pri štirih<ref name="autogenerated173">{{navedi knjigo |title=The Smithsonian Book of North American Mammals |editor1-first=Don E. |editor1-last=Wilson |editor2-first=Sue |editor2-last=Ruff |year=1999 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington and London |isbn=1-56098-845-2 |pages=173–174}}</ref>. V ujetništvu živi do 10, v naravi pa običajno do 3 leta saj je mala podlasica tudi sama plen [[ujede|ujed]], [[sove|sov]] in nekaterih drugih zveri ([[lisica|lisic]], [[domača mačka|domačih mačk]], [[hermelin]]ov, ...). Samo 1 mladič od 80 ali 90-ih dočaka starost 2 let. V nosnični votlini je pogosta zajedavska glista, ki lahko zelo iznakazi čelnico. V Veliki Britaniji je z omenjeno glisto okuženih 43-100% malih podlasic<ref>{{navedi splet|url=http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=32|title=Mala podlasica (Mustela nivalis)|last=|first=|accessdate=2008-11-04|archive-date=2016-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160309202319/http://lovska-zveza.si/default.aspx?menuid=32|url-status=dead}}</ref>. V Sloveniji je mala podlasica uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih vrst]]. == Viri in reference == {{refsez}} {{Zbirka|Mustela nivalis}} {{wikispecies|Mustela nivalis}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] {{normativna kontrola}} adpm6zme57p84qow08qvcva26izc30h 6764898 6764892 2026-10-13T18:32:05Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-55087-46|~2026-55087-46]] ([[User talk:~2026-55087-46|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6741395 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Mala podlasica | image = Mustela nivalis -British Wildlife Centre-4.jpg | image_caption = | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref =<ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=Tikhonov, A., Cavallini, P., Maran, T., Kranz, A., Herrero, J., Giannatos, G., Stubbe, M., Conroy, J., Kryštufek, B., Abramov, A., Wozencraft, C., Reid, F. & McDonald, R. |year=2008|id=14021|title=Mustela nivalis|downloaded=21. marca 2009}} V datoteki obrazloženo, zakaj je uvrščena med najmanj ogrožene vrste</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | subfamilia = [[Mustelinae]] (kune, podlasice, rosomahi, dihurji) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = '''''M. nivalis''''' | binomial = ''Mustela nivalis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1766 }} '''Mála podlásica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela nivalis''''') je [[zveri|zver]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kune|kun]], ki živi tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Opis == Mala podlasica je podobna [[velika podlasica|veliki]], a je od nje precej manjša. Hrbet je rjav, po trebuhu je bele barve, na vsaki strani grla pa ima mala podlasica rjavo pego. Rep je rjav in relativno kratek, na koncu pa je včasih črn. Severne populacije male podlasice pozimi zamenjajo barvo [[kožuh]]a v belo. V Sloveniji živečim populacijam ostane hrbet tudi pozimi rjav, občasno pa se pojavijo tudi primerki, ki so barvo spremenili. Samci male podlasice so občutno večji od samic, saj odrasel samec tehta do 120 gramov, samica pa le do 60. Samci, ki v populaciji praviloma izrazito prevladujejo, obvladujejo veliko večje teritorije kot samice, njihov teritorij pa meri najmanj en hektar. Glavna hrana te vrste podlasic so mali [[glodavci]], poleg tega pa se prehranjujejo tudi z manjšimi [[ptice|pticami]], [[žuželke|žuželkami]], [[jajce|jajci]] in [[kuščarji]] . Velikost teritorija posameznega osebka je odvisna od številčnosti glodavcev na njem, od številčnosti glodavcev pa je odvisna tudi velikost populacije male podlasice. Hrano ta vrsta podlasic išče skozi ves dan, premika pa se v skokih. Značilno zanje je, da pogosto uplenijo več hrane, kot so je sposobne pojesti, višek uplenjene hrane pa kopičijo v svojih duplinah za kasnejše obroke<ref>{{navedi splet |title=Least Weasel |url=http://www.enature.com/fieldguides/detail.asp?recnum=MA0453 |publisher=eNature.com |year=2007 |accessdate=2009-10-19 |archive-date=2009-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604165444/http://www.enature.com/fieldguides/detail.asp?recnum=MA0453 |url-status=dead }}</ref>. Samica koti enkrat do dvakrat na leto, vsakič po 4-6 [[mladič]]ev. [[Brejost]] traja od 34 do 37 dni, odložene implantacije pa pri mali podlasici ni. Samica doji mladiče do starosti najmanj 12 tednov. Spomladi poleženi mladiči hitro rastejo in so lahko v avgustu že spolno zreli. Jesenska generacija raste veliko počasneje. Samci spolno dozorijo pri starosti osmih mesecev, samice pa že pri štirih<ref name="autogenerated173">{{navedi knjigo |title=The Smithsonian Book of North American Mammals |url=https://archive.org/details/smithsonianbooko0000unse_i8q5 |editor1-first=Don E. |editor1-last=Wilson |editor2-first=Sue |editor2-last=Ruff |year=1999 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington and London |isbn=1-56098-845-2 |pages=[https://archive.org/details/smithsonianbooko0000unse_i8q5/page/173 173]–174}}</ref>. V ujetništvu živi do 10, v naravi pa običajno do 3 leta saj je mala podlasica tudi sama plen [[ujede|ujed]], [[sove|sov]] in nekaterih drugih zveri ([[lisica|lisic]], [[domača mačka|domačih mačk]], [[hermelin]]ov, ...). Samo 1 mladič od 80 ali 90-ih dočaka starost 2 let. V nosnični votlini je pogosta zajedavska glista, ki lahko zelo iznakazi čelnico. V Veliki Britaniji je z omenjeno glisto okuženih 43-100% malih podlasic<ref>{{navedi splet|url=http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=32|title=Mala podlasica (Mustela nivalis)|last=|first=|accessdate=2008-11-04|archive-date=2016-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160309202319/http://lovska-zveza.si/default.aspx?menuid=32|url-status=dead}}</ref>. V Sloveniji je mala podlasica uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih vrst]]. == Viri in reference == {{refsez}} {{Zbirka|Mustela nivalis}} {{wikispecies|Mustela nivalis}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] {{normativna kontrola}} 88b7h4ut95ajwvav0a0ymmw7biygytx 0 265672 6764958 6597390 2026-10-13T23:15:13Z ~2026-55021-00 267300 6764958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Basaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]] in [[gospodarstvo|gospodarski]] strokovnjak, * [[5. oktober]] [[1887]], [[Suha pri Predosljah]], † [[3. junij]] [[1973]], [[Šentjakob v Rožu|Šentjakob v Rožu]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]. == Življenje in delo == Jože Basaj je bil član vodstva slovenske protirevolucije. Iz [[pravo|prava]] je 1913 [[Doktorat|doktoriral]] na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]]. [[Politika|Politično]] je deloval v okviru [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]], bil predsednik [[Orel (društvo)|Orla]], od 1936 predsednik [[Narodni odbor Katoliške akcije|Narodnega odbora Katoliške akcije]]. Med obema svetovnima vojnama je bil ravnatelj [[Zadružna zveza|Zadružne zveze]] v Ljubljani.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 305. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil [[ravnatelj]] Zadružne zveze in organizator zbiranja sredstev za delovanje [[Prostovoljna protikomunistična milica|protikomunistične milice]]. Postal je prvi predsednik Narodnega sveta za Slovenijo in se tik pred koncem vojne na zborovanju v Sokolskem domu na Taboru 3. maja 1945 v Ljubljani simbolično proglasil za predsednika Narodne vlade, nato pa se umaknil na [[Avstrija|avstrijsko]] Koroško.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[Katoliška akcija]] == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Basaj, Jože}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)]] [[Kategorija:Predsedniki Narodnega sveta za Slovenijo]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]] [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] 1pk43elnirulla2b6rzp85c87g9mbma 0 266991 6764959 6597529 2026-10-13T23:18:37Z ~2026-55021-00 267300 6764959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mirko Bitenc''' (rojen '''Friderik Bitenc'''), [[Slovenci|slovenski]] član vodstva protirevolucije, * [[18. julij]] [[1898]], [[Radovljica]], † [[10. junij]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu pogovornemu čuvaju Simonu in materi Mariji (rojena Čop). V Ljubljani je študiral [[matematika|matematiko]] in [[fizika|fiziko]] in 1926 [[absolvent|absolviral]]. Med [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilno borbo]] je deloval tako v [[vojaštvo|vojaškem]] kot tudi [[politika|političnem]] vodstvu protirevolucije. Bil je član vodstva [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]], po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] je prevzel poveljstvo [[Legija smrti|Legije smrti]]. Vstopil je tudi v [[Slovensko domobranstvo]], ilegalno pa je bil komandant [[Jugoslovanska vojska v domovini|plave garde]] za vzhodno Slovenijo. Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je organiziral [[Obveščevalna služba|vohunske]] in [[terorizem|teroristične]] akcije, bil pri tem ujet in obsojen na smrt.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bitenc, Mirko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Legija smrti]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] hje9h3xt9yckeanci8v60fxpvcnmka2 0 269283 6764847 5983871 2026-10-13T16:48:01Z G-Cup 10746 6764847 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=uporaba sedanjika za pretekle dogodke, manjkajo notranje povezave}} {{Infopolje Oseba | name = Karla Bulovec-Mrak | image = <!--WD--> | caption = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--WD--> | death_place = <!--WD--> | other_names = | known_for = kiparka in risarka | occupation = <!--WD--> }} '''Karla Bulovec-Mrak''', [[Slovenci|slovenska]] [[kipar]]ka in [[risar|risarka]], * [[21. oktober]] [[1895]], [[Bled]], † [[23. avgust]] [[1957]], [[Golnik]]. Poročena je bila s [[književnik]]om [[Ivan Mrak|I. Mrakom]]. Po končanem učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]] je študirala [[kiparstvo]] na Akadamiji upodabljajočih umetnosti v [[Praga|Pragi]], ki ga je končala leta 1922. Od 1922 je živela in ustvarjala v Ljubljani. Pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] se je posvečala predvsem kiparstvu, po vojni pa v večji meri risbi. Njena mogočna, karakterno poudarjena figuralna plastika je dobivala priznanja [[kritik]]ov, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v trajnem materialu; v [[mavec|mavcu]] so se od večjih plastik ohranili osnutek za izvedbo [[spomenik]]a [[Ivan Cankar|I. Cankarju]] na [[Vrhnika|Vrhniki]] (1929), kip indijanskega poglavarja Tecumseha na želvi (dvajseta) in model za spomenik [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšku]] v [[Maribor]]u (1936), ki od leta 1996 stoji, ulit v bronu, v Celju pri opatijski (stolni) cerkvi, ter portreti njenega soproga, dramatika Ivana Mraka, igralca Milana Skrbinška (1936) ter pisateljice Gelč Jontes ("Dekle z baretko", pred 1936). V slogu [[ekspresionizem|ekspresionizma]] je razvila grčasto modelacijo, ki napoveduje t. i. ''art brut'' (surovo umetnost), vendar je v sorazmerjih in zasnovi plastične modelacije ostala blizu realizmu. Del javnosti se je norčeval iz njenih kiparskih del na podlagi njenega priimka. Podobne likovne značilnosti so kazale tudi njene risbe, [[portret]]i in religiozni motivi. V svetovnem merilu je bila izjemna po osredotočanju na portretne motive mrtvih mačk, ki še niso primerno ovrednoteni. Razstava leta 1954 v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]] je še v času umetničinega življenja izrazila priznanje umetniškemu delu Karle Bulovec Mrak. Imela je tudi umetniško pokojnino, njeno delo pa je ponovno odkrila in najbolj natančno predstavila razstava v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], ki jo je leta 2003 priredil [[Lev Menaše]] skupaj z vodjo galerije, Nino Pirnat Spahić; ob razstavi je izšel obsežen katalog s popisom avtoričinih del, študijami, z orisom biografije, ki ga povzema zapis spodaj, ter bibliografijo in odlomki avtoričine pisemske korepondence.<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec Mrak: 1895--1957|authors = Lev Menaše, Nina Pirnat Spahić (ur.), Reno Svan, Taras Kermauner, Jedert Vodopivec|publisher = Cankarjev dom|year = 2003|isbn = 961-6157-13-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 121934336}}</ref> Leta 2014 je bil na podlagi tega gradiva na pobudo Nataše Gaši v produkciji [[RTV Slovenija]] narejen 15-minutni igrano-dokumentarni film, ki je bil predvajan v sklopu televizijskih oddaj z naslovom "Pozabljeni Slovenci" 24. avgusta 2015.<ref name=":0">{{Navedi splet|url = http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174356550|title = RTV Slovenija|date = 24. 8. 2015|accessdate = |website = |publisher = |last = Gaši|first = Nataša}}</ref> == Življenje in delo == Rojena je bila kot Karolina Marija, materi Evfemiji Deperis (grškega rodu) in očetu Ivanu/Janezu Jakobu Bulovcu, trgovcu tržaške provenience; v družini sta še bili sestri, Marija Antonija in [[Štefka Bulovec]], pozneje knjižničarka; v pismih se omenja tudi polsestra Ivana Antonija, ki je delovala v redu šolskih sester. Karla Bulovec je odraščala na [[Bled]]u, v hiši na naslovu Grad 24, ki je pogorela leta 1908. Leta 1904 je v Ljubljani kot gojenka uršulinskega samostana obiskovala mestno šolo (Übungs- und Bürgerschule), do leta 1911. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču pri [[Uršulinke|uršulinkah]], do leta 1915. Kot je pisal o tem obdobju njen poznejši življenjski sopotnik, dramatik Ivan Mrak, "/p/unčk in igračk kot otrok ne prenaša. Krištof Schmidt in literatura za odraščajoče gospodične so ji ogabnost. Vse sladko in čustvenjaško odklanja, hlastno pa prebira Karla Maya. /.../ Akoravno je vseskozi odličnjakinja, med poukom skrivoma kipari, rezlja v les in riše."<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovenska teatrologija in Sedmero vizij Karle Bulovčeve Mrakove|last = Mrak|first = Ivan|publisher = |year = 1999|isbn = |location = Ljubljana|page = 170|cobiss = }}</ref> V tem času je tudi prijateljevala z [[Janez Jalen|Janezom Jalnom]], ki se je prek sošolca na semenišču, bratranca Karle Bulovec, Jožeta Bulovca, zagledal vanjo, skupaj sta šla v hribe in se pogovarjala o umetnosti.<ref>O tem pričajo tri pisma Jožeta Bulovca Janezu Jalnu. Nanju je opozoril France Pibernik. O tem piše tudi Literarni Atlas Ljubljane Marjana Dolgana et al., pod geslom Janez Jalen, p. 82. ZRC Sazu, 2014. </ref><ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec: 1895--1957|author1 = Lev Menaše|author2= Reno Svan|author3= Taras Kermauner|author4= Jedert Vodopivec|publisher = Cankarjev dom|year = 2003|isbn = 961-6157-13-2|location = Ljubljana|page = 111, 116|cobiss = 121934336}}</ref> Po [[matura|maturi]] na učiteljišču se je zaposlila kot učiteljica v uršulinski šoli (nižji gimnaziji) v Mekinjah. Leta 1916 je živela v Ljubljani in si prizadevala dobiti mesto v 4-razrednici v [[Trebnje]]m; z novim šolskim letom ji je najbrž uspelo, oz. v Šentvidu pri Stični. Proučevala je [[Michelangelo]]vo in [[Leonardo da Vinci|Leonardovo]] umetnost in razmišljala o študiju na likovni akademiji.<ref>{{Navedi knjigo|title = Ibid.|last = |first = |publisher = |year = |isbn = |location = |page = 111, 68-69|cobiss = }}</ref> V tem času se je spoznala s slikarjem [[Ferdo Vesel|Ferdom Veselom]], živečim na Grumlofu, ki ji je dajal napotke za likovno ustvarjanje. Med njima se je zgodila ljubezenska romanca, a ker se Ferdo Vesel izkaže kot "divjak" in "sirovina", se razideta.<ref>{{Navedi knjigo|title = Ibid.|last = |first = |publisher = |year = |isbn = |location = |page = 111, 69|cobiss = }}</ref> Nastal je njen portret, ki ga je naslikal Ferdo Vesel.<ref>{{Navedi knjigo|title = Ferdo Vesel|last = Vrhunc|first = Polonca|publisher = Narodna galerija|year = 1989|isbn = |location = Ljubljana|page = 83/65|cobiss = 14030336}}</ref> Leta 1918 se je odpravila na likovno akademijo, ker je bila ženska, so bile njene možnosti za študij zelo omejene. V pismih je pisala: "Če dobim štipendijo, ostanem najbrže na Dunaju, da se učim privatno. Potem prosim šele na akademijo. Kam? Za ženske le v Weimar-u in Berlinu."<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec Mrak: 1895--1957|last = |first = |publisher = |year = |isbn = |location = |page = 7, 71|cobiss = }}</ref> Najprej je šla v [[München]], mesto je nanjo napravilo dober vtis ("vsa čast Bavarcem", piše v pismu),<ref>Pisma prijateljici, objavljena v katalogu ob razstavi v Cankarjevem domu 2003.</ref> nato na [[Dunaj]]. Tam naj bi jo na vratih odpravil kar vratar, z besedami "Fraülein, naša akademija je čisto zanič. Ne izgubljajte časa." Prizadevala si je dobiti štipendijo (najbrž za likovno akademijo v Pragi), a ker so ji gmotne razmere onemogočale čakanje na odgovore, je sprejela službo domače učiteljice v Vizovicah na Moravskem. Tu so nastali prvi kipi, ki so dokumentirani v pismih. "Zmodelirala sem mal relief. Staro gospo, stotnikovo mater. Pravijo, da se mi je izvanredno posrečilo. Čudijo se, mene pa grize, ker ne vidim onega dobrega na delu."<ref>{{Navedi knjigo|title = Ibid.|last = |first = |publisher = |year = |isbn = |location = |page = 111, 72|cobiss = }}</ref> Avgusta 1918 je odšla v [[Praga|Prago]], kjer se je kot ženska na Akademijo upodabljajočih umetnosti lahko vpisala le z odobreno prošnjo ministrstva na Dunaju; pomoč pri tem ji je ponudil akademijski profesor Jan Štursa. Karla Bulovec je medtem obiskovala umetnoobrtno šolo, iskala finančno podporo in živela v velikem pomanjkanju. Leta 1919 se je septembra kot izredna študentka vpisala na Akademijo upodabljajočih umetnosti (Akademija vytvarnyh uméni) v Pragi. S svojim risarskim načinom naj bi pri profesorju Štursi vzbudila veliko pozornost, ta naj bi bil, kot v eni od svojih "anekdot" piše Ivan Mrak, "prisiljen ji dati poseben kabinet, ker je njen način risbe potegnil za sabo vse njegove učence."<ref>{{Navedi knjigo|title = Nekaj beležk o nenavadni usodi Karle Bulovec Mrak v "Obločnica, ki se rojeva"|last = Mrak|first = Ivan|publisher = Založba Obzorja|year = 1984|isbn = |location = Maribor|page = 80|cobiss = }}</ref> Leta 1920 je Karla Bulovec ustvarjala v svojem [[atelje]]ju, v katerem se "bori z ilovico, ker so kamen in dleta predraga"<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec Mrak 1895--1957|last = |first = |publisher = |year = |isbn = |location = |page = 112, 74|cobiss = }}</ref> V velikem pomanjkanju je živela z zaročencem Jendom Novakom,<ref>Karla Bulovec ga je v svoji afiniteti do indijaneric (v otroštvu je brala Karla Maya!) krstila za Inda. Z njim se je nameravala poročiti, a po Ivana Mraka pripovedi naj bi na stopnicah praškega magistrata zbežala. (I. Mrak: Sedmero vizij Karle Bulovčeve, Ljubljana: 1999, p. 171.)</ref> glasbenikom, ki se preživlja kot štukater; sestra Štefka Bulovec ji je iz Ljubljane v pismih prenašala povabila [[Rihard Jakopič|Riharda Jakopiča]], ki jo je vabil, da bi sodelovala na razstavah v [[Jakopičev paviljon|Jakopičevem paviljonu]]. Leta 1922 je Karla Bulovec prvič javno razstavila svoja dela v okviru kluba praških študentov Tvrdošíjny. Junija je diplomirala iz kiparstva na praški akademiji. Preselila se je v Ljubljano, delavnico je imela na Golovcu. Julija 1924 je uradno izstopila iz Cerkve.<ref>Glede na pisno korespondenco (gl. Karla Bulovec Mrak 1895--1957, 2003) in navedbe Ivana Mraka (Nekaj beležk ..., 1987) naj bi Karla Bulovec iz cerkve izstopila že v Pragi leta 1922. Datum izstopa, 21. 7. 1924 je naveden na zadnji strani njenega rojstnega lista, potrjen z žigom ljubljanskega magistrata.</ref> Decembra istega leta se je kot kiparka prvič javno predstavila v Ljubljani, in sicer na skupinski razstavi v Jakopičevem paviljonu, skupaj z Rihardom Jakopičem, [[Matija Jama|Matijo Jamo]], Ferdom Veselom in drugimi. Leta 1925 je stanovala pri Dani Pajnič, eni prvih slovenskih oblikovalk keramike, ki ji je na Dunajski cesti 66 v Ljubljani izdelala skromen atelje. Spoznala se je z enajst let mlajšim dramatikom [[Ivan Mrak|Ivanom Mrakom]], ki je pozneje postal njen soprog; predstavi ju igralka [[Marja Gorčeva]].<ref>{{Navedi knjigo|title = Literarni atlas Ljubljane|last = Dolgan|first = Marjan|display-authors= etal|publisher = Založba ZRC SAZU|year = 2014|isbn = |location = Ljubljana|page = 142|cobiss = 274659072}}</ref> Konec decembra leta 1928 je imela svojo prvo samostojno razstavo kiparskih del v Mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani, ki jo je priredil Klub prijateljev umetnosti Karle Bulovčeve, otvoril pa jo je [[Josip Vidmar]]. Kritika jo "raztrga".<ref>"Jaz in pa z menoj vsakdo, ki ima vsaj troho pojma o kiparstvu, bo dejal, da to ni kiparstvo. Da morda bo kdaj, a danes še ni. Je kiparstvo, res, v kolikor so kruhovi cmoki plastika, a več ne." (Rajko Ložar: Zadnje razstave v letu 1928, Dom in svet 42/1--2 (1929), pp. 61--62.) Janez Rožencvet je pisal, da je kritika padla po njej s silo, "ki preseneča celo pri nas, ki smo vajeni gorjačarskega tona." (v: Ženski svet VII/3 (1929), p. 65, Karla Bulovčeva). </ref> Tudi zaradi Ivana Mraka, njegove eksecntričnosti oz. dramskih uprizoritev je vključena v nekaj (malo)meščanskih afer.<ref>Na uprizoritvi "Obločnice, ki se rojeva", za katero je dramatik igralce poiskal prek oglasa v Jutru, je vstopnino pobirala in luči prigašala in ugašala Karla Bulovec. Občinstvo, ki se je razdelilo na dva nasprotujoča si tabora, se je po predstavi steplo. Za pomiritev so posegli vmes gasilci, ki so iz varnostnih razlogov Bulovčevo, Mraka in dva igralca napotili skozi zasilni izhod. (Literarni atlas Ljubljane, 2014: p. 142)</ref> Leta 1930 sta se z dramatiom [[Ivan Mrak|Ivanom Mrakom]] poročila s posebnim škofovim dovoljenjem v [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|frančiškanski cerkvi]] v Ljubljani, ker eden od njiju ni imel konfesije.<ref>{{Navedi knjigo|title = Nekaj beležk o nenavadni usodi Karle Bulovec - Mrak, v: Obločnica, ki se rojeva|last = Mrak|first = Ivan|publisher = Založba Obzorja|year = 1987|isbn = |location = Maribor|page = 80|cobiss = }}</ref> Na svoja likovna dela se je podpisovala z monogramom KMB, ki ga je čez leto, dve spremenila v KBM. S soprogom sta živela v Ljubljani, na [[Rimska cesta, Ljubljana|Rimski cesti]], v sobi hiše gostilne, današnje restavracije in hotela, Pri Mraku.<ref>Oče Ivana Mraka je kupil hišo leta 1908 in vodil v njej gostilno Pri starem Rimljanu, pozneje imenovano Pri Mraku, kakor še danes. (Literarni atlas Ljubljane, 2014: p. 141) </ref> Leta 1931 je razstavljala v [[Pariz]]u, na Salonu neodvisnih (Salon des Indepentants), in sicer deli na kartonu, naslovljeni kot "Harfa" in "Činele"; razstava je imela uspeh. Deli je razstavila še v zasebni galeriji v [[London]]u, kjer ju je prodala. Junija je živela v [[Zagreb]]u in imela razstavo v salonu Ulrich. Nato sta nekaj časa z Ivanom Mrakom živela v Pragi. Leta 1933 je na razstavi čeških umetnic gostovala z delom na kartonu "Dekle s papigama". Leta 1934 sta s soprogom živela v [[Beograd]]u, pri sestri Ivana Mraka; umetnica je razstavila nekaj del v Salonu Cvijete Zuzorić. Leta 1936 je nastal avtoričin kiparski portret Milana Skrbinška. Julija sta se preselila v Maribor, kjer je bilo maja razstavljenih nekaj avtoričinih del na skupinski razstavi; ban [[Marko Natlačen]] je avtorici omogočil finančno podporo za spomenik [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]], ki ga je kiparka izdelovala v dvorani Starega gradu v Mariboru. Stroški dela so presegli dogovorjeno vsoto, sledila je tožba zaradi neodplačanega dolga za mavec.<ref>Ivan Mrak (v Nekaj beležk ... 1987, p. 85) navaja na mogoč dodaten razlog, zakaj so se pri iskanju denarne podpore za dokončanje kipa A. M. Slomška "mahoma zaprla vsa vrata", namreč "razvedelo se je, da je Karla brez konfesije". (prim op. 14)</ref> Karla Bulovec in Ivan Mrak sta se zopet preselila na Rimsko cesto v Ljubljani, kjer sta živela. Dramatik je organiziral bralne večere, katerim so sledile debate o literarnih, umetnostnih in kulturnih zadevah. Leta 1937 je mavčni odlitek kipa Antonu Martinu Slomšku na dražbi odkupil zasebnik, ki ga je poklonil Mariborskemu muzeju. Med vojno so kip razžagali ter ga skrili pred nemškim okupatorjem. V tem času sta nastali deli na kartonu, "Avtoportret z bareto" in "Portret Ivana Mraka s knjigo", škof [[Gregorij Rožman]] pa ji je naročil kiparski portret, ki ga tudi izdela (danes uničen).<ref>Po pripovedi [[Marijan Smolik|Marijana Smolika]] je kip, ki ga je hranila [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanska nadškofija]], uničil [[Varnostno-obveščevalna služba|VOS]], katerega člani naj bi ga uporabljali kot tarčo pri strelnih vajah. Ohranjena je majhna fotografija kipa. </ref> Umetnica je imela samostojni razstavi v [[Trbovlje|Trbovljah]] in [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]].<ref>Podatki so iz avtoričine korespondence. Treba bi bilo pregledati druge vire, časopisje.</ref> Leta 1938 je dokončala risani "Portret škofa Rožmana" in naredila "Dekliški akt". Eno delo naj bi razstavila tudi v [[Rim]]u.<ref>Pismo iz korespondence, 8. 8. 1937. "V Rimu sem razstavila samo eno stvar, sama pa tja nisem šla, je bilo vse skupaj zelo slabo organizirano."</ref> Januarja leta 1940 je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani organizirala svojo drugo samostojno razstavo, na kateri je razstavila 42 risb, in sicer portrete (Mraka, Skrbinška, Rožmana), dve risbi mačk in 5 kipov ("I. Cankar", "Glava slikarja", "Portret škofa Rožmana" idr.) Kritike razstave, ki jo je otvoril Ivan Mrak, so razen izjeme<ref>{{Navedi revijo|url = |title = Razstava Karle Bulovčeve|last = Škodlar|first = Čoro|date = 14. 1. 1940|journal = Jutro|accessdate = }}</ref> pohvalne. Leta 1941 ji je škof Gregorij Rožman naročil dela, katerih temo je lahko izbrala sama, in ji(ma z možem) s to gesto omogočil preživetje; v letih 1941--1943 je v sobi hiše na Rimski ulici v Ljubljani, današnjega hotela Pri Mraku, naredila tako imenovanih "Sedem velikih kartonov", z naslovi "Sveti Stanislav<ref>Uradno ime umetničinega soproga je Ivan Stanislav Mrak.</ref> Kostka", "Kristusovo trpljenje", "Mladenič Tarzicij", "Jeremija", "Juda in eden izmed apostolov", "Asket in hetera", "Janez Evangelist".<ref>Kartoni merijo cca. 3 x 1,5 m, nastali pa so v sobi, v kateri sta živela zakonca Bulovec - Mrak. Pozirali so Cita Potokar, Ivan Mrak, [[Ivo Sever|Ivo]] in [[Sonja Sever]], Milan Skrbinšek. Po ustni pripovedi Krištofa Zupeta je kartone morala zvijati že med samim ustvarjanjem dela. </ref> Leta 1943 sta nastali tudi deli na kartonu "Kvartač" ter "Ja--ne--" ("Cita z marjetico"), leta 1944 pa dva risana avtoportreta. [[Osvobodilna fronta|OF]] se je med II. svetovno vojno obračala na Bulovec in Mraka, ki je bil zaveden Slovenec v odnosih z okupatorjem, naj prosita pri škofu Gregoriju Rožmanu za intervencije v korist zaprtih članov, ki jih je aretiral okupator. Bulovec in Mrak sta to storila, škof Gregorij Rožman je posredoval in pred ubojem rešil nekaj ljudi. Toda po vojni so se komunistični akterji, ki so revolucijo izvedli s pomočjo trojanskega konja v obliki OF, požvižgali na pomoč Bulovčeve in Mraka ter jeseni leta 1945 po komunističnem funkcionarju [[Aleš Bebler|Alešu Beblerju]] zahtevali, naj Bulovec in Mrak podpišeta "izjavo o zločinskem delovanju škofa", kar sta zavrnila. Zato jima je bilo onemogočeno s strani KP obljubljeno javno delovanje, še naprej sta živela revno in na robu novega totalitarnega političnega sistema, saj se mu nista pustila podrediti.<ref>To odlično podaja Marjan Dolgan v Literarni atlas Ljubljane (2014: p. 142) in ustni pričevalci, ki so to povedali Krištofu Zupetu. </ref> Avtorica se je zaradi življenjskih okoliščin (gmotne razmere, vojna) in osebnih spoznanj o lastnih možnostih umetniškega udejanjenja vse bolj usmerila v risanje portretov (mrtvih) mačk in posameznih cvetlic. Zakon z Ivanom Mrakom zaradi dramatikovega javnega izražanja svoje istospolne usmerjenosti javno "ni bil konzumiran"<ref>O tem tudi Marjan Dolgan na podlagi ustnih virov, Literarni atlas Ljubljane, 2014: p. 142.</ref>, četudi sta zakonca živela skupaj, v medsebojni solidarnosti, spoštovanju. Februarja 1946 je Karla Bulovec Mrak razstavljala na skupinski razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Marca se je kot profesorica risanja zaposlila na II. državni moški gimnaziji v Ljubljani. Leta 1947 je naredila risbo "Mladinec pri šahu" ("Šahist"), ki jo je žirija Prosvetnega ministrstva pri izboru del za odkup leta 1948 odklonila; to je rezultiralo v umetničinem izstopu iz Društva slovenskih likovnih umetnikov.<ref>Razloge je razbrati iz pisma 2. 2. 1948, ki ga je skupaj z isztopno izjavo poslala Društvu slovenskih likovnih umetnikov, in je ohranjeno v Arhivu Ivana Mraka in Karle Bulovec Mrak, danes v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju]] in RKP-oddelku [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]].</ref> Leta 1952 je nastal portret Ivana Mraka na kartonu. Aprila leta 1953 je ponovno vstopila v Cerkev, na podlagi odobritve Škofijskega ordinariata.<ref>Rojstni list, zadnja stran, na kateri je navedeno, da ji je Škofijski ordinariat dovolil vstop v Cerkev 4. 4. 1953. </ref> Oktobra 1953 se je upokojila z umetniško pokojnino. Leta 1954 bila je v Moderni galeriji v Ljubljani retrospektivna razstava, ki jo je otvoril [[Emilijan Cevc]]. Izšel je razstavni katalog s študijo [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]], seznamom razstavljenih del, ki zajema 90 risb, in nekaj reprodukcijami; kipov ni na razstavi.<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovčeva-Mrak: risbe|last = Stele|first = France|publisher = Moderna galerija|year = 1954|isbn = |location = Ljubljana|page = |cobiss = 10989357}}</ref> Umrla je za pljučno [[tuberkuloza|tuberkulozo]] v sanatoriju na [[Golnik]]u, 23. avgusta 1957. Veliko je kadila, živela v pomanjkanju, slabi prehrani. Mož Ivan Mrak ji je v bolnišnici stal ob strani. Pokopana je na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>V grob A/62/1/13-15 so leta 1986 pokopali tudi njenega moža, Ivana Mraka. </ref> Leta 1974 je bila v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] razstava njenih del, ki so jo pripravili Aleš Zupet ter "pribočnika" Ivana Mraka, Miran Kavšek in slikar Krištof Zupet. Leta 1996 so ob opatijski cerkvi svetega Danijela postavili v bron ulit spomenik Antonu Martinu Slomšku, ki je bil izdelan v mavcu leta 1936.<ref>Ker je mesto Maribor dalo spomenik postaviti leta 1991 kiparju Marjanu Drevu, so spomenik Karle Bulovec Mrak postavili v Celju.</ref> Za portret Blažeja je kiparki služil mladi [[Angelos Baš]]. Ob otvoritveni slovesnosti je bila na ogled tudi razstava v glavni dvorani stare celjske grofije, ki je predstavila risbe.<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec-Mrak (1895-1957) <nowiki>: [[razstavljena risarska dela] v glavni dvorani Stare celjske grofije, Celje 1996]</nowiki>|last = Aleš Stopar, Krištof Zupet|first = |publisher = Pokrajinski muzej|year = 1996|isbn = |location = Celje|page = |cobiss = 61447168}}</ref> Julija je bila razstava predstavljena tudi v Ljubljani, v Kulturno-informacijskem centru Križank. Leta 1991 je bila na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zagovarjana diplomska naloga Aleša Stoparja z naslovom Karla Bulovec Mrak.<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec-Mrak : slovenska kiparka in risarka|last = Stopar|first = Aleš|publisher = Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino|year = 1991|isbn = |location = Ljubljana|page = |cobiss = 53170018}}</ref> Leta 2003 je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani pregledna razstava kipov in risb Karle Bulovec (1895–1957), ki jo je priredil Lev Menaše skupaj z vodjo galerije, Nino Pirnat Spahić; ob razstavi je izšel obsežen katalog s popisom vseh znanih avtoričinih del, reprodukcijami, tudi osnutkov in študij, študijo Leva Menašeja in zapisoma Tarasa Kermaunerja in restavratorke Jedert Vodopivec, z orisom biografije, ki jo povzema pričujoča objava, bibliografijo in odlomki avtoričine pisemske korepondence s prijateljico in sestro.<ref>{{Navedi knjigo|title = Karla Bulovec 1895--1957|authors = Lev Menaše, Nina Pirnat Spahić (ur.), Reno Svan, Taras Kermauner, Jedert Vodopivec|first = |publisher = Cankarjev dom|year = 2003|isbn = 961-6157-13-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 121934336}}</ref> Leta 2014 je bil na podlagi tega gradiva na pobudo Nataše Gaši v produkciji RTV Slovenija narejen 15-minutni igrano-dokumentarni film, ki je bil predvajan v sklopu televizijskih oddaj z naslovom "Pozabljeni Slovenci" 24. avgusta 2015.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kiparjev]] * [[seznam slovenskih risarjev]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == Karla Bulovec 1895--1957 (Lev Menaše, Nina Pirnat Spahić (ur.), Reno Svan, Taras Kermauner, Jedert Vodopivec). Ljubljana: Cankarjev dom, 2003. Bulovec, Karla. Slovenski biografski leksikon. 1. knjiga. Ur. Izidor Cankar in Fran Ksaver Lukman. Ljubljana: zadružna gospodarska banka, 1925--32. p. 65. Mila Dobova: Upodabljajoče umetnice novejše dobe. Karolina Bulovčeva. V: Slovenska žena. Ur. Minka Govekar. Ljubljana: Splošno žensko društvo, 1926. pp. 78--79. Špelca Čopič: Bulovec - Mrak, Karla. Enciklopedija Slovenije. 1. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. p. 407. == Članka == Karla Bulovčeva: Svetovna razstava v Barceloni in slovenski pamflet. V: Slovenski narod 9. 7. 1929 (št. 153). p. 2. Karla Bulovčeva Mrak: Odgovor ge. Bulovčeve. V: Jutro 16. 1. 1940. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=153270|avtor=ur.|ime=Bulovec-Mrak Karla|vir=SBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulovec-Mrak, Karla}} [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] mcclgyiqz2co75aeh3y0opd98rjm74p 0 271588 6764889 6717743 2026-10-13T18:09:12Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Plinska gangrena | synonyms = klostridijska mionekroza, klostridijski nekrotizirajoči miozitis, plinski prisad | image = Gas gangrene.jpg | caption = Fotografija pred [[amputacija|amputacijo]] leve noge ([[hemipelvektomija]]) bolnika s plinsko gangreno. Desno stegno je [[edem]]atozno (oteklo) in obarvano z [[nekroza|nekrotičnimi]] [[bula (dermatologija)|bulami]] (velikimi mehurji). Pri globoki [[palpacija|palpaciji]] so tipne [[krepitacija|krepitacije]]. Bolnik je v [[šok]]u, umrl je manj kot osem ur pozneje. | pronounce = | field = [[infektologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = različne [[patogene bakterije|bakterijske okužbe]]<ref name="Gas Gangrene">{{cite web |url=https://www.lecturio.com/concepts/gas-gangrene/| title=Gas Gangrene|website=The Lecturio Medical Concept Library |access-date= 22 July 2021}}</ref> | prevention = ustrezna oskrba rane<ref name="WC">{{cite journal |vauthors=Pailler JL, Labeeu F |title=La gangrène gazeuse: une affection militaire?|trans-title=Gas gangrene: a military disease? |language=fr |journal=Acta Chir. Belg. |volume=86 |issue=2 |pages=63–71 |year=1986 |pmid=3716723 }}</ref> | treatment = [[hiperbarična medicina]], [[debridement]] in/ali [[Kirurgija#Vrste kirurgije|ekscizija]] z [[amputacija|amputacijo]] | medication = | prognosis = 5-%–30-% smrtnost (ob zdravljenju)<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{Cite book|chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK537030/|title=StatPearls|chapter=Gas Gangrene|year=2021|publisher=StatPearls|pmid=30725715 |last1=Buboltz |first1=J. B. |last2=Murphy-Lavoie |first2=H. M. }}</ref><br />100-% smrtnost (brez zdravljenja)<ref name="ncbi.nlm.nih.gov"/> | frequency = 1000 primerov (letno) ([[Združene države Amerike|ZDA]]) | deaths = }} '''Plinska gangrena''' ([[grščina|grško]] gángraina - ''gnitje''), '''plinski prisad''' ali '''klostridijska mionekroza''' je akutno in hudo [[nekroza|nekrotizirajoče]] [[vnetje]], pri katerem se v [[podkožje|podkožju]] in v [[mišica]]h pojavljata [[plin]] in vodeni krvavi izcedek. Najpogosteje jo povzroča [[anaerob]]na [[bakterija]] vrste ''[[Clostridium perfringens]]'', ki se nahaja praktično vsepovsod, še posebej v gnojeni zemlji. Zaradi mehanizma nastanka se pogosto pojavlja v [[vojna]]h in raznovrstnih nesrečah, kjer nastanejo obsežne in [[okužba|okužene]] [[rana|rane]]. Bolezen se mora prepoznati pravočasno in pričeti zdraviti takoj, saj lahko pride do večorganske odpovedi in smrti poškodovanca. == Mikrobiološko ozadje == [[Slika:Pneumatosis coli gas gangrene.jpg|right|thumb|200px|Makroskopski in mikroskopski preparati tkiva poškodovanca, ki je umrl za posledicami plinske gangrene v črevesni steni:<br/>(a) Makroskopska slika črevesne stene z edemom in številnimi [[Cista (medicina)|cistami]]<br/>(b) Histopatološki preparat sluznice črevesja z [[nekroza|nekrotičnimi]] predeli<br/>(c) Po Gramu obarvani klostridiji<br/>(d) Bakterija, posneta z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]]] [[Klostridiji]] so [[grampozitivna bakterija|grampozitivne bakterije]], ki tvorijo [[spora|spore]]. Naravno okolje klostridijev je nasplošno živalsko in človeško [[črevesje]], zato so vegetativne oblike bakterij in spore prisotne v zemlji, še posebej v tisti, ki je gnojena s hlevskim gnojem, ter v prahu, vodah in na [[rastlina]]h. So obligatni anaerobi, kar pomeni, da lahko rastejo in se razmnožujejo samo v okolju, v katerem ni prisoten [[kisik]]. Prisotnost kisika izrazimo z [[redoks potencial|oksido-redukcijskim potencialom]] (E_h), ki mora biti za rast klostridijev v določenem okolju čim bolj negativen. V tkivu pride do znižanja E_h v primeru slabe prekrvljenosti in prisotnosti tujkov, ki vsebujejo [[kalcij]] (Ca²⁺), kar je največkrat posledica raznovrstnih poškodb. Zato so okužbe s klostridiji povezane z vojnami (npr. strelne rane) in raznovrstnimi nesrečami, kjer nastanejo obsežne in okužene rane. Plinsko gangreno najpogosteje povzroča ''C. perfringens'' tipa A, lahko pa tudi ''[[Clostridium septicum|C. septicum]]'', ''[[Clostridium novyi|C. novyi]]'' tipa A, ''[[Clostridium histolyticum|C. histolyticum]]'', ''[[Clostridium sordelii|C. sordelii]]'' in ''[[Clostridium ramnosum|C. ramnosum]]''.<ref>{{cite journal|title=Gas gangrene in an immunocompromised girl due to a ''Clostridium ramnosum'' infection |url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_1999-04_28_4/page/923 |author1=van der Vorm E.R. |author2=von Rosenstiel I.A. |author3=Spanjaard L. |author4=Dankert J. |journal=Clin Infect Dis |year=1999 |volume=28 |pages=923-4}}</ref> Vse mikrobe lahko zaobjamemo s skupnim imenom klostridiji plinske gangrene. Podobno klinično sliko lahko povzročijo okužbe ran s [[hemoliza|hemolitičnimi]] [[streptokoki]], sinergistično delovanje [[stafilokoki|stafilokokov]] in drugih bakterij ali pa okužbe ran z bakterijo ''[[Klebsiella pneumoniae]]''<ref>{{cite journal|author1=Chang C-W |author2=Wang MD T-E |author3=Shih S-C |author4=Chang W-H |author5=Chen M-J|title=Shortness of breath, fever—and pain in both legs|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_october-25-31-2008_372_9648/page/1518 |journal=Lancet|volume=372|issue=9648|pages=1518|year=2008|doi=10.1016/S0140-6736(08)61621-9|pmid=18970978}}</ref> pri sladkornih bolnikih. == Patogeneza == Za razvoj plinske gangrene je bistvena globoka rana z mrtvinami brez odprte povezave s površino, ki sega v mišičje. Po poškodbi pride do okužbe s klostridiji oz. z njihovimi sporami. K razvoju plinske gangrene prispeva tudi vnos umazanije (npr. pesek), sočasna okužba s piogenimi mikrobi, ki povzročajo gnojna vnetja, ter slabotnost, starost in [[sladkorna bolezen]] pri obolelem. Klostridije se v anaerobnih razmerah začnejo razmnoževati na mestu poškodbe in se širijo v okolico, pri tem pa izločajo različne [[encim]]e, kot so [[hialuronidaza]], [[kolagenaza]] in različne [[proteaza|proteaze]], in [[toksin]]e, kot stranski produkt presnove bakterij pa nastaja plin. Za razvoj plinske gangrene je bistven predvsem toksin alfa,<ref>{{cite journal|author1=Awad M.M. |author2=Bryant A.E. |author3=Stevens D.L. |author4=Rood J.I.|title=Virulence studies on chromosomal alpha-toxin and alpha-toxin mutants constructed by allelic exchange provide genetic evidence for the essential role of alpha-toxin in Clostridium perfringens-mediated gas gangrene|url=https://archive.org/details/sim_molecular-microbiology_1995-01_15_2/page/191 |journal=Mol. Microbiol.|volume=15|pages=191−202|year=1995}}</ref> ki je lecitinaza oz. [[fosfolipaza C]]. Slednja razgrajuje [[lecitin]] in [[sfingomielin]] ter s tem raztaplja [[plazmalema|celično membrano]] (plazmalemo) in uničuje celice; v praktičnem smislu pride do utekočinjenja mišičnega tkiva. Toksini po nekaj časa preidejo tudi v [[kri]] (tj. pride do toksemije oz. zastrupitve krvi), kar povzroči padec [[krvni tlak|krvnega tlaka]] ([[hipotenzija|hipotenzijo]]) in [[šok]]. Sledijo večorganska odpoved, koma in v končni fazi smrt. == Klinični simptomi in znaki == V začetku se pojavi huda bolečina v predelu poškodbe, ki hitro narašča, bolnik ima prestrašen izraz. Nato nastane krajevna [[edem|oteklina]] (edem) s krvavim izločkom, pojavijo se tudi splošni znaki okužbe, kot je povišana [[telesna temperatura]] in povišan [[srčni utrip]] ([[tahikardija]]). Celotno stanje se potem naglo slabša, koža postane napeta, bleda in modrikasta, oteklina se še poveča, izloček pa ima sladkoben vonj. Pri tipanju lahko pod prsti čutimo prasketanje plina (krepitacije). Če se stanje ne začne takoj zdraviti, pride do sistemske zastrupitve, nezavesti in smrti poškodovanca. == Zdravljenje == Bolezen se mora prepoznati pravočasno in pričeti zdraviti takoj. Najpomembnejša je kirurška oskrba poškodovanega dela, pri čemer se rana široko odpre, odstrani vso odmrlo tkivo in umazanija ter spere s 3-odstotnim [[vodikov peroksid|vodikovim peroksidom]] (H₂O₂). Rane se po tem ne zašije popolnoma, pač pa se jo le ohlapno zapre. Sledi zdravljenje z visokimi odmerki [[antibiotik]]ov (npr. [[penicilin]]i, [[kloramfenikol]] in [[metronidazol]]). Priporočljivo je tudi zdravljenje v [[hiperbarična komora|hiperbarični komori]], kjer bolniki dihajo kisik pod visokim tlakom (2 ali 3 [[atmosfera (enota)|atm]]), kar uničuje klostridije, krožeče po krvi.<ref>{{cite journal |author1=Hart, G.B. |author2=Strauss, M.B. |title=Gas Gangrene - Clostridial Myonecrosis: A Review |journal=J. Hyperbaric Med |volume=5 |issue=2 |pages=125–144 |year=1990 |url=http://archive.rubicon-foundation.org/4428 |access-date=2011-01-27 |archive-date=2011-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203090838/http://archive.rubicon-foundation.org/4428 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Zamboni W.A. |author2=Riseman J.A. |author3=Kucan J.O. |title=Management of Fournier's Gangrene and the role of Hyperbaric Oxygen |journal=J. Hyperbaric Med |volume=5 |issue=3 |pages=177–186 |year=1990 |url=http://archive.rubicon-foundation.org/4431 |access-date=2011-01-27 |archive-date=2011-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203090958/http://archive.rubicon-foundation.org/4431 |url-status=dead }}</ref> Pred leti je bil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] na voljo polivalentni [[antiserum]] za preprečevanje zastrupitve, ki ga je v današnjem času nadomestila intenzivna protimikrobna terapija.<ref>Colee, Gas gangrene, 1992, str. 282.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Colee, J.G. (1992). "Gas gangrene". '''V:''' ''Medical microbiology'', 14. izdaja (str. 280-2); uredniki Greenwood D., Slack R.C.B. in Peutherer J.F. Edinburgh, London, Madrid, Melbourne, NY & Tokyo: Churchill Livingstone. ISBN 0-443-05787-7 * Gubina, M. (2002). "Klostridiji plinske gangrene". '''V:''' ''Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo'' (str. 242-5); urednika Gubina M. in Ihan A. Ljubljana: Medicinski razgledi. ISBN 961-6260-11-1 * Ahčan, U.G. (2007). "Rane". '''V:''' ''Prva pomoč'', urednik Ahčan, U.G. (str. 391). Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. </div> {{Medical resources | DiseasesDB = 31141 | ICD10 = {{ICD10|A|48|0|a|30}} | ICD9 = {{ICD9|040.0}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000620 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 217943 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|782709}} {{eMedicine2|article|214992}} | MeshID = D005738 }} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Gangrena]] 228nyrc23zlqz9b6cn7q8net3opep5j 0 277563 6764915 6534627 2026-10-13T20:05:18Z Nareto 77605 6764915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = Termoelektrarna Velenje | image = [[File:Postcard of Velenje (3).jpg|300px]] | company_logo = | company_type = | predecessor = Lappova termoelektrarna 1905-1929 | foundation = Gradnja 1927-28<br> 17.oktober, 1929 <br>- pričetek obratovanja | defunct = 11.september, 1971 <br>- preneha obratovati | successor = [[Termoelektrarna Šoštanj]] 1956- | location = Termoelektrarna Velenje | location_country = Koroška cesta 56, [[Velenje]], [[Slovenija]], [[EU]] | origins = | key_people = | area_served = [[Evropa]] | industry = Energetika in Rudarstvo | products = [[Električna energija|Elektrika]] in [[Toplotna energija|Toplota]] | production_year = | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = 29 | parent = [[Premogovnik Velenje]] | subsid = | homepage = | footnotes = Prva kogeneracija v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] }} '''Termoelektrarna Velenje''' je bila [[Termoelektrarna|termoelektrarna]] s skupno inštalirano močjo 7.25 MW pri [[Stari jašek|Starem jašku]] [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]], domačini jo imenujejo tudi Stara elektrarna. Za gorivo je uporabljala Velenjski [[lignit]]. V času svojega 42 [[leto|letnega]] delovanja je delovala kot [[elektrarna]], [[toplarna]] in [[kotlarna]] ter je imela zgodovinsko pomembno vlogo pri [[energetika|energetskem]] razvoju [[Šaleška dolina|Šaleške doline]] kot celotne [[država|države]]. V termoelektrarni so se kalili ključni domači tehnični kadri, ki so kasneje delovali pri obratovanju več kot stokrat močnejše [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.knjiznica-velenje.si/app/uploads/2023/01/Termoelektrarna-Velenje_compressed.pdf|title=Termoelektrarna Velenje|date=2023|accessdate=21.10.2024|last=Ledinek in Špiler|website=Knjižnica Velenje}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Novo_asfaltno_igrišče_za_košarko_v_Velenju_1960.jpg|sličica|309x309_pik|TEV v ozadju leta 1960]] === Električni enosmerni dinamo pri Starem jašku 1902-1905 === Zunaj jame premogovnika so imeli leta 1902 električno razsvetljavo na enosmerni tok z [[Dinamo|dinamom]] 112 A pri napetosti 115 V za 48 žarnic in 4 obločnice.<ref>{{Navedi knjigo|title=Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem|last=Mohorič|publisher=Maribor : Obzorja|year=1978|cobiss=4317445}}</ref> Električni izkoristek dinama je bil okoli 50%, zaradi česar je moral biti parni stroj moči okoli 35 KM, kar je 25 kW, da je dinamo oddajal 12,88 kW električne moči. Za proizvodnjo 1 kWh električne energije je potrebovala 12 kg premoga. Poraba premoga je znašala za proizvodnjo elektrike okoli 2 toni na dan ali dobrih 700 ton letno. === Lappova termoelektrarna 1905-1929 === Leta 1904 se je takratni lastnik premogovnika Velenje [[Daniel von Lapp]] odločil, da se ob kotlovnici pri jašku naredi prizidek za elektrarno z izmeničnim tokom izključno za potrebe premogovnika. Leta 1905 je sta pričela delovati dva [[Parni stroj|batna parna stroja]] moči 180 [[Konjska moč|KM]] in 110 KM z [[Izmenični električni tok|izmeničnima]] generatorjema 150kVA in 135 kVA. Največji porabnik elektrike je bil motor ventilatorja na zračnem jašku. Prvo elektrarno so kar nekajkrat posodobili in povečali njeno moč. Za proizvodnjo 1 kWh električne energije je potrebovala 7 kg premoga. Poraba premoga je znašala 36 ton na dan oz. 13 000 ton letno, če je obratovala na polni moči. Delovala je 24 let do leta 1929, ko je bila zgrajena nova termoelektrarna za elektroenergetsko omrežje. Občasno je služila kot rezerva in so jo še nekajkrat pognali v primeru motenj v novi termoelektrarni.<ref>{{Navedi splet|url=https://ege.hr/eges/media/eges/casopis/2021/5/90.pdf|title=Etnološka in tehniška dediščina|date=2021|accessdate=26.10.2024|publisher=Drago|last=Papler}}</ref> ==== Projekt izgranje velike Lappove termoelektarne v Pesju pri Velenju ==== Prvi rezultati elektrifikacije so pokazali obetavno priložnosti povečanja prodaje velenjskega premoga. Von Lapp je hitro zaslutil, da bi lahko bil poslovno še uspešnejši, če bi namesto lignita ponudil komercialno električno energijo. Z izgradnjo predvidene bodoče velike termoelektrarne, ki bi napajala porabnike v: [[Celovec|Celovcu]], [[Gradec|Gradcu]], [[Maribor|Mariboru]] in [[Celje|Celju]] bi se ekonomski polažaj premogovnika z slabšo kakovostjo premoga znanto izboljšal. V naslednjih letih je zato Lapp nameraval v Pesju pri Velenju zgraditi večjo termoelektrarno z močjo 37 MW, začetek gradnje je preprečila njegova smrt leta 1910. === Termoelektrarna Velenje 1929-1967 === Termoelektrana Velenje je pomenila nadljevanje uresničevanja Lappove vizije uplemenitenja premoga v električno energijo in poboljšanja ekonomske situacije premogovnika. Gradnja je potekala v letih [[1927]]-[[1928]] oddaljena je bila 80 metrov od Lappove termoelektarne. Slovesno so novo termoelektrarno predali svojemu namenu [[17. oktober|17. oktobra]] leta [[1929]], ko je začela obratovati dokaj moderna I faza TEV z dvema 5 [[volt|kV]] [[turboagregat]]oma skupne [[moč|moči]] 2000 [[Vat|kW]] (2 MW) in [[Les|lesenim]] [[Hladilni stolp|hladilnim stolpom]] zmogljivosti 800 [[kubični meter|m³]]/[[ura|h]]. [[Elektrarna]] je imela dva [[kotel (toplotna naprava)|kotla]] Krupp z zmogljivostjo vsak 10 [[tona|ton]] [[para|pare]] na uro pri 350 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]] in 18 [[Bar (enota)|barih]]. 15. avgust 1931 so na ljubljanskem kolodvoru zagorele prve žarnice, ki jih je napajala elektrika iz Velenja. II faza TEV se je začela graditi [[maj]]a 1931 in je bila klub [[velika gospodarska kriza|gospodarski krizi]] končana [[oktober|oktobra]] leta [[1934]]<ref>{{Navedi splet|url=https://muzej-velenje.si/mladi-muzealci/casovni-stroj-zacetek-20-stoletja-1-3/|title=Naše mesto v 19. in na začetku 20. stoletja|date=20.4.2020|accessdate=21.10.2024|website=Muzej Velenje|archive-date=2024-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20241213084816/https://muzej-velenje.si/mladi-muzealci/casovni-stroj-zacetek-20-stoletja-1-3/|url-status=dead}}</ref> z novim 5250 kW (5,25 MW) turboagregatom in dvema kotloma Babcock – Wilcox z zmogljivostjo vsak 28 ton pare na uro pri 375 °C in 20 barih, kar je njeno skupno [[električna moč|električno moč]] zaokrožilo na 7,25 MW. Za proizvodnjo 1 [[kWh]] električne energije je potrebovala 3,5 [[kg]] premoga.<ref>{{Navedi splet|url=https://museu.ms/collection/object/30473/termoelektrarna-velenje|title=Termoelektrarna Velenje|date=1935|accessdate=21.10.2024|website=Museum of the world}}</ref> Poraba premoga je znašala 440 ton na dan oz. okoli dobrih 150 000 ton letno, če so vsi trije bloki obratovali s polno močjo. Lokalno je TEV napajala: [[Velenje]], Šalek, Pesje, [[Družmirje]], [[Šoštanj]] in [[Topolšica|Topolšico]]. Med leti [[1929]] in [[1931]] so zgradili nov 60 kV [[daljnovod]] [[Velenje]]-[[Podlog v Savinjski Dolini|Podlog]]-[[Črnuče]], dolg 65,5 [[kilometer|kilometra]], ki je povezal [[Šaleška dolina |Šaleško dolino]] z ljubljansko regijo, s katerim je bila omogočena elektrifikacija [[mesto|mesta]] [[Ljubljana|Ljubljane]] in njene okolice kajti po takrat prvi zgrajeni mreži visokonapetostnih daljnovodov je pošiljala zanesljiv vir [[Energija|energije]] v mnoga [[Mesto|mesta]], [[Trg|trge]] in [[Vas|vasi]]. S priključkom TEV na električno omrežje [[Kranjske deželne elektrarne|Kranjskih deželnih elektrarn]] v tridesetih letih dvajsetega stoletja je začel krog uporabnikov Velenjske [[električna energija|električne energije]] hitro naraščati. V noči na [[15. avgust|15. avgusta]] 1931 so na [[Železniška postaja Ljubljana|ljubljanskem kolodvoru]] zasvetile tudi prve [[žarnica|žarnice]], ki jih je napajala elektrika Velenjskega lignita.<ref>{{Navedi splet|url=https://museu.ms/collection/object/33800/termoelektrarna-velenje|title=Termoelektrarna Velenje I.faza|date=1931|accessdate=21.10.2024|website=Museum of the world}}</ref> Leta 1943 so zgradili daljnovod Velenje-Dravograd 110 kV.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXO1SDXH/7c639dee-d641-4221-a1d8-2e38e3638f17/PDF|title=Poraba trdih goriv na Slovenskem v prvih štirih desetletjih 20.stoletja|date=2015|accessdate=26.10.2024|publisher=Mitja|last=Sunčič}}</ref> V letih [[1958]] in [[1959]] so v TEV potekala rekonstrukcijska dela za sočasno proizvodno toplotne in električne energije. [[29. november|29. novembra]] leta 1959 je TEV začela proizvajati [[toplotna energija|toplotno energijo]] za potrebe novozgrajenega [[daljinsko ogrevanje|daljinskega ogrevanja]] novega [[mesto|mestnega]] središča [[Velenje]], kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v [[Slovenija|Sloveniji]] in takratni domovini [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Mesto so priključili na trocevni sistem, sočasno je bil speljan [[parovod]] zmogljivosti 5 ton pare na uro do jame Preloge. Do leta [[1965]] so priključili tudi veliko individualnih [[hiša|hiš]]. Toplotna postaja TEV je delovala z dvema prenosnikoma (izmenjevalcema) skupne moči 10,5 MW pri 130/70 °C, 10 bar in 250 m³/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kp-velenje.si/index.php/novice/novice-energetika/1451-daljinsko-ogrevanje-v-saleski-dolini|title=Daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini|date=19.11.2019|accessdate=21.10.2024|website=Komunalno podjetje Velenje}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.kp-velenje.si/images/vsebina/Daljinsko_ogrevanje_v_Saleski_dolini_nekoc_in_danes.pdf|title=Daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini nekoč in danes|date=2016|accessdate=21.10.2024|publisher=Komunalno podjetje Velenje}}</ref> Leta [[1967]] so končali z vgradnjo še dveh prenosnikov toplote in povečali črpalno zmogljivost TEV na 500m³/h ter končno toplotno moč na 25,5 MW. Od tega leta je TEV delovala samo še kot kotlarna. Število uporabnikov se je še naprej naglo širilo. Leta [[1970]] je TEV napajala 56 toplotnih podpostaj z 46 MW priključne moči pri uporabnikih in 40 km omrežja. Proizvodne zmogljivosti TEV so bile v celoti izkoriščene. Nadaljnje povečevanje ogrevalnih zmogljivosti TEV pa ni bilo več smiselno, saj so bili kotli in naprave iz [[1930|tridesetih]] let [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] in so bili stari že več kot 40 let ter zelo iztrošeni, zastareli, prešibki in nerentabilni. [[11. september|11. septembra]] [[1971]] je zatorej Termoelektrarna Velenje prenehala obratovati<ref>{{Navedi splet|url=https://museums.si/sl-si/Domov/Zbirke/Predmet?id=34670|title=Termoelektrarna Velenje|date=1935|accessdate=21.10.2024|website=Museums.si}}</ref>, omrežje daljinskega ogrevanja je bilo z novozgrajenim magistralnim vročevodom priklopljeno na proizvodne vire [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]] in tako omogočeno nadaljnjo širjenje omrežja in povečevanje števila uporabnikov tudi v [[industrija|industriji]]. Ta [[Elektrarna|elektrarna]] ni proizvajala [[Električna energija|električne energije]] le za potrebe [[Premogovnik Velenje|velenjskega premogovnika]], temveč je odigrala pomembno vlogo tudi pri elektrifikaciji [[Slovenija|Slovenije]], saj je bila največja in najpomembnejša termoelektrarna [[Dravska banovina|Dravske banovine]] do izgradnje [[Termoelektrarna Trbovlje|Trboveljske Termoelektrarne]] leta 1938 in [[Termoelektrarna Brestanica|Brestaniške Termoelektrarne]] leta 1939.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJ9YS64|title=Razvoj elektrogospodarstva v LRS|date=1954|accessdate=26.10.2024}}</ref> ==Stavba TEV== [[zgradba|Stavbo]] TEV je skonstruiral inž. Mitschek in inž. Boškovič leta [[1926]] in predstavlja eno izmed najbolj monumentalnih industrijskih stavb in jo štejemo med najlepše industrijske arhitekturne bisere iz tega obdobja na slovenskih tleh, gradnja je potekala [[1927]]-[[1928]] leta, kasneje so naredili še prizidek iz [[zahod|zahodne]] strani za II fazo TEV in leta [[1966]] še prizidek za toplotno postajo daljinskega ogrevanja, ki so leta 2025 odstranili. Stavba danes še vedno stoji. Obstajajo načrti za izvedbo obnove Velenjske Termoelektrarne v vrednosti 29 milijonov evrov, dela bi naj bila zaključena leta 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://velenje.com/obvestila-mov/podpis-pogodb-za-izvedbo-obnove-stare-elektrarne-centra-prihodnosti/|title=Podpis pogodb za izvedbo obnove Stare elektrarne – centra prihodnosti|date=18.6.2024|accessdate=21.10.2024|website=Velenje.com|publisher=Mestna občina Velenje}}</ref> Na objektu se je leta 2026 začela masovna obnova z namenom izgradnje Inkubator Stara elektrarna – Center prihodnosti. Pri obnovi se ohranjajo elementi zgodovinske industrijske arhitekture, medtem ko se notranjost stavbe celovito prenavlja. Projekt je del vzpostavitve Centra prihodnosti, namenjenega podjetništvu, inovacijam, raziskovanju in razvoju trajnostnih tehnologij. Celotna vrednost projekta znaša 30.590.747,14 EUR.<ref>{{Navedi splet |date=2025-11-06 |title=Stara elektrarna - Center prihodnosti |url=https://www.velenje.si/projects/stara-elektrarna-center-prihodnosti/ |access-date=2026-10-13 |website=velenje.si |language=sl-SI}}</ref> == Proizvodne enote == {| class="wikitable sortable" |- ! Enota !! Gorivo !! Obratovanje !! Moč (MWel) !! Daljinsko ogrevanje |- | '''Blok 1''' || Velenjski lignit || 1928-1971 || 1 || Da |- | '''Blok 2''' || Velenjski lignit|| 1928-1971 || 1 || Da |- | '''Blok 3''' || Velenjski lignit|| 1934-1971|| 5,25 || Da |} === Tehnični podatki === <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 align=center> <caption><tt>'''Tehnični podatki blokov TEV'''</tt></caption> <tr> <th bgcolor=#1E90FF>NAPRAVA</th> <th bgcolor=#1E90FF>ENOTA</th> <th bgcolor=#1E90FF>BLOK 1</th> <th bgcolor=#1E90FF>BLOK 2</th><th>BLOK 3</th></tr><tr><td>Leto</td><td></td><td>1929</td><td>1929</td><td>1934</td></tr><tr> <td bgcolor=#00CCFF>'''KOTLI'''</td> <td align="center" bgcolor="#00CCFF"></td><td>Krupp</td><td>Krupp</td><td>Babcock – Wilcox</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Število</td> <td>kom</td> <td>1</td> <td>1</td><td>2</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Zmogljivost</td> <td>t/h</td> <td>10</td> <td>10</td><td>28</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Sveža para: tlak</td> <td>bar</td> <td>18</td> <td>18</td><td>20</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Temparatura</td> <td>°C</td> <td>350</td> <td>350</td><td>375</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Napajalna voda:<br>temparatura</td> <td>°C</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Dodelilniki: število</td> <td>kom</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Zmogljivost dodelilnikov</td> <td>t/h</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Dimni plini:<br>Temperatura</td> <td>°C</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Izkoristek kotla</td> <td>%</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Višina dimika</td> <td>m</td> <td align="center"></td><td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>'''TURBINE'''</td> <td align="center" bgcolor="#00CCFF"></td><td></td><td></td><td>Brown, Boveri & Cie</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Število</td> <td>kom</td> <td>1</td> <td>1</td><td>1</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivna moč</td> <td>MW</td> <td>1</td> <td>1</td><td>5,25</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Tlak sveže pare - vstop</td> <td>bar</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivni vrtljaji</td> <td>min^-1</td> <td>3.000</td> <td>3.000</td><td>3.000</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Hladilna voda:<br>zmogljivost</td> <td>m³/h</td> <td>400</td> <td>400</td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivna Temperatura</td> <td>°C</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Višina hladilnega<br>stolpa</td> <td>m</td> <td align="center"></td><td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>'''GENERATORJI'''</td> <td bgcolor="#00CCFF" align="center"></td><td></td><td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivna moč</td> <td>MVA</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivna napetost</td> <td>V</td> <td>5</td> <td>5</td><td>5</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivni fazni kot</td> <td>cos φ</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Vzbujanje</td> <td colspan="4" align="center">Statično</td> </tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Hlajenje</td> <td>bar</td> <td colspan="3" align="center">z zrakom</td> </tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Specifična poraba<br>premoga</td> <td>kg/kWh</td> <td>3,6</td> <td>3,6</td><td>3,5</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Izkoristek blokov</td> <td>%</td> <td>9</td> <td>9</td><td>9,5</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>'''BLOKOVNI TRANSFORMATORJI'''</td> <td bgcolor="#00CCFF" align="center"></td><td></td><td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Nazivna moč</td> <td>MVA</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Prestavno razmerje</td> <td>kV</td> <td>5/60</td> <td>5/60</td><td>5/60</td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Kratkostična napetost</td> <td>%</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Vezava</td> <td></td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Transformator<br>b.l.r. moč</td> <td>MVA</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> <tr> <td bgcolor=#00CCFF>Prestavno razmerje</td> <td>kV</td> <td></td> <td></td><td></td></tr> </table><table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="center"><caption>Tehnični podatki - toplotne postaje</caption><tr><th></th><th bgcolor="#1E90FF">Moč</th> <th bgcolor="#1E90FF">Režim</th> <th bgcolor="#1E90FF">Tlak</th> <th bgcolor="#1E90FF">Pretok</th><th>leto</th></tr> <tr><td>Vročevod</td><td bgcolor="#00CCFF">5,25 MW</td> <td align="center" bgcolor="#00CCFF">130/70°C</td><td>10 bar</td><td>125 m³/h</td><td>1959</td></tr><tr><td>Vročevod</td><td>5,25 MW</td><td>130/70°C</td><td>10 bar</td><td>125 m³/h</td><td>1959</td></tr><tr><td>Parovod</td><td>5 MW</td><td></td><td></td><td>5 t/h</td><td>1959</td></tr><tr><td>Vročevod</td><td>5 MW</td><td>130/70°C</td><td>10 bar</td><td>125 m³/h</td><td>1967</td></tr><tr><td>Vročevod</td><td>5 MW</td><td>130/70°C</td><td>10 bar</td><td>125 m³/h</td><td>1967</td></tr></table>{{Elektrarne v Sloveniji}} == Glej tudi == * [[Jašek Škale]] * [[Premogovnik Velenje]] * [[Termoelektrarna Šoštanj]] == Sklici == [[Kategorija:Termoelektrarne v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1929]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] [[Kategorija:Nepremični spomeniki lokalnega pomena Mestne občine Velenje]] 41lx9etk8mvi9fehx9q6hk2y8id0r9h 0 282102 6765049 5933436 2026-10-14T11:34:52Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6765049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Emile Falvy |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Emile Falvy''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. marec]] [[1888]], † [[2. junij]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Falvy/Maurice-Emile/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Falvy, Maurice-Emile}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 1cibdhjdyr8h4ae4yoxjgzb1m4h0azu 6765051 6765049 2026-10-14T11:36:15Z Engelbert 76895 pp 6765051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Emile Falvy |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Emile Falvy''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. marec]] [[1888]], † [[2. junij]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Falvy/Maurice-%C3%89mile/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Falvy, Maurice-Emile}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] qt3wk3460jnt5rchp13o30t1e1lxhhp 0 282103 6765053 5933530 2026-10-14T11:41:35Z Engelbert 76895 pp 6765053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Melchior-Ignace-Pie de Faramond |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Melchior-Ignace-Pie de Faramond''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1881]], † [[5. april]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Faramond/Melchior-Ignace-Pie_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Faramond, Melchior-Ignace-Pie de}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bd7zna0jxg8k91tq1nsfk5ooe6pf2wa 0 292991 6765042 6764532 2026-10-14T11:23:45Z SaraStopar17 255455 6765042 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''. Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega Tolmina, da bi lahko dobil dobro službo. Anton Caffou se je slovenskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v Volčah pri Tolminu kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Literatura== * {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}} * Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU–KAFFOU–KOFUL–KAFOL–KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj. diyzjhtvcjvuej63ovxira6h7avf1q2 0 296076 6764757 6746648 2026-10-13T14:39:52Z ~2026-45085-22 264465 6764757 wikitext text/x-wiki '''Kuntner''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] '''i'''n tujcev: *[[Angela Fujs]] (r. Kuntner) (1937–2018), pesnica in pisateljica kratke proze *[[Boris Kuntner]], pesnik (filozof) *[[Jernej Kuntner]] (*1970), gledališki in televizijski igralec, komik *[[Matjaž Kuntner]] (*1971), evolucijski biolog, aranholog, direktor [[NIB]], univ. prof. *[[Rok Kuntner]] (*1994), jezikoslovec, (klasični...) filolog, prevodoslovec *[[Sonja Kuntner]] (*1944), prevajalka * [[Tone Kuntner]] (*1943), pesnik in gledališki igralec *Vera (Drechler-) Kuntner (1924–2017), hrvaška slikarka == Glej tudi == * priimke [[Kuntara]], [[Kuntarič]], [[Kutnar]], [[Kutin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kuntner}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 754z0ume7w2ob6tb3xtwaibxikpk5hz 0 298228 6764843 6756539 2026-10-13T16:26:26Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764843 wikitext text/x-wiki [[Slika:Britney-Spears Boys.jpg|thumb|right|250px|[[Britney Spears]] nastopa s pesmijo »[[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]]« med turnejo The Circus Starring Britney Spears]] '''The Circus Starring Britney Spears''', včasih imenovana tudi '''Circus Tour''',<ref name=australiadates/> je šesta [[Koncert (glasbena prireditev)|koncertna]] [[turneja]] [[Američani|ameriške]] [[pevka|pevke]] [[Britney Spears]], s katero je promovirala svoj šesti [[glasbeni album]], ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]''. O turneji se je pričelo govoriti že oktobra 2007, po izidu pevkinega petega glasbenega albuma, ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]''; kakorkoli že, turnejo za promocijo tega albuma so iz neznanih razlogov odpovedali. Novo turnejo so uradno potrdili decembra 2008, ko so razkrili tudi datume koncertov v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Oder je bil sestavljen iz treh obročev, ki so bili postavljeni tako, da so spominjali na cirkus. Kostume sta oblikovala [[modni oblikovalec|modna oblikovalca]] Dean in Dan Caten. Na oder so postavili tudi velikanski ekran v obliki cilindra, ki je v ozadju prikazoval razne posnetke. Dodatne učinke je urejalo podjetje Solotech. Med drugim aktom se je Britney Spears na odru pridružil tudi čarovnik Ed Alonzo. Na turneji so v glavnem nastopali s pesmimi z albumov ''[[In the Zone]]'', ''Blackout'' in ''Circus''. Junija 2009 je Britney Spears oznanila, da bo v sklopu turneje prvič nastopila tudi v [[Avstralija|Avstraliji]]. Turnejo so opisali kot »pop ekstravaganzo«. Sestavljena je bila iz petih delov. Britney Spears je med turnejo zaigrala tako voditeljico cirkuških predstav kot sužnjo, vsepovsod pa jo je spremljalo veliko število plesalcev. Prvi akt, ''House of Fun (Anything Goes)'', je sestavljalo veliko tem, kot sta čarovništvo in vojna. Končal se je z nastopom z [[balada|balado]], v katerem je Britney Spears v [[bollywood]]skem stilu lebdela v zraku in se držala za dežnik. Drugi akt, imenovan ''Freakshow/Peepshow'' je sestavljal video uvod s [[heavy metal]] glasbo, nato pa so izvajali razne temne in seksualne točke. Tretji akt, ''Electro Circ'', so sestavljale energične plesne točke, zaključili pa so ga s posnetkom videospotov Britney Spears in nastopom s policijsko temo. Čez turnejo so opravili tudi nekaj sprememb. Veliko pesmi, ki so jih izvajali, so spremenili v remixe; Britney Spears je na določenih evropskih koncertih izvedla pesem »Mannequin«, na nekaterih severnoameriških koncertih pa je nastopila tudi z lastnimi verzijami pesmi [[Duffy (pevka)|Duffy]] in [[Alanis Morissette]]. Turneji The Circus Starring Britney Spears so glasbeni kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene. Veliko jih je pohvalilo estetiko ter jo pohvalili, saj naj bi bila zelo zabavna, nekateri pa so kritizirali dejstvo, da »ni pela v živo.« Turneja je doživela velik komercialni uspeh in vsega skupaj iztržila 131,8 milijonov [[$]]. Veliko vstopnic so prodali že v prvem tednu od izdaje, zaradi česar so sponzorji turneje dodali še več koncertov. Turneja je podrla rekord za največ prodanih vstopnic v mnogih ameriških mestih in vsi koncerti v Severni Ameriki so bili razprodani. Postala je peta najbolje prodajana turneja leta 2009 in peta najbolje prodajana turneja ženske ustvarjalke vseh časov. Na enem izmed avstralskih koncertov je prišlo do velike kontroverznosti, saj so tamkajšnji novinarji pričeli poročati, da je veliko število oboževalcev dvorano zapustilo kar sredi koncerta. Kakorkoli že, predstavniki Britney Spears in sponzorji turneje so to kasneje zanikali. == Ozadje == 9. septembra 2007 je Britney Spears izvedla na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] pesem »[[Gimme More]]«, glavni singl z njenega petega glasbenega albuma, ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]'' (2007). Nazadnje je v živo nastopala na turneji [[The M+M's Tour]] maja istega leta.<ref name=hob>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1558527/20070502/spears_britney.jhtml |title=Britney se je vrnila! Spearsova se na oder vrne z zabavo s petimi umazanimi plesnimi točkami |date=2.5.2007 |accessdate=11.12.2009 |last=Van Horn |first=Teri |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106232727/http://www.mtv.com/news/articles/1558527/20070502/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Glasbeni kritiki so zelo kritizirali njeno petje, njeno plesanje in celo njeno garderobo in večkrat so ga označili za najbolj boleč trenutek v njeni karieri.<ref>{{navedi splet | url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1562696/Britney-Spears-disappoints-in-MTV-comeback.html | title=Britney Spears nas razočara z vrnitvijo na MTV-ju |date=10.9.2007 |accessdate=11.12.2009 | last=Elsworth |first=Catherine | work=The Daily Telegraph |publisher=Telegraph Media Group }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://www.reuters.com/article/idUSN0921491220070910 | title= Britney Spears se namerava vrniti na MTV-jevi podelitvi nagrad |date=9.9.2007 |accessdate=11.12.2009 | last=Goodman |first=Dean | work=Reuters Group |publisher=Thomson Reuters }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6986539.stm | title=Britneyjina vrnitev na MTV-ju ni uspela |date=10.9.2007 |accessdate=11.12.2009 | last=Willis |first=Davis | work=BBC News Online |publisher=[[BBC]] }} {{ikona en}}</ref> Oktobra 2007 so poročali, da bo Britney Spears začela s turnejo za promocijo albuma in da so že pričeli z avdicijami za spremljevalne plesalce, vendar je založba [[Jive Records]] to kasneje zanikala.<ref>{{cite journal|url=|title=Sledimo vrnitvi Britney Spears: Seznamu pesmi z albuma se pridruži še odlomek; Brit toži Pereza in načrtuje turnejo? |date=12.10.2007 |work=[[Rolling Stone]]|publisher=Jann Wenner |accessdate=6.7.2007 |last=Kreps|first=Daniel|issn=0035-791X }} {{ikona en}}</ref><ref name=notour>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodtoday.net/2007/10/09/britney%E2%80%99s-%E2%80%9Cblackout%E2%80%9D-critical-fan-hit-jive-says-no-tour/|title=Britneyjin ''Blackout'' kritiki hvalijo & oboževalci pa ne tako zelo, založba Jive pravi, da ne bo turneje |date=9.10.2007 |accessdate=11.12.2009 |last=Silberman|first=Stacey|first2=|last2=|work=Hollywoodtoday.net|publisher= }} {{ikona en}}</ref> Februarja 2008 so pričeli s podobnimi govoricami, saj so novinarji trdili, da že nekaj mesecev vadi za turnejo v studijih Millennium v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]]. Trdili so tudi, da namerava v naslednjih tednih oditi v [[Evropa|Evropo]] ter tako pričeti s svetovno turnejo.<ref name=boston>{{navedi novice |url=http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2008/02/12/britney_spears_world_tour/ |title=Svetovna turneja Britney Spears |date=12.2.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Reporter |first=BG |first2= |last2= |work=The Boston Globe |publisher=[[The New York Times|The New York Times Company]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102111000/http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2008/02/12/britney_spears_world_tour/ |archive-date=2012-11-02 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kakorkoli že, turnejo so resnično načrtovali, vendar so jo iz neznanih razlogov odpovedali.<ref name=msnbcbo>{{navedi novice |url=http://www.msnbc.msn.com/id/24668710/wid/6 |title=Bodi kot Britney — in nauči se, kako se umiriti |date=18.5.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Yochim |first=Dayana |first2= |last2= |work=msnbc.com |publisher=NBC Universal / [[Microsoft]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20121104101820/http://www.msnbc.msn.com/id/24668710/wid/6 |archive-date=2012-11-04 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Septembra 2008 je potem, ko je [[New York City|newyorška]] radijska postaja Z100 [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajala njen singl »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]«, Britney Spears nastopila na nenapovedanem koncertu, kjer je oznanila, da namerava leta 2009 organizirati svetovno turnejo, s katero bo promovirala svoj šesti glasbeni album, ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]'' (2008).<ref name=stuff>{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/entertainment/652566 |title=Britney Spears načrtuje novo turnejo |date=10.1.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Reporter |first=FNZ |first2= |last2= |work=Fairfax New Zealand |publisher=Fairfax Media |archive-date=2013-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014211450/http://www.stuff.co.nz/entertainment/652566 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref name=bostontwo>{{navedi novice|url=http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2008/09/30/britney_spears_tour_return/|title=Britney Spears se vrne s turnejo|date=30.7.2008|accessdate=11.12.2009|last=Reporter|first=BG|first2=|last2=|work=[[The Boston Globe]]|publisher=[[The New York Times|The New York Times Company]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102111009/http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2008/09/30/britney_spears_tour_return/|archive-date=2012-11-02|url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Koncert je sponzoriralo podjetje AEG Live.<ref name=mtvaeg>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1596946/20081014/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears poroča o podpisani pogodbi s podjetjem AEG Live, ki bo produciralo turnejo |date=14.10.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Kaufman |first=Gil |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106221627/http://www.mtv.com/news/articles/1596946/20081014/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Bivši vodja organizacije turneje, avstralski koreograf Wade Robson, je dejal, da bodo v sklopu turneje obiskali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Združene države Amerike]] in [[Avstralija|Avstralijo]].<ref name=age>{{navedi novice|url=http://www.theage.com.au/news/entertainment/music/homegrown-star-to-show-britneys-other-side/2008/11/01/1224956409691.html |title=Druga stran domače zvezdnice Britney |date=2.11.2008 |accessdate=11.12.2009 | last=Sams|first=Christine |first2=|last2=|work=The Age |publisher=Fairfax Media }} {{ikona en}}</ref><ref name=smh>{{navedi novice|url= http://www.smh.com.au/news/entertainment/music/britney-to-sing-in-oz/2008/11/01/1224956397032.html|title=Britney bo pela v Ozu |date=2.11.2008 |accessdate=11.12.2009 | last=Sams|first=Christine |first2=|last2=|work=The Sydney Morning Herald |publisher=MTV Networks }} {{ikona en}}</ref> Po nastopu v živo v oddaji ''Good Morning America'' 2. decembra 2008 je Britney Spears uradno potrdila datume petindvajsetih ameriških koncertov in dveh britanskih koncertov, povedala pa je tudi, da bodo s turnejo pričeli 3. marca 2009 s koncetrom v [[New Orleans]]u.<ref name=gma>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1600471/20081202/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears bo s turnejo Circus Tour pričela marca |date=2.12.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Kaufman |first=Gil |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2009-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090724051315/http://www.mtv.com/news/articles/1600471/20081202/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Oktobra 2008 so za spremljevalne glasbenike na turneji izbrali glasbeno skupino [[Pussycat Dolls]] za koncerte v Severni Ameriki.<ref name=pcd>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1600903/20081208/the_pussycat_dolls.jhtml |title=Glasbena skupina Pussycat Dolls »poskočila«, ko je odkrila, da bodo odšle na turnejo z Britney Spears, upajo pa tudi, da bodo z njo posnele njeno novo pesem |date=8.12.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Montgomery |first=James |first2=Elias |last2=Matt |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2009-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090309002703/http://www.mtv.com/news/articles/1600903/20081208/the_pussycat_dolls.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Menedžer Britney Spears, Larry Rudolph, je trdil, da bo turneja »presenetila ljudi, Britneyjini oboževalci pa je zagotovo ne bodo nikoli pozabili.«<ref name=sales>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1601043/20081210/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears doda datume turneji Circus in se zahvali za dobro prodajo |date=10.12.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Kaufman |first=Gil |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321235114/http://www.mtv.com/news/articles/1601043/20081210/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kasneje je dodal: »Celotno turnejo bo izvedla s pospešeno hitrostjo - vse skupaj bo trajalo kakšno uro in pol. Je zelo intenzivno. To je turneja, zelo podobna Britney Spears. Je vse, kar od nje pričakujemo - in več!«<ref name=extrava>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1606182/20090303/spears_britney.jhtml |title=Menedžer Britney Spears turnejo Circus Tour označi za »pop ekstravaganzo« |date=3.3.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2009-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091228171731/http://www.mtv.com/news/articles/1606182/20090303/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 28. aprila 2009 so turneji dodali še evropskih osem koncertov.<ref name=europeone>{{navedi novice |url=http://www.britneyspears.com/2009/04/britney-spears-announces-european-tour.php |title=Britney Spears oznani evropsko turnejo! |date=28.4.2009 |accessdate=23.12.2009 |last=Reporter |first=Lauren |first2= |last2= |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090502150358/http://www.britneyspears.com/2009/04/britney-spears-announces-european-tour.php |url-status=dead |language=en}}</ref> Naslednjega dne so dodali še štiri koncerte v [[Rusija|Rusiji]], na [[Poljska|Poljskem]] in v [[Nemčija|Nemčiji]].<ref name=europetwo>{{navedi novice|url=http://www.britneyspears.com/2009/04/updated-tour-announcement-eastern-european-dates-added.php|title=Dodatni koncerti v sklopu turneje: Oznanili datume vzhodnoevropskih koncertov!|date=29.4.2009|accessdate=23.12.2009|last=Reporter|first=Lauren|first2=|last2=|work=britneyspears.com|publisher=Brandcasting Unlimited|archive-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090502155808/http://www.britneyspears.com/2009/04/updated-tour-announcement-eastern-european-dates-added.php|url-status=dead |language=en}}</ref> 9. junija 2009 je oznanila, da bo v sklopu turneje prvič nastopala tudi v [[Avstralija|Avstraliji]], in sicer novembra tistega leta. Britney Spears je dejala: »Že precej časa sem si želela nastopati v Avstraliji in zdaj končno bom. Moja turneja Circus je najboljša turneja do zdaj in komaj čakam, da nastopim za svoje avstralske oboževalce. Kmalu se vidimo!«<ref name="australiadates">{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/06/breaking-news-britney-brings-tour-to-australia.php |title=Novice: Britney bo v sklopu turneje nastopila tudi v Avstraliji |date=9.6.2009 |accessdate=23.12.2009 |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090612021456/http://www.britneyspears.com/2009/06/breaking-news-britney-brings-tour-to-australia.php |url-status=dead |language=en}}</ref> Naslednjega dne je preko svoje uradne spletne strani oznanila, da se bo vrnila v Severno Ameriko in tam nastopila na še dvajsetih koncertih.<ref name="secondamerica">{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/06/breaking-news-britney-spears-tour-returns-to-north-america.php |title=Novice: Turneja Britney Spears se vrne v Severno Ameriko |date=10.6.2009 |accessdate=23.12.2009 |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090706155343/http://www.britneyspears.com/2009/06/breaking-news-britney-spears-tour-returns-to-north-america.php |url-status=dead |language=en}}</ref> Govorilo se je tudi, da bo nekaj koncertov v sklopu turneje The Circus Starring Britney Spears organiziranih tudi v Južni Ameriki, vendar je menedžer Britney Spears, Adam Leber, povedal, da so se za to trudili, vendar tega niso dosegli.<ref name=southtwitter>{{navedi novice|url=http://twitter.com/AdamLeber/status/2839980111|title=Nobenih južnoameriških koncertov |date=25.7.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Leber|first=Adam|first2=|last2=|work=Twitter.com|publisher=Twitter }} {{ikona en}}</ref> == Razvoj == [[Slika:Circus 09 (1).jpg‎|200px|thumb|right|Britney Spears otvori koncert z nastopom s pesmijo »Circus«]] Oktobra 2008 je Britney Spears za vodjo turneje najela Wadea Robsona, ki je z njo sodeloval že pri turneji [[Dream Within a Dream Tour]]; slednji je oznanil, da bodo za turnejo pričeli vaditi januarja 2009.<ref name=dmwr/> Za kreativno vodjo so najeli njegovo ženo, Amando Robson.<ref name=age/> Andrea Fuentesa so izbrali za glavnega koreografa.<ref name=dmwr>{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1079413/Britney-Spears-whips-shape-dance-studio.html|title=Britney Spears se v plesnem studiu vrne v svojo staro formo |date=30.10.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Reporter|first=Daily Mail|first2=|last2=|work= Daily Mail |publisher=Daily Mail and General Trust }} {{ikona en}}</ref> Kakorkoli že, 23. decembra 2008 so oznanili, da so tako Andrea Fuentesa kot Wadea Robsona iz neznanih razlogov zamenjali z Jamiejem Kingom, ki je z Britney Spears sodeloval že pri turneji [[Oops!... I Did It Again World Tour]].<ref name=jamieking>{{cite journal|url=|title=Britney Spears za turnejo Circus Tour izbere Madonninega koreografa, njen oče pa bogati |date=23.12.2008 |work=[[Rolling Stone]] |publisher=Jann Wenner |accessdate=6.7.2010 |last=Kreps|first=Daniel|issn=0035-791X }} {{ikona en}}</ref> Izbral je plesalce in akrobate, ki so nastopili na turneji, Britney Spears pa je izbrala pesmi, ki so jih izvajali na turneji, ter sestavila koreografijo.<ref name=lightning/> Jamie King je koncerte opisal kot »seksi, zabavno, eksplozivno in polno presenečenj. Izogibamo se tradicionalnim cirkuškim elementom kot so prave živali in ustvarili smo nekaj inovativnega in vznemerljivega, pri tem pa smo uporabili akrobate, plesalce, luči, ognje in posebne učinke.«.<ref name=jk>{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1134665/You-wont-stay-like-Newly-buff-Britney-Spears-slurps-TWO-iced-lattes-once.html|title=Tako ne boš ostala suha: Nova Britney Spears poje DVA sladoleda |date=4.2.2009 |accessdate=11.12.2009 | last=Reporter|first=Daily Mail|first2=|last2=|work=Daily Mail |publisher=Daily Mail and General Trust }} {{ikona en}}</ref> Za glasbenega direktorja so izbrali Simona Ellisa.<ref name=jamieking/> Produkcijsko oblikovanje je opravilo podjetje Road Rage, natančneje njihovi uslužbenci: Nick Whitehouse, Bryan Leitch, William Baker in Steve Dixon. Osvetljevanje je opravilo podjetje Visual Light, kar sta potrdila Nick Whitehouse in Bryan Leitch.<ref name=lightning>{{navedi novice|url=http://livedesignonline.com/concerts/0629-britney-spears-circus/index.html|title=Noč cirkusa z Britney Spears |date=29.6.2009 |accessdate=29.1.2010 |last=Sandberg|first=Marian|work=Live Design|publisher=Penton Media }} {{ikona en}}</ref> Oder je oblikovalo podjetje Road Rage, ki si je zamislilo oder, sestavljen iz treh obročev.<ref name=lightning/><ref name=usat>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/music/news/2009-03-04-britney-concert_N.htm|title=Britney na koncertu: Cirkus se je končno vrnil v mesto |date=4.3.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Shriver|first=Jerry|first2=|last2=|work=USA Today |publisher=Gannett Company, Inc. }} {{ikona en}}</ref> Na oder so postavili še dva satelita, na obeh straneh odra pa sta bili postavljeni dve modni pisti.<ref name=vd>{{navedi novice |url=http://www.vegasdeluxe.com/blogs/luxe-life/2009/apr/27/photo-gallery-multimillion-dollar-britney-spears-c/ |title=Multimilijonarska turneja Britney Spears, Circus Tour |date=27.4.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Leach |first=Robin |first2= |last2= |work=Las Vegas Deluxe |publisher=The Greenspun Corporation |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717192903/http://www.vegasdeluxe.com/blogs/luxe-life/2009/apr/27/photo-gallery-multimillion-dollar-britney-spears-c/ |url-status=dead |language=en}}</ref><ref name=stage>{{navedi novice|url=http://www.nme.com/news/britney-spears/42275 |title=Turneja Britney Spears bo imela cirkuški oder |date=23.1.2009 |accessdate=11.12.2009 | last=Staff|first=New York |first2=|last2=|work=New Musical Express |publisher=Time Inc. }} {{ikona en}}</ref> Oder je sestavilo podjetje Tait Towers, ki je na oder postavilo še devet dvigal. Celotna gradnja je stala 10 milijonov $.<ref name=lightning/><ref name=vd/> Vse pripomočke za sestavo in sestavne dele odra so na prizorišča koncertov pripeljali s 3.000 vozički, na katerih je bilo 32 škatel, obloženih s semišem, da pa so oder sestavili, so potrebovali ekipo z vsaj 150 ljudmi.<ref name=vd/> Nad odrom je bil postavljen ekran v obliki cilindra, sestavljen iz 960 plošč, ki jih je podjetje Solotech vgradilo v okvirje po meri. Ozadje je oblikoval Dirk Decooedt. Posebej za turnejo so posneli tri krajše posnetke: uvod s Perezom Hiltonom, prizor z Britney Spears v videospotu za pesem »[[Sweet Dreams Are Made of This#Verzija Marilyna Mansona|Sweet Dreams Are Made of This]]« [[Marilyn Manson|Marilyna Mansona]] ter video zaključek. Vse tri posnetke je ustvarilo podjetje Veneno. Rekvizite, kot so gugalnica, kavči, monocikli, drogovi, zlata kletka in velikanski okvirji za slike, je ustvarilo podjetje ShowFX Inc.; ti so tudi oblikovali VIP ložo ob obhodu odra. Podjetje VYV je zagotovilo nadzor nad posnetki z uporabo dveh [[foton]]skih medijskih strežnikov in dveh fotonskih nadzornikov. Strežnika sta spremljala čas trajanja koncertov in kontrolirala podobe, prikazane na ekranu. Emric Epstein iz podjetja VYV je razložil: »Strežnika in ostala oprema nam zagotavljajo nadzor nad ogromnim številom posnetkov, pregled nad nespojenimi delci pa omogočajo nadzorniki LED. Imamo tudi 3D predogled odra in video ekranov z opremo, ki jo lahko uporabljamo za programiranje arene, ne da bi bili dejansko tam.«<ref name=lightning/> [[Slika:Ring on fire.jpg|200px|thumb|left|Britney Spears se med nastopom s pesmijo »[[I'm a Slave 4 U]]« na ploščadi dviga v zrak, na odru pa se opazi obroč v ognju]] Zvok je zagotovilo podjetje Solotech. Inženir Blake Suib je razložil: »S Solotechom so nas prosili, naj oblikujemo nekaj, kar bi blokiralo kar se da majhno število sedežev, hkrati pa bi bilo najbolj kvalitetno in to je tisto, kar [Britney Spears] pričakuje od nas, kar tudi izdelujemo.« Podjetje 64 Milos je uredilo vseh šestnajst zvočnikov. Na vsakih 50 metrov so postavili dva zvočnika, postavljena v različno smer. Vse pripomočke, ki jih je občinstvo lahko videlo, je oblikovalo podjetje Meyer Sound Laboratories, vključno z opremami Mapp, s katero so nadzirali delovanje ostalih naprav, Simm, s katero so analizirali čas trajanja in Galileo, s katero so vzpostavili ravnovesje po vseh oddelkih. Mikrofoni so delovali sami, sestavilo pa jih je podjetje Meyer Sounds. Zvočnike 24 HP700 ter napravi Simm in Galileo so postavili na tla aren in jih uporabljali istočasno. Britney Spears ni uporabljala monitorja, nameščenega v ušesu; namesto tega so v sredo odra vstavili monitorje znamke 12 Meyer CQ, in sicer na osem lebdečih blošč v središču obroča, ter dva manjša monitorja na manjših odrih. Britney Spears je podjetje Suib prosila, da bi zvok zvenel podobno kot v plesnih klubih.<ref name=fohonline>{{navedi novice|url=http://fohonline.com/index.php?option=com_content&task=view&id=2747&Itemid=69|title=Blake Suib Runs Away and Joins the Circus |date=|accessdate=29.1.2010 |last=Evans|first=Bill|work=Front of House Magazine |publisher=Timeless Communications }} {{ikona en}}</ref> Podjetje Solotech je zagotovilo osvetljevanje, večinoma z lučmi podjetja Vari-Lite, in sicer osemdeset luči VL3000 ter VL3500 in šestdeset luči VL500, vgrajenih v oder. Whitehouse je zagotovil tudi osemnajst luči PRG Bad Boy, od katerih jih je bilo šestnajst vgrajenih na nižje pozicije, dve pa na koncu odra. Pirotehnične učinke je oblikoval Lorenzo Cornacchia iz podjetij Pyrotek Special Effects in Tait Towers.<ref name=lightning/> Britney Spears je razložila, da je bila zato, ker ni promovirala albuma ''Blackout'', še bolj navdušena, ker bo na turneji izvajala pesmi z obeh albumov.<ref name=bctracks>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1599860/20081120/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears razloži, zakaj je album ''Circus'' »svetlejši« in ne tako oster kot album ''Blackout'' |date=20.10.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210122019/http://www.mtv.com/news/articles/1599860/20081120/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Končan seznam predvajanih pesmi sestavljajo tri pesmi z albuma ''Circus'', šest pesmi z albuma ''Blackout'' in pet pesmi z albuma ''[[In the Zone]]'' (2003); poleg tega so vključili tudi skupne nastope s pesmimi »Breathe on Me« in »Touch of My Hand« z albuma ''In the Zone''; in remix pesmi »...Baby One More Time«, edino pesem z [[...Baby One More Time|istoimenskega albuma]] (1999), s katero je nastopila na turneji.<ref>{{cite journal|url=|title=Britney Spears pokaže odlomek s turneje Circus Tour s posnetkom in seznamom pesmi |date=2.3.2009 |work=[[Rolling Stone]] |publisher=Jann Wenner |accessdate=6.7.2010 |last=Reporter|first=Rolling Stone|issn=0035-791X }} {{ikona en}}</ref> Pesem »[[Everytime]]« je edina pesem, ki so jo izvedli na skoraj vsakem koncertu, vendar je niso vključili na seznam pesmi turneje.<ref name=msnbcp>{{navedi novice |url=http://www.msnbc.msn.com/id/29491690/wid/17621070 |title=Oboževalci glasbene skupine Big Easy navdušeni nad Britneyjinim aktom »Circus« |date=4.3.2009 |accessdate=16.12.2010 |last=Press |first=Associated |first2= |last2= |work=[[msnbc.com|publisher=NBC Universal /]]Microsoft]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20191211142606/http://www.msnbc.msn.com/id/29491690/wid/17621070 |archive-date=2019-12-11 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Čarovnik Ed Alonzo se je v enem izmed aktov pridružil Britney Spears na odru in pevka je zaigrala njegovo pomočnico. Ed Alonzo je predhodno povedal: »Izvedli bomo nekaj klasičnih trikov ter nekaj malo težjih trikov. Nastopili bomo z malo razkosevanjem, izginjanjem, prikazovanjem in premikanjem — in ko izvedem trik, [Britney Spears] ne drži samo rekvizitov, temveč zleze v velike škatle ali pa jo razrežem. Nekatere stvari so precej strašljive, a nikoli se ji ne zatakne.«<ref name="alonzo"><nowiki>{{navedi novice |url=</nowiki>http://www.mtv.com/news/articles/1605788/20090225/spears_britney.jhtml |title=Nova turneja Britney Spears, Circus Tour, bo vključevala čarovniški akt |date=25.2.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=[[MTV Networks |archive-date=2009-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090228050802/http://www.mtv.com/news/articles/1605788/20090225/spears_britney.jhtml<nowiki> |url-status=dead }} </nowiki>{{ikona en}}</ref> Kostume sta oblikovala Dean in Dan Caten iz podjetja DSquared2. Ustvarila sta klasične cirkuške kostume za klovne, žonglerje in artistke na trapezih, le na bolj provokativen način. Povedala sta: {{Navedek|Sva Britneyjina največja oboževalca in čakala sva na popoln trenutek za sodelovanje z njo. To bo divje. Želela sva ustvariti nekaj bolj provokativnega in nespodobnega ... nekaj živalskega in prvinskega. Sva zelo samozavestna ob svojem delu za turnejo, kar je pravzaprav avtobiografski prispevek nekomu, ki je že od nekdaj v soju žarometov; preučevana, opazovana, posnemana, fotografirana, kritizirana in ljubljena, vse skupaj pa bo postalo velika uspešnica.<ref name=dsquared>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1606177/20090303/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears bo na turneji Circus Tour nosila »živalska« oblačila |date=3.3.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106234119/http://www.mtv.com/news/articles/1606177/20090303/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref>}} Kostume za prvi del turneje so opisali kot metaforske. Pokrivala z gepardjim vzorcem so predstavljala živali. Skunjič in bič sta predstavljala tako voditelja cirkuških predstav kot krotilca levov. Med prvo točko si je Britney Spears snela suknjič in razkrila steznik s kristali [[Swarovski]], mrežaste nogavice in škornje ter nato vstopila v kletko in zaigrala sužnjo.<ref name=meta>{{navedi novice |url=http://www.telegraph.co.uk/fashion/fashionnews/4929913/Britney-Spears-kicks-off-Circus-world-tour-in-New-Orleans.html |title=Svetovna turneja Britney Spears, Circus Tour, se začne New Orleansu |date=2.3.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Alexander |first=Hilary |first2= |last2= |work=The Daily Telegraph |publisher=Telegraph Media Group |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307002304/http://www.telegraph.co.uk/fashion/fashionnews/4929913/Britney-Spears-kicks-off-Circus-world-tour-in-New-Orleans.html |archive-date=2009-03-07 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Ob nastopanju s pesmijo »Mannequin« so bili Britney Spears in njeni spremljevalni plesalci oblečeni v črne kavbojke znamke True Religion in rumene majice z okrasnimi kamni, ki jih je oblikovala Britney Spears.<ref name=mannequin>{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/07/from-et-behind-the-scenes-in-paris.php |title=Iz ET-ja: Za kamerami v Parizu |date=13.7.2009 |accessdate=21.12.2009 |last= |first= |first2= |last2= |work=britneyspears.com |publisher= |archive-date=2009-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090715235432/http://www.britneyspears.com/2009/07/from-et-behind-the-scenes-in-paris.php |url-status=dead |language=en}}</ref> V zaodrju so imeli vedno tudi duplikate oblek, za vsak slučaj, če bi prišlo do kakšnih težav. Celotno število kostumov je bilo okoli 350, garderoba pa naj bi imela 150.000 $ vredne kristale Swaroski.<ref name=vd/> == Koncert == [[Slika:Piece of Me Los Angeles.jpg|thumb|left|Britney Spears nastopa s pesmijo »[[Piece of Me]]« znotraj zlate kletke, medtem ko jo lovijo njeni spremljevalni plesalci]] Koncerte so razdelili na več delov z različnimi temami: ''The Circus'', ''House of Fun (Anything Goes)'', ''Freakshow/Peepshow'', ''Electro Circ'' in zaključek. Koncert se je pričel s posnetkom »Dobrodošli v cirkusu«, video uvodom, v katerem je zaigral Perez Hilton kot [[Elizabeta II. Angleška|kraljica Elizabeta II.]].<ref name=usat/> Sredi posnetka se je ekran v obliki cilindra pričel dvigovati in na posnetku se je pojavila Britney Spears, ki je Pereza Hiltona ustrelila s samostrelom, zaradi česar je padel na tla. Na koncu se Britney Spears z bičem v rokah prične oddaljevati od stropa in se s ploščo, oblečena v suknjič, pokrivalo z gepardjim vzorcem ter črne kratke hlače in obuta v škornje z visokimi petami prične spuščati proti tlom.<ref name=usat/> Nato prične z nastopom s pesmijo »[[Circus (pesem)|Circus]]«, med katerim so oder zavzeli akrobati, ki so med drugim delali akrobacije na obročih v zraku.<ref name=usat/> Ob koncu nastopa Britney Spears sname svoj suknjič in razkrije steznik s kristali Swaroski. Nato odide na sredo glavnega odra, vse pred njo pa se zadimi.<ref name=usat/> Vstopi v zlato kletko in prične izvajati pesem »[[Piece of Me]]«, med tem pa poskuša ubežati svojim spremljevalnim plesalcem iz kletke.<ref name=msnbcp/> Temu je sledila kratka vmesna točka, nastop akrobatov v nevihti.<ref name=msnbcp/> Po vmesni točki je Britney Spears pričela izvajati pesem »[[Radar (pesem)|Radar]]«, med nastopom pa so na vseh odrih plesali ob drogovih.<ref name=dnnycp>{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/03/03/2009-03-03_britney_spears_kicks_off_circus_tour_in_-3.html |title=Britney Spears prične s turnejo Circus Tour v areni New Orleans |date=4.3.2009 |accessdate=16.12.2009 |last=Farber |first=Jim |first2= |last2= |work=Daily News |publisher=Mortimer Zuckerman |archive-date=2009-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090309030522/http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/03/03/2009-03-03_britney_spears_kicks_off_circus_tour_in_-3.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Temu je sledila vmesna točka, med katero so njeni spremljevalni plesalci izvajali različne akrobatske točke, v ozadju pa se je predvajal LAZRtagov remix pesmi »[[Gimme More]]«. V naslednjem delu koncerta je čarovnik Ed Alonzo zavzel oder in Britney Spears je zaigrala njegovo pomočnico. Medtem ko se je v ozadju predvajala pesem »Ooh Ooh Baby«, je zlezla v velikansko škatlo in čarovnik jo je razrezal na pol.<ref name=usat/> Potem, ko je zlezla iz škatle, je zlezla v drugo škatlo na sredini odra. Ta škatla je eksplodirala, iz nje pa so se vsule bleščice in kasneje so pokazali, da je Britney Spears ušla iz slednje. Nato je Ed Alonzo spustil rdečo zaveso. Britney Spears se je s štirimi spremljevalnimi plesalci vrnila na oder in pričela z nastopom s pesmijo »Hot as Ice«.<ref name=usat/> Naslednja pesem je bila Co-Edov remix pesmi »[[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]]«. Med nastopom je Britney Spears nosila vojaški kostum, obkrožili pa so jo njeni spremljevalni plesalci, nekateri na kolesih.<ref name=usat/> Na koncu nastopa je z enim izmed svojih moških spremljevalnih plesalcev izvedla vojaško vajo, nato pa pričela nastopati s pesmijo »[[If U Seek Amy]]«, med katerim je v rokah držala rožnato kladivo.<ref name=usat/> Po kratki vmesni točki se je Britney Spears vrnila na oder in pričela z [[bollywood]]skim nastopom s pesmijo »[[Me Against the Music]]«. Nato je na kratko govorila z občinstvom in nazadnje sedla na velikanski dežnik, ki jo je dvignil v zrak in pričel se je nastop s pesmijo »[[Everytime]]«.<ref name=msnbcp/> [[Slika:Britney Spears Live Paris 3.jpg|thumb|right|200px|Bollywoodski nastop s pesmijo »Everytime« med koncertom]] Koncert se je nadaljeval s posnetkom različice videospota [[Marilyn Manson|Marilyna Mansona]], »[[Sweet Dreams (Are Made of This) (pesem)|Sweet Dreams]]«, v katerem se prikaže Britney Spears na klasični zabavi, kjer vsi, razen ona, nosijo maske. Sprogramiran glas je občinstvo pozdravil ob začetku tretjega akta turneje in Britney Spears je prišla nazaj na oder ter pričela izvajati pesmi »Freakshow« in »Get Naked (I Got a Plan)«.<ref name=usat/> Posnetek »Britneyjina vroča linija« so predvajali med točko, ko so klovni izbrali nekoga iz občinstva in ga zafrkavali. Britney Spears se je vrnila na oder in pričela nastopati s pesmijo »Breathe on Me«, kjer je plesala pred velikanskim okvirjem, ter s pesmijo »Touch of My Hand«, v kateri je imela čez oči prevezan trak, medtem pa so jo dvignili v zrak.<ref name=msnbcp/> Četrti del se je začel z uvodom glasbene skupine, nato pa je Britney Spears pričela z nastopom s pesmijo »[[Do Somethin']]«, med katerim je v roki držala pištolo, ki je streljala bleščice.<ref name=usat/> Temu je sledil nastop s pesmijo »[[I'm a Slave 4 U]]«, med katerim se je nad njo dvignil velikanski ognjeni obroč. Med vmesno točko »Utrip srca« je vsak izmed plesalcev prikazal nekaj individualnih gibov. Nato je Britney Spears nastopila s pesmijo »[[Toxic (pesem)|Toxic]]« na odru z raznimi zelenimi lučmi, ki je takrat spominjal na džunglo.<ref name=usat/> Nato je nastopila z remixom pesmi »[[…Baby One More Time (pesem)|…Baby One More Time]]«.<ref name=usat/> Po kratki pavzi se je pričel predvajati posnetek s pesmijo »[[Break the Ice (pesem, Britney Spears)|Break the Ice]]«, ki pa je vključeval še veliko drugih videospotov pesmi Britney Spears. Nato je Britney Spears, oblečena v policistko, pričela nastopati s pesmijo »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]«.<ref name=usat/> Britney Spears in njeni spremljevalni plesalci so nato zapustili areno in se vrnili z druge strani ter pričeli izvajati pesem »Circus«.<ref name=usat/> Čez turnejo so naredili tudi nekaj sprememb. Med prvim koncertom v New Orleansu je po pesmi »Everytime« izvedla [[Duffy (pevka)|Duffyjino]] pesem »I'm Scared«. Kakorkoli že, po nastopu sta dve spremljevalni pevki ostali na odru. Kasneje te pesmi niso več izvajali.<ref name=people>{{navedi novice |url=http://www.people.com/people/article/0,,20262873,00.html |title=OCENA KONCERTA: Britney še ni dosegla dna |date=4.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Arnold |first=Chuck |work=People |publisher=Time Warner |archive-date=2009-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090305072014/http://www.people.com/people/article/0,,20262873,00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Pesem »Mannequin« so izvajali na drugem koncertu v [[Pariz]]u, takoj za pesmijo »Get Naked (I Got a Plan)« s kratko vmesno točko s poudarkom na lučeh. Pesem so izvajali do 26. julija 2009.<ref name=twist>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1615712/20090713/spears_britney.jhtml|title=Britney Spears razkrije nove uganke turneje Circus Tour|date=13.7.2009|accessdate=21.3.2009|last=Vena|first=Jocelyn|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|archive-date=2009-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090717004351/http://www.mtv.com/news/articles/1615712/20090713/spears_britney.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Z verzijo pesmi »[[You Oughta Know]]« [[Alanis Morissette]] so od 5. septembra 2009 nastopali na nekaterih severnoameriških koncertih.<ref name=yok>{{navedi novice |url=http://www.couriermail.com.au/ringside-seating-for-britney-spears-concert-selling-for-1500/story-e6frfn09-1225770446955 |title=Cirkuški koncert Britney Spears iztrži 1500 $ |date=8.9.2009 |accessdate=21.12.2009 |last=Adams |first=Cameron |work=News Limited |publisher=News Corporation }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref><ref name=yokoff>{{navedi novice|url=http://www.britneyspears.com/2009/09/britney-performs-you-oughta-know.php|title=Britney nastopa s pesmijo »You Oughta Know«|date=6.9.2009|accessdate=21.12.2009|last=Reporter|first=Lauren|work=britneyspears.com|publisher=Brandcasting Unlimited|archive-date=2009-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20090910033606/http://www.britneyspears.com/2009/09/britney-performs-you-oughta-know.php|url-status=dead |language=en}}</ref> Poleg tega so na začetku evropskih koncertov izvajali remixe pesmi »Piece of Me«, »Radar«, »Ooh Ooh Baby«, »Do Somethin'«, »I'm a Slave 4 U«, »...Baby One More Time« in »Womanizer«.<ref name=euremix>{{navedi novice|url=http://www.britneyspears.com/2009/06/european-tour-remixes.php|title=Remixi na evropski turneji|date=3.6.2009|accessdate=22.12.2009|last=Reporter|first=Lauren|work=britneyspears.com|publisher=Brandcasting Unlimited|archive-date=2009-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20090612102312/http://www.britneyspears.com/2009/06/european-tour-remixes.php|url-status=dead |language=en}}</ref> == Sprejem kritikov == [[Slika:Toxic 2009 Boston.jpg|thumb|right|150px|Britney Spears nastopa s pesmijo »[[Toxic (pesem)|Toxic]]« med aktom ''Electro Circ'' koncerta v [[Boston]]u]] Po prvem koncertu je turneja prejela v glavnem pozitivne ocene s strani glasbenih kritikov. Stacey Plaisance iz revije ''Associated Press'' je napisala, da je turneja »še en odločen korak v pravo smer« in da Britney Spears »nastopa v zelo dobro skoreografiranih točkah«.<ref name=app>{{navedi novice |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-spears-makes-concert-return-1003947370.story |title=Britney Spears se vrne na turnejo |date=4.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Plaisance |first=Stacey |work=Billboard |publisher=Nielsen Media |archive-url=https://web.archive.org/web/20090308235515/http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-spears-makes-concert-return-1003947370.story |archive-date=2009-03-08 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Ann Powers iz revije ''Los Angeles Times'' je napisala: »Kljub temu, da prva točka ni bila tako uspešna, je skoraj zagotovljeno, da bo vse skupaj velika uspešnica.«<ref name=lap>{{navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2009/03/britney-spears.html|title=Akrobati, čarovniki in malo erotike: Britney Spears začne s turnejo Circus Tour v New Orleansu |date=3.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Powers|first=Ann|work=Los Angeles Times |publisher=Tribune Company }} {{ikona en}}</ref> Jon Caramanica iz revije ''[[The New York Times]]'' je napisal, da je »[koncert] bolj lasvegaška zastrašujoča kompleksnost. Čeprav ne govori veliko, se gdč. Spears zdi sijoča in svobodna.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2009/03/13/arts/music/13brit.html|title=Vrnila se je in zdaj se je razjezila |date=12.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Caramanica|first=Jon|work=[[The New York Times]] |publisher=[[The New York Times|The New York Times Company]] }} {{ikona en}}</ref> Dixie Reid iz revije ''The Sacramento Bee'' je menil, da je koncert »hipnotiziral občinstvo z veliko produkcijo s posnetki za zabavo (vključno s poljubom Britney Spears in Madonne), konfeti, bleščicami in celo hoduljami. Kdo bi lahko prosil za več? Vsi so se zdeli zadovoljni s cirkusom.«<ref name=tsbp>{{cite journal|url=|title=Ocena: Spearsova razjezi nadrejene na cirkuški predstavi v Arcu |date=12.4.2009 |work=The Sacramento Bee |publisher=The McClatchy Company |accessdate=6.7.2010 |last=Reid|first=Fixie|issn=0890-5738 }} {{ikona en}}</ref> Neil McCormick iz revije ''The Daily Telegraph'' je napisal, da je Britney Spears »kraljica produkcije popa in ponovno si pribori svojo diamantno krono z najbolj plastično pop turnejo vseh časov.«<ref name=tdtp>{{navedi novice |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/culturecritics/neilmccormick/5442241/Britney-Spears-at-the-O2-Arena-review.html |title=Britney Spears v areni O2, ocena |date=4.6.2009 |accessdate=4.6.2009 |last=McCormick |first=Neil |work=The Daily Telegraph |publisher=Telegraph Media Group |archive-url=https://web.archive.org/web/20090607074720/http://www.telegraph.co.uk/culture/culturecritics/neilmccormick/5442241/Britney-Spears-at-the-O2-Arena-review.html |archive-date=2009-06-07 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Britney Spears Greensboro 11.jpg|thumb|left|200px|Nastop s pesmijo »Get Naked (I Got a Plan)«]] Novinar revije ''People'', Chuck Arnold, je napisal, da Britney Spears »pravzaprav nikoli ni prišla v svojo staro formo [...] Veliko plesalcev je bilo uspešnejših od nje.«<ref name=people/> Jeff Montgomery iz [[MTV]]-ja je tako hvalil kot kritiziral nastop Britney Spears: »Da, dobrodošli v Britneyjinim cirkusom, veliki, glasni, zabavni aferi brez pomena... Izgleda enkratno oblečena v nešteto število oblek in še vedno lahko ustvari najbolje. [...] Okoli nje pa je veliko trženja.«<ref>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1606244/20090304/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears v prvi koncert turneje Circus Tour vključi čisto vse |date=4.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Montgomery |first=James |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321235202/http://www.mtv.com/news/articles/1606244/20090304/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Jane Stevenson iz revije ''Toronto Sun'' je nastopu Britney Spears dodelil tri od petih zvezd, saj »se je dogajalo toliko reči -- vključili so borilne veščine, kolesarje, ipd. -- zato ni bilo časa, da bi se osredotočili na to, kako odlična je. [...] Lahko da ni pela v živo (to lahko samo domnevamo) in se premika po odru, vendar v vse skupaj vključi enkratno strast, veselje in razburljivost.«<ref>{{navedi novice |url=http://www.torontosun.com/entertainment/columnists/jane_stevenson/2009/03/20/8817926-sun.html |title=Brit je samo moderanta uspešnica |date=20.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Stevenson |first=Jane |work=Toronto Sun |publisher=Sun Media |archive-date=2009-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090323044601/http://www.torontosun.com/entertainment/columnists/jane_stevenson/2009/03/20/8817926-sun.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Craig Rosen iz revije ''The Hollywood Reporter'' je trdil, da »na koncu Britney in njena družba ustvarijo zabaven spektakel, vendar si nihče ne more pomagati, da ne bi želel, da bi v turnejo vložila več same sebe.«<ref name=hrp>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/music-reviews/concert-review-britney-spears-1003963766.story|title=Britney Spears v centru Staples -- Ocena koncerta|date=17.4.2009|accessdate=17.4.2009|last=Rosen|first=Craig|work=The Hollywood Reporter|publisher=Nielsen Media|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090420022311/http://www.hollywoodreporter.com/hr/music-reviews/concert-review-britney-spears-1003963766.story|archivedate=2009-04-20|url-status=dead |language=en}}</ref> Sean Daly iz revije ''St. Petersburg Times'' je napisal: »Ko Britney v sklopu turneje za promocijo albuma ''Circus'' zaigra na forumu Times jo veliko ljudi kritizira zaradi njenega uspeha in ne njenih padcev. [...] Vendar smo na koncu vsi zavistni in hvaležni, ljubosumni in veseli. Vsi jo imamo radi in jo sovražimo iz podobnih razlogov.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.tampabay.com/features/music/article981719.ece |title=Britney Spears in Jessica Simpson na istem koncertu v eni noči |date=8.3.2009 |accessdate=21.3.2009 |last=Daly |first=Sean |work=St. Petersburg Times |publisher=Times Publishing Company |archive-date=2009-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090310002924/http://www.tampabay.com/features/music/article981719.ece |url-status=dead |language=en}}</ref> == Komercialnost == [[Slika:Touch Of My Hand.jpg|thumb|right|200px|Britney Spears nastopa s pesmijo »Touch of My Hand« v [[Sacramento|Sacramentu]]]] Teden dni po tem, ko so potrdili turnejo The Circus Britney Spears, so že prodali 400.000 vstopnic za severnoameriške koncerte, zaradi česar so sponzorji turneje dodali še šest koncertov, in sicer v [[Los Angeles]]u, [[Toronto|Torontu]], [[New Jersey]]ju, [[Chicago|Chicagu]], [[Long Island]]u in [[Kalifornija|Anaheimu]].<ref name=sales/> Nato so šestim turnejam v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] dodali še dva koncerta in v tednu dni so prodali že 100.000 vstopnic.<ref name=sales/> Britney Spears je s koncertom v areni American Airlines podrla rekord za največjo udeleženost, ki ga je prej imela [[Celine Dion]] z 18.644 ljudmi.<ref name=amairare>{{navedi splet |url=http://www.ticket-center.com/venue-info/American-Airlines-Arena-~-FL/56.html |title=Informacije o detajlih in prihajajoči dogodki |date= |accessdate=19.12.2009 |last= |first= |first2= |last2= |work= |publisher=ticket-center.com |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717053634/http://www.ticket-center.com/venue-info/American-Airlines-Arena-~-FL/56.html |url-status=dead |language=en}}</ref> V prvem delu severnoameriške turneje, ki je bil razprodan, so z 20.498 prodanimi vstopnicami zaslužili 61,1 milijonov $, s čimer je postala najbolje prodajana turneja četrtine leta 2009 na celini. Poleg tega je turneja s koncerti v Londonu, Manchestru in Dublinu zaslužila 13 milijonov $ ter z 74,1 milijoni $ postala tretja najbolje prodajana turneja na svetu tistega leta.<ref name=pssix>{{navedi splet|url=http://www.pollstar.com/blogs/news/archive/2009/07/09/678172.aspx#bottom|title=Britneyjino prvo mesto v Severni Ameriki, AC/DC pa vlada svetu |date=9.7.2009 |accessdate=18.12.2009 | last=Smith|first=Jay |first2=|last2=|publisher=Pollstar }} {{ikona en}}</ref> Koncert Copenhagen v [[Parken]]u je obiskalo 40.000 ljudi, s čimer je postal njen najbolje prodajan koncert po koncertu v [[Mexico City]]ju leta 2002.<ref name=denmark>{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/07/exclusive-pics-copenhagen.php |title=Ekskluzivne fotografije: Copenhagen |date=12.7.2009 |accessdate=19.12.2009 |last=Reporter |first=Lauren |first2= |last2= |work= |publisher=britneyspears.com |archive-date=2009-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090715011436/http://www.britneyspears.com/2009/07/exclusive-pics-copenhagen.php |url-status=dead |language=en}}</ref> Tudi drugi del severnoameriških koncertov je bil razprodan, zaslužili so 21,4 milijonov $, s čimer je turneja iztržila že 94 milijonov $.<ref name=secondna>{{navedi novice |url=http://www.billboard.com/events/hot-tours-u2-ac-dc-britney-spears-1004017810.story#/events/hot-tours-u2-ac-dc-britney-spears-1004017810.story |title=Najboljše turneje: U2, AC/DC in Britney Spears |date=1.10.2009 |accessdate=19.12.2009 |last=Allen |first=Bob |first2= |last2= |work=Billboard |publisher=Nielsen Media |archive-url=https://web.archive.org/web/20091012070806/http://www.billboard.com/events/hot-tours-u2-ac-dc-britney-spears-1004017810.story#/events/hot-tours-u2-ac-dc-britney-spears-1004017810.story |archive-date=2009-10-12 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Njene prve tri koncerte v Melbourneu so bile razprodane.<ref name=melbourne>{{navedi novice|url=http://www.watoday.com.au/entertainment/britney-breaks-silence-on-lipsynch-criticism-20091110-i7ec.html|title=Britney spregovori o kritiziranju, ker ne poje v živo |date=10.11.2009 |accessdate=19.12.2009 | last=Reporter|first=Associated Press |first2= |last2=|work=WAtoday |publisher=Fairfax Digital }} {{ikona en}}</ref> S štirimi koncerti v areni Acer v Sydneyju so prodali 66.247 vstopnic, s čimer je postala Britney Spears najbolje prodajana glasbenica tamkajšnje arene.<ref name=acer>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/#/events/hot-tours-britney-spears-bruce-springsteen-1004050137.story|title=Najboljše turneje: Britney Spears, Bruce Springsteen in Pearl Jam |date=2.12.2009 |accessdate=19.12.2009 | last=Allen|first=Bob |first2=|last2=|work=Billboard |publisher=Nielsen Media }} {{ikona en}}</ref> Turnejo je revija ''Billboard'' je uvrstila na sedmo mesto svojega seznama 25 najboljših turnej leta 2009, saj naj bi iztržila 94 milijonov $. Kakorkoli že, samo sedemdeset koncertov od sedemindevetdesetih so vpoštevali.<ref name=top25>{{navedi novice |url=http://www.billboard.com/features/best-of-the-2000s-1004051233.story#/features/top-25-tours-of-2009-1004053062.story |title=25 najboljših turnej leta 2009 |date=21.11.2009 |accessdate=19.12.2009 |last=Reporter |first=Billboard |first2= |last2= |work=Billboard |publisher=Nielsen Media |archive-url=https://web.archive.org/web/20130131012059/http://www.billboard.com/articles/news/266473/best-of-the-2000s-the-decade-in-charts-and-more#/features/top-25-tours-of-2009-1004053062.story |archive-date=2013-01-31 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> S turnejo The Circus Starring Britney Spears je Britney Spears postala enaindvajseta pri turnejah najuspešnejša ustvarjalka desetletja in najmlajša in četrta ženska na seznamu, takoj za [[Madonna|Madonno]], Celine Dion in [[Cher (umetnica)|Cher]].<ref name=toptour>{{navedi novice |url=http://www.billboard.com/features/best-of-the-2000s-1004051233.story#/features/top-touring-artists-of-the-decade-1004053065.story |title=Pri turnejah najuspešnejši ustvarjalci 2000. let |date=21.11.2009 |accessdate=19.2.2009 |last=Reporter |first=Billboard |first2= |last2= |work=Billboard |publisher=Nielsen Media |archive-url=https://web.archive.org/web/20130131012059/http://www.billboard.com/articles/news/266473/best-of-the-2000s-the-decade-in-charts-and-more#/features/top-touring-artists-of-the-decade-1004053065.story |archive-date=2013-01-31 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Turneja je v Severni Ameriki postala najbolje prodajana turneja samostojnega glasbenika in četrta najbolje prodajana turneja sploh.<ref name=psend>{{navedi splet|url=http://www.pollstar.com/blogs/news/archive/2009/12/30/703577.aspx|title=Pollstarovih 50 najboljših |date=30.12.2009 |accessdate=31.12.2009 | last=Reinartz|first=Joe |first2=|last2=|publisher=Pollstar }} {{ikona en}}</ref> Februarja 2010 je podjetje Pollstar izdalo seznam 50 najboljših koncertnih turnej leta 2009. Turnejo so s 131,5 milijoni zasluženimi $ imenovali za peto najbolje prodajano turnejo leta.<ref name=psyearend>{{navedi splet |url=http://www.pollstarpro.com/SpecialFeatures2009/2009YearEndTop50WorldwideConcertTours.pdf |title=50 najboljših koncertnih turnej leta 2009 |date=2010 |accessdate=8.2.2010 |last= |first= |publisher=Pollstar |archive-date=2010-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100215025847/http://www.pollstarpro.com/SpecialFeatures2009/2009YearEndTop50WorldwideConcertTours.pdf |url-status=dead |language=en}}</ref> Maja 2010 je revija ''Hollyscoop'' turnejo uvrstila na peto mesto svojega seznama 15 najbolje prodajanih turnej ženskih ustvarjalk vseh časov.<ref name=femaletours>{{navedi splet|url=http://www.hollyscoop.com/music/madonna/15-most-profitable-female-tours-ever_2133.aspx|title=15 najbolje prodajanih turnej ženskih ustvarjalk vseh časov |date=21.5.2010 |accessdate=27.7.2010 | last=Esmailian|first=Ani|work=Hollyscoop|publisher=DNA Group }} {{ikona en}}</ref> == Kontroverznosti na avstralskih koncertih == Pred avstralskimi koncerti je Virginia Judge, vodja ministrstva za pravično trgovanje Novega južnega Walesa svetovala, naj na vstopnice za koncerte, kjer ne izvajajo pesmi v živo, natisnejo izjavo o omejeni odgovornosti.<ref name=virjudge>{{navedi novice |url=http://www.people.com/people/article/0,,20318110,00.html |title=Avstralske oblasti o Britney Spears petju |date=6.9.2009 |accessdate=23.12.2009 |last=Nudd |first=Tim |first2= |last2= |work=People |publisher=Time Warner |archive-url=https://web.archive.org/web/20091109153627/http://www.people.com/people/article/0,,20318110,00.html |archive-date=2009-11-09 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> To pomeni, da bi se izognili kontroverznostim, kot je bila tista na [[Olimpijske igre|Olimpijskih igrah leta 2008]], kjer deklica, ki jih je otvorila, ni pela v živo. Dejala je: »Naj bo jasno - v živo pomeni v živo. Če zapraviš 200 $, si zaslužiš več kot samo filmski odlomek.« Vodja turneje, Steve Dixon, je Britney Spears branil in razložil: »To je pop spektakel, koncert za vse. Prideš zaradi izkušenj. Na koncertu lahko vidimo ogromno stvari, nič na svetu se ne more primerjati s tem. Britney Spears vas bo zabavala in to je tisto, kar si ljudje želijo. In videli bodo pravi spektakel.«<ref name=dailydixon>{{navedi novice|url=http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/sydney-confidential/warning-onn-tickets-that-singers-will-mime-on-stage/story-e6frexfi-1225794826115|title=Vstopnice bodo imele opozorilo, da Britney Spears samo odpira usta |date=6.11.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Hildebrand|first=Joe |first2=|last2=|work=The Daily Telegraph |publisher=Telegraph Media Group }} {{ikona en}}</ref> Po prvem koncertu v [[Perth]]u je novinarka revije ''The Advertiser'', Rebekah Devlin, poročala, da je veliko oboževalcev sredi koncerta zapustilo areno. Bili naj bi »razočarani« in »ogorčeni«, ker Britney Spears ni pela v živo.<ref name=devlinone>{{navedi novice |url=http://www.adelaidenow.com.au/entertainment/music/disgruntled-fans-walk-out-on-britney-spears-concert-in-perth/story-e6freeuu-1225795263270 |title=Zgorženi oboževalci zapustijo koncert Britney Spears v Perthu |date=7.11.2009 |accessdate=23.12.2009 |last=Devlin |first=Rebekah |first2= |last2= |work=The Advertiser |publisher=News Corporation |archive-date=2012-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120815022204/http://www.adelaidenow.com.au/entertainment/music/disgruntled-fans-walk-out-on-britney-spears-concert-in-perth/story-e6freeuu-1225795263270 |url-status=dead |language=en}}</ref> Avstralski sponzor turneje, Paul Dainty, je o situaciji povedal: {{Navedek|To je največja laž, kar sem jih kdaj slišal. Sem zelo jezen. Lahko krivdo zvalimo na nekaj posameznikov in ljudje turneji takoj dodelijo slabše ocene -- to je nekaj, s čimer moramo živeti -- a vseeno si jezen. Britney se zaveda vsega tega in vse jo zelo jezi. Je človek. Sem osramočen, ker sem s sodelovanjem z Britney pritegnil takšno pozornost, avstralski mediji pa niso niti malo prizanesljivi. Že devet mesecev se vse vrti na internetu, vsi pa delamo na tem, da to prikrijemo. A dogaja se ravno nasprotno. Od koncertov oboževalci pričakujejo spektakel in to tudi dobijo.<ref name=apromoter>{{navedi novice|url=http://www.theaustralian.com.au/news/nation/britney-spears-mouthpiece-paul-dainty-gives-lip/story-e6frg6nf-1225795567353|title=Britney Spears ne poje v živo, Paul Dainty pa pove, kaj si misli |date=9.11.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Shedden|first=Iain |first2=|last2=|work=The Australian |publisher=News Limited }} {{ikona en}}</ref>}} Menedžer Britney Spears, Adam Leber, je na svoj [[Twitter]] račun napisal: »Na žalost niti eden izmed avstralskih kritikov ni užival v koncertu. K sreči pa je uživalo 18.272 oboževalcev.« Tudi na uradni spletni strani Britney Spears so objavili pohvale oboževalcev. Burswood Dome je izdal izjavo: »Včerajšnji (petkov) koncert je zbral rekordno število oboževalcev, vse skupaj pa je velik dogodek. Zgodnje medijske ocene so bile, da je okoli sto oboževalcev sredi koncerta zapustilo areno, vendar mi nismo dobili nobenih pritožb na račun predstave.«<ref name=leber>{{navedi novice|url=http://www.watoday.com.au/wa-news/britney-bites-back-20091108-i3e3.html|title=Britney ugrizne nazaj |date=8.11.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Reporter|first=WAtoday |first2=|last2=|work=WAtoday |publisher=Fairfax Media }} {{ikona en}}</ref> Nazadnje je Britney Spears o situaciji spregovorila z BBC Online. Dejala naj bi: »Slišala sem, da veliko medijev kritizira moje koncerte. Nekaterim je všeč, drugim pa ne. Sem sem prišla zaradi svoje avstralske oboževalce.«<ref name=ausbrit>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/8354082.stm|title=Spearsova govori o svojem petju |date=11.11.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Reporter|first=BBC |first2=|last2=|work=BBC Online |publisher=[[BBC]] }} {{ikona en}}</ref> Mediji so kritizirali tudi njen koncert v [[Melbourne]]u, ko so nekateri oboževalci vstopnice za na koncert preko spleta prodali za samo 99 centov. Kakorkoli že, Paul Dainty je napisal, da lastniki vstopnic niso bili oboževalci Britney Spears: »To so samo dobičkarji. Vstopnico kupijo za 200 $ in domnevajo, da jo bodo, ko bo koncert razprodan, lahko prodali za 500 $.«<ref name=cents>{{navedi novice|url=http://www.couriermail.com.au/entertainment/confidential/britneys-fizzle-fabricated/story-e6freq7o-1225797525472|title=Britneyjino petje |date=13.11.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Reporter|first=The Courier-Mail |first2=|last2=|work=The Courier-Mail |publisher=News Corporation }} {{ikona en}}</ref> == Spremljevalni glasbeniki == {{hidden | headercss = background: #ccccff; font-size: 100%; width: 65%; | contentcss = text-align: left; font-size: 100%; width: 75%; | header = [[Pussycat Dolls]] <small>(Severna Amerika - 1. del)</small> | content = * »[[Don't Cha]]« * »[[Beep (pesem)|Beep]]« * »[[I Don't Need a Man]]« * »[[I Hate This Part]]« * »[[Buttons (pesem)|Buttons]]« * »[[Whatcha Think About That]]« * »[[Stickwitu]]« * »[[Jai Ho#Verzija glasbene skupine Pussycat Dolls|Jai Ho! (You Are My Destiny)]]« * »[[When I Grow Up (pesem, Pussycat Dolls)|When I Grow Up]]« Vir:<ref name=pcdnewo>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1606240/20090303/the_pussycat_dolls.jhtml|title=Pussycat Dolls se ogrejejo v New Orleansu za Britney Spears|date=3.3.2009|accessdate=4.1.2010|last=Montgomery|first=James|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|archive-date=2012-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104213458/http://www.mtv.com/news/articles/1606240/pussycat-dolls-warm-up-crowd-britney-spears.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name=jaiho>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1606419/20090305/the_pussycat_dolls.jhtml |title=Pussycat Dolls se pridružijo »fantastični« turneji Circus Tour Britney Spears |date=3.5.2009 |accessdate=4.1.2010 |last=Montgomery |first=James |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100107020515/http://www.mtv.com/news/articles/1606419/20090305/the_pussycat_dolls.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> }} * [[Ciara]] <small>(London)</small><ref name=replace>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1618844/20090817/jordin_sparks.jhtml |title=Jordin Sparks se pridruži turneji Britney Spears, Circus Tour |date=17.8.2009 |accessdate=23.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100310153539/http://www.mtv.com/news/articles/1618844/20090817/jordin_sparks.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> * [[Jordin Sparks]] <small>(Severna Amerika - 2. del) (izbrani koncerti)</small><ref>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1618844/20090817/jordin_sparks.jhtml |title=Jordin Sparks se pridruži turneji Britney Spears, Circus Tour |date=17.8.2009 |accessdate=4.1.2010 |last=Vena |first=Jocelyn |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100310153539/http://www.mtv.com/news/articles/1618844/20090817/jordin_sparks.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> * [[Kristinia DeBarge]] <small>(Severna Amerika - 2. del) (izbrani koncerti)</small><ref name=jordin/> * One Call <small>(Severna Amerika - 2. del) (izbrani koncerti)</small><ref name=jordin/> * [[Girlicious]]<small> (Severna Amerika - 1. del) (izbrani koncerti)</small><ref name=jordin>{{navedi novice |url=http://www.britneyspears.com/2009/08/breaking-news-jordin-sparks-added-as-opening-act.php |title=Novice: Jordin Sparks dodali kot spremljevalno glasbenico |date=14.8.2009 |accessdate=22.12.2008 |last=Reporter |first=Lauren |first2= |last2= |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090818152815/http://www.britneyspears.com/2009/08/breaking-news-jordin-sparks-added-as-opening-act.php |url-status=dead |language=en}}</ref> * DJ Havana Brown <small>(Evropa in Avstralija) (izbrani koncerti)</small><ref name=havana>{{navedi novice |url=http://www.perthnow.com.au/entertainment/perth-confidential/havana-brown-in-a-spin-for-britney-spears-as-dj/story-e6frg30l-1225746638076 |title=Havana Brown za Britney Spears dela kot DJ |date=6.6.2009 |accessdate=31.12.2009 |last=Reporter |first=The Daily Telegraph |first2= |last2= |work=The Sunday Times |publisher=News Corporation |archive-date=2012-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120411154255/http://www.perthnow.com.au/entertainment/perth-confidential/havana-brown-in-a-spin-for-britney-spears-as-dj/story-e6frg30l-1225746638076 |url-status=dead |language=en}}</ref> * Sliimy <small>(Pariz)</small><ref name=sliimy>{{navedi novice |url=http://www.theweek.com/article/index/98968/Perezcious_Music_Perez_Hiltons_new_record_label |title=Perezovska glasba: Nova glasbena založba Pereza Hiltona |date=24.6.2009 |accessdate=31.12.2009 |last=Reporter |first=The Week |first2= |last2= |work=The Week |publisher=Dennis Publishing |archive-date=2013-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131231130734/http://theweek.com/article/index/98968/Perezcious_Music_Perez_Hiltons_new_record_label |url-status=dead |language=en}}</ref> * [[Cascada]] <small>(Berlin)</small><ref name=cascada>{{navedi novice|url=http://www.technobase.fm/news/10611-verkuendet-cascada-offizieller-support-act-fuer-britney-spears|title=Verkündet: Cascada offizieller Support-Act für Britney Spears|date=18.7.2008 |accessdate=31.12.2009 | last=|first=|first2=|last2=|work=|publisher=technobase.fm }} {{ikona de}}</ref> * Big Apple Circus<ref name=bigapple>{{navedi novice |url=http://www.mycentraljersey.com/article/20090313/ENTERTAINMENT01/903130320/-1/newsfront |title=Nastopajoči na turneji Circus Tour izstopijo iz Britneyjinega obroča |date=13.3.2009 |accessdate=21.12.2009 |last=Jordan |first=Chris |first2= |last2= |work=Courier News |publisher=Gannett Company }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> == Seznam pesmi == # »Dobrodošli v cirkusu« <small>(video uvod)</small> # »[[Circus (pesem)|Circus]]« # »[[Piece of Me]]« # »Nevihta« <small>(plesna točka)</small> # »[[Radar (pesem)|Radar]]« # »Točka borilnih veščin« <small>(uvod z nastopom)</small> <small>(vključuje LAZRtagov remix pesmi »[[Gimme More]]«)</small> # »Ooh Ooh Baby« / »Hot as Ice« # »[[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]]« (Co-Edov remix) # »[[If U Seek Amy]]« # »[[You Oughta Know]]« <small>(izvajali med 5. in 18. septembrom 2009)</small> # »[[Me Against the Music]]« (bollywoodski remix) # »[[Everytime]]« # »I'm Scared« <small>(izvajali 3. marca 2009)</small> # »Everybody's Looking for Something« <small>(video uvod) (vključuje elemente pesmi »[[Sweet Dreams (Are Made of This) (pesem)#Verzija Marilyna Mansona|Sweet Dreams (Are Made of This)]]«)</small> # »Freakshow« # »Get Naked (I Got a Plan)« # »Mannequin« <small>(izvajali od 5. do 26. julija 2009)</small> # »Britneyjina vroča linija« <small>(uvod z nastopom) (vključuje elemente pesmi »Breathe on Me« z odlomki pesmi »Boys«, »I'm a Slave 4 U« in »Gimme More«)</small> # »Breathe on Me« / »Touch of My Hand« <small>(s pesmijo »Touch of My Hand« niso nastopili na evropskih, avstrolskih in večini severnoameriških koncertov niso nastopili zaradi poškodbe enega izmed spremljevalnih plesalcev)</small> # »Glasbena točka« <small>(točka z glasbeno skupino) (vključuje elemente pesmi »Circus«)</small> # »[[Do Somethin']]« # »[[I'm a Slave 4 U]]« # »Utrip srca« <small>(plesna točka) (s pesmimi »[[Lollipop (pesem, Lil Wayne)|Lollipop]]«, »[[American Boy]]«, »[[Don't Stop the Music (pesem, Rihanna)|Don't Stop the Music]]« in »[[Closer (pesem, Ne-Yo)|Closer]]«)</small> # »[[Toxic (pesem)|Toxic]]« # »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]« # »[[Break the Ice (pesem, Britney Spears)|Break the Ice]]« <small>(video uvod) (vključuje elemente pesmi »[[Run the Show]]« z odlomki pesmi »Gimme More« in »I'm a Slave 4 U«)</small> # »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]« # »Circus« (Zaključek: Lok) Vir:<ref name=msnbcp/> == Datumi koncertov == {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! width="150" rowspan="1"| Datum ! width="150" rowspan="1"| Mesto ! width="150" rowspan="1"| Država ! width="235" rowspan="1"| Prizorišče |- bgcolor="#DDDDDD" |- |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=6 align=center | '''Severna Amerika'''<ref name=sales/> |- |align="center"|3. marec 2009 |align="center"|[[New Orleans]] |align="center" rowspan="8"|[[Združene države Amerike]] |align="center"|Arena New Orleans |- |align="center"|5. marec 2009 |align="center"|[[Atlanta]] |align="center"|Arena Philips |- |align="center"|7. marec 2009 |align="center"|[[Miami]] |align="center"|Arena American Airlines |- |align="center"|8. marec 2009^{<wbr id="ref_A"/>[[#endnote a|[A]]]} |align="center"|[[Florida|Tampa]] |align="center"|Forum St. Pete Times |- |align="center"|11. marec 2009 |align="center"|[[New York|Uniondale]] |align="center"|Nassau Veterans Memorial Coliseum |- |align="center"|13. marec 2009 |align="center" rowspan="2"|[[New Jersey|Newark]] |align="center" rowspan="2"|Center Prudential |- |align="center"|14. marec 2009 |- |align="center"|16. marec 2009 |align="center"|[[Boston]] |align="center"|TD Banknorth Garden |- |align="center"|18. marec 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Toronto]] |align="center" rowspan="3"|[[Kanada]] |align="center" rowspan="2"|Center Air Canada Centre |- |align="center"|19. marec 2009 |- |align="center"|20. marec 2009 |align="center"|[[Montreal]] |align="center"|Center Bell |- |align="center"|23. marec 2009^{<wbr id="ref_B"/>[[#endnote b|[B]]]} |align="center"|[[New York|Uniondale]] |align="center" rowspan="7"|Združene države Amerike |align="center"|Nassau Veterans Memorial Coliseum |- |align="center"|24. marec 2009 |align="center"|[[Washington D.C.]] |align="center"|Center Verizon |- |align="center"|27. marec 2009 |align="center"|[[Pittsburgh]] |align="center"|Arena Mellon |- |align="center"|30. marec 2009 |align="center"|[[Houston]] |align="center"|Center Toyota |- |align="center"|31. marec 2009 |align="center"|[[Dallas]] |align="center"|Center American Airlines |- |align="center"|2. april 2009 |align="center"|[[Missouri|Kansas City]] |align="center"|Center Sprint |- |align="center"|3. april 2009 |align="center"|[[Minneapolis]] |align="center"|Center Target |- |align="center"|6. april 2009 |align="center"|[[Edmonton]] |align="center" rowspan="2"|Kanada |align="center"|Rexall Place |- |align="center"|8. april 2009^{<wbr id="ref_C"/>[[#endnote c|[C]]]} |align="center"|[[Vancouver]] |align="center"|GM Place |- |align="center"|9. april 2009 |align="center"|[[Washington|Tacoma]] |align="center" rowspan="16"|Združene države Amerike |align="center"|Tacoma Dome |- |align="center"|11. april 2009 |align="center"|[[Kalifornija|Sacramento]] |align="center"|Arena ARCO |- |align="center"|12. april 2009 |align="center"|[[Kalifornija|San Jose]] |align="center"|HP Pavilion at San Jose |- |align="center"|14. april 2009 |align="center"|[[Salt Lake City]] |align="center"|Arena EnergySolutions |- |align="center"|16. april 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Los Angeles]] |align="center" rowspan="2"|Center Staples |- |align="center"|17. april 2009 |- |align="center"|19. april 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Kalifornija|Anaheim]] |align="center" rowspan="2"|Center Honda |- |align="center"|20. april 2009 |- |align="center"|22. april 2009 |align="center"|[[Kalifornija|Oakland]] |align="center"|Arena Oracle |- |align="center"|24. april 2009 |align="center"|[[Arizona|Phoenix]] |align="center"|Arena Jobing.com |- |align="center"|25. april 2009 |align="center"|[[Las Vegas, Nevada|Las Vegas]] |align="center"|Arena MGM Grand Garden |- |align="center"|28. april 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Illinois|Rosemont]] |align="center" rowspan="2"|Arena Allstate |- |align="center"|29. april 2009 |- |align="center"|30. april 2009 |align="center"|[[Ohio|Columbus]] |align="center"|Center Jerome Schottenstein |- |align="center"|2. maj 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Connecticut|Uncasville]] |align="center" rowspan="2"|Arena Mohegan Sun |- |align="center"|3. maj 2009 |- |align="center"|5. maj 2009 |align="center"|[[Montreal]] |align="center"|Kanada |align="center"|Center Bell |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=6 align=center | '''Evropa'''<ref name="europedates">{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/04/updated-tour-announcement-eastern-european-dates-added.php |title=Dodani koncerti turneje: Dodajo datume vzhodnoevropskih koncertov! |date=29.4.2009 |accessdate=29.4.2009 |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090502155808/http://www.britneyspears.com/2009/04/updated-tour-announcement-eastern-european-dates-added.php |url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="center"|June 3, 2009 |align="center" rowspan="8"|[[London]] |align="center" rowspan="9"|[[Anglija]] |align="center" rowspan="8"|Arena The O₂ |- |align="center"|4. junij 2009 |- |align="center"|6. junij 2009 |- |align="center"|7. junij 2009 |- |align="center"|10. junij 2009 |- |align="center"|11. junij 2009 |- |align="center"|13. junij 2009 |- |align="center"|14. junij 2009 |- |align="center"|17. junij 2009 |align="center" |[[Manchester]] |align="center" |Arena Manchester Evening News |- |- |align="center"|19. junij 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Dublin]] |align="center" rowspan="2"|[[Irska]] |align="center" rowspan="2"|The O₂ |- |align="center"|20. junij 2009 |- |align="center"|4. julij 2009 |align="center" rowspan="3"|[[Pariz]] |align="center" rowspan="3"|[[Francija]] |align="center" rowspan="3"|Palais Omnisports de Paris-Bercy |- |align="center"|5. julij 2009 |- |align="center"|6. julij 2009 |- |align="center"|9. julij 2009 |align="center" "center"|[[Antwerp]] |align="center" rowspan="1"|[[Belgija]] |align="center" "3" "center"|Sportpaleis |- |align="center"|11. julij 2009 |align="center" "center"|[[København]] |align="center" rowspan="1"|[[Danska]] |align="center" "center"|Stadion Parken |- |align="center"|13. julij 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Stockholm]] |align="center" rowspan="2"|[[Švedska]] |align="center" rowspan="2"|Ericsson Globe |- |align="center"|14. julij 2009 |- |align="center"|16. julij 2009 |align="center" "center"|[[Helsinki]] |align="center" rowspan="1"|[[Finska]] |align="center" "center"|Arena Hartwall |- |align="center"|19. julij 2009 |align="center" "center"|[[Sankt Peterburg]] |align="center" rowspan="2"|[[Rusija]] |align="center" "center"|Arena Ice Palace |- |align="center"|21. julij 2009 |align="center" "center"|[[Moskva]] |align="center" "center"|Arena Olympisky |- |align="center"|26. julij 2009 |align="center" "center"|[[Berlin]] |align="center" rowspan="1"|[[Nemčija]] |align="center" "center"|O₂ World |- |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=6 align=center | '''Severna Amerika'''<ref name="secondamerica"/> |- |align="center"|20. avgust 2009 |align="center"|[[Ontario|Hamilton]] |align="center" rowspan="2"|[[Kanada]] |align="center"|Copps Coliseum |- |align="center"|21. avgust 2009 |align="center"|[[Ottawa]] |align="center"|Scotiabank Place |- |align="center"|24. avgust 2009 |align="center" rowspan="3"|[[New York City]] |align="center" rowspan="22"|Združene države Amerike |align="center" rowspan="3"|Madison Square Garden |- |align="center"|25. avgust 2009 |- |align="center"|26. avgust 2009 |- |align="center"|29. avgust 2009 |align="center"|Boston |align="center"|TD Banknorth Garden |- |align="center"|30. avgust 2009 |align="center"|[[Filadelfija]] |align="center"|Center Wachovia |- |align="center"|1. september 2009 |align="center"|[[Orlando, Florida|Orlando]] |align="center"|Arena Amway |- |align="center"|2. september 2009 |align="center"|Miami |align="center"|Arena American Airlines |- |align="center"|4. september 2009 |align="center"|Atlanta |align="center"|Arena Philips |- |align="center"|5. september 2009 |align="center"|[[Severna Karolina|Greensboro]] |align="center"|Kompleks Greensboro Coliseum |- |align="center"|8. september 2009 |align="center"|Auburn Hills |align="center"|The Palace of Auburn Hills |- |align="center"|9. september 2009 |align="center"|Rosemont |align="center"|Arena Allstate |- |align="center"|11. september 2009 |align="center"|[[Iowa|Des Moines]] |align="center"|Arena Wells Fargo |- |align="center"|12. september 2009 |align="center"|[[Severna Dakota|Grand Forks]] |align="center"|Center Alerus |- |align="center"|15. september 2009 |align="center"|[[Oklahoma|Tulsa]] |align="center"|Center BOK |- |align="center"|16. september 2009 |align="center"|Houston |align="center"|Center Toyota |- |align="center"|18. september 2009 |align="center"|Dallas |align="center"|Center American Airlines |- |align="center"|19. september 2009 |align="center"|[[Louisiana|Bossier City]] |align="center"|Center CenturyTel |- |align="center"|21. september 2009 |align="center"|[[Teksas|El Paso]] |align="center"|Center Don Haskins |- |align="center"|23. september 2009 |align="center"|Los Angeles |align="center"|Center Staples |- |align="center"|24. september 2009 |align="center"|[[San Diego]] |align="center"|Športna arena San Diegu |- |align="center"|26. september 2009 |align="center" rowspan="2"|Las Vegas |align="center" rowspan="2"|Center Mandalay Bay Events |- |align="center"|29. september 2009^{<wbr id="ref_D"/>[[#endnote D|[D]]]} |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=6 align=center | '''Avstralija'''<ref name="adelaidedates">{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/09/breaking-news-adelaide-show-announced.php |title=Novice: Koncerti v Adelaidei potrjeni! |date=9.9.2009 |accessdate=9.9.2009 |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090911054728/http://www.britneyspears.com/2009/09/breaking-news-adelaide-show-announced.php |url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="center"|6. november 2009 |align="center" rowspan="2"|[[Perth]] |align="center" rowspan="14"|[[Avstralija]] |align="center" rowspan="2"|Burswood Dome |- |align="center"|7. november 2009 |- |align="center"|11. november 2009 |align="center" rowspan="3"|[[Melbourne]] |align="center" rowspan="3"|Arena Roda Laverja |- |align="center"|12. november 2009 |- |align="center"|13. november 2009 |- |align="center"|16. november 2009 |align="center" rowspan="4"|[[Sydney]] |align="center" rowspan="4"|Arena Acer |- |align="center"|17. november 2009 |- |align="center"|19. november 2009 |- |align="center"|20. november 2009 |- |align="center"|22. november 2009 |align="center" rowspan="3"|Brisbane |align="center" rowspan="3"|Center Brisbane Entertainment |- |align="center"|24. november 2009 |- |align="center"|25. november 2009 |- |align="center"|27. november 2009 |align="center" rowspan="1"|Melbourne |align="center" rowspan="1"|Arena Roda Laverja |- |align="center"|29. november 2009 |align="center" rowspan="1"|Adelaide |align="center" rowspan="1"|Center Adelaide Entertainment |- |} === Dodatne opombe === * '''A'''<wbr id="endnote_A" />[[#ref A|'''^''']] 8. marca 2009 so na koncertu v Tampi, [[Florida]], po končanem nastopu s pesmijo »[[I'm a Slave 4 U]]« ugotovili, da je nekdo uničil garderobo Britney Spears. Dejstvo, da so nekatere obleke poškodovane, so ugotovili šele, ko je bila Britney Spears že na odru. Incident so komentirali na številnih blogih, posnetek pa so izdali na [[YouTube]]u, kjer si ga je ogledalo več kot tisoč ljudi.<ref name=tampa>{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/gossip/2009/03/10/2009-03-10_oopsie_britney_spears_exposes_her_wardro.html |title=Ups! Britney Spears razkaže svojo uničeno garderobo na koncertu v Tampi |date=10.3.2009 |accessdate=23.12.2009 |last=Miller |first=Korin |first2= |last2= |work=Daily News |publisher=Mortimer Zuckerman |archive-date=2010-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101012134009/http://www.nydailynews.com/gossip/2009/03/10/2009-03-10_oopsie_britney_spears_exposes_her_wardro.html |url-status=dead |language=en}}</ref> * '''B'''<wbr id="endnote_B" />[[#ref B|'''^''']] 23. marca 2009 na koncertu ni nastopila glasbena skupina Pussycat Dolls, saj je njihova glavna pevka, [[Nicole Scherzinger]], zbolela. Njihove točke so enostavno preskočili.<ref name="britneyspears.com">[http://www.britneyspears.com/2009/03/pussycat-dolls-not-performing-tonight-in-ny.php Glasbena skupina Pussycat Dolls ni nastopila v New Yorku.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090906140729/http://www.britneyspears.com/2009/03/pussycat-dolls-not-performing-tonight-in-ny.php |date=2009-09-06 }} {{ikona en}}</ref> * '''C'''<wbr id="endnote_C" />[[#ref C|'''^''']] Na vancouverskem koncertu 8. aprila 2009 so zaradi težav s prezračevanjem po nastopu s pesmijo »Radar« prenehali nastopati. Preko zvočnika so občinstvu sporočili, da v areni ne smejo kaditi.<ref name=vancouver>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1608910/20090409/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears zaradi kajenja preneha s koncertom v Vancouvru |date=9.4.2009 |accessdate=21.12.2009 |last=Kaufman |first=Gil |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106221846/http://www.mtv.com/news/articles/1608910/20090409/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> * '''D'''<wbr id="endnote_D" />[[#ref D|'''^''']] Na [[Las Vegas|lasvegaškem]] koncertu 27. septembra 2009 so med nastopom s pesmijo »Breathe on Me« na oder iz občinstva potegnili [[Lance Bass|Lancea Bassa]].<ref name=lance>{{navedi novice |url=http://www.britneyspears.com/2009/09/britney-and-lance-bass-on-stage.php |title=Britney in Lance Bass na odru! |date=28.9.2009 |accessdate=23.12.2009 |last=Reporter |first=Lauren |first2= |last2= |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091001120126/http://www.britneyspears.com/2009/09/britney-and-lance-bass-on-stage.php |url-status=dead |language=en}}</ref> === Odpovedani in prestavljeni koncerti === * Koncert 26. marca 2009 v Uncasvilleu, Connecticut so prestavili na 3. maja 2009, saj je zmanjkalo časa za prestavljanje opreme iz drugega mesta.<ref name=uncasville>{{navedi novice |url=http://newsroom.mohegansun.com/2009/03/16/britney-spears-reschedules-march-26th-mohegan-sun-date.html |title=Britney Spears prestavi turnejo 26. marca 2009 |date=16.3.2009 |accessdate=21.12.2009 |last= |first= |first2= |last2= |work=newsroom.mohegansun.com |publisher=Mohegan Sun |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602055842/http://newsroom.mohegansun.com/2009/03/16/britney-spears-reschedules-march-26th-mohegan-sun-date.html |url-status=dead |language=en}}</ref> * 24. julija 2009 so koncert v [[Varšava|Varšavi]], [[Poljska]], iz neznanih razlogov odpovedali. Britney Spears je izdala opravičilo, v katerem je napisala, da ji je zaradi odpovedi zelo žal, da Poljske ne more več obiskati, vendar da bo v bližnji prihodnosti priredila še en koncert v Varšavi.<ref name=poland>{{navedi novice |url=http://www.britneyspears.com/2009/07/poland-cancellation-details.php |title=Datumi odpovedanih koncertov na Poljskem |date=15.7.2009 |accessdate=21.12.2009 |last= |first= |first2= |last2= |work=britneyspears.com |publisher=Brandcasting Unlimited |archive-date=2009-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090717175924/http://www.britneyspears.com/2009/07/poland-cancellation-details.php |url-status=dead |language=en}}</ref> === Prodaja === {| class="wikitable" ! width="200" rowspan="1"| Prizorišče ! width="150" rowspan="1"| Mesto ! width="50" rowspan="1"| Št. koncerta ! width="170" rowspan="1"| Prodane vstopnice / Na voljo ! width="160" rowspan="1"| Dobiček |- |align="center"|Arena New Orleans |align="center"|New Orleans |align="center"|1 |align="center"|16.810 / 16.810 (100%) |align="center"|1.604.815 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Arena Philips |align="center"|Atlanta |align="center"|2 |align="center"|29.094 / 29.094 (100%) |align="center"|2.350.956 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Arena American Airlines |align="center"|Miami |align="center"|2 |align="center"|33.146 / 33.146 (100%) |align="center"|2.846.027 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Forum St. Pete Times |align="center"|Tampa |align="center"|1 |align="center"|18.929 / 18.929 (100%) |align="center"|1.818.011 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Center Prudential |align="center"|Newark |align="center"|2 |align="center"|33.535 / 33.535 (100%) |align="center"|3.865.005 $<ref name="total1">{{Citation| publication-date = 11.4.2008 | title = ''Billboardovi'' zaslužki | periodical = Billboard | publication-place = New York City| publisher = Nielsen Business Media, Inc.| url =http://www.billboard.biz| issn =0006-2510| accessdate = 8.4.2009 }} {{ikona en}}</ref> |- |align="center"|TD Banknorth Gardens |align="center"|Boston |align="center"|2 |align="center"|36.989 / 36.989 (100%) |align="center"|3,645,692 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Center Air Canada |align="center"|Toronto |align="center"|2 |align="center"|37.912 / 37.912 (100%) |align="center"|3.714.316 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Center Bell |align="center"|Montreal |align="center"|2 |align="center"|34.709 / 34.709 (100%) |align="center"|2.834.097 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Nassau Coliseum |align="center"|Uniondale |align="center"|2 |align="center"|33.549 / 33.549 (100%) |align="center"|3.623.790 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Center Verizon |align="center"|Washington, D.C. |align="center"|1 |align="center"|18.160 / 18.160 (100%) |align="center"|1.859.147 $<ref name="total1"/> |- |align="center"|Arena Mellon |align="center"|Pittsburgh |align="center"|1 |align="center"|16.146 / 16.146 (100%) |align="center"|1.553.944 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Toyota |align="center"|Houston |align="center"|2 |align="center"|34.951 / 34.951 (100%) |align="center"|3.488.360 $<ref name=total1two>{{Citation| publication-date = 2.5.2009 | title = ''Billboardova'' prodaja | periodical = Billboard | publication-place = New York City| publisher = Nielsen Business Media, Inc.| url =http://www.billboard.biz| issn =0006-2510| accessdate = 29.4.2009 }} {{ikona en}}</ref> |- |align="center"|Center American Airlines |align="center"|Dallas |align="center"|2 |align="center"|35.243 / 35.243 (100%) |align="center"|4.129.863 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Sprint |align="center"|Kansas City |align="center"|1 |align="center"|16.872 / 16.872 (100%) |align="center"|1.567.486 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Target |align="center"|Minneapolis |align="center"|1 |align="center"|17.694 / 17.694 (100%) |align="center"|1.420.032 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Rexall Place |align="center"|Edmonton |align="center"|1 |align="center"|17.109 / 17.109 (100%) |align="center"|1.422.220 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|GM Place |align="center"|Vancouver |align="center"|1 |align="center"|18.040 / 18.040 (100%) |align="center"|1.552.132 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Tacoma Dome |align="center"|Tacoma |align="center"|1 |align="center"|21.828 / 21.828 (100%) |align="center"|1.694.410 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Arco |align="center"|Sacramento |align="center"|1 |align="center"|15.975 / 15.975 (100%) |align="center"|1.293.323 v<ref name=total1two/> |- |align="center"|HP Pavilion at San Jose |align="center"|San Jose |align="center"|1 |align="center"|17.053 / 17.053 (100%) |align="center"|1.834.352 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena EnergySolutions |align="center"|Salt Lake City |align="center"|1 |align="center"|17.095 / 17.095 (100%) |align="center"|1.076.551 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Staples |align="center"|Los Angeles |align="center"|3 |align="center"|52.448 / 52.448 (100%) |align="center"|5.225.599 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Honda |align="center"|Anaheim |align="center"|2 |align="center"|32.582 / 32.582 (100%) |align="center"|3.081.963 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Oracle |align="center"|Oakland |align="center"|1 |align="center"|17.694 / 17.694 (100%) |align="center"|1.310.285 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Allstate |align="center"|Rosemont |align="center"|3 |align="center"|48.637 / 48.637 (100%) |align="center"|3.917.002 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|MGM Grand Garden |align="center"|Las Vegas |align="center"|3 |align="center"|34.527 / 34.527 (100%) |align="center"|4.195.210 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Mohegan Sun |align="center"|Uncasville |align="center"|1 |align="center"|18.611 / 18.611 (100%) |align="center"|2.349.446 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Jobing.com |align="center"|Phoenix |align="center"|1 |align="center"|17.005 / 17.005 (100%) |align="center"|1.769.063 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Schottenstein |align="center"|Columbus |align="center"|1 |align="center"|17.221 / 17.221 (100%) |align="center"|1.434.383 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena O₂ |align="center"|London |align="center"|8 |align="center"|143.840 / 143.840 (100%) |align="center"|9.959.306 $<ref name="#1">{{navedi splet |url=http://www.pollstarpro.com/SpecialFeatures2009/2009YearEndTop100IntlBoxoffice.pdf |title=100 najboljših leta 2009 |publisher=Pollstar |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2012-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121029023136/http://www.pollstarpro.com/SpecialFeatures2009/2009YearEndTop100IntlBoxoffice.pdf |url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="center"| Stadion Parken |align="center"| Copenhagen |align="center"| 1 |align="center"| 44.821 / 44.821 (100%) |align="center"| 4.928.523 $<ref name="#1"/> |- |align="center"|Copps Coliseum |align="center"|Hamilton |align="center"|1 |align="center"|16.629 / 16.629 (100%) |align="center"|943.852 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Scotiabank Place |align="center"|Ottawa |align="center"|1 |align="center"|15.883 / 15.883 (100%) |align="center"|1.071.229 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Madison Square Garden |align="center"|New York |align="center"|3 |align="center"|53.356 / 53.356 (100%) |align="center"|3.814.089 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Wachovia |align="center"|Philadelphia |align="center"|1 |align="center"|17.641 / 17.641 (100%) |align="center"|1.165.725 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Amway |align="center"|Orlando |align="center"|1 |align="center"|16.408 / 16.408 (100%) |align="center"|687.437 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Greensboro Coliseum |align="center"|Greensboro |align="center"|1 |align="center"|10.813 / 10.813 (100%) |align="center"|559.862 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Palace of Auburn Hills |align="center"|Detroit |align="center"|1 |align="center"|12.572 / 12.572 (100%) |align="center"|935.772 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Arena Wells Fargo |align="center"|Des Moines |align="center"|1 |align="center"|10.397 / 10.397 (100%) |align="center"|525.479 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Alerus |align="center"|Grand Forks |align="center"|1 |align="center"|12.713 / 12.713 (100%) |align="center"|849.983 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center BOK |align="center"|Tulsa |align="center"|1 |align="center"|16.930 / 16.930 (100%) |align="center"|794.596 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center CenturyTel |align="center"|Bossier City |align="center"|1 |align="center"|10.240 / 10.240 (100%) |align="center"|610.818 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Don Haskins |align="center"|El Paso |align="center"|1 |align="center"|11.531 / 11.531 (100%) |align="center"|928.907 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Športna arena v San Diegu |align="center"|San Diego |align="center"|1 |align="center"|11.845 / 11.845 (100%) |align="center"|608.300 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Burswood Dome |align="center"|Perth |align="center"|1 |align="center"|18.272 / 18.272 (100%) |align="center"| |- |align="center"|Arena Acer |align="center"|Sydney |align="center"|4 |align="center"|66.247 / 69.640 (96%) |align="center"|9.085.822 $<ref name=total1two/> |- |align="center"|Center Brisbane Entertainment |align="center"|Brisbane |align="center"|3 |align="center"|29.457 / 39.876 (74%) |align="center"|4.053.770 $<ref name=total1two/> |- |align="center"| |align="center"|'''VSE SKUPAJ''' |align="center"|77 / 97 |align="center"|'''1.235.373 / 1.253.508''' (98,6%) |align="center"|'''206.172.427 $''' |} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|The Circus Starring: Britney Spears}} * [http://www.britneyspears.com/tour Uradna spletna stran turnej Britney Spears] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110111171850/http://www.britneyspears.com/tour/ |date=2011-01-11 }} {{ikona en}} * [http://www.virginmobileusa.com/ Uradna spletna stran sponzorja turneje] {{ikona en}} {{Britney Spears}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Circus Starring Britney Spears, The}} [[Kategorija:Turneje Britney Spears]] [[Kategorija:2009 v glasbi]] anhwb70rff2ic1eub0po42oyn9m362u 0 307045 6764841 6651415 2026-10-13T16:24:26Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764841 wikitext text/x-wiki [[File:Visoko napetostni daljnovod.JPG|thumb|right|280px|Visoka napetost na daljnovodih v bližini [[HE Zlatoličje]].]] '''Visoka napetost''' je izraz, ki označuje visoko [[Električna napetost|napetost]] v [[Električni krog|električnih tokokrogih]], kjer sta pomembna dejavnika varnost in izolacijske zahteve. Visoka napetost se uporablja predvsem v distribuciji [[električna energija|električne energije]], v [[katodna cev|katodnih ceveh]], za pridobivanje [[X žarki|X-žarkov]] delcev nosilcev, za iskrenje, za vžig, v [[fotopomnoževalna cev|fotopomnoževalnih ceveh]] in v visoko zmogljivih ojačevalnikih za [[vakuumska cev|vakuumske cevi]] in v drugih industrijskih in znanstvenih aplikacij. ==Definicija== Številčno opredelitev visoke napetosti je odvisna od konteksta razprave. Dva dejavnika moramo upoštevati pri klasifikaciji "visoke napetosti" za zmožnost nastanke [[Električna iskra|iskre]] v zraku in nevarnosti [[električni udar|električnega udara]] z dotikom ali iz bližine. Definicija napetosti obstaja med dvema [[Električni prevodnik|prevodnikoma]] v sistemu ali med katerim koli prevodnikom in zemljo. V distribuciji električne energije napetost večja od 35.000 [[volt]]ov velja za visoko napetost. To je klasifikacija glede na podlago zasnove aparata in [[izolacija|izolacije]]. [[Mednarodna komisija za elektrotehniko]] in njene državne institucije ([[IET]], [[IEEE]], [[VDE]], itd.) so določile, da so napetosti, ki so večje kot 1000 V za [[izmenični tok]] in 1500 V za [[enosmerni tok]] visoke napetosti. Za [[nizka napetost|nizke napetosti]] štejemo (50-1000V [[izmenični tok|AC]] ali 120-1500V [[enosmerni tok|DC]]) in izredno nizke napetosti (<50V AC ali <120V DC). To velja v kontekstu za inštalacijo in varnost električnih napeljav. V [[ZDA|Združenih državah Amerike]] (2005, National Electrical Code (NEC)), je visoka napetost vsaka, ki je večja od 600V (člen 490.2). British Standard BS 7671:2008 določa, da je visoka napetost, ko je med dvema prevodnikoma napetost večja od 1000V AC ali 1500V brez valovanja DC ali katera koli napetost med vodnikom in zemljo, ki je večja od 600 V AC ali 900V brez valovanja DC. V nekaterih državah lahko imajo električarji dovoljenje samo za posamezne napetostne razrede.<ref>One such jurisdiction is [[Manitoba]], where the ''Electrician's Licence Act, CCSM E50'' establishes classes of electrician's licences by voltage.</ref> Širša javnost lahko napetost v gospodinjstvu (100-250V AC), šteje za visoko napetost. Napetosti, ki so večje od 50 voltov, so lahko po navadi nevarne za človeško telo, če se človek dotika dveh točk tokokroga. Zato so varnostni standardi pri visokih napetostih veliko bolj omejujoči. Definicija ekstra visokih napetosti ([[EHV]]) je odvisna od konteksta razprave. V električni distribuciji se to nanaša na opremo, ki je izdelana za napetost 345,000 voltih med vodnikoma. V elektronskih sistemih kjer je napetost večja, kot 275,000 voltov imenujemo "EHV Power Supply". Ta se pogosto uporablja za poskuse v fiziki. Pospeševalna napetost v katodnih ceveh za televizorje lahko opišemo kot "ekstra visoka napetost" (EHT), v primerjavi z drugimi napetosti, ki so v opremi. Ta vrsta ponudbe sega od >5 kV do približno 50 kV. V digitalni elektroniki logičnega vezja je visoka napetost tista, ki predstavlja 1. Nižja napetost pa predstavlja 0, vendar pa razlika ne sme bit večja kot volt za nekatere logike družin. Starejši sistemi, kot so [[TTL]] uporabljajo 5 voltov, novejši računalniki pa 3,3 voltov. ==Varnost== Napetosti nad 50 V na suho človeško [[koža|kožo]] lahko povzroči [[fibrilacija srca|fibrilacijo srca]], če skozi njega teče električni tok. Nevarnost električnega toka je večinoma določena z nizko električno prevodnostjo suhe kože. Če je koža mokra, ranjena in ali če napetost elektrod prodre v kožo potem so lahko tudi napetosti pod 40 V smrtno nevarne, če pride do stika. Naključni stik z visoko napetostjo po navadi povzroči hude poškodbe ali smrt. To se zgodi, ko skozi človeško telo teče tok in povzroči poškodbe tkiva in srčno popuščanje. Druge poškodbe lahko vključujejo [[opeklina|opekline]]. Te poškodbe so lahko še posebej nevarne, če so prizadete žrtvene dihalne poti. Poškodbe se lahko tudi zgodijo kot rezultat neke sile na človeka, ki doživi padec z višine. Nizkoenergijska izpostavljenost visoki napetosti je lahko neškodljiva, kot so iskre proizvedene v suhih pogojih. ==Iskrenje v zraku== [[File:Scheidingsschakelaar 400kV 1.JPG|thumb|ločilnik pri 400kV.]] Moč [[Dielektričnost|dielektrične]] razčlenitve suhega zraka, pri standardni [[temperatura|temperaturi]] in [[tlak]]u, med [[elektroda|sferičnima elektrodama]] je 33kV/cm.<ref>A. H. Howatson, "An Introduction to Gas Discharges", Pergamom Press, Oxford, 1965, no ISBN - page 67</ref> To je samo približna oporna točka, saj je dejanska razčlenitev napetosti odvisna od oblike elektrod in velikosti. Močna [[električno polje|električna polja]] pogosto proizvajajo korone vijoličaste barve, kot so vidne tudi iskre. Napetost pod približno 500-700 voltov ne more proizvesti dobro vidne iskre ali žarka v zraku pri [[atmosferski tlak|atmosferskem tlaku]], tako iz tega sklepamo da so napetosti "nizke". Vendar pa v razmerah, ko je nizki atmosferski tlak (na primer pri visoko letečih letalih), ali pa v okolju žlahtnih plinov kot so [[argon]], [[neon]], itd., se iskre pojavijo tudi pri precej nižjih napetosti. 500-700 voltov ni določeno kot minimum za proizvodnjo isker oz. dielektrične razčlenitve. Medtem ko pri nižji napetosti ne bo skok vrzeli, ki je prisotna pred uporabo napetosti, prekinitev električnega toka pa pogosto povzroča nizko napetostne iskre ali lok. Ko se kontakti razklenejo, nekaj manjših stičnih točk ostanejo še zadnje v stiku. Tok se nabije v te še zadnje stične točke, da postanejo žareče. Tudi pri majhni 9V bateriji lahko opazimo iskro v temnejšem prostoru. Če sta napajanje in obremenitev dovolj velika, lahko tudi tok ustvari obliko loka. Ko nastane, se lahko lok podaljša dokler ne pride razčlenitve. Poskus, da odprete [[induktivno vezje]], velikokrat ustvari lok, ker [[induktivnost]] zagotavlja visoko napetostni pulz v primeru prekinitve toka. V AC sistemih je ustvarjanje iskre veliko manj pogosto, saj se tok vrne na ničlo dvakrat v enem ciklu. Lok se ugasne vsakič, ko gre tok skozi nič, zato se mora regenerirati v naslednji polovici cikla, da ustvari lok. Za razliko od [[ohmski prevodnik|ohmskih prevodnikov]] se napetost na koncih loka zmanjšuje tok pa povečuje. Zaradi tega nastajajo nepredvidljivi loki, ki so lahko nevarni za električne naprave saj, ko je tok začel teči in če ga je trenutno dovolj na voljo potem lahko lok raste. Takšni loki lahko povzročijo veliko škode na opremi in predstavljajo resno nevarnost [[požar]]a. Za namerno proizvajanje lokov, kot se uporablja pri razsvetljavi in [[Varjenje|varjenju]] potrebujemo nekaj elementov v vezju za stabilizacijo loka. ==Elektrostatične naprave in pojavi== Visoka napetost ni nujno nevarna če more zagotoviti precejšnega toka. Pri nizki [[vlaga|vlagi]] se električna iskra se po navadi pojavi pri napetosti nad 700V. Na primer iskre, ki se pojavijo pozimi na vratih avtomobila, lahko vključujejo napetost tudi do 20.000V.<ref>[http://www.jci.co.uk/Carseats2.html John Chubb, "Control of body voltage getting out of a car," IOP Annual Congress, Brighton, 1998 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070208202200/http://www.jci.co.uk/Carseats2.html |date=2007-02-08 }}</ref> Prav tako naprave za poskuse fizike, kot so [[Van de Graaff generator]]ji in [[stroji Wimshrurst|Wimshrurst stroji]] lahko proizvajajo tudi do 1.000.000 voltov. Te naprave imajo količino shranjene energije, tako da proizvajajo nizki tok in običajno za kratek čas.<ref>[http://www.amasci.com/emotor/vdgdesc.html Van de Graaff Generators Frequently Asked Questions - 1998 William J. Beaty]</ref> Med praznjenjem, ti stroji uporabljajo visoke napetosti v telesu le milijoninko sekunde ali manj. Praznjenja lahko vključujejo zelo visoke moči v zelo kratkih obdobij, ampak, da bi prišlo do fibrilacije srca, mora električno napajanje proizvesti veliko količino toka v [[Srce|srčno mišico]]. Z drugimi besedami mora zagotoviti dovolj energije za poškodbe tkiva preko segrevanja. Tesla tuljave niso elektrostatične naprave in lahko proizvedejo velike tokove za trajne intervale. ==Električni daljnovodi== Za električno distribucijo se vedno uporabljajo napetosti bistveno višje od 50 voltov, tako da stik oz. pristop blizu vodnikov predstavlja nevarnost [[električni udar|električnega udara]]. Stik z [[daljnovod]]nimi vodniki je pogosto vzrok hudih poškodb ali smrti. Železne letve, kmetijska oprema, jambor čolnov, gradbeni [[stroj]]i, zračne antene in podobni predmeti ki pridejo v stik z daljnovodno žico se pogosto končajo s smrtnim izidom. Kopati v zemljo in pri tem naleteti na podzemni kabel je lahko nevarno. Izkopna oprema (bodisi ročno orodje ali delovni stroj), lahko pride v stik z vodnikom, zaradi česar je nevarno za delavce v bližini, ki lahko doživijo električni udar. Tudi napaka na visoko napetostnih daljnovodih je lahko rezultat visokih tokov, ki teče vzdolž površine zemlje in pri tem ustvarja dvig potenciala zemlje, ki lahko prav tako predstavlja nevarnost električnega udara. Nepooblaščene osebe, ki plezajo na steber, daljnovode ali na druge električne naprave so prav tako pogoste žrtve električnega udara.<ref name="NIOSH">National Institute for Occupational Safety and Health - Fatality Assessment and Control Evaluation: [http://www2a.cdc.gov/NIOSH-FACE/state.asp?state=ALL&Incident_Year=ALL&Category2=0006&Submit=Submit Cases of high-voltage related casualties] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140428030749/http://www2a.cdc.gov/NIOSH-FACE/state.asp?state=ALL&Incident_Year=ALL&Category2=0006&Submit=Submit |date=2014-04-28 }}. Retrieved on November 24, 2008.</ref> Pri zelo velikih napetosti je lahko nevaren že pristop blizu vodnika, saj lahko visoko napetostna iskra preskoči že precejšno razdaljo. Posebej usposobljeno osebje za visoke napetosti in ekstra visoke napetosti daljnovodov, uporabljajo tako imenovano tehniko "live line", ki dovoljuje stik za napetostjo opremo. V tem primeru je delavec električno priključen na visoko napetostni vodnik, ampak hkrati tudi temeljito izoliran proti tlom, tako da je na istem električnem potencialu kot na vodniku. Ker je usposabljanje za takšne operacije dolgotrajno in še vedno predstavlja nevarnost za osebje, se tem oblikam tehnike poslužujejo le nujno potrebne oblike vzdrževanja. Izven teh nujno potrebnih popravil pa se ne smemo zanašati, da smo zaščiteni pred tokom, če smo izolirani z zemljo, kajti lahko se pojavi iskrenje, ki pa lahko povzroči opekline celo ozemljeni osebi (dotikanje zračne antene je lahko nevarno ravno iz teh razlogov). Zaščitna oprema na visokonapetostnih daljnovodih običajno preprečuje nastanek nezaželenih lokov ali pa zagotavlja hlajenje. Električni aparati, ki prekinjajo visoke napetosti vezja, so narejeni tako, da se lok razprši brez poškodb. Visokonapetostni [[odklopnik]]i pogosto uporabljajo sunek visokega pritiska dielektričnega plina (npr. [[SF6]] pod pritiskom) ali pa s potopitvijo v [[mineralno olje]], da pogasi lok pri odklopu visoko napetostnega kroga. ==Nevarnost napetostnega loka== Odvisno od morebitnega kratkega stika so trenutno na voljo različne stikalne naprave v katerih so opisane možne nevarnosti pri vzdrževanju in delovanju naprave. Najvišja temperatura loka, ki lahko doseže tudi do 10.000 [[kelvin]]a, povzroča sevanje, širjenje vročega zraka in eksplozivno izparevanje kovine in izolacijskega materiala, kar lahko povzroči hude poškodbe nezaščitenemu delavcu. Takšna stikala so pogosto prisotna v električnih postajah, industrijskih obratih in velikih poslovnih zgradbah. V Združenih državah Amerike (''National Fire Protection Association'') je objavila smernice standarda ([[[[NFPA 70E|NFPA]]]] 70E) za ocenjevanje in izračun nevarnosti, ki tudi predpisuje standarde za ustrezno zaščito za delavce, ki so izpostavljeni takim nevarnosti na delovnem mestu. ==Nevarnosti eksplozij== Tudi napetost je dovolj, da ustvari dovolj energije za vžig atmosfere, ki vsebuje vnetljive pline, hlape ali prašnih usedlin. Na primer, [[vodik]]ov plin, [[zemeljski plin]] ali [[bencin]]. Med primere industrijskih objektov, kjer je nevarnost eksplozij so [[petrokemija|petrokemične]] rafinerije, kemične tovarne, dvigala za žito in premogovniki. Ukrepi, sprejeti za preprečevanje eksplozij so: *Notranja zaščitna sredstva naprav, ki ne morejo shranjevati veliko električne energije, ki sprožijo eksplozijo. *Povečana zaščita za naprave, ki uporabljajo olja za hlajenje. *Proti požarna ohišja, ki so zasnovana tako, da če pride do požara ali eksplozij v ohišju se ta ne prenese na zunanjo okolico in s tem povečanja eksplozije (to ne pomeni, da bo naprava preživela požar ali eksplozijo). ==Strupeni plini== Električna razčlenitev vključno z delnim izklopom in korono, lahko ustvarja majhni delež strupenih plinov, ki lahko v zaprtem prostoru predstavlja resno grožnjo nevarnosti za zdravje ljudi. Ti plini vsebujejo [[ozon]] in različne [[dušikov oksid|dušikove okside]]. ==Strela== Najobsežnejše iskre naravno proizvaja [[strela]]. Povprečna negativna strela prenaša približno 30-50 kilo[[amper]]ov, hkrati prenese naboj petih [[coulomb]]ov in pa 500 MJ energije (dovolj svetlobe, da 10-vatna žarnica gori 2 meseca). Vendar pa lahko v pozitivna strela v povprečju (v vrhuncu nevihte) proizvede tok 300 kA do 500 kA, hkrati prenese naboj 300 coulombov in ima potencial razliko 1 [[gigavolt]]ov, tako da lahko absorbira dovolj energije za svetlobo 100 W žarnice do 95 let. Negativne strele po navadi ne trajajo dalje, kot deset mikrosekund, vendar so tudi večkratni udari pogosti. Pozitivne strele pa se po navadi pojavljajo kot en sam dogodek. Vendar pa lahko večji tok pri pozitivnih strelah povzroča veliko večje segrevanje in je tako bolj nevaren, kot pa negativne strele. Nevarnost strele predstavlja udar na osebo ali lastnino. Vendar pa lahko tudi strela, ki udari v zemljo povzroči spremembo napetosti, kot tudi [[elektromagnetni pulz]], ki lahko nabije kovinske predmete z napetostjo, kot so telefonski vodnik, ograja in cevovod. Čeprav veliko teh elementov ni prevodnih lahko zelo visoka napetost povzroči električno razčlenitev izolatorjev in tako postanejo prevodni. Ti potenciali so nevarni za ljudi, živali in elektronske aparate. Strele so nevarne tudi, ker povzročajo tudi požare in eksplozije, ki imajo za posledico smrtne žrtve, poškodbe in materialno škodo. Na primer vsako leto je v Severni Ameriki na tisoče požarov, ki se začnejo zaradi udara strele. Ukrepi za nadzor nad udari strele lahko ublažijo nevarnost, sem spadajo [[strelovod]]i, zaščita vodnikov in lepljenje električnih in konstrukcijskih delov stavb. ==Glej tudi== * [[Elektrika]] * [[Nizka napetost]] * [[električni generator]] * [[električni oblok]] ==Zunanje povezave== * [http://www.youtube.com/watch?v=9tzga6qAaBA Kontrola in pregledovanje daljnovodov] * [http://www.youtube.com/watch?v=vqgNrj6oEdc&feature=related Primer odklopnika oz. razčlenitev kontaktov pri 500,000 V] * [http://www.nfpa.org/catalog/ ''NFPA 70E'': Electrical Safety in the Workplace, USA] * [http://www.mikeholt.com/technical.php?id=nec/technicalnecfreestuff Mike Holt NEC in the USA] * [http://www.hss.energy.gov/nuclearsafety/ns/techstds/standard/hdbk1092/hdbk10922004.pdf USA Department of Energy ''electrical safety handbook''] * [http://www.highvoltageinfo.com/glossary.php High voltage glossary] ==Viri in literatura== {{sklici}} * High Voltage Engineering - Dr M S Naidu & Dr V Kamaraju, Publisher: McGraw-Hill {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektrika in magnetizem]] m2057hw8fm05y65qlqdmk7u7m8bnoyt 0 325663 6764799 6675897 2026-10-13T15:41:53Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Pravi krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764799 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Krap | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>{{IUCN | id = 6181 | taxon = Cyprinus carpio | assessors = Freyhof, J. & Kottelat, M. | assessment_year = 2011 | version = 2011.1 | accessdate = 23. junij 2011}}</ref> | image = Cyprinus carpio.jpeg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci) | genus = ''[[Cyprinus]]'' | species = '''''C. carpio''''' | binomial = ''Cyprinus carpio'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Carp in Herbert Park Pond, Dublin.jpg|right|thumb|249x249px|Krapi med prehranjevanjem.]] '''Krap''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyprinus carpio''''') je sladkovodna [[riba]], ki najpogosteje domuje v [[jezero|jezerih]] ter večjih, počasnih rekah [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]].<ref name=fishbase>Fishbase: [http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=1450 ''Cyprinus carpio carpio'' Linnaeus, 1758]</ref><ref name=arkive>Arkive: [http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html Common carp (''Cyprinus carpio'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101012917/http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html |date=2010-01-01 }}</ref> »Divja« populacija v naravi živečih (rečnih) krapov je ocenjena kot ogrožena pred izumrtjem, vendar pa je vrsta tudi udomačena in je bila vložena v vode po vsem svetu. Zato je pogosto obravnavana tudi kot [[invazivna vrsta]].<ref name=fishbase/> Krap velja za najpomembnejšo vzrejno ribo toplih, nižinskih [[ribnik]]ov. Krap doseže starost tudi do 100 let. == Način prehranjevanja == Krapi se prehranjujejo predvsem z najbolj naravnim vsrkanjem hrane z dna, in z vzemanjem hrane z usti. Hrano prežvečijo z žrelnimi zobmi. Dnevno lahko poje tudi do 30 % svoje teže. === Hrana === Najpogostejša naravna hrana so [[črvi]], [[Ličinka|ličinke]], [[vodna trava]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]],... Kot vabo ribiči najpogosteje uporabljajo [[bojlij]]e, [[koruza|koruzo]], [[konoplja|konopljo]], sipko hrano, ... Je vsejed. == Vrste == '''Divji - '''zraste do 15&nbsp;kg, je podolgovat, ogrožen zaradi ubijanja in križanj z gojenim krapom. Živi v večinoma v odmaknjenih rekah, odmaknjenih od območij poselitve. S križanjem je nastalo več vrst. === Gojeni krap === Živi v rekah, ki so po večini poseljene s ciprnidnimi vrstami in jezerih, zraste tudi do 40 kilogramov in več. Ker so izdatno hranjeni, imajo višji hrbet. Vrste gojenih krapov: * '''Luskinar''' - pokrit v celoti s [[Luske|luskami]]. * '''Veleluskinar''' - ob pobočnicah več velikih lusk. * '''Zrcalar''' (golač) - brez lusk. * '''KOI krap''' (japonski krap) - barvni krap, vseh barv - črn, oranžen, rumen, bel, mešanice (oranžno črn, ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/farmed_fish_and_shellfish/carp/index_sl.htm O krapu na straneh Evropske komisije (''v slovenščini'')] {{Kategorija v Zbirki|Cyprinus carpio}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Pravi krapovci]] dfsskgh24zdj5xmdp70116ixybm517s 6764802 6764799 2026-10-13T15:47:25Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6764802 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Krap | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author2=Kottelat, M. |date=2024 |title=''Cyprinus carpio'' |volume=2024 |article-number=e.T6181A3107721 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024.RLTS.T6181A3107721.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | status2 = G5 | status2_system = TNC | status2_ref = <ref name=NS>{{cite NatureServe |id=2.105636 |title=''Cyprinus carpio'' |access-date=25 January 2025}}</ref> | image = Cyprinus carpio 2008 G1 (cropped).jpg | genus = Cyprinus | species = carpio | range_map = Ccarpio range.png | range_map_caption = {{leftlegend|#4e9153|&nbsp;naravno območje razširjenosti}} {{leftlegend|#d59124|&nbsp;vneseno območje razširjenosti}} | display_parents = 3 | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] }} [[File:Carp in Herbert Park Pond, Dublin.jpg|right|thumb|249x249px|Krapi med prehranjevanjem.]] '''Krap''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyprinus carpio''''') je sladkovodna [[riba]], ki najpogosteje domuje v [[jezero|jezerih]] ter večjih, počasnih rekah [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]].<ref name=fishbase>Fishbase: [http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=1450 ''Cyprinus carpio carpio'' Linnaeus, 1758]</ref><ref name=arkive>Arkive: [http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html Common carp (''Cyprinus carpio'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101012917/http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html |date=2010-01-01 }}</ref> »Divja« populacija v naravi živečih (rečnih) krapov je ocenjena kot ogrožena pred izumrtjem, vendar pa je vrsta tudi udomačena in je bila vložena v vode po vsem svetu. Zato je pogosto obravnavana tudi kot [[invazivna vrsta]].<ref name=fishbase/> Krap velja za najpomembnejšo vzrejno ribo toplih, nižinskih [[ribnik]]ov. Krap doseže starost tudi do 100 let. == Način prehranjevanja == Krapi se prehranjujejo predvsem z najbolj naravnim vsrkanjem hrane z dna, in z vzemanjem hrane z usti. Hrano prežvečijo z žrelnimi zobmi. Dnevno lahko poje tudi do 30 % svoje teže. === Hrana === Najpogostejša naravna hrana so [[črvi]], [[Ličinka|ličinke]], [[vodna trava]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]],... Kot vabo ribiči najpogosteje uporabljajo [[bojlij]]e, [[koruza|koruzo]], [[konoplja|konopljo]], sipko hrano, ... Je vsejed. == Vrste == '''Divji - '''zraste do 15&nbsp;kg, je podolgovat, ogrožen zaradi ubijanja in križanj z gojenim krapom. Živi v večinoma v odmaknjenih rekah, odmaknjenih od območij poselitve. S križanjem je nastalo več vrst. === Gojeni krap === Živi v rekah, ki so po večini poseljene s ciprnidnimi vrstami in jezerih, zraste tudi do 40 kilogramov in več. Ker so izdatno hranjeni, imajo višji hrbet. Vrste gojenih krapov: * '''Luskinar''' - pokrit v celoti s [[Luske|luskami]]. * '''Veleluskinar''' - ob pobočnicah več velikih lusk. * '''Zrcalar''' (golač) - brez lusk. * '''KOI krap''' (japonski krap) - barvni krap, vseh barv - črn, oranžen, rumen, bel, mešanice (oranžno črn, ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/farmed_fish_and_shellfish/carp/index_sl.htm O krapu na straneh Evropske komisije (''v slovenščini'')] {{Kategorija v Zbirki|Cyprinus carpio}} {{normativna kontrola}} {{Taxonbar|from=Q81110}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Pravi krapovci]] dwtr9dmy7wn7go2rfuwr5uhezb5ww6j 0 325664 6764803 3310853 2026-10-13T15:48:12Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6764803 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[krap]] {{R from scientific name|fish}} avy42l4b7xygd5xkfffakalbrl5t6p1 0 327293 6764890 6566320 2026-10-13T18:09:38Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Bakterijske okužbe]]; dodal [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Nekrotizirajoči fasciitis | Image = Necrotizing fasciitis left leg.JPEG | Caption = Bolnik z nekrotizirajočim fasciitisom – na levi nogi je vidna obsežna rdečina in mrtvina. | ICD10 = {{ICD10|M|72|6|m|70}} | ICD9 = {{ICD9|728.86}} | MedlinePlus = 001443 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 332 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|derm|743}} | MeshID = D019115 }} '''Nekrotizirajoči fasciitis''' je resna, hitro potekajoča [[okužba]] globokih [[mišična ovojnica|mišičnih ovojnic]]; ne prizadene [[mišica|mišic]]. Zanjo je značilno, da prihaja do širjenja okužbe po površini mišičnih ovojnic, [[nekroza|nekroz]] (mrtvin) ovojnic in posledičnih nekroz prilegajoče se [[koža|kože]] in [[podkožje|podkožja]]. Potek okužbe je hiter: v nekaj urah lahko prizadene predele celotnih okončin, v enem dnevu pa lahko pride do razvoja [[septični šok|septičnega šoka]]. Večina bolnikov ima pridružena sistemska obolenja, največkrat je to [[sladkorna bolezen]]. Največkrat gre za polimikrobno okužbo, med monomikrobnimi povzročitelji prevladuje ''[[Streptococcus pyogenes]]''. Zdravljenje mora obsegati radikalno [[nekrektomija|nekrektomijo]] prizadetih predelov, ustrezno [[antibiotik|antibiotično]] terapijo in podporno zdravljenje na oddelku intenzivne terapije. [[Smrtnost]] kljub agresivnemu zdravljenju ostaja visoka. Kaže se z [[mrzlica|mrzlic]]o, [[vročina|visoko temperaturo]], hudo prizadetostjo, koža nad vnetim mestom je nespremenjena ali rdeča in otekla. Po 4 do 5 dnevih postane prizadeto tkivo nekrotično in se prične luščiti; smrtnost je več kot 30-odstotna, če se vnetje razširi v mišico, je 80-odstotna.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=fasciitis{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e slovar, vpogled: 11. 1. 2012.</ref> == Viri == {{seznam_referenc}} {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Gangrena]] fe60qpv5w5qej1orb9xr3yahw9kiv6k 6764893 6764890 2026-10-13T18:19:15Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Nekrotizirajoči fasciitis | synonyms = fasciitis necroticans | image = Necrotizing fasciitis left leg.JPEG | caption = Oseba z nekrotizirajočim fasciitisom. Leva noga je obsežno [[eritem|pordela]] in [[nekroza|nekrotična]]. | field = [[infektologija]], [[urgentna medicina]], [[splošna kirurgija]], [[ortopedija]] | symptoms = [[nesorazmerna bolečina|huda bolečina]], [[vročina]], vijolično obarvana koža prizadetega predela<ref name="CDC2016">{{cite web |date=September 8, 2023 |title=Necrotizing Fasciitis |url=https://rarediseases.org/rare-diseases/necrotizing-fasciitis/ |access-date=December 3, 2024 |website=NORD}}</ref> | complications = | onset = nenaden, hitro širjenje<ref name=CDC2016/> | duration = | causes = več tipov [[bakterije|bakterij]],<ref name=Paz2014>{{cite journal|last1=Paz Maya|first1=S|last2=Dualde Beltrán|first2=D|last3=Lemercier|first3=P|last4=Leiva-Salinas|first4=C|title=Necrotizing fasciitis: an urgent diagnosis|journal=Skeletal Radiology|date=May 2014|volume=43|issue=5|pages=577–589|pmid=24469151|doi=10.1007/s00256-013-1813-2|s2cid=9705500|doi-access=free}}</ref> občasno [[gliva]]<ref>{{cite book |last1=Ralston |first1=Stuart H. |last2=Penman |first2=Ian D. |last3=Strachan |first3=Mark W. J. |last4=Hobson |first4=Richard |title=Davidson's Principles and Practice of Medicine E-Book |date=2018 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-0-7020-7026-6 |page=227 |url=https://books.google.com/books?id=v3VKDwAAQBAJ&pg=PA227 |language=en}}</ref> | risks = [[imunska pomanjkljivost|slaba imunska funkcija]], na primer zaradi [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] ali [[rak]]a, [[debelost]], [[alkoholizem]], [[intravenska uporaba drog]], [[periferna arterijska bolezen]]<ref name="Hak2014">{{cite journal |last1=Hakkarainen |first1=Timo W. |last2=Kopari |first2=Nicole M. |last3=Pham |first3=Tam N. |last4=Evans |first4=Heather L. |year=2014 |title=Necrotizing soft tissue infections: Review and current concepts in treatment, systems of care, and outcomes |journal=Current Problems in Surgery |language=en-US |volume=51 |issue=8 |pages=344–362 |doi=10.1067/j.cpsurg.2014.06.001 |pmc=4199388 |pmid=25069713}}</ref><ref name=CDC2016/> | diagnosis = na podlagi simptomov, [[medicinsko slikanje]]<ref name=Paz2014/> | differential = [[celulitis]], [[piomiozitis]], [[plinska gangrena]], [[sindrom toksičnega šola]] ali [[sindrom toksičnemu podobnega šoka]], [[gangrenozna pioderma]], [[globoka venska tromboza]], [[mukormikoza]], [[loksoscelizem]]<ref name=Fer2014>{{cite book |last1=Ferri |first1=Fred F. |title=Ferri's Clinical Advisor 2014 E-Book: 5 Books in 1 |date=2013 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-0-323-08431-4 |page=767 |url=https://books.google.com/books?id=H63KViNwsdcC&pg=PA767 |language=en}}</ref> | prevention = [[oskrba rane]], [[umivanje rok]]<ref name=CDC2016/> | treatment = [[debridement|kirurgija za odstranitev okuženega tkiva]], intravenski [[antibiotik]]i<ref name=Hak2014/><ref name=CDC2016/> | medication = | prognosis = ~30-% smrtnost z zdravljenjem,<ref name=Hak2014/> ~100-% smrtnost brez zdravljenja | frequency = 0,7 na 100.000 na leto<ref name=Paz2014/> | deaths = }} '''Nekrotizirajoči fasciitis''' je resna, hitro potekajoča [[okužba]] globokih [[mišična ovojnica|mišičnih ovojnic]]; ne prizadene [[mišica|mišic]]. Zanjo je značilno, da prihaja do širjenja okužbe po površini mišičnih ovojnic, [[nekroza|nekroz]] (mrtvin) ovojnic in posledičnih nekroz prilegajoče se [[koža|kože]] in [[podkožje|podkožja]]. Potek okužbe je hiter: v nekaj urah lahko prizadene predele celotnih okončin, v enem dnevu pa lahko pride do razvoja [[septični šok|septičnega šoka]]. Večina bolnikov ima pridružena sistemska obolenja, največkrat je to [[sladkorna bolezen]]. Največkrat gre za polimikrobno okužbo, med monomikrobnimi povzročitelji prevladuje ''[[Streptococcus pyogenes]]''. Zdravljenje mora obsegati radikalno [[nekrektomija|nekrektomijo]] prizadetih predelov, ustrezno [[antibiotik|antibiotično]] terapijo in podporno zdravljenje na oddelku intenzivne terapije. [[Smrtnost]] kljub agresivnemu zdravljenju ostaja visoka. Kaže se z [[mrzlica|mrzlic]]o, [[vročina|visoko temperaturo]], hudo prizadetostjo, koža nad vnetim mestom je nespremenjena ali rdeča in otekla. Po 4 do 5 dnevih postane prizadeto tkivo nekrotično in se prične luščiti; smrtnost je več kot 30-odstotna, če se vnetje razširi v mišico, je 80-odstotna.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=fasciitis{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e slovar, vpogled: 11. 1. 2012.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | eMedicine_mult = {{eMedicine2|derm|743}} | ICD10 = {{ICD10|M|72|6|m|70}} | ICD9 = {{ICD9|728.86}} | MedlinePlus = 001443 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 332 | MeshID = D019115 | DiseasesDB = 31119 }} [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Gangrena]] {{medicinska škrbina}} 7t5xf1jcru4oxdu3iuhjrwbd88ylzn0 0 328743 6765038 6764533 2026-10-14T11:16:28Z SaraStopar17 255455 6765038 wikitext text/x-wiki '''Kafol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 69 oseb. Ta priimek je po pogostnosti na 6.018. mestu. Statistična regija ali več regij, ki ima največ prebivalcev s priimkom Kafol: osrednjeslovenska (23). Statistična regija ali več regij, v katerih je ta priimek po pogostnosti rangiran najvišje (1.476. mesto): primorsko-notranjska (6). == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Filip Jakob Kafol]] (1819—1864), duhovnik, nabožni pisec, politik * [[Avgust Kafol]] (1882—1955), gozdar * [[Franc Kafol]] (1892—1964), agronom, sadjarski strokovnjak *[[Ciril Kafol]] (1915—1988), gozdar, lesarski strokovnjak * [[Peter Kafol]] (1936—2020), športni delavec (košarka), prejemnik Bloudkove plakete * [[Martina Kafol]], novinarka in režiserka TV Koper, urednica, zamejska založnica (Trst) == Glej tudi == * priimke [[Kofol]], [[Kufol]], [[Kofler]], [[Cuffolo]], [[Kaferle]], [[Kajfež (priimek)|Kajfež]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kafol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ngk476zivk325z5z4d2y8y6ilmlzfp8 0 330020 6764852 6607042 2026-10-13T17:00:26Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Šok | image = US Navy 120203-N-CD652-004 U.S. Naval Hospital Guantanamo Bay emergency technician (EMT) trainees work with Naval Station Guantanamo Bay firemen to.jpg | caption = Učenci programa [[urgentni medicinski tehnik|EMT]] in gasilci [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] uporabljajo intravensko nadomeščanje tekočine pri zdravljenju vadbene lutke, ki simulira poškodovanca, uporabljajo intravensko nadomeščanje tekočin za preprečevanje hipovolemičnega šoka | field = [[intenzivna medicina]] | symptoms = '''začetni''': šibkost, pospešeno bitje srca, pospešeno dihanje, znojenje, tesnoba, žeja<ref name="ITLSPg172">{{Cite book |title=International Trauma Life Support for Emergency Care Providers |date=2018 |publisher=Pearson Education Limited |isbn=978-1292-17084-8 |edition=8 |pages=172–73}}</ref><br />'''poznejši''': zmedenost, [[nezavest]], [[srčni zastoj]]<ref name=ITLSPg172/> | complications = | onset = | duration = | types = [[Hipovolemija#Faze hipovolemičnega šika|hipovolemični]], [[kardiogeni šok|kardiogeni]], [[obstruktivni šok|obstruktivni]], [[distributivni šok|distributivni]]<ref name="ATLS2018">{{Cite book |title=ATLS – Advanced Trauma Life Support – Student Course Manual |date=2018 |publisher=American College of Surgeons |isbn=978-78-0-9968267 |edition=10 |pages=43–52, 135}}</ref> | causes = '''hipovolemični''': huda krvavitev, bruhanje, driska, dehidracija ali [[pankreatitis]]<ref name=ITLSPg172/><br />'''kardiogeni''': hud [[miokardni infarkt]] (zlasti levega ali desnega prekata), hudo [[srčno popuščanje]], [[srčna kontuzija]]<ref name=ITLSPg172/><br />'''obstruktivni''': [[srčna tamponada]], [[tenzijski pnevmotoraks]]<ref name=ITLSPg172/><br />'''distributivni''': [[sepsa]], [[poškodba hrbtenjače]], nekatera [[predoziranje|predoziranja]]<ref name=ITLSPg172/> | risks = | diagnosis = na podlagi simptomov, [[telesni pregled|telesnega pregleda]], laboratorijskih preiskav<ref name=ATLS2018/> | differential = | prevention = | treatment = glede na osnovni vzrok<ref name=ATLS2018/> | medication = [[intravenska tekočina]], [[vazopresor]]ji<ref name=ATLS2018/> | prognosis = tveganje za smrt: 20 do 50&nbsp;%<ref name="Tab2010">{{Cite book |last1=Tabas |first1=Jeffrey |url=https://books.google.com/books?id=Ac_XI7P3CKwC&pg=PA58 |title=High Risk Emergencies, An Issue of Emergency Medicine Clinics |last2=Reynolds |first2=Teri |date=2010 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-1-4557-0025-7 |page=58 |format=E-book}}</ref> | frequency = 1,2 milijona na leto (ZDA)<ref name=Tab2010/> | deaths = }} '''Šok''' je stanje [[organizem|organizm]]a, kjer [[krvni obtok]] ne zadošča več potrebam po [[kisik]]u (in drugih snoveh). Vzroki za šok so lahko zelo različni, vsem pa je skupen premajhen pretok krvi skozi [[tkivo|tkiva]]. <ref name=PP>{{navedi knjigo | last = Ahčan | first = Uroš | authorlink = | year = 2006 | title = Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri | publisher = Rdeči križ Slovenije | location = Ljubljana |isbn= 961-6103-20-2 | cobiss = }}</ref> ==Vrste šoka== Po mehanizmu nastanka ločimo 4 osnovne vrste šoka. ===Hipovolemični šok=== Pretok krvi je zmanjšan zaradi zmanjšanega [[volumen|volumna]] krvi v telesu. Vzrok je lahko izguba krvi zaradi krvavitve (iz telesa ali v notranjosti telesa) - t. i. hemoragični šok. Vzrok je lahko tudi zmanjšanje volumna krvi zaradi velike izgube vode iz telesa - [[dehidracija]], do česar lahko pride ob hudi [[driska|driski]] ali bruhanju, bolezensko čezmernem izločanju [[urin]]a, obilnem potenju, izgubi tekočine skozi opečeno [[koža|kožo]] ali zaradi hitrega nastanka obsežnih [[edem|oteklin]].<ref name=PP /> ===Kardiogeni šok=== Pretok krvi je zmanjšan zaradi odpovedovanja črpalne zmožnosti [[srce|srca]]. Vzrok je lahko novonastala motnja v delovanju srca, kot so nekatere motnje srčnega ritma (aritmije) in [[srčni infarkt]], ali pa gre za hudo poslabšanje kronične srčne bolezni.<ref name=PP /> ===Obstrukcijski šok=== Pretok krvi je zmanjšan zaradi mehanične ovire. Vzrok je lahko zamašitev velikih [[žila|žil]], ki vodijo od srca ([[arterija|arterij]]), npr. s krvnim strdkom ([[pljučna embolija]]). Nastane lahko tudi zaradi izliva krvi v [[osrčnik]], kar utesnjuje srce in mu preprečuje, da bi se napolnilo s krvjo in jo črpalo naprej (tamponada). Kopičenje zraka v prsnem košu izven pljuč (tenzijski [[pnevmotoraks]]), ki je lahko posledica poškodbe ali zaplet pljučne bolezni, lahko pritiska na velike žile in moti pretok krvi.<ref name=PP /> ===Distribucijski šok=== Je posledica nenormalno razširjenih žil. To povzroči prerazporeditev (distribucijo) krvi v področja, kjer ni nujno potrebna, in padec [[krvni tlak|krvnega tlaka]]. Vzrok so lahko poškodbe hrbtenjače ([[nevrogeni šok]]), huda alergijska reakcija ([[anafilaktični šok]]), huda sepsa ([[septični šok]]) in nekatere zastrupitve.<ref name=PP /> ==Simptomi in znaki šoka== Bolnikova koža je bleda, hladna in potna. Izjema je koža pri distribucijskem šoku, kjer je koža zaradi razširjenih žil topla in ni bleda. [[Pulz]] je pogosto šibek in hitrejši kot običajno (po navadi preko 100 utripov na minuto), včasih ga na zapestju sploh ne moremo tipati. Srčni utrip je upočasnjen pri nevrogenem šoku. Nižji (kot običajno) je tudi bolnikov krvni tlak, ki je včasih nemerljivo nizek. Dihanje je včasih pospešeno. Bolnik je videti prizadet, miruje, molči in se ne zmeni za okolico. Odgovarja kratko, včasih je tudi zmeden ali kaže druge znake motene [[zavest]]i.<ref name=PP /> ==Prva pomoč== Če vzroka ne odpravimo, bo hitro nastali šok pripeljal do zastoja srca v nekaj minutah. Ker vzroka pogosto ni mogoče odpraviti izven bolnišnice, je treba takoj poklicati pomoč (112). Če je vzrok šoka očiten, ukrepamo v skladu z navodili (odstranitev alergena in dvig nog nad višino srca pri [[anafilaktični šok|anafilaktičnem šoku]]...). Pridobiti je treba čim več podatkov o poteku dogodkov in bolnika opazovati ves čas do prihoda reševalcev. Pripravljeni moramo biti na morebitno [[oživljanje]]. <ref name=PP /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{commons category-inline|Shock (circulatory)|šok}} {{Medical resources | meshName = Shock | meshNumber = D012769 | ICD10 = {{ICD10|R|57| |r|50}} | ICD9 = {{ICD9|785.50}} | DiseasesDB = 12013 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 531 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|285}} {{eMedicine2|emerg|533}} | MedlinePlus = 000039 }} [[Kategorija:Vzroki smrti]] {{normativna kontrola}} 1ueed4wpxt20qmh4groox7938j3jeta 6764853 6764852 2026-10-13T17:01:00Z TadejM 738 --podvojeni tekst 6764853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Šok | image = US Navy 120203-N-CD652-004 U.S. Naval Hospital Guantanamo Bay emergency technician (EMT) trainees work with Naval Station Guantanamo Bay firemen to.jpg | caption = Učenci programa [[urgentni medicinski tehnik|EMT]] in gasilci [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] uporabljajo intravensko nadomeščanje tekočine pri zdravljenju vadbene lutke, ki simulira poškodovanca, za preprečevanje hipovolemičnega šoka | field = [[intenzivna medicina]] | symptoms = '''začetni''': šibkost, pospešeno bitje srca, pospešeno dihanje, znojenje, tesnoba, žeja<ref name="ITLSPg172">{{Cite book |title=International Trauma Life Support for Emergency Care Providers |date=2018 |publisher=Pearson Education Limited |isbn=978-1292-17084-8 |edition=8 |pages=172–73}}</ref><br />'''poznejši''': zmedenost, [[nezavest]], [[srčni zastoj]]<ref name=ITLSPg172/> | complications = | onset = | duration = | types = [[Hipovolemija#Faze hipovolemičnega šika|hipovolemični]], [[kardiogeni šok|kardiogeni]], [[obstruktivni šok|obstruktivni]], [[distributivni šok|distributivni]]<ref name="ATLS2018">{{Cite book |title=ATLS – Advanced Trauma Life Support – Student Course Manual |date=2018 |publisher=American College of Surgeons |isbn=978-78-0-9968267 |edition=10 |pages=43–52, 135}}</ref> | causes = '''hipovolemični''': huda krvavitev, bruhanje, driska, dehidracija ali [[pankreatitis]]<ref name=ITLSPg172/><br />'''kardiogeni''': hud [[miokardni infarkt]] (zlasti levega ali desnega prekata), hudo [[srčno popuščanje]], [[srčna kontuzija]]<ref name=ITLSPg172/><br />'''obstruktivni''': [[srčna tamponada]], [[tenzijski pnevmotoraks]]<ref name=ITLSPg172/><br />'''distributivni''': [[sepsa]], [[poškodba hrbtenjače]], nekatera [[predoziranje|predoziranja]]<ref name=ITLSPg172/> | risks = | diagnosis = na podlagi simptomov, [[telesni pregled|telesnega pregleda]], laboratorijskih preiskav<ref name=ATLS2018/> | differential = | prevention = | treatment = glede na osnovni vzrok<ref name=ATLS2018/> | medication = [[intravenska tekočina]], [[vazopresor]]ji<ref name=ATLS2018/> | prognosis = tveganje za smrt: 20 do 50&nbsp;%<ref name="Tab2010">{{Cite book |last1=Tabas |first1=Jeffrey |url=https://books.google.com/books?id=Ac_XI7P3CKwC&pg=PA58 |title=High Risk Emergencies, An Issue of Emergency Medicine Clinics |last2=Reynolds |first2=Teri |date=2010 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-1-4557-0025-7 |page=58 |format=E-book}}</ref> | frequency = 1,2 milijona na leto (ZDA)<ref name=Tab2010/> | deaths = }} '''Šok''' je stanje [[organizem|organizm]]a, kjer [[krvni obtok]] ne zadošča več potrebam po [[kisik]]u (in drugih snoveh). Vzroki za šok so lahko zelo različni, vsem pa je skupen premajhen pretok krvi skozi [[tkivo|tkiva]]. <ref name=PP>{{navedi knjigo | last = Ahčan | first = Uroš | authorlink = | year = 2006 | title = Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri | publisher = Rdeči križ Slovenije | location = Ljubljana |isbn= 961-6103-20-2 | cobiss = }}</ref> ==Vrste šoka== Po mehanizmu nastanka ločimo 4 osnovne vrste šoka. ===Hipovolemični šok=== Pretok krvi je zmanjšan zaradi zmanjšanega [[volumen|volumna]] krvi v telesu. Vzrok je lahko izguba krvi zaradi krvavitve (iz telesa ali v notranjosti telesa) - t. i. hemoragični šok. Vzrok je lahko tudi zmanjšanje volumna krvi zaradi velike izgube vode iz telesa - [[dehidracija]], do česar lahko pride ob hudi [[driska|driski]] ali bruhanju, bolezensko čezmernem izločanju [[urin]]a, obilnem potenju, izgubi tekočine skozi opečeno [[koža|kožo]] ali zaradi hitrega nastanka obsežnih [[edem|oteklin]].<ref name=PP /> ===Kardiogeni šok=== Pretok krvi je zmanjšan zaradi odpovedovanja črpalne zmožnosti [[srce|srca]]. Vzrok je lahko novonastala motnja v delovanju srca, kot so nekatere motnje srčnega ritma (aritmije) in [[srčni infarkt]], ali pa gre za hudo poslabšanje kronične srčne bolezni.<ref name=PP /> ===Obstrukcijski šok=== Pretok krvi je zmanjšan zaradi mehanične ovire. Vzrok je lahko zamašitev velikih [[žila|žil]], ki vodijo od srca ([[arterija|arterij]]), npr. s krvnim strdkom ([[pljučna embolija]]). Nastane lahko tudi zaradi izliva krvi v [[osrčnik]], kar utesnjuje srce in mu preprečuje, da bi se napolnilo s krvjo in jo črpalo naprej (tamponada). Kopičenje zraka v prsnem košu izven pljuč (tenzijski [[pnevmotoraks]]), ki je lahko posledica poškodbe ali zaplet pljučne bolezni, lahko pritiska na velike žile in moti pretok krvi.<ref name=PP /> ===Distribucijski šok=== Je posledica nenormalno razširjenih žil. To povzroči prerazporeditev (distribucijo) krvi v področja, kjer ni nujno potrebna, in padec [[krvni tlak|krvnega tlaka]]. Vzrok so lahko poškodbe hrbtenjače ([[nevrogeni šok]]), huda alergijska reakcija ([[anafilaktični šok]]), huda sepsa ([[septični šok]]) in nekatere zastrupitve.<ref name=PP /> ==Simptomi in znaki šoka== Bolnikova koža je bleda, hladna in potna. Izjema je koža pri distribucijskem šoku, kjer je koža zaradi razširjenih žil topla in ni bleda. [[Pulz]] je pogosto šibek in hitrejši kot običajno (po navadi preko 100 utripov na minuto), včasih ga na zapestju sploh ne moremo tipati. Srčni utrip je upočasnjen pri nevrogenem šoku. Nižji (kot običajno) je tudi bolnikov krvni tlak, ki je včasih nemerljivo nizek. Dihanje je včasih pospešeno. Bolnik je videti prizadet, miruje, molči in se ne zmeni za okolico. Odgovarja kratko, včasih je tudi zmeden ali kaže druge znake motene [[zavest]]i.<ref name=PP /> ==Prva pomoč== Če vzroka ne odpravimo, bo hitro nastali šok pripeljal do zastoja srca v nekaj minutah. Ker vzroka pogosto ni mogoče odpraviti izven bolnišnice, je treba takoj poklicati pomoč (112). Če je vzrok šoka očiten, ukrepamo v skladu z navodili (odstranitev alergena in dvig nog nad višino srca pri [[anafilaktični šok|anafilaktičnem šoku]]...). Pridobiti je treba čim več podatkov o poteku dogodkov in bolnika opazovati ves čas do prihoda reševalcev. Pripravljeni moramo biti na morebitno [[oživljanje]]. <ref name=PP /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{commons category-inline|Shock (circulatory)|šok}} {{Medical resources | meshName = Shock | meshNumber = D012769 | ICD10 = {{ICD10|R|57| |r|50}} | ICD9 = {{ICD9|785.50}} | DiseasesDB = 12013 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 531 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|285}} {{eMedicine2|emerg|533}} | MedlinePlus = 000039 }} [[Kategorija:Vzroki smrti]] {{normativna kontrola}} 1bjqy9mkigfwarwyhoedspaalyz4dkq 0 330568 6764751 6607105 2026-10-13T14:32:00Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Pljučna embolija | image = Pulmonary-embolism.png | caption = Ilustracija pljuč s prikazom pljučne embolije kot [[tromb]]a (krvnega strdka), ki je pripotoval iz drugega predela telesa in povzroča zaporo [[bronhialna arterija|pljučne bronhialne arterije]], kar vodi do [[arterijska tromboza|arterijske tromboze]] [[pljučni reženj|zgornjega in spodnjega režnja]] levih pljuč | field = [[hematologija]], [[kardiologija]], [[pulmologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[dispneja|težka sapa]], [[bolečina v prsnem košu]], [[hemoptiza|izkašljevanje krvi]]<ref name=NIH2011Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Pulmonary Embolism?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/venous-thromboembolism/symptoms|website=NHLBI|access-date=12 March 2016|date=July 1, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160309014739/https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe/signs|archive-date=9 March 2016}}</ref> | complications = [[sinkopa (medicina)|omedlevica]], [[šok|nenormalno nizek krvni tlak]], [[srčni zastoj|nenadna smrt]];<ref name=Goldhaber>{{cite book | vauthors = Goldhaber SZ |veditors=Kasper DL, Braunwald E, Fauci AS |title=Harrison's Principles of Internal Medicine|edition=16th |year=2005 |publisher=McGraw-Hill |location=New York |isbn=978-0-07-139140-5 |pages=1561–65 |chapter=Pulmonary thromboembolism|display-editors=etal}}</ref> [[kronična trombembolična pljučna hipertenzija]] (dolgoročni zaplet) | onset = pozna starost<ref name=NIH2011Risk>{{cite web|title=Who Is at Risk for Pulmonary Embolism?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe/atrisk|website=NHLBI|access-date=12 March 2016|date=July 1, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215115545/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe/atrisk|archive-date=15 February 2016}}</ref> | duration = | causes = | risks = [[rak]], dolgotrajno [[ležanje v postelji]], [[topa poškodba]], [[kajenje]], [[možganska kap]], nekatera [[genetika|genetska]] stanja, [[hormonska nadomestna terapija|zdravila na osnovi estrogena]], [[nosečnost]], [[debelost]], po operaciji<ref name=NIH2011Risk/> | diagnosis = na podlagi simptomov, [[D-dimer]]a, [[CT-pljučna angiografija|CT-pljučne angiografije]], [[ventilacijsko-perfuzijska scintigrafija pljuč|ventilacijsko-perfuzijske scintigrafije pljuč]]<ref name=NIH2011Diag>{{cite web|title=How Is Pulmonary Embolism Diagnosed?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe/diagnosis|website=NHLBI|access-date=12 March 2016|date=July 1, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20160407071108/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe/diagnosis|archive-date=7 April 2016}}</ref> | differential = [[akutni koronarni sindrom]], [[aortna disekcija]], [[napad panike]], [[pnevmotoraks]] | prevention = | treatment = [[antikoagulans]]i ([[heparin]], [[varfarin]], [[DOAC]])<ref name=Chest2016>{{cite journal | vauthors = Kearon C, Akl EA, Ornelas J, Blaivas A, Jimenez D, Bounameaux H, Huisman M, King CS, Morris TA, Sood N, Stevens SM, Vintch JR, Wells P, Woller SC, Moores L | display-authors = 6 | title = Antithrombotic Therapy for VTE Disease: CHEST Guideline and Expert Panel Report | journal = Chest | volume = 149 | issue = 2 | pages = 315–52 | date = February 2016 | pmid = 26867832 | doi = 10.1016/j.chest.2015.11.026 }}</ref>, [[tromboliza]], [[trombektomija]] | medication = | prognosis = | frequency = ~450.000 na leto (ZDA), 430.000 (Evropa)<ref name=NIH2011What>{{cite web|title=What Is Pulmonary Embolism?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe|website=NHLBI|access-date=12 March 2016|date=July 1, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312125204/https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pe|archive-date=12 March 2016}}</ref><ref name="Epi2005">{{cite journal | vauthors = Rahimtoola A, Bergin JD | title = Acute pulmonary embolism: an update on diagnosis and management | journal = Current Problems in Cardiology | volume = 30 | issue = 2 | pages = 61–114 | date = February 2005 | pmid = 15650680 | doi = 10.1016/j.cpcardiol.2004.06.001 }}</ref><ref name=Ras2014>{{cite journal | vauthors = Raskob GE, Angchaisuksiri P, Blanco AN, Buller H, Gallus A, Hunt BJ, Hylek EM, Kakkar A, Konstantinides SV, McCumber M, Ozaki Y, Wendelboe A, Weitz JI | display-authors = 6 | title = Thrombosis: a major contributor to global disease burden | journal = Arteriosclerosis, Thrombosis, and Vascular Biology | volume = 34 | issue = 11 | pages = 2363–71 | date = November 2014 | pmid = 25304324 | doi = 10.1161/atvbaha.114.304488 | doi-access = free }}</ref> | deaths = >10–12.000 na leto (ZDA),<ref name="Barco_2020_US">{{cite journal | vauthors = Barco S, Valerio L, Ageno W, Cohen AT, Goldhaber SZ, Hunt BJ, Iorio A, Jimenez D, Klok FA, Kucher N, Mahmoudpour SH, Middeldorp S, Münzel T, Tagalakis V, Wendelboe AM, Konstantinides SV | display-authors = 6 | title = Age-sex specific pulmonary embolism-related mortality in the USA and Canada, 2000–18: an analysis of the WHO Mortality Database and of the CDC Multiple Cause of Death database | journal = The Lancet. Respiratory Medicine | date = October 2020 | volume = 9 | issue = 1 | pages = 33–42 | pmid = 33058771 | pmc = 7550106 | doi = 10.1016/S2213-2600(20)30417-3 }}</ref> >30–40.000 na leto (Evropa)<ref name="Barco_2020_EU">{{cite journal | vauthors = Barco S, Mahmoudpour SH, Valerio L, Klok FA, Münzel T, Middeldorp S, Ageno W, Cohen AT, Hunt BJ, Konstantinides SV | display-authors = 6 | title = Trends in mortality related to pulmonary embolism in the European Region, 2000–15: analysis of vital registration data from the WHO Mortality Database | journal = The Lancet. Respiratory Medicine | volume = 8 | issue = 3 | pages = 277–87 | date = March 2020 | pmid = 31615719 | doi = 10.1016/S2213-2600(19)30354-6 | hdl = 1887/3637096 | hdl-access = free }}</ref> | alt = | image_size = 325px }} '''Pljučna embolija''' ('''PE''') je zamašitev ene ali več pljučnih [[arterija|arterij]] z neko snovjo, ki jo je v [[pljuča]] zanesel tok [[kri|krvi]]. Snovi, ki lahko zamašijo žile so različne, najpogosteje gre za krvni strdek (tromb ali [[trombus]]), ki se je odtrgal z mesta [[globoka venska tromboza|globoke venske tromboze]] v spodnjih okončinah ali medenici.<ref name=Interna /> Ostale snovi, ki lahko [[embolija|embolizirajo]], so maščoba, zračni mehurčki<ref name=PP />, [[tumor]]ske mase in [[amnijska tekočina]].<ref name=Interna /> Ko se snov zagozdi v pljučnem krvnem obtoku zapre dotok krvi v del pljuč, ki tako naenkrat postane nefunkcionalen. Izraženost [[simptom]]ov je odvisna od premera zamašene žile.<ref name=PP /> ==Epidemiologija== Ocenjujejo, da za pljučno embolijo zbolijo približno 3 od 1000 prebivalcev na leto. Pljučno embolijo doživi približno polovica nezdravljenih ljudi, ki se jim je globoka venska tromboza razširila v podkolensko, femoralno in iliakalno [[vena|veno]]. PE je pri otrocih zelo redka, s staranjem pa se pojavlja vse pogosteje. Oba spola sta približno enako prizadeta. PE je eden najpomembnejših zapletov operacij in pogost zaplet pri hospitaliziranih internističnih bolnikih<ref name=Interna>{{navedi knjigo |author= |editor1=Andreja Kocijančič |editor2=Franc Mrevlje |editor3=Dušan Štajer |year=2005 |title=Interna medicina |publisher=Ljubljana : Littera picta |isbn=961-6030-56-6 |cobiss=217601536 |pages=}}</ref>. ==Vzroki (etiologija)== V skoraj vseh primerih PE v pljuča [[embolija|embolizira]] [[trombus|tromb]] (trombembolija), ki izvira iz ven v spodnji [[okončina|okončini]] ali [[medenica|medenici]] ([[globoka venska tromboza]]). Globoka venska tromboza je lahko tudi neprepoznana, saj ni nujno, da strdek povzroča zaznavne težave. Tveganje za embolijo je večje, če je strdek v venah bližje [[trup]]u (proksimalno od golenskih ven). Strdek lahko izvira tudi iz ven zgornje okončine (v povezavi z vstavljenim centralnim venskim katetrom) ali iz votlin desnega [[srce|srca]]. Dejavniki tveganja so stanja, ki otežijo venski povratek, stanja, ki poškodujejo notranjo plast [[žila|žil]] ([[endotelij]]) in stanja s povečanim strjevanjem krvi ([[hiperkoagulabilnost]]). Najpogostejši dejavniki tveganja so: *[[rak (bolezen)|rak]]; *[[srčno popuščanje]]; *hiperkoagulabilna stanja ([[antifosfolipidni sindrom]], pomanjkanje antitrombina III, pomanjkanje proteina C ali S, ...); *[[imobilizacija]] (dolgotrajno ležanje, sedenje, ...); *[[nosečnost]] in obdobje po nosečnosti; *[[Operacija (medicina)|operacija]] v zadnjih 3 mesecih. Ostali dejavniki tveganja so še starost nad 60 let, [[atrijska fibrilacija]], [[kajenje tobaka|kajenje]] cigaret (tudi pasivno), modulatorji [[estrogen]]skih receptorjev ([[raloxifen]], [[tamoxifen]]), eksogeni estrogeni in progestini ([[oralna kontracepcija]], [[hormonska nadomestna terapija]]), poškodbe ekstremitet in medenice, vstavljeni venski katetri, mieloproliferativne bolezni, [[debelost]], [[nefrotski sindrom]], [[anemija srpastih celic]] in prejšnje venske trombembolije.<ref name=Merck>{{navedi splet |url=http://www.merckmanuals.com/professional/pulmonary_disorders/pulmonary_embolism/pulmonary_embolism.html?qt=pulmonary%20embolism&alt=sh |title=Pulmonary embolism|accessdate=2012-03-06|language=en |work=The Merck manual}}</ref> Ostali (netrombotični) vzroki embolije so zrak, maščoba (iz maščobnega tkiva ali kostnega mozga), amnijska tekočina (kot zaplet poroda), tujki (npr. [[smukec]] pri vbrizgavanju [[heroin]]a) in [[tumor]]ske [[celica|celice]]. Klinična slika in zdravljenje se pri netrombotičnih vzrokih razlikujeta od trombotičnih.<ref name=Merck /> Zrak ali maščoba najpogosteje prideta v vensko kri na mestu poškodbe.<ref name=PP /> ==Patofiziologija== Ko kri krvni strdek zanese v pljučne arterije, se ta tam zagozdi in delno ali popolnoma zamaši eno ali več arterij. Posledice so odvisne od števila in velikosti strdkov, odziva in stanja [[pljuča|pljuč]] in sposobnosti [[organizem|organizma]], da strdek raztopi. Veliko majhnih strdkov se raztopi v nekaj urah ali dneh in nima posledic. Pri večjih strdkih lahko pride do refleksnega pospešenega dihanja (tahipneja), pomanjkanja [[kisik]]a v krvi ([[hipoksemija]]) zaradi neujemanja ventilacije (predihavanja pljuč) in perfuzije (prekrvavitve), šanta (obvoda) in zmanjšanega minutnega volumna srca (litrov krvi, ki jih srce prečrpa v eni minuti), do atelektaz (kolaps, sesedanje pljuč) in povečanega upora v pljučnih žilah zaradi mehanske obstrukcije in vazokonstrikcije (skrčenja žil). Spontana raztopitev je možna tudi pri zmerno velikih strdkih in te spremembe se v nekaj dnevih zmanjšajo. Kadar se strdek ne raztopi, lahko pride do pljučne hipertenzije in kroničnega desnostranskega srčnega popuščanja. Kadar velik strdek zamaši veliko arterijo ali če je več majhnih strdkov zamašilo več kot polovico pljučnega obtoka, [[tlak]] v desnem prekatu naraste in lahko pride do akutnega desnostranskega srčnega popuščanja, srčne odpovedi s [[šok]]om ali celo do nenadne [[smrt]]i. Do pljučnega [[infarkt]]a pride v manj kot 10% PE, saj imajo pljuča dvojni [[krvni obtok]] (bronhialnega in pulmonarnega).<ref name=Merck /> ==Simptomi in znaki== Klinična slika je zelo raznolika. Pljučna embolija lahko nastopi neopazno, brez izrazitih težav, lahko pa nastopi resno in življenje ogrožujoče stanje<ref name=Interna />. Večina pljučnih embolij je majhnih in nepomembnih, brez [[simptom]]ov. Kadar se simptomi pojavijo, so ti neznačilni in odvisni od obsega zamašenih žil in predhodnega stanja pljuč in [[srce|srca]]. Bolnik zaznava težko dihanje in/ali bolečino v prsnem košu, lahko kašlja in izkašljuje kri. Pri starejših se lahko pojavijo [[motnje zavesti]]. Najpogostejši znaki pljučne embolije so pospešeno dihanje in pospešeno bitje srca, redkeje se pojavi znižan [[krvni tlak]], poudarjen 2. pulmonalni ton in poki/piski nad pljuči. Vratne vene so lahko razširjene, telesna temperatura je lahko povišana.<ref name=Merck /> Obstajajo 4 značilni klinični sindromi. ===Masivna pljučna embolija=== Nastane, kadar se zamašijo velike pljučne žile in je iz pretoka izključena vsaj polovica pljučnih arterij. Takšnih embolij je približno 10%. Običajno se pojavijo težave nenadoma, s prehodno izgubo zavesti ([[sinkopa|sinkopo]]), lahko pride do zastoja srca. Bolniki težko dihajo, v prsih se lahko pojavi tiščoča bolečina (posledica [[ishemija|ishemije]] desnega prekata). Bolniki so prestrašeni, pospešeno dihajo, frekvenca srca je višja (tahikardija), krvni tlak je znižan ([[hipotenzija]]), [[koža]] in [[sluznica|sluznice]] so modrikasto obarvane ([[cianoza]]), vratne vene so prekomerno napolnjene. Na okončinah so lahko vidni znaki [[globoka venska tromboza|globoke venske tromboze]].<ref name=Interna/> ===Pljučni infarkt=== Je posledica zapore manjše obrobne pljučne [[arterija|arterije]] in pripelje do [[nekroza|nekroze]] (odmrtja) dela pljuč. Zaradi zajetosti poprsnice ([[plevra|plevre]]) lahko pride tudi do plevralnega izliva. Značilna je plevritična bolečina v [[prsni koš|prsnem košu]] (ostra, zbadajoča, poslabša jo dihanje in [[kašelj]]), težko dihanje, plitvo dihanje zaradi [[bolečina|bolečine]], možen je tudi krvav izpljunek. Dihanje je pospešeno, avskultatorno so nad prizadetim področjem slišni poki.<ref name=Interna/> ===Nenadno nepojasnjeno težko dihanje=== Pljučna embolija je dovolj obsežna, da povzroča težave z dihanjem, ne povzroča pa popuščanja desnega prekata [[srce|srca]]. Arterijski krvni tlak je normalen. Postavitev diagnoze je težavna, iskati je potrebno znake globoke venske tromboze na spodnjih [[okončina]]h.<ref name=Interna/> ===Kronični pljučni embolizmi=== Najverjetneje gre za številne ponavljajoče se in neprepoznane pljučne embolizme, največkrat najdejo prizadetih več kot 40% arterij. Večina bolnikov išče zdravniško pomoč šele pozno v poteku bolezni, po nekaj mesecih ali letih. Krvni tlak v pljučnih arterijah vse bolj narašča ([[pljučna hipertenzija]]), dokler ne pride do popuščanja desnega prekata srca. Kaže se z zadihanostjo ob vse manjših naporih, kasneje se pojavi tiščanje v prsih ob naporu, splošna oslabelost in prehodne izgube zavesti (sinkope). Pojavijo se znaki kroničnega desnostranskega srčnega popuščanja (nabrekle in zvijugane vratne [[vena|vene]], povečana [[jetra]], [[edem|otekanje]] nog, ...)<ref name=Interna/> ==Prva pomoč== Če se pojavijo simptomi pljučne embolije je potrebno takoj poklicati nujno medicinsko pomoč (112), bolnik naj miruje. Bolnika je med čakanjem treba opazovati, ker se stanje lahko v hipu poslabša. V primeru zastoja srca in dihanja je potrebno čim prej(!) začeti s temeljnimi postopki oživljanja (umetno dihanje in zunanja masaža srca)<ref name=PP>{{navedi knjigo | last = Ahčan | first = Uroš | authorlink = | year = 2006 | title = Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri | publisher = Rdeči križ Slovenije | location = Ljubljana |isbn= 961-6103-20-2 | cobiss = }}</ref>. ==Diagnoza== Postavitev diagnoze je pogosto zahtevna, saj so simptomi in znaki povezani s pljučno embolijo nespecifični. Pomembno je, da se nanjo pomisli ob nespecifičnih simptomih, kot so težko dihanje, kašelj, vročina, bolečina v prsnem košu in izkašljevanje krvi. Med začetne preiskave spadajo<ref name=Interna/><ref name=Merck />: *merjenje nasičenosti [[kri|krvi]] s [[kisik]]om (saturacija), ki pokaže znižano saturacijo *[[RTG]] posnetek prsnega koša (običajno nespecifičen, lahko pa pokaže atelektaze, plevralni izliv, zasenčenja...) *[[EKG]] (tipično spremenjen samo pri bolnikih s pomembno pljučno embolijo) *[[plinska analiza arterijske krvi]] (PAAK), ki pokaže znižane vrednosti kisika (hipoksija) in [[co2|CO₂]] (hipokapnija) v krvi. Na podlagi klinične slike in osnovnih preiskav se oceni verjetnost PE in po potrebi opravi še dodatne preiskave<ref name=Interna/><ref name=Merck />: *določanje [[D-dimer]]a, ki ima negativno napovedno vrednost (nizke vrednosti izključijo verjetnost PE) *ventilacijsko-perfuzijska [[scintigrafija]] (pokaže področja, ki so predihana, niso pa prekrvavljena) *[[CT]] angiografija (prikaže embolus kot izpad v kontrastu, je bolj občutljiva in zanesljiva kot scintigrafija) *[[ultrazvok]] srca (redko potrdi diagnozo) *pljučna [[angiografija]] (invazivna preiskava, ki pokaže prekinjeno arterijo oz. defekt v polnjenju) ==Zdravljenje== Bolnik s sumom na pljučno embolijo mora mirovati, pri bolj prizadetih je že na terenu potreben nadzor vitalnih funkcij. Podporno zdravljenje omogoča ustrezen prenos kisika po telesu in vključuje dodajanje kisika ter [[infuzija|infuzijo]] tekočin, [[noradrenalin]] in [[dopamin]], če [[centralni venski tlak]] ni povišan. Z vzročnim zdravljenjem se zavre rast strdka, raztaplja že prisotne strdke in preprečuje nastanek novih. V ta namen se uporabljajo [[heparin]] in peroralna [[antikoagulanti|antikoagulacijska zdravila]], [[tromboliza]] (raztapljanje strdka) z zdravili ter kirurško in katetrsko zdravljenje (mehansko odprtje [[žila|žile]]). V določenih primerih se v spodnjo veno kavo vstavi filter, ki prepreči novim strdkom, da bi embolizirali v pljuča.<ref name=Interna/> ==Prognoza in preventiva== Ocenjujejo, da približno 11 % bolnikov umre v prvi uri, še pred postavitvijo diagnoze PE. Pri 30 % preostalih, kjer diagnozo postavijo in primerno zdravijo, je umrljivost po 3 mesecih med 10 in 20 %. Pri večini pa pljučna embolija ni ugotovljena in ker niso ustrezno zdravljeni, je umrljivost verjetno med 40 in 50 %.<ref name=Interna/> Preprečevanje PE je možno s preprečevanjem globoke venske tromboze z antikoagulantno terapijo (heparin ali nizkomolekularni heparin, [[varfarin]]), kompresijo (s kompresijskimi nogavicami, povoji ...) ali vstavitvijo filtra v spodnjo votlo veno. Način preprečevanja je odvisen od dejavnikov tveganja <ref name=Merck />. == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 10956 | ICD10 = {{ICD10|I|26||i|26}} | ICD9 = {{ICD9|415.1}} | MedlinePlus = 000132 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1958 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|490}} {{eMedicine2|radio|582}} | MeshID = D011655 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srčnožilne bolezni]] [[Kategorija:Bolezni pljuč]] [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] 00g3rhkbs9nwsgrqohi6337g50k6eb7 0 336144 6764960 6733614 2026-10-13T23:25:58Z ~2026-55021-00 267300 6764960 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Duhovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in funkcionar [[Slovenska legija|Slovenske legije]], * [[9. maj]] [[1910]], [[Preska, Medvode|Preska]], † (?) [[april]] [[1945]], [[Mauthausen]]. == Življenje in delo == Rodil se je v kmečki družini očetu Melku (Melhior) in materi Marjani (rojena Erjavec). Po končani ljudski šoli v rojstnem kraju je šolanje nadaljeval na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu]] in [[Teologija|bogoslovju]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološki fakulteti]]. [[Sveto mašniško posvečenje|V mašnika je bil posvečen]] 2. julija 1933. Kot [[kaplan]] je služboval v [[Koroška Bela|Koroški Beli]] (1933–1938) in od 1. februarja 1938 do [[Tretji rajh|nemške]] zasedbe [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v [[Srednja vas v Bohinju|Srednji vasi v Bohinju]]. Rad je organiziral romanja, župljane je vodil na Svete Višarje, Sveto Goro pri Gorici in v Rim. V Srednji vasi je sodeloval s članom organizacije [[TIGR]] [[Slavko Jelinčič|Slavkom Jelinčičem]] in pomagal pri prenosu slovenske ilegalne literature v [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]. V Srednji vasi pa je z njim navezal stik [[Angleži|Anglež]], pripadnik [[obveščevalna služba|obveščevalne službe]], s katerim je verjetno sodeloval. Nekaj dni po zasedbi [[Gorenjska|Gorenjske]] so ga Nemci v Srednji vasi aretirali, zaprli v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] in nato izročili Italijanom v Ljubljani, kjer je nato živel kot zasebnik. V Ljubljani se je vključil v ilegalno protiokupacijsko in protikomunistično delo. Med drugim je prevajal tudi za zbirko Slovenčeva knjižnica, izšel je njegov prevod Kellerjeve povesti Moj jaz na oddihu. Do [[kapitulacija|kapitulacije]] [[Fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] je bil v vodstvu Slovenske legije, vodil njeno obveščevalno službo in vzdrževal stike s [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] in poveljnikom [[Slovenski četniki|slovenskih četnikov]] [[Karl Novak|Karlom Novakom]]. Ko se je v [[Trst]]u organiziralo [[Slovensko domobranstvo]] je [[Primorska|primorskim]] domobrancem pomagal pri organizacijskem delu. V [[Slovenski narodni varnostni zbor|slovenskem narodnem varnostnem zboru]] je kot [[Nadporočnik (Wehrmacht)|nadporočnik]] služboval pri propagandnem odseku. Od maja 1944 je vodil slovenski del [[vod]]a nemške [[propaganda|propagandne]] ustanove Kommando Adria v Trstu, po nekaterih virih tudi pri [[Schutzstaffel]] in tajni domobranski policiji, obenem pa ilegalno delal za Slovensko legijo in sodeloval v obveščevalnem omrežju zahodnih zaveznikov, ki jo je v Trstu vodil [[Jože Golec]]. Nemci so njegovo dejavnost odkrili in ga na poti v [[Vatikan]] septembra 1944 v [[Ravena|Raveni]] aretirali. 22. decembra je prišel v [[koncentracijsko taborišče]] Mauthausen. Aprila 1945 je bil v plinski celici usmrčen. Točen datum smrti ni znan. Po podatkih sorodnikov naj bi bil usmrčen 16. aprila, iz taboriščnih knjig naj bi bil datum usmrtitve 26. april, v arhivih [[Rdeči križ|rdečega križa]] pa o njem ni nobenih podatkov.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> == Sklici == {{sklici}} * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Duhovnik, Anton}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Mauthausen]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Častniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora]] 5wmsyqhi8bud16scj3eo26igdnf8brh 0 336210 6764842 6723038 2026-10-13T16:25:05Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764842 wikitext text/x-wiki [[Slika:UA93 path.svg|sličica|Pot leta 93.]] '''Let 93 United Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala [[Boeing 757|Boeing 757-222]] družbe [[United Airlines]], ki so ga [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] ugrabili terroristi [[Al Kaida|Al Kaide]]. Med napadom potnikov in posadke, ki so hoteli spet prevzeti nadzor nad letalom, je letalo strmoglavilo na polje blizu Shanksvilla v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], pri tem pa je umrlo vseh 44 ljudi na krovu, vključno s štirimi ugrabitelji, ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča Newark v New Jerseyju in je bilo namenjeno v San Francisco. 46 minut po vzletu so ugrabitelji vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota ter prevzeli nadzor nad letalom. Eden od ugrabiteljev in izkušen arabski pilot [[Ziad Jarrah]] je prevzel nadzor nad letalom, obrnil letalo nazaj proti vzhodni obali ter ga preusmeril v Hišo Ameriškega Kongresa v Washingtonu. [[Slika:N591UA.jpg|sličica|Letalo N591UA, vpleteno v napade, fotografirano tri dni pred ugrabitvijo.]] Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter jim povedali informacije o ugrabitvi. Prijatelji in družine so jim povedali za napad na dvojčka [[World Trade Center|WTC-ja]] in na [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Veliko potnikov je nato poskušalo ugrabiteljem prevzeti nadzor nad letalom. Med napadom je letalo strmoglavilo na polje blizu Shanksville blizu indijskega jezera in približno 210 km od Hiše Ameriškega Kongresa. Nekaj ljudi je pričalo o strmoglavljenju, v eni uri pa so se že razširile novice o nesreči. Izmed štirih ugrabljenih letal 11. septembra (druga tri so bila: [[Let 11 American Airlines|American 11]], [[Let 175 United Airlines|United 175]] in [[Let 77 American Airlines|American 77]]), United 93 edino ni doseglo svojega predvidenega cilja. Na mestu strmoglavljenja so bili kmalu po napadih postavljeni začasni spomeniki, nekoliko pozneje pa je bil odprt betonsko stekleni spomenik za obiskovalce. ==Ugrabitelji== [[Slika:Ziad Jarrah 7-10-01 HQ.jpg|sličica|[[Ziad Jarrah]], kateri je pilotiral letalo po ugrabitvi.]] Med ugrabitelji na letu 93 je bil [[pilot]] [[Ziad Jarrah]]; njegova naloga je bila pilotirati [[Potniško letalo|letalo]] do tarče in vanjo trčiti. Na letalu so bili tudi trije mišičasti ugrabitelji; njihova naloga je bila vdreti v kabino in obvladovati posadko ter potnike. To so bili: [[Ahmed al Nami]], [[Ahmed al Haznavi]] in [[Said al Gamdi]]. ==Posadka ter potniki== Na tem letu je ta dan svojo dolžnost opravljajo letalo Boeing 757-222. Na letalu je bilo 33 potnikov, sedem članov posadke in štirje ugrabitelji. [[Kapitan]] letala je bil [[Jason Dahl]], prvi častnik [[LeRoy Homer Jr.]] in stevardese Lorraine G. Bay, Sandra Bradshaw, Wanda Green, CeeCee Lyles in Deborah Welsh. ==Let== === Vkrcanje in vzlet === 11. septembra 2001 zjutraj ob 5:01 je Jarrah iz Newarka poklical [[Marvan al Šehi|Marvana al Šehija]], pilota ugrabitelja letala United 175 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], kar je po mnenju oblasti potrdilo, da se načrt za napade izvaja. Čeprav je znano, da je al-Shehhi zjutraj na dan napadov komuniciral tudi z ugrabiteljem letala American 11, [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], iz istega razloga, kot se je pogovarjal z Jarrahom, podobna korespondenca med Jarrahom in [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], pilotom ugrabitelja letala American 77, ni potekala. Štirje ugrabitelji so se na letalo prijavili med 7:03 in 7:39. Ob 7:03 se je al Gamdi prijavil brez prtljage, al Nami pa je pripeljal dve torbi. Ob 7:24 je al Haznavi oddal eno torbo, ob 7:39 pa se je Jarrah prijavil brez prtljage. al Haznavi je bil edini ugrabitelj, ki ga je računalniško podprti sistem za predhodno preverjanje potnikov (CAPPS) izbral za dodaten pregled. Njegova oddana prtljaga je bila dodatno pregledana na prisotnost eksploziva, pri čemer CAPPS na kontrolni točki za potnike ni zahteval dodatnega pregleda. Nobeden od uslužbencev varnostne kontrolne točke ni poročal o ničemer nenavadnem o ugrabiteljih. [[Slika:Flight 93 gate flag.jpg|sličica|Ameriška zastava plapola nad izhodom 17 terminala A na mednarodnem letališču Newark Liberty – izhodom za odhod leta United 93.]] al Haznavi in al Gamdi sta se vkrcala na letalo ob 7:39 in sedela na sedežih prvega razreda 6B oziroma 3D. al Nami se je vkrcal minuto kasneje in sedel na sedežu prvega razreda 3C. Pred vkrcanjem na letalo je Jarrah opravil pet telefonskih klicev v [[Libanon]], enega v [[Francija|Francijo]] in enega svojemu dekletu v [[Nemčija|Nemčiji]]; dan prej ji je poslal poslovilno pismo, v katerem ji je povedal, da jo ljubi. Vkrcal se je ob 7:48 in sedel na sedežu 1B. Mnogi na letu 93 so imeli pogled na dvojčka [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] v [[New York|New Yorku]], ki se sta se nahajala nekaj kilometrov stran na drugi strani reke [[Hudson (reka)|Hudson]]. Letalo bi moralo vzleteti ob 8:00 in se je na stezo A17 odpravilo ob 8:01. Zaradi velike gneče na letališču je ostalo na stezi vse do 8:42. Ob 8:42 je United 93 vzletel iz letališča. Do 9:03 je United 93 dosegel svojo višino, 11.000 metrov. Takrat sta American 11 in United 175 že trčila v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, medtem ko je bil American 77 že ugrabljen in je letel proti [[Pentagon (stavba)|Pentagonu]]. Med napadi so uradniki zračnega prometa začeli izdajati opozorila prek sistema za naslavljanje in poročanje o komunikaciji zrakoplovov (ACARS). Ob 9:22 je žena LeRoya Homerja, [[Melody Homer]], potem ko je izvedela za dogodke v Svetovnem trgovinskem centru, poslala sporočilo ACARS svojemu možu v pilotski kabini z vprašanjem, ali je z njim vse v redu. Ob 9:24 je United 93 prejel opozorilo [[Ed Ballinger|Eda Ballingerja]] iz ACARS: "Pazite se morebitnega vdora v pilotsko kabino – dve letali sta zadeli Svetovni trgovinski center". Ob 9:26 je pilot Jason Dahl, očitno zmeden nad sporočilom, odgovoril: »Ed, prosim potrdi zadnje sporočilo – Jason.« Ob 9:27:25 se je posadka odzvala na rutinski radijski promet kontrole zračnega prometa. To je bila zadnja komunikacija posadke, preden je bilo letalo ugrabljeno. === Ugrabitev in let proti tarči === [[Slika:Mayday1.ogg|sličica|Prvi klic na pomoč LeRoyja Homerja, ob 9:28:17.]] [[Slika:Mayday2.ogg|sličica|Drugi klic na pomoč LeRoyja Homerja, ob 9:28:50.]] Ugrabitev se je začela ob 9:28. Ahmed al Haznavi in Ahmed al Nami sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Ziad Jarrah in Said al Gamdi sta vdrla v pilotsko kabino, pri čemer je al Gamdi ubil oba pilota tako da ju je zabodel z nožem, Jarrah pa je prevzel nadzor nad letalom. Ugrabitelji so si pred napadom zavezali na glave rdeče rute. Zaposleni v kontroli zračnega prometa v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] in piloti letal v bližini letala United 93 so zaznali "nerazumljive zvoke morebitnega kričanja ali boja". Kontrolor zračnega prometa v Clevelandu je odgovoril: "Ali naj kdo pokliče Cleveland?", vendar ni prejel odgovora. Petintrideset sekund pozneje je letalo ponovno oddalo klic v stiski. V obeh klicih je moški kričal: "Na pomoč! Na pomoč! Spravite se od tukaj! Vsi bomo umrli!" Ko sta Melody Homer in [[Sandy Dahl]], ženi obeh pilotov, poslušali posnetek, je Melody kot moškega, ki je kričal, prepoznala prvega častnika LeRoya Homerja. [[Slika:Ua93.oga|sličica|Poskus vzpostavitve komunikacije z letalom United 93 po 9:28 uri.]] United 93 je bilo edino ugrabljeno letalo 11. septembra 2001, ki je oddalo klic v stiski. Verjetno so piloti, ker so bili obveščeni o samomorilskih napadih na Svetovni trgovinski center in so bili pozorni na vdor v pilotsko kabino, ko so bili napadeni, vklopili mikrofon, da bi kontrolorji lahko slišali boj. Kontrolor zračnega prometa v centru Cleveland, [[John Werth]], je menil, da ni šlo le za klic na pomoč, temveč za opozorilo. Snemalnik zvoka v pilotski kabini je začel snemati zadnjih trideset minut leta 93 ob 9:31:57. V tem trenutku je posnel Jarrahov oglas: »Dame in gospodje: tukaj je kapitan. Prosimo, sedite, ostanite na svojih mestih. Na krovu imamo bombo. Zato sedite.« Komisija je menila, da je Jarrah poskušal nekaj naznaniti potnikom, vendar je pritisnil napačen gumb in sporočilo poslal kontrolorjem v Clevelandu; Mohamed Atta je na letalu American 11 naredil isto napako. Kontrolor je razumel prenos, vendar je odgovoril: »Kličem center v Clevelandu, nerazumljiv ste. Ponovite, počasi.« [[Slika:Ziad1.ogg|sličica|Prvi govor Ziada Jarraha ob 9:31.]] [[Slika:Ziad2.ogg|sličica|Drugi govor Ziada Jarraha ob 9:39.]] Posnetki leta kažejo, da je v pilotski kabini stokal ranjeni moški, za katerega se domneva, da je bil Dahl. Moški je večkrat prosil »Ne več« ali »Ne«, medtem ko so ga ugrabitelji prosili, naj sede in se neha dotikati. Sandy verjame, da je Dahl ukrepal, da bi preprečil ugrabiteljem, vključno z morebitnim izklopom avtopilota in preusmeritvijo radijske frekvence letala, tako da so bili Jarrahovi poskusi komunikacije s potniki namesto tega posredovani kontrolorjem zračnega prometa. V ozadju se sliši ženska, za katero velja, da je stevardesa prvega razreda [[Debbie Welsh]], ki je bila ujetnica, in se sliši, kako se bori z ugrabitelji in prosi: "Prosim, prosim, ne poškodujte me."Jarrah je ob 9:35 letalo obrnil proti tarči na vzhod. Letalo se je dvignilo na višino 12.400 metrov, kontrolorji zračnega prometa pa so takoj umaknili več letal s poti letala United 93. Slišati je, kako ženska v pilotski kabini reče: "Nočem umreti, nočem umreti", preden jo ubijejo ali kako drugače utišajo, nato pa eden od ugrabiteljev v arabščini reče: "Vse je v redu. Opravil sem." Ob 9:39, dve minuti po trku letala American 77 v Pentagon, so kontrolorji zračnega prometa slišali Jarraha reči: »Pozdravljeni, tukaj kapitan. Rad bi vam ukazal, da ostanete na svojih sedežih. Na krovu je bomba in vračamo se na letališče, kjer imamo svoje zahteve. Zato prosim, bodite tiho.« Kontrolorji zračnega prometa niso več slišali o letalu. Po mnenju komisije so ugrabitelji za uspešne napade na Svetovni trgovinski center morda izvedeli iz sporočil, ki jih je [[United Airlines]] pošiljal v pilotske kabine svojih transkontinentalnih letov, vključno z letom 93, v katerih so opozarjali na vdor v pilotsko kabino in poročali o napadih v New Yorku. V pilotski kabini je ranjeni moški še naprej stokal in očitno večkrat izklopil avtopilota, ko so se ob 9:40 zaslišali zvoki hupe, ki so kazali na to, da imajo ugrabitelji težave z avtopilotom in se igrajo z zelenim gumbom. »Ta zeleni gumb?« eden od ugrabiteljev vpraša drugega v arabščini. Drug ugrabitelj je v arabščini odgovoril: »Ja, to je ta.« Ob 9:41 je ranjeni moški s stokajočim glasom rekel: »O, človek!«. Medtem ko je moški še naprej stokal, so ugrabitelje slišali reči: »Obvestite jih in mu povejte, naj se pogovori s pilotom; pripeljite pilota nazaj.« Ker naj bi bil stokajoči moški Dahl, so ugrabitelji morda mislili na Homerja, kar je nakazovalo, da je tudi on še živ. Zaposleni pri Unitedu v [[San Francisco|San Franciscu]] je ob 9:46 poslal sporočilo ACARS na let: "Slišal sem poročilo o incidentu. Prosim, potrdite, da je vse vredu." Medtem, ko so se ugrabitelji z letalom približevali tarči, je več potnikom in članom posadke med 9:35 in 9:55 uspelo poklicati svoje družine in jih opozoriti na situacijo. Ko so izvedeli, da so druga tri letala trčila v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra in v Pentagon, so hitro ugotovili, da ne gre za navadno ugrabitev, temveč za samomorilsko misijo ter da enaka usoda čaka tudi njih. Potnik [[Tom Burnett]] je skupaj s [[Todd Beamer|Toddom Beamerjem]], [[Mark Bingham|Markom Binghamom]] in [[Jeremy Glick|Jeremyjem Glickom]] zasnoval načrt za ponoven prevzem letala iz rok ugrabiteljev. Pridružili so se jim še drugi potniki, med njimi [[Lou Nackej]], [[Rich Guadagno]], [[Alan Beaven]], [[Honor Elizabeth Wainio]], [[Linda Gronlund]] in [[William Cashman]], skupaj s stevardesama Sandro Bradshaw in Cee Cee Ross-Lyles, ko so razpravljali o možnostih in glasovali o poteku ukrepov, na koncu pa so se odločili, da vdrejo v pilotsko kabino in prevzamejo nadzor nad letalom. Zdi se, da jih je to spodbudilo k odločitvi, da poskušajo sami premagati ugrabitelje in prevzeti nadzor nad letalom. === Upor potnikov in strmoglavljenje === Upor se je začel ob 9:57. Letalo je po uporu potnikov zapustilo smer proti [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], Jarrah pa je v odgovor začel nasilno pilotirati letalo ob strani, da bi potniki in posadka izgubili ravnotežje. Ugrabitelji v pilotski kabini so se upora zavedali, Jarrah pa je vzkliknil: "Kaj se dogaja? Je to boj?" [[Slika:UA93 crash site.jpg|sličica|Polje, kjer je strmoglavilo letalo United 93.]] Medtem, ko sta se al Haznavi in al Nami odzunaj borila z potniki, je Jarrah ob 9:58 je v pilotski kabini rekel al Gamdiju: "Hočejo priti noter. Stoj in drži od znotraj. Drži od znotraj." Minuto pozneje je Jarrah spremenil taktiko in začel dvigovati nos letala gor in dol na vso silo. Snemalnik zvoka v pilotski kabini je posnel zvoke trčenja, kričanja ter razbijanja stekla in plošč. Trikrat v petih sekundah so se zunaj pilotske kabine trikrat oglasili kriki bolečine ali stiske, kar je nakazovalo, da potniki napadajo ugrabitelja, ki je stal na straži zunaj pilotske kabine. Po tem je možno, da so ugrabitelji onesposobili tako al Haznavija kot tudi al Namija. Jarrah je stabiliziral letalo ob 10:00. Pet sekund pozneje je vprašal: "Je to vse? Naj tu končamo?", al Gamdi pa je odgovoril: "Ne. Še ne. Ko bodo vsi prišli, bomo končali." Jarrah je letalo znova nagnil gor in dol. Ob 10:01 so potniki vdrli v pilotsko kabino, potem ko so za vdor uporabili voziček za hrano, z katerim so razbili vrata. Eden od potnikov je pri tem zavpil: "V kabino! Če nam ne uspe priti noter, bomo vsi umrli!". al Gamdi je kmalu zatem ukazal Jarrahu, da naj strmoglavi letalo. Jarrah je zatem zavpil "Bog je velik!" ter z hitrostjo 906 km na uro usmeril letalo proti tlom. Ko so potniki uspeli doseči Jarraha in al Gamdija, so že drveli proti tlom. Med bojem z preostalima dvema ugrabiteljema so potniki uspeli doseči volan ter poskusili letalo usmeriti nazaj gor, vendar sta se al Gamdi in Jarrah na vso moč trudila, da bi to potnikom preprečila. United 93 se je obrnil na glavo ter se začel vrteti. [[Slika:UA93 fuselage debris (slight cropped).jpg|sličica|Ostanki razbitin letala United 93.]] Ob 10:03:11 je United 93 s hitrostjo 910 km na uro strmoglavil na polje blizu [[Shanksville]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. V strmoglavljenju je umrlo vseh 44 ljudi na krovu. Ker je letalo strmoglavilo na prazno polje, na tleh ni bilo nobenih žrtev. Trk je povzročil v polju 3 metre globok in 9 metrov širok krater, gorivo, ki je eksplodiralo, pa je sprostilo ognjeno kroglo, ki je požgala bližnji nasad dreves. Oddaljeni ostanki, ki so predstavljali tretjino letala, vključno s pilotsko kabino, so pristali v gozdu in podrli drevesa na 163 hektarjih (66 ha) v lasti družine Lambert in poškodovali bližnjo rezidenco Barryja Hooverja. Preostanek letala se je zakopal v zemljo, ki so jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepeljali v zapuščeni površinski rudnik zaradi sanacije. Trup in krila so se raztreščila, ko so se zarila v zemljo. Eden od motorjev je končal v zbirnem ribniku 610 metrov stran od mesta trčenja. Več prič je dejalo, da je videlo letalo, ki je letelo proti tlom in nato, ko je strmoglavilo, zaslišalo močno eksplozijo. Ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je umrl pred trkom in kdo zaradi posledic trka, vsi ostanki pa so bili identificirani šele 21. decembra 2001. ==Spomin== [[Slika:A tour of the Flight 93 National Memorial - 20.jpg|sličica|Spomenik na mestu strmoglavljenja.]] Potniki, ter posadka na letu United Airlines 93 zdaj veljajo za heroje, ki jim je uspelo preprečiti trk v sedež ameriškega kongresa in s tem preprečiti večjo število žrtev. Na kraju strmoglavljenja zdaj stojijo številni [[Spomenik|spomeniki]], vsako obletnico pa se tja pride poklonit tudi [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]]. O dogodkih je bil leta 2006 posnet film [[United 93 (film)|''United 93'']] režiserja [[Paul Greengrass|Paula Greengrassa]]. == Zunanje povezave == * [http://i.a.cnn.net/cnn/2006/images/04/12/flight93.transcript.pdf United Airlines Flight #93 Cockpit Voice Recorder Transcript] from CNN. ([https://web.archive.org/web/20131208160527/http://i.a.cnn.net/cnn/2006/images/04/12/flight93.transcript.pdf Archive] from CNN; [https://web.archive.org/web/20131208160527/http://i.a.cnn.net/cnn/2006/images/04/12/flight93.transcript.pdf Archive] at webcitation.org) * [http://www.honorflight93.org/ Flight 93 National Memorial Campaign] (official website) * {{navedi splet |url=https://www.nps.gov/flni |title=Flight 93 National Memorial |website=National Park Service}} * {{Skeptoid | id=4022 | number= 22| title=Skepticism and Flight 93| date= January 19, 2007| access-date=}} {{koord|40|03|04|N|78|54|17|W|source:thwiki_region:US-PA_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Let 93 United Airlines}} [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] sp456frhe6u18l5jp5rdtbj0rqzexxn 0 360687 6765016 6741610 2026-10-14T10:11:02Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6765016 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[lokostrelec|lokostrelcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}}<br /> == A == * [[Boris Andrejka]] * [[Matevž Aralica Božič]] * [[Simon Aralica]] == B == * [[Rok Bizjak]] (1996) * [[Dejan Bleiweis]] * [[Petra Bolta]] (2000) * [[Brina Božič]] (1992) * [[Aljaž Brenk]] (2004) == C == * [[Gašper Cehner]] (1992) * [[Vojko Colnar]] (1959) * [[Nina Corel]] (2006) == Č == * [[Herman Čater]] (1941) * [[Urška Čavič]] (1998) * [[Toja Černe]] Ellison (1993) == D == * [[Urban Dermastia]] * [[Žiga Duler]] * [[Kazimir Drašlar]] (1941) == E == * [[Jožica Emeršič]] (1957) == F == * [[Dejan Fabčič]] (1978) == G == * [[Maruša Gajić]] (1991) * [[Karli Gradišnik]] (1961) * [[Tina Gutman]] (1974) == H == * [[Den Habjan Malavašič]] (1992) * [[Tanja Hodnik]] (1973) * [[Tomaž Hodnik]] (1969) * [[Kristijan Horvat]] (1978) == J == * [[Marko Jamnik]] * [[Ludvik Jerčič]] (1938) * [[Tim Jevšnik]] (2003) == K == *[[Klemen Kelvišar]] (1975) *[[Marjan Kocman]] (1973) *[[Matic Košuta]] *[[Domen Košuta]] (1978) *[[Peter Koprivnikar]] (1976) *[[Dolores Kosec]] (1968) *[[Roman Kostanjevec]] (1967) *[[Žare Krajnc]] (1961) *[[Nejc Kralj]] (1984) *[[Uroš Krička]] (1973) *[[Matevž Krumpestar]] (1977) == L == * [[Živa Lavrinc]] (1989) * [[Janko Leben]] * [[Albin Likar]] * [[Damjan Likar]] * [[Damjan Locatelli]] * [[Maja Locatelli]] * [[Tanja Ljubej]] (1969) == M == * [[Irena Mavrič Pleško]] (1969) * [[Samo Medved]] (1962) *[[Frane Merela]] *[[Staš Modic]] (1998) == N == * [[Andrej Natlačen]] (1986) * [[Stane Natlačen]] (1956) * [[Vanda Natlačen]] (1964) * [[Tomaž Natlačen]] (1991) * [[Renata Nolimal]] (1971) == O == *[[Dora Oblak]] (1945) *[[Franc Oblak]] - Aco (1941) *[[Timotej Obreza Škerjanec]] (2008) *[[Jože Oberstar]] (1965) == P == *[[Mojca Pavačič]] (1968) *[[Simon Pavlin]] *[[Janko Petrič]] *[[Žana Pintarič]] (ukrivljeni lok) *[[Roman Pleško]] (1969) *[[Irena Mavrič Pleško]] (1969) *[[Staša Podgoršek]] (1964) *[[Sergej Podkrajšek]] *[[Ksenja Podržaj]] (1960) *[[Marjan Podržaj]] (1959) *[[Marko Pokeržnik]] *[[Bojan Postružnik]] (1952-89) *[[Izidor Požar]] *[[Edvard Progar]] == R == * [[Gregor Rajh]] * [[Rok Rant]] *[[Žiga Ravnikar (lokostrelec)|Žiga Ravnikar]] (1999) (ukrivljeni lok) *[[Stojan Ražem]] *[[Tamara Ražem Locatelli]] * [[David Rebec]] (1973) * [[Primož Rink]] (1967) * [[Irena Rosa]] (1954) * [[Miha Rožič]] (2001) *[[Jaka Rusjan]] (1993) *[[Meta Rejec]] (2001) == S == * [[Ernest Sečen]] (trener) * [[Dejan Sitar]] (1979) * [[Vlado Sitar]] (1953) * [[Brina Stajnko]] == Š == * [[Brane Štefančič]] * [[Gašper Štrajhar]] * [[Klemen Štrajhar]] (1994) == T == * [[Slavko Turšič]] (1973) == U == * [[Ana Umer]] (1990) == V == * [[Peter Vukotič]] == Z == * [[Bernarda Zemljak]] (1965) * [[Andrej Zupan]] (1971) *[[Marko Zupanc (lokostrelec)|Marko Zupanc]] *[[Matej Zupanc]] (1981) {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|lokostrelcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Lokostrelci]] [[Kategorija:Slovenski lokostrelci|*]] 3nw4dnk3uxi8kdpuhcijp5dg4x7pqzo 0 363955 6764900 5784840 2026-10-13T18:36:35Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Pnevmotoraks | image = Blausen 0742 Pneumothorax.png | caption = Ilustracija kolabiranih pljuč ali pnevmotoraksa | synonyms = intraplevralni zrak | alt = | field = [[pulmologija]], [[torakalna kirurgija]], [[urgentna medicina]] | pronounce = | symptoms = bolečina v prsnem košu, [[kratka sapa]], [[utrujenost]]<ref name="NIH2011Sym">{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Pleurisy and Other Pleural Disorders|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pleurisy/signs|website=www.nhlbi.nih.gov|access-date=31 October 2016|date=21 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20161008061144/https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pleurisy/signs|archive-date=8 October 2016}}</ref> | onset = nenaden<ref name="BMJ2014">{{cite journal | vauthors = Bintcliffe O, Maskell N | title = Spontaneous pneumothorax | journal = BMJ | volume = 348 | article-number = g2928 | date = May 2014 | issue = may08 1 | pmid = 24812003 | doi = 10.1136/bmj.g2928 | s2cid = 32575512 }}</ref> | duration = | causes = neznani, poškodba<ref name=BMJ2014/> | risks = [[KOPB]], [[tuberkuloza]], [[smog]], kajenje<ref name=NIH2011Cau>{{cite web|title=What Causes Pleurisy and Other Pleural Disorders?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pleurisy/causes|website=NHLBI|access-date=31 October 2016|date=21 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20161008061131/https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/pleurisy/causes|archive-date=8 October 2016}}</ref> | diagnosis = [[rentgenski posnetek prsnega koša]], [[ultrazvočna preiskava]], [[CT-slikanje]]<ref name="Chen2015">{{cite journal | vauthors = Chen L, Zhang Z | title = Bedside ultrasonography for diagnosis of pneumothorax | journal = Quantitative Imaging in Medicine and Surgery | volume = 5 | issue = 4 | pages = 618–623 | date = August 2015 | pmid = 26435925 | pmc = 4559988 | doi = 10.3978/j.issn.2223-4292.2015.05.04 }}</ref> | differential = [[Pnevmatoza#Bulozni emfizem|pljučne bule]],<ref name=BMJ2014/> [[hemotoraks]]<ref name=NIH2011Sym/> | prevention = [[prenehanje kajenja]]<ref name=BMJ2014/> | treatment = [[konservativno zdravljenje|konservativno]], igelna aspiracija, [[prsna cevka]], [[plevrodeza]]<ref name=BMJ2014/> | medication = | frequency = 20 na 100.000 na leto<ref name=BMJ2014/><ref name=Chen2015/> }} '''Pnevmotóraks''' pomeni [[zrak]] ali [[plin]] v [[poprsnična votlina|poprsnični (plevralni) votlini]] zaradi diagnosticiranja ali zaradi spontanega nabiranja kot posledica [[poškodba|poškodbe]] ali [[patologija|patoloških]] procesov, ki se kaže z [[bolečina]]mi v [[prsni koš|prsnem košu]], občutkom dušenja in kratko sapo.<ref name=MS>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=pnevmotoraks {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029201534/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=pnevmotoraks |date=2013-10-29 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 10. 2013.</ref> == Vzroki in razvrščanje == Po nastanku se pnevmoto­raksi delijo na spontane (primarne, sekundarne), travmatske in iatrogene. Posebno nevarna oblika je [[tenzijski pnevmotoraks]], ki bolnika lahko smrtno ogroža.<ref name=Zavrl>Zavrl M., Sok M. Pnevmotoraks. Medicinski razgledi 2012/3-4: 461–470.</ref> Primarni spontani pnevmotoraks se pojavi v odsotnosti predhodne pljučne bolezni, najverjetneje zaradi spontanega pretrganja poprsnice, ki je lahko posledica kajenja ali genetskega nagnjenja. Po navadi se dogodi med počitkom. Sekundarni spontani pnevmotoraks se pojavi pri bolnikih s prisotno pljučno boleznijo (s [[KOPB]], [[pljučnica|pljučnico]], povzročeno s ''[[P. jirovecii]]'' pri bolnikih s [[HIV]], [[cistična fibroza|cistično fibrozo]] ali katerokoli od bolezni pljučnega [[parenhim]]a). V primerjavi s primarnim spontanim pnevmotoraksom gre praviloma za nevarnejše stanje, saj se pojavlja pogosteje pri starejših bolnikih s slabšo dihalno in srčno funkcijo. Travmatski pnevmotoraks je pogost zaplet pri poškodbah, pri katerih pride do predrtja prsnega koša, medtem ko je iatrogeni pnevmotoraks zaplet pri medicinskih posegih, na primer pri [[mehanična ventilacija|mehanični ventilaciji]] ali vstavitvi [[centralni venski kateter|centralnega venskega katetra]].<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 496–499.</ref> Tenzijski pnevmotoraks je oblika pnevmotoraksa, pri katerem odprtina v poprsnici deluje kot ventil in se zrak pod zvišanim tlakom nabira v poprsnični votlini ter povzroča premik [[medpljučni organ|medpljučnih (mediastinalnih) organov]] stran od pnevmotoraksa ter [[dispneja|dispnejo]].<ref name=MS/> Najpogosteje se pojavlja pri bolnikih, ki prejemajo mehanično ventilacijo, redkeje pa gre za posledico poškodbe.<ref name=Beers/> == Simptomi in znaki == Večina spontanih pnevmotoraksov nastane nepričakovano v mirovanju. Spremlja ga navadno zbadajoča [[bolečina]], ki se širi proti istostranski [[rama|rami]] in se poslabša ob globokem vdihu. Pri primarnem spontanem pnevmotoraksu težave naslednji dan pogosto minejo, medtem ko pri sekundarnem spontanem pnevmotoraksu zaradi osnovne bolezni trajajo dlje časa. Pri sekundarnem spontanem pnevmotoraksu je zaradi pogosto prisotne zmanjšane dihalne rezerve zaradi osnovne bolezni [[dispneja]] pogostejša, lahko je opazna tudi [[hipoksemija]] v arterijski krvi.<ref name=Zavrl/> Pri tenzijskijskem pnevmotoraksu se plevralni tlak ob vsakem vdihu povečuje, saj zrak ob vdihu uhaja v plevralni prostor, ne more pa izhajati iz njega v izdihu. Naraščajoči tlak pomika [[medpljučje]] v zdravo stran, s tem pa stiska še zdravo pljučno krilo in velike vene. Oseba postaja ob vsakem vdihu bolj prizadeta. Bolnik diha z naporom, nad prizadeto stranjo prsnega koša je izrazit timpanizem brez slišnega dihanja, vratne vene so nabrekle, [[sapnik]] pa je pomaknjen v zdravo stran.<ref name=Zmavc>Žmavc A. Nujna medicinska pomoč pri težjih poškodbah. Zdrav Obzor 1993; 27: 147–155.</ref> == Zdravljenje == Pnevmotoraks se večinoma zdravi s torakalno [[drenaža|drenažo]], pri kateri se skozi peti medrebrni prostor v poprsnično votlino vstavi torakalni [[dren]], ki se priključi na drenažni sistem. Drenažni sistemi za delovanje uporabljajo princip treh povezanih posod, ki so v novejših sistemih združene v enem prenosnem ohišju. Tenzijski pnevmotoraks se lahko urgentno razbremeni s [[punkcija|punkcijo]]. Ponavljajoče se pnevmotorakse zdravijo z različnimi oblikami [[plevrodeza|plevrodeze]] (operacijsko povzročanje zarastlin med drobovno in stensko [[poprsnica|poprsnico]]) ali operativno.<ref name=Zavrl/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | ICD10 = {{ICD10|J|93||j|90}}, {{ICD10|P|25|1|p|20}}, {{ICD10|S|27|0|s|20}} | ICD9 = {{ICD9|512}}, {{ICD9|860}} | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 432979 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|424547}} {{eMedicine2|article|360796}} {{eMedicine2|article|808162}} {{eMedicine2|article|827551}} {{eMedicine2|article|1003552}} | OMIM = 173600 | DiseasesDB = 10195 | MedlinePlus = 000087 | MeshID = D011030 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni pljuč]] kyrv1bbumqa4n2mwylh3m49o1q5lk9k 0 372271 6764813 5742865 2026-10-13T15:55:06Z Erardo Galbi 166658 6764813 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Navadna jagodičnica | image = Maginje.JPG | image_width = 240px | image_caption = navadna jagodičnica | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Ericales]] (vresovci) | familia = [[Ericaceae]] (vresovke) | genus = ''[[Arbutus]]'' (jagodičnica) | species = '''''A. unedo''''' | binomial = ''Arbutus unedo'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]] }} '''Navadna jagodičnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Arbutus unedo''''') spada v [[družina (biologija)|družino]] [[vresovke|vresovke]] (Ericaceae). [[rod (biologija)|Rod]] obsega 14 vrst. Največ jih raste v Srednji Ameriki. V Evropi pa sta samo dve samonikli vrsti, [[grška jagodičnica]] (''Arbutus andrachne''), ki jo najdemo samo na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], in navadna jagodičnica. == Opis == Navadna jagodičnica je vednozelena listnata [[rastlina]], ki najpogosteje raste v obliki [[grm]]a, lahko pa jo najdemo tudi v obliki [[drevo|dreves]]. Grmi zrastejo do nekaj metrov, medtem ko drevesa do 10 m in več. [[Deblo]] je običajno krivo in le redko pokončno. [[lubje|Skorja]] je rdeče rjavo obarvana. [[rastlinski list|Listi]] jagodičnice so enostavni, precej usnjati in svetleči ter nekoliko spominjajo na lovorove. [[Cvet]]ovi so v manjših [[grozd (socvetje)|grozdih]], belo roza barve, v obliki skoraj zaprtih navzdol obrnjenih čašic. Cvetovi se razvijejo v jeseni, ko se v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] nekoliko izboljša preskrba z vodo. Hkrati s cvetovi oktobra in novembra na rastlini najdemo tudi zrele [[plod]]ove, ki so se razvili iz cvetov lanskega leta. Plodovi so najprej zeleni, nato rumeni in oranžni ter temno rdeči. Plodovi merijo 2 cm v premeru, imajo koničasto bradavičasto površino in nekoliko spominjajo na [[jagoda|jagode]]. V mesnatem osemenju imajo podolgovata [[seme]]na. Plodovi so sladko kiselkastega okusa in so užitni. == Razmnoževanje == Navadna jagodičnica se razmnožuje s semeni ali s [[potaknjenec|potaknjenci]]. Semena vzkalijo, če imajo dovolj vlage. Če jo želimo gojiti kot posodovko, semena sejemo poleti pod steklo ali pa sadimo polzrele potaknjence v [[razmnoževalnik]]. Jagodičnica raste na vsakih normalnih tleh, le da niso kisla. Uspeva na soncu ali v svetli senci. [[korenina|Koreninski sistem]] jagodičnice je razvejen, se dobro prilagaja tlom in lahko zelo globoko prodre med skalne razpoke. == Razširjenost == Navadna jagodičnica je predvsem rastlina [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]], čeprav raste tudi drugje. Najbolje uspeva v dovolj toplih območjih z milimi zimami. Prilagojena je na [[suša|sušo]], če ta ne traja predolgo, zahteva pa nekaj več [[padavine|padavin]] in [[zračna vlaga|zračne vlage]]. Najdemo jo v Sredozemlju, zahodni Evropi vse do Irske, severni Afriki in v Srednji Ameriki. Na Jadranu je najpogostejša na srednjedalmatinskih in južnodalmatinskih otokih. V Istri je pogosta v okolici [[Poreč]]a, pri rtu Ubac, pa tudi na rtu Dente ob izlivu Mirne. Odkrili so jo tudi severno od [[Dragonja|Dragonje]]. Edino naravno nahajališče navadne jagodičnice v Sloveniji je bilo najdeno na strmem flišnem odlomu nad Zalivom sv. Križa pri [[Strunjan]]u. == Uporaba == Navadna jagodičnica je zaradi svoje lepote in nenavadnosti zelo cenjena kot okrasna rastlina. Plodovi so užitni in bogati z [[vitamin C|vitaminom C]]. Večina plodov se ne uporabi in propadejo. Ponekod plodove predelujejo v marmelado ali žele. V Dalmaciji iz nje kuhajo alkoholno pijačo, na Korziki plodove prevrejo v [[žganje]]. Plodovi se uživajo tudi [[presno|presni]], vendar večja količina lahko povzroča motnje in omotico, to pa verjetno povzroča [[sladkor]], ki se delno spreminja v [[alkohol]]. Les jagodičnice je zelo trd in težak in odporen proti pritisku. Po lastnostih spominja na les [[rumeni dren|rumenega drena]]. Uporaben je v strugarstvu. <gallery> Slika:Jagodičnica poleti.JPG|Navadna jagodičnica z nezrelimi plodovi Slika:Grm jagodičnice.JPG|Grm z zrelimi jagodami in cvetovi Slika:Jagodičnica kot drevo.JPG|Navadna jagodičnica v drevesni obliki Slika:Cvetovi jagodičnice.JPG|Cvetovi v obliki čašic Slika:Zrela jagoda in cvetovi.JPG|Rdeča jagoda in cvetovi Slika:Zreli in zeleni plodovi z nastavki cvetov.JPG|Rdeče in zelene jagode in nastavki cvetov hkrati na isti rastlini </gallery> == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Marijan Kotar|author2=Robert Brus |year=1999 |title=Naše drevesne vrste |publisher=Slovenska matica, Ljubljana |isbn=961-213-068-X |cobiss=104942336 |pages=}} *Bavcon Jože. ''Sredozemske rastline''. Ljubljana: Kmečki glas 2008. ISBN 978-961-203-315-6 ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Arbutus unedo}} *[http://plants.usda.gov/java/profile?symbol=arun4 USDA Plants Profile: ''Arbutus unedo'' (strawberry tree)] *[http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?query_src=photos_index&where-taxon=Arbutus+unedo ''Arbutus unedo'' — U.C. Photo gallery] {{Wikispecies|Arbutus unedo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vresovke]] [[Kategorija:Flora Afrike]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] gkjp6v5de9q0jl6plt4ovl7c7p4ib8o 0 372610 6764775 6701613 2026-10-13T15:15:32Z Erardo Galbi 166658 6764775 wikitext text/x-wiki [[File:terrain_following_radar.svg|thumb|300px|Poenostavljeno delovanje radarja za sledenje terenu:<br/> 1. Na grafu nadmorske višine ''a'' in razdalje ''r'' modri trikotnik označuje letalo, modra krivulja ''Z'' ničelno ukazno vrstico za nastavitev varnostne razdalje ''c'', zelena krivulja ''T'' zaznani teren (pikčasti deli so v radarski senci), črna krivulja ''T−Z'' pa njuno razliko. Njen maksimum (rdeča puščica) v pozitivnem položaju določa, za koliko se mora letalo vzpenjati.<br/> 2. Če letalo leti višje, maksimum v negativnem položaju določa, za koliko se mora spustiti. ]] '''TFR''' ({{jezik-en|Terrain-following radar}}) je tehnologija, ki omogoča samodejno letenje na nizkih višinah – sledenje terenu. Radar daje podatke o terenu [[avtopilot]]u, ki potem usmerja letalo glede na geografske prepreke in vzdržuje konstantno višino nad njimi. Večinoma se uporablja na lovskih letalih za penetracije na nizkih višinah, lahko pa ga uporabljajo tudi [[helikopter]]ji. Prednost je, da deluje tudi, ko bi bilo ročno letenje nemogoče, na primer pri slabi vidljivosti ali ponoči ali pa v slabih vremenskih pogojih. [[Slika:RAAF F111.jpg|sličica|F-111 s TFR]] Tehnologijo je razvil [[Ferranti]] za uporabo na letalu [[BAC TSR-2]].<ref>{{cite journal| author=Starling, R.J. |author2=Stewart, C.M. |year=1971 |title=The Development of Terrain Following Radar: An account of the progress made with an airborne guidance system for low flying military aircraft | url=https://archive.org/details/aircraft-engineering-and-aerospace-technology_1971-04_43_4/page/13 |journal=Aircraft Engineering and Aerospace Technology |volume=43 |issue=4 |pages=13–15}}</ref><ref>[http://www.stevebroadbent.net/582b.pdf pdf file] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724082945/http://www.stevebroadbent.net/582b.pdf |date=2011-07-24 }}, TSR2 Terrain Following Radar Development - 1959 to 1964. Recollections of Bill Blain, Ferranti Defence Systems Ltd. Edinburgh</ref> Sistem deluje tako, da radar pošlje signal proti tlom pred letalom. Odboj signala potem analizira in pošlje avtopilotu. Možno je letenje tudi samo 30 metrov nad terenom pri visoki hitrosti. S tem se precej zmanjša možnost detekcije na radarju in tudi protiletalski sistemi so manj učinkoviti pri manjših višinah. Nekatera letala kot [[Panavia Tornado|Tornado IDS]] imajo dva radarja, manjši se uporablja za sledenje terenu. Modernejši lovec [[Dassault Rafale|Rafale]] ima radar, ki gleda naprej in na tla hkrati. Večina letal ima možnost izbire načina glede na to, kako nizko letalo sledi terenu. Računalnik TFR upošteva več dejavnikov: oddaljenost do preprek, hitrost letala, vpadni kot in kakovost odbitega signala. V praksi ni drugh alternativ, razen ročno za nizko letenje pri visokih hitrostih. Soroden sistem je [[TERPROM]], ki uporablja teren za navigacijo. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[TERPROM]] *[[GPWS]] {{Avionika}} [[Kategorija:Radar]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] m7wd2169kotpx1qt5fips3ok7wby93o 6764778 6764775 2026-10-13T15:23:22Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[TFR radar]] na [[TFR (letalstvo)]]: Redundantno: »R« znotraj kratice že pomeni »radar«. 6764775 wikitext text/x-wiki [[File:terrain_following_radar.svg|thumb|300px|Poenostavljeno delovanje radarja za sledenje terenu:<br/> 1. Na grafu nadmorske višine ''a'' in razdalje ''r'' modri trikotnik označuje letalo, modra krivulja ''Z'' ničelno ukazno vrstico za nastavitev varnostne razdalje ''c'', zelena krivulja ''T'' zaznani teren (pikčasti deli so v radarski senci), črna krivulja ''T−Z'' pa njuno razliko. Njen maksimum (rdeča puščica) v pozitivnem položaju določa, za koliko se mora letalo vzpenjati.<br/> 2. Če letalo leti višje, maksimum v negativnem položaju določa, za koliko se mora spustiti. ]] '''TFR''' ({{jezik-en|Terrain-following radar}}) je tehnologija, ki omogoča samodejno letenje na nizkih višinah – sledenje terenu. Radar daje podatke o terenu [[avtopilot]]u, ki potem usmerja letalo glede na geografske prepreke in vzdržuje konstantno višino nad njimi. Večinoma se uporablja na lovskih letalih za penetracije na nizkih višinah, lahko pa ga uporabljajo tudi [[helikopter]]ji. Prednost je, da deluje tudi, ko bi bilo ročno letenje nemogoče, na primer pri slabi vidljivosti ali ponoči ali pa v slabih vremenskih pogojih. [[Slika:RAAF F111.jpg|sličica|F-111 s TFR]] Tehnologijo je razvil [[Ferranti]] za uporabo na letalu [[BAC TSR-2]].<ref>{{cite journal| author=Starling, R.J. |author2=Stewart, C.M. |year=1971 |title=The Development of Terrain Following Radar: An account of the progress made with an airborne guidance system for low flying military aircraft | url=https://archive.org/details/aircraft-engineering-and-aerospace-technology_1971-04_43_4/page/13 |journal=Aircraft Engineering and Aerospace Technology |volume=43 |issue=4 |pages=13–15}}</ref><ref>[http://www.stevebroadbent.net/582b.pdf pdf file] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724082945/http://www.stevebroadbent.net/582b.pdf |date=2011-07-24 }}, TSR2 Terrain Following Radar Development - 1959 to 1964. Recollections of Bill Blain, Ferranti Defence Systems Ltd. Edinburgh</ref> Sistem deluje tako, da radar pošlje signal proti tlom pred letalom. Odboj signala potem analizira in pošlje avtopilotu. Možno je letenje tudi samo 30 metrov nad terenom pri visoki hitrosti. S tem se precej zmanjša možnost detekcije na radarju in tudi protiletalski sistemi so manj učinkoviti pri manjših višinah. Nekatera letala kot [[Panavia Tornado|Tornado IDS]] imajo dva radarja, manjši se uporablja za sledenje terenu. Modernejši lovec [[Dassault Rafale|Rafale]] ima radar, ki gleda naprej in na tla hkrati. Večina letal ima možnost izbire načina glede na to, kako nizko letalo sledi terenu. Računalnik TFR upošteva več dejavnikov: oddaljenost do preprek, hitrost letala, vpadni kot in kakovost odbitega signala. V praksi ni drugh alternativ, razen ročno za nizko letenje pri visokih hitrostih. Soroden sistem je [[TERPROM]], ki uporablja teren za navigacijo. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[TERPROM]] *[[GPWS]] {{Avionika}} [[Kategorija:Radar]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] m7wd2169kotpx1qt5fips3ok7wby93o 0 383539 6764848 6597557 2026-10-13T16:48:25Z ~2026-55147-79 267288 6764848 wikitext text/x-wiki '''Apfaltrerjev dvorec''' ([[nemščina|nemško]] ''Apfaltrerhof'') je bil dvorec, ki je stal v [[Litija|Litiji]]. == Zgodovina == Zgrajen naj bi bil v začetku 16. stol. Danes na njegovem mestu stoji trgovina Mercator. == Viri == * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji]] [[Kategorija:Litija]] [[Kategorija:Apfaltrerji]] g54ytrg8cx38hmh525fbgzrgb1d0q05 0 386680 6764873 6714077 2026-10-13T17:33:19Z Pinky sl 2932 pp {{Speciesbox 6764873 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Drobnocvetni vrbovec | image = Epilobium parviflorum (Sturm).jpg |genus = Epilobium |species = parviflorum |authority = ([[Johann Christian Daniel von Schreber|Schreb.]]) Schreb. |synonyms = * ''Chamaenerion parviflorum'' * ''Epilobium intermedium'' {{small|Mérat}}{{sfn|Strgulc Krajšek|Šegedin|Jogan|2009|p=162}} }} '''Drobnocvetni vrbovec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Epilobium parviflorum''''') je [[trajnica]] iz družine [[Svetlinovke|svetlinovk]]. Razširjen je po Evropi, Severni Afriki in Zahodni Aziji. Predvsem po zaslugi avstrijske zeliščarice Marije Treben je postal v zadnjih dveh desetletjih zelo cenjen in iskan predvsem zoper težave s prostato.<ref name=":0">{{Navedi knjigo |last=Treben |first=Marija |title=Zdravlje iz Božje ljekarne |publisher=Mozaik knjiga |year=2015}}</ref> == Opis == [[Slika:Epilobium parviflorum kz19.jpg|sličica|levo|Drobnocvetni vrbovec]] Drobnocvetni vrbovec prepoznamo po roza [[Cvet|cvetovih]] v zalistjih zgornjih listov, premer katerih je 1,5-2,2 cm. Steblo zgoraj kratkodlakavo. Spodnji listi nasprotni, srednji in zgornji premenjalni, 3-7 cm dolgi. Raste na nabrežjih, mokrih robovih gozdnih poti, občasno poplavljenih predelih. Cveti od junija do septembra, zraste 20 – 80 cm visoko. Še najlažje ga opazimo zaradi njegovih podolgovatih [[Strok|semenskih strokov]], ki se potem razprejo in pokažejo se majhna semena z belimi, bombažu podobnimi laski. Prav ti stroki z laski so bistveno bolj opazni kot njegovi skromni rožnati cvetovi.<ref>{{Navedi splet|title=Drobnocvetni vrbovec - Urbanatura|url=https://www.urbanatura.si/vsebina/1731|website=www.urbanatura.si|accessdate=2026-07-18}}</ref> ==Sorodne vrste== Poznamo več vrst iz tega rodu, večina izmed katerih je tudi uporabljena v zdravilne namene.<ref>{{Navedi splet|title=Epilobium • FloraVeg.EU|url=https://floraveg.eu/taxon/overview/Epilobium|website=floraveg.eu|accessdate=2026-07-18}}</ref> Nekatere sorodne vrste so: * močvirski vrbovec (E. palustre) * gorski vrbovec (E. montanum) * rožnatocvetni vrbovec (E.roseum) * robatastostebelni vrbovec (E. tetragonum) * temnozeleni vrbovec (E. obscurum) * hribski vrbovec (E. colinum) * alpski vrbovec (E. anagallidifolium) * dlakavi vrbovec (E. hirsutum) * ozkolistno ciperje (Chamaenerion angustifolium) ==Uporabni deli rastline in čas nabiranja== Nabiramo celotni zeleni del cvetoče rastline in sicer ga odtrgamo v sredini, tako, da lahko znova tvori stranske poganjke. Najbolje ga je nabirati v času cvetenja, najlažje pa ga najdemo potem, ko ima že nekaj semenskih strokov, saj je po njih najbolj prepoznaven. Če ga nabiramo za čaj, še sveže nabranega razrežemo in potem posušimo. Tinkturo pripravljamo iz sveže rastline. <ref name=":0" /> ==Zdravilne učinkovine in način delovanja== Za medicino je zanimivih okoli 20 snovi, najdenih v raznih rastlinah v rodu vrbovcev, od tega je identificiranih 16. Dosedanje raziskave, narejene predvsem na živalih in celičnih kulturah, kažejo velik potencial za zdravljenje raznih obolenj, vendar je potrebnih več kliničnih študij na ljudeh za dokaz dejanske učinkovitosti in varnosti.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Hevesi Tóth |first=Barbara |last2=Blazics |first2=Balázs |last3=Kéry |first3=Ágnes |date=2009 |title=Polyphenol composition and antioxidant capacity of Epilobium species |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0731708508005475 |magazine=Journal of Pharmaceutical and Biomedical Analysis |pages=26–31 |language=en-US |volume=49 |issue=1 |doi=10.1016/j.jpba.2008.09.047 |issn=0731-7085}}</ref> Oenothein B je ellagitannin, vrsta [[Čreslovina|tanina]], ki je bil v večih raziskavah ugotovljen kot pomembna bioaktivna učinkovina, prisotna v drobnocvetnem vrbovcu in njegovih sorodnicah.<ref>{{Navedi revijo |last=Lewandowska |first=Klaudia |last2=Majewski |first2=Michał S. |date=2025-05-03 |title=The Involvement of Epilobium parviflorum in Different Human Diseases, with Particular Attention to Its Antioxidant and Anti-Inflammatory Properties and Benefits to Vascular Health |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12073485/ |magazine=Nutrients |pages=1577 |volume=17 |issue=9 |doi=10.3390/nu17091577 |issn=2072-6643 |pmc=12073485 |pmid=40362886}}</ref> '''Vazodilatacija''' [[Vazodilatator|Vazodilatatorji]] so snovi, ki širijo krvne žile in tako učinkujejo antihipertenzivno oz. znižujejo [[krvni tlak]]. Oenothein B, izoliran iz ''Cuphea carthagenensis'' je v živalskih študijah pokazal vazodilatativni učinek. <ref>{{Navedi revijo |last=Isla |first=Kaori Katiuska Yamaguchi |last2=Tanae |first2=Mirtes Midori |last3=de Lima-Landman |first3=Maria Teresa Riggio |last4=de Magalhães |first4=Pedro Melillo |last5=Lapa |first5=Antônio José |last6=Souccar |first6=Caden |date=2024-01-25 |title=Vasorelaxant effects of ellagitannins isolated from Cuphea carthagenensis |url=https://www.thieme-connect.de/products/ejournals/abstract/10.1055/a-2240-7372 |magazine=Planta Medica |pages=276–285 |language=en |volume=90 |issue=04 |doi=10.1055/a-2240-7372 |issn=0032-0943}}</ref> '''Antiinflamatorni in antioksidantni učinek''' [[Vnetje|Antiinflamatorno]] (protiventno) delovanje je eden izmed najpomembnejših mehanizmov delovanja, ki ga ima več snovi, najdenih v drobnocvetnem vrbovcu, med drugim oenothein B. Miricetin-3-O-rhamnosid deluje podobno, tako da inhibira encime [[Ciklooksigenaza|COX-1]] in [[Ciklooksigenaza|COX-2]], ki so eni izmed glavnih promotorjev vnetja v organizmu. <ref>{{Navedi revijo |last=Steenkamp |first=V. |last2=Gouws |first2=M. C. |last3=Gulumian |first3=M. |last4=Elgorashi |first4=E. E. |last5=van Staden |first5=J. |date=2006-01-03 |title=Studies on antibacterial, anti-inflammatory and antioxidant activity of herbal remedies used in the treatment of benign prostatic hyperplasia and prostatitis |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874105004630 |magazine=Journal of Ethnopharmacology |pages=71–75 |volume=103 |issue=1 |doi=10.1016/j.jep.2005.07.007 |issn=0378-8741}}</ref> [[Oksidativni stres|Oksidativen stres]] je vrsta kemičnega stresa v organizmu, ki povzroča poškodbe celic in sodeluje pri mnogih [[Patologija|patoloških]] procesih.<ref>{{Navedi revijo |last=Pizzino |first=Gabriele |last2=Irrera |first2=Natasha |last3=Cucinotta |first3=Mariapaola |last4=Pallio |first4=Giovanni |last5=Mannino |first5=Federica |last6=Arcoraci |first6=Vincenzo |last7=Squadrito |first7=Francesco |last8=Altavilla |first8=Domenica |last9=Bitto |first9=Alessandra |date=2017 |title=Oxidative Stress: Harms and Benefits for Human Health |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5551541/ |magazine=Oxidative Medicine and Cellular Longevity |pages=8416763 |volume=2017 |doi=10.1155/2017/8416763 |issn=1942-0994 |pmc=5551541 |pmid=28819546}}</ref> Zaviranje tvorjenja [[Reaktivne kisikove spojine|reaktivnih kisikovih zvrsti]] je za zdravljenje dragocena lastnost, ki jo ima Oenotrein B. <ref>{{Navedi knjigo |last=Yang |first=Ling-Ling |url=https://doi.org/10.1007/978-1-4615-4139-4_34 |title=Antitumor Activities of Ellagitannins on Tumor Cell Lines |last2=Wang |first2=Ching-Chiung |last3=Yen |first3=Kun-Ying |last4=Yoshida |first4=Takashi |last5=Hatano |first5=Tsutomo |last6=Okuda |first6=Takuo |date=1999 |publisher=Springer US |isbn=978-1-4615-4139-4 |editor-last=Gross |editor-first=Georg G. |location=Boston, MA |pages=615–628 |language=en |doi=10.1007/978-1-4615-4139-4_34 |editor-last2=Hemingway |editor-first2=Richard W. |editor-last3=Yoshida |editor-first3=Takashi |editor-last4=Branham |editor-first4=Susan J.}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Kiss |first=Anna K. |last2=Bazylko |first2=Agnieszka |last3=Filipek |first3=Agnieszka |last4=Granica |first4=Sebastian |last5=Jaszewska |first5=Edyta |last6=Kiarszys |first6=Urszula |last7=Kośmider |first7=Anita |last8=Piwowarski |first8=Jakub |date=2011 |title=Oenothein B's contribution to the anti-inflammatory and antioxidant activity of Epilobium sp |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0944711310003338?via%3Dihub |magazine=Phytomedicine |pages=557–560 |language=en |volume=18 |issue=7 |doi=10.1016/j.phymed.2010.10.016 |issn=0944-7113}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Lewandowska |first=Klaudia |last2=Majewski |first2=Michał S. |date=2025-05-03 |title=The Involvement of Epilobium parviflorum in Different Human Diseases, with Particular Attention to Its Antioxidant and Anti-Inflammatory Properties and Benefits to Vascular Health |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12073485/ |magazine=Nutrients |pages=1577 |volume=17 |issue=9 |doi=10.3390/nu17091577 |issn=2072-6643 |pmc=12073485 |pmid=40362886}}</ref> Nekatere študije kažejo, da imajo ellagitannini večjo sposobnost reguliranja oksidativnega stresa kot [[vitamin C]].<ref>{{Navedi knjigo |last=Okuda |first=Takuo |url=https://doi.org/10.1007/978-1-4615-3476-1_31 |title=Pharmacologically Active Tannins Isolated from Medicinal Plants |last2=Yoshida |first2=Takashi |last3=Hatano |first3=Tsutomu |date=1992 |publisher=Springer US |isbn=978-1-4615-3476-1 |editor-last=Hemingway |editor-first=Richard W. |location=Boston, MA |pages=539–569 |language=en |doi=10.1007/978-1-4615-3476-1_31 |editor-last2=Laks |editor-first2=Peter E.}}</ref> '''Srčnožilne bolezni''' Z zmanjšanjem oksidativnega stresa preko večih mehanizmov, oenothein B kaže potencial za preprečevanje [[Ateroskleroza|ateroskleroze]] in drugih [[Srčno-žilna bolezen|srčnožilnih bolezni.]] <ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Lewandowska |first=Klaudia |last2=Majewski |first2=Michał S. |date=2025-05-03 |title=The Involvement of Epilobium parviflorum in Different Human Diseases, with Particular Attention to Its Antioxidant and Anti-Inflammatory Properties and Benefits to Vascular Health |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12073485/ |magazine=Nutrients |pages=1577 |volume=17 |issue=9 |doi=10.3390/nu17091577 |issn=2072-6643 |pmc=12073485 |pmid=40362886}}</ref> '''Funkcija jeter''' Oenothein B je pokazal hepatoprotektivno sposobnost pri miših z [[Alkoholna jetrna bolezen|zamaščenimi jetri]], in sicer z antioksidatnim in protivnetnim delovanjem. <ref name=":2" /> '''Učinek na prostato''' Izvleček nekaterih rastlin iz redu vrbovcev, vključno z drobnocvetnim vrbovcem in ozkolistnim ciprjem, lahko preko večih mehanizmov inducira [[Apoptoza|celično smrt]] pri celicah določenih tipov [[Rak prostate|raka na prostati]]. <ref>{{Navedi revijo |last=Vitalone |first=Annabella |last2=Guizzetti |first2=Marina |last3=Costa |first3=Lucio G |last4=Tita |first4=Beatrice |date=2003-05-01 |title=Extracts of various species of Epilobium inhibit proliferation of human prostate cells |url=https://doi.org/10.1211/002235703765344603 |magazine=Journal of Pharmacy and Pharmacology |pages=683–690 |volume=55 |issue=5 |doi=10.1211/002235703765344603 |issn=0022-3573}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Lewandowska |first=Klaudia |last2=Majewski |first2=Michał S. |date=2025-05-03 |title=The Involvement of Epilobium parviflorum in Different Human Diseases, with Particular Attention to Its Antioxidant and Anti-Inflammatory Properties and Benefits to Vascular Health |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12073485/ |magazine=Nutrients |pages=1577 |volume=17 |issue=9 |doi=10.3390/nu17091577 |issn=2072-6643 |pmc=12073485 |pmid=40362886}}</ref> Klinična raziskava pripravka iz ozkolistnega ciprja (E.angustifolium), narejena na 128 moških z benignim povečanjem prostate, je pokazala znatno učinkovitost in malo stranskih učinkov. <ref>{{Navedi revijo |last=Esposito |first=Cristina |last2=Santarcangelo |first2=Cristina |last3=Masselli |first3=Raffaello |last4=Buonomo |first4=Giuseppe |last5=Nicotra |first5=Giovanna |last6=Insolia |first6=Violetta |last7=D'Avino |first7=Maria |last8=Caruso |first8=Giuseppe |last9=Buonomo |first9=Antonio Riccardo |date=2021 |title=Epilobium angustifolium L. extract with high content in oenothein B on benign prostatic hyperplasia: A monocentric, randomized, double-blind, placebo-controlled clinical trial |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0753332221001992?via%3Dihub |magazine=Biomedicine &amp; Pharmacotherapy |pages=111414 |language=en |volume=138 |doi=10.1016/j.biopha.2021.111414 |issn=0753-3322}}</ref> ==Pripravki in uporaba== Drobnocvetni vrbovec ima dolgo tradicionalno rabo v zeliščarstvu, iz njega se pripravljajo predvsem čaji in tinkture, na voljo so pa tudi prehranska dopolnila.<ref name=":0" /> ==Nezaželeni učinki== Trenutno niso znani. Potrebnih je več kliničnih raziskav za dokaz varnosti uporabe pripravkov iz drobnocvetnega vrbovca.<ref name=":1" /> Pred uživanjem se priporoča posvetovanje z zdravnikom.<ref>{{Navedi revijo |last=Hevesi Tóth |first=Barbara |last2=Blazics |first2=Balázs |last3=Kéry |first3=Ágnes |date=2009 |title=Polyphenol composition and antioxidant capacity of Epilobium species |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0731708508005475 |magazine=Journal of Pharmaceutical and Biomedical Analysis |pages=26–31 |language=en-US |volume=49 |issue=1 |doi=10.1016/j.jpba.2008.09.047 |issn=0731-7085}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * Treben, Marija: Zdravje iz Božje lekarne, nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči; založba Mavrica. * Schoenfelder, Ingrid: Zdravilne rastline - vodnik - Slovenska izdaja - Kranj : Narava, 2006 * Aichelle, Dietmar: Kaj neki tu cveti? : v naravi rastoče srednjeevropske kritosemenke - Slovenska izdaja - Kranj : Narava, 2004 * Minaeva,V.G. Lekarstvenie rastenija Sibiri,Novosibirsk 1970. * Корсун В. Ф., Корсун Е.В., Журавлев Д.В. Русский чай по имени Иван. Мoskva 2017. *Ducrey B, Marston A, Göhring S, Hartmann RW, Hostettmann K. Inhibition of 5-alpha-reductase and aromatase by the ellagitannins oenothein A and oenotehin B from Epilobium species. Planta Med 1997,63(2):111-114 * Nowak R, Krzaczek T. Pharmacological research involving herbs of Epilobium angustifolium L. and Epilobium parvifolium Schreb. Herba Polonica 1998;1:5-10. * Stolarczyk M, Naruszewicz M, Kiss AK. Extracts from Epilobium sp. Herbs induce apoptosis in human hormone-dependent prostate cancer cells by activating the mitochondrial pathway. J Pharm Pharmacol.2013;65:1044-54 * Schepetkin IA, Kirpotina LN, Jakiw L et al. Immunomodulatory activity of oenothein B isolated from Epilobium angustifolium. JImmunol. 2009;183:6754-66 * Marles R, Clavelle C, Monteleone L, Tays N, Burns D. Aborginal plant uses in Canada’s Northwest Boral Forst. 2000. UBC Press, Vancouver *Vitalone, A; et al. (May 2003). "Extracts of various species of Epilobium inhibit proliferation of human prostate cells". J Pharm Pharmacol. 55 (5): 683–90. *Hevesi, BT; Houghton, PJ; Habtemariam, S; Kéry, A (May 2009). "Antioxidant and antiinflammatory effect of Epilobium parviflorum Schreb". Phytotherapy Research. 23 (5): 719–724. *V. Steenkamp; M. C. Gouws; M. Gulumian; E. E. Elgorashi; J. van Staden (January 2006). "Studies on antibacterial, anti-inflammatory and antioxidant activity of herbal remedies used in the treatment of benign prostatic hyperplasia and prostatitis". Journal of Ethnopharmacology. 103 (1): 71–75. *Hiermann A, Juan H, Sametz W. Die phytochemische Untersuchung von Epilobium-Infusen und deren Einfluss auf die Prostaglandinsynthese. Farmaceutisch Tijdschrift voor Belgie 1984, 61(3):282 *Hiermann A, Juan H, Sametz W. Influence of Epilobium extracts on prostaglandin biosynthesis and carrageenin induced oedema of the rat paw. J Ethnopharmacol 1986, 17(2):161-169 *Hiermann A, Reidlinger M, Juan H, Sametz W. Isolation of the antiphlogistic principle from Epilobium angustifolium. Planta Med 1991, 57(4):357-360 *Hiermann A, Bucar F. Studies of Epilobium angustifolium extracts on growth of accessory sexual organs in rats. J Ethnopharmacol 1997, 55:179-183 ==Zunanje povezave== {{Commons category}} {{Wikispecies}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20120402121052/http://www.aphotoflora.com/d_epilobium_parviflorum_hoary_willowherb.html Photo Flora]}} * [https://www.biolib.cz/en/taxon/id40171/ Biolib] {{Taxonbar|from=Q159094}} [[Kategorija:Svetlinovke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Flora Afrike]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] pm4f1c2hhab5smqdsan4oy2vap09rqx 0 405039 6764791 6472244 2026-10-13T15:35:34Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764791 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{wikificiraj}} Ta članek govori o tehnikah za varno ravnanje z orožjem, njegovo posest in shranjevanje orožja. '''Pravila in priporočila''' za varno ravnanje z orožjem so postavljena, da bi se izognili nenamernem in malomarnem sproženju ali morebitnih posledic okvare strelnega orožja. Njihov namen je, da bi odpravili oziroma zmanjšali tveganja za nenamerno smrt, poškodbe in škodo zaradi morebitnega nepravilnega nošenja, shranjevanja in uporabe strelnega orožja. Leta 2013 je bilo 47,000 nenamernih smrti za posledicami strelnega orožja po vsem svetu. ==Pravila in miselnost uporabe== Pravilna uporaba strelnega orožja poskuša posamezniku z usposabljanjem in premišljeno uporabo ter pravilnimi navadami glede specifičnih pravil, razložiti pravilno uporabo. Premišljenost je, da je strelno orožje izjemno nevarno in mora biti vedno shranjeno ter uporabljeno previdno. Uporabniki so dolžni orožje uporabljati s spoštovanjem glede njihovih sposobnosti uporabe. Prepovedano se je igrati z orožjem, saj je to pogost vzrok za tragične posledice. Pravila za varno uporabo strelnega orožja prihajajo iz tega mišljenja. Leta 1902 je angleški politik in strelski navdušenec [[:en:Mark_Hanbury_Beaufoy|Mark Hanbury Beaufoy]] napisal pesem o varnem ravnanju z orožjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://basc.org.uk/youngshots/a-fathers-advice/|title=A Father's Advice|accessdate=2018-12-25|website=BASC|language=en-GB|archive-date=2017-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170516235855/https://basc.org.uk/youngshots/a-fathers-advice/|url-status=dead}}</ref> Začetni verz pesmi ''A Father's Advice'' se začne tako: Če strelni športnik resnični si poslušaj pozorno me: Nikoli, nikoli ne dovoli, da bi orožje usmeril v nekoga... Pravila športnega društva Avstralije: 1. Z vsakim orožjem ravnaj, kot da je nabito 2. Nosi samo prazno orožje, usmerjeno navzdol kjerkoli že si 3. Vedno bodi prepričan, da orožje ni kakor koli poškodovano 4. Vedno nosi orožje tako, da kontroliraš smer cevi 5. Prepričaj se v kaj streljaš preden streljaš 6. Nikoli ne meri v nekaj kar nočeš streljati 7. Nikoli ne pusti orožja nenadzorovanega dokler ga ne sprazniš 8. Nikoli ne plezaj čez ograjo ali na drevo z nabitim orožjem 9. Nikoli ne streljaj v zid ali kakršno koli trdo površino ali v vodo 10. Ne mešaj smodnika z alkoholom Tako imenovani ''slepi naboji'', ki so nabiti samo s smodnikom in nakoncu zavihani, so prav tako nevarni do 4,5 m. V preteklosti so se ljudje poškodovali in celo ubili, ker so verjeli, da slepi naboji niso nevarni, tako da se varnostna navodila upoštevajo tudi za slepe naboje. ==Zmeraj uporabljaj orožje, kot da je nabito== To pravilo je napisano zaradi lahkomiselnosti. Namen teh je, da bi se ljudi navadili pravilnega in varnega ravnanja z orožjem in preprečili mišjenje kot: ''Vem da je moje orožje nenabito, tako da lahko z njim delam tudi nevarne stvari.'' Stavek ''Orožje je zmeraj nabito,'' je uporabljeno kot pozitivno mišljenje, čeprov smo mogoče prepričani, da ni nabito, ampak namen teh besed je, da preprečimo lahkomiselnost. Veliko strelnih nesreč se je zgodilo v zmotnem prepričanju, da je njihovo strelno orožje prazno, varno ali kakor koli drugače onemogočeno, čeprav je v resnici pripravljeno za sprožitev. Takšni nesporazumi se lahko povečajo s številnimi viri: * Nepravilno ravnanje s strelnim orožjem. Uporabnik lahko izvrši napačne postopke, kot so polnjenje, streljanje in praznjenje v napačnem ali izpuščenem vrstnem redu. * Napačnem prepričanju o stanju strelnega orožja. Uporabnik lahko na primer misli, da je varnostni zatič v pravem položaju, a ta ni. Strelivo je lahko že v cevi ali v nabojniku, medtem ko uporabnik misli, da je prazen. * Mehanične napake. Nosač orožja, nepravilna sestava ali poškodbe, lahko privedejo do nezaželenih namenov. Za primer, varnostni zatič se lahko obrabi do kašne mere, ko ni več funkcionalen. Sprožilec in ohišje pištole se lahko obrabi do takšne mere, da postane zelo občutljivo ali se celo samo sproži. Če uporabnik ravna z orožjem, kot da se lahko sproži vsak trenutek, lahko uporabnik bolj verjetno sprejme varnostne ukrepe, da prepreči samosprožitev in s tem kakršno koli poškodbo. ==Usmeri orožje stran od netarč== To pravilo je postavljeno, da bi preprečilo poškodbe povzročene z nenamerno sprožitvijo. Posledica tega pravila je, da je kakršno koli igranje in poigravanje s strelnim orožjem prepovedano. Igrivo merjenje v ljudi ali netarče krši to pravilo in je izjemno nevarno do življenja in nepremičnine. Da bi preprečili takšno vedenje, je pravilo včasih pogovorno navedeno, <nowiki>''</nowiki>''Nikoli ne usmerjaj orožja v nekaj kar nočeš uničiti.<nowiki>''</nowiki>'' Dve varni smeri usmerjanja orožja so, da usmeriš orožje v tla ali v zrak. Obe imajo pozitivne in negativne lastnosti. Če ustreliš v tla obstaja možnost, da se izstrelek ne zarije v tla, ter se odbije in poškoduje ljudi ali objekte. Pri sprožitvi strela v zrak pa ta, da se izstrelek slej kot prej vrne proti tlom in povzroči uničevalne posledice. Če ustrelite navpično v zrak, samo določite, da bo izstrelek priletel približno na enako mesto navzdol. Kakorkoli, če pa ustrelite pod kotom ne čisto vertikalno, bo ta v enakem kotu priletel nazaj proti tlom ampak s samo še večjo hitrostjo. Kar nekaj smrti se je zgodilo, ko so praznili orožje v zrak; čeprav je bilo v dosti primerih takšno streljanje sporno, je poročanje ''Centers for Disease Control and prevention'' našlo 43 takšnih primerov padanja nabojev z neba z novoletnih zabav v Puento Rico. Prav tako je mogoče, da je merek nehote usmerjen v netarčo, kot je človek ali letalo. V primerih, ko se orožje uporablja v notranjih prostorih, varni položaj orožja ni gor in dol. Za primer, če se orožje sproži gor ali v tla, ta lahko prebije steno in koga zadane ali pa se izstrelek začne odbijati po prostoru. V notranjih prostorih, kjer se velikokrat uporablja orožje, se zato naredijo kakšne varne stene, kamor usmerjamo orožje. V strelnih območjih, so pogosto označene smeri kamor se lahko usmeri orožje. Najbolj pogosto so to nizkoležeča področja, katera so narejena tako, da preprečijo morebitne preskoke med stenami. V vojaških oz. drugih strelnih območjih, kjer se orožje mora uporabljati, so po navadi kontejnerji napoljeni s peskom, tako imenovani ''čistilni sod'', ki preprečujejo takšne odbitke. ==Nevarni uporabniki== Orožje nesme nikoli uporabljati človek, ki je pod vplivom alkohola ali kakršnih koli drog, ki bi lahko ovirali njihovo presojo. V zakonu je zapisano, da mora uporabnik pri uporabi orožja imeti 0% alkohola in prisotnosti drog. ==Ne imejte prsta na sprožilcu== Ne imejte prsta na sprožilcu ali znotraj zaščite sprožilca S tem pravilom se izognemo neželeni sprožitvi. Običajno se orožje sproži s pritiskom na sprožilec. Uporabnikov prst se lahko nehote premakne iz naslednjih razlogov: uporabnik se prestraši, nima popolne kontrole nad telesnimi gibi, iz telesnih razlogov, na katere zavestno ne more vplivati – na primer krč, spodrsljaj, padec ali da nekaj pritisne sprožilec (če želi uporabnik pištolo pospraviti v nosač in ima prst na sprožilcu). Uporabnik lahko škodljive posledice takšnih gibov prepreči, tako da nima prsta na sprožilcu, dokler orožja ne usmeri v tarčo in ga želi sprožiti. Zaščita sprožilca in predel nad sprožilcem predstavljata naravno točko, na katero lahko uporabnik položi stegnjen prst ob orožju in tako prepreči, da bi kršil to pravilo. Priporočljivo je tudi, da uporabnik prst položi nad zaščito sprožilca in tako zmanjša možnost, da bi njegov prst nehote zdrsnil v zaščito sprožilca. Pravilno postavljen kazalec osebo z orožjem poleg tega opominja na to, kam je namerjena. V popularni kulturi, kot so filmi in TV serije, uporabniki orožja to pravilo pogosto kršijo, celo osebe, ki bi morale znati rokovati z orožjem, na primer vojaško osebje ali policisti. ==Prepričajte se o tarči in kaj je za njo== S tem pravilom se preprečijo ali zmanjšajo poškodbe netarč, ko uporabnik namerno sproži orožje. Do nenamernih poškodb lahko pride, če uporabnik netarčo zamenja za tarčo, če uporabnik tarčo zgreši, ali če izstrelek namesto želene tarče zadene nekaj ali nekoga drugega. Uporabniki morajo pozitivno identificirati in preveriti svoje tarče. Poleg tega se naučijo, da lahko tudi med streljanjem na želeno tarčo iz treh razlogov zadenejo neželene tarče: •Izstrelek lahko zgreši želeno tarčo in zadene mimo tarče ob njej ali za njo. •Netarča se lahko znajde pred tarčo in zadene jo lahko izstrelek, ki je bil usmerjen v tarčo. •Izstrelek lahko prebije želeno tarčo in zadene netarčo za njo, kar imenujemo “prekomerni preboj” (overpenetration). Zato mora biti uporabnik v skladu s tem pravilom zmeraj prepričan v svojo tarčo; ne samo tarčo, temveč tudi situacijo nad njo, pod njo, na njeni levi in desni strani ter pred njo in za njo. V tem primeru se lahko uporabnik znajde v situaciji, ko je v zadregi. Na primer policist pri neredih, civilist, ki je ponoči soočen z možnim vlomilcem, vojak v situaciji, ko so civilisti ob sovražniku. Neodločnost ali napačna presoja uporabnikovih zmogljivosti v takšnih situacijah lahko privedeta do neželenih rezultatov, kot je na primer poškodba uporabnika zaradi oklevanja ali uporabnikove kršitve pravil za uporabo in s tem neželenih poškodb. Lovcem je običajno prepovedano streljati čez ceste ali poti oz. po mraku in pred zoro, saj bi lahko tako pomotoma zadeli neželeno tarčo. V nekaterih mestih je v celoti prepovedano streljanje zaradi možnosti, da bi uporabnik zadel tarčo, ki je ne vidi. Takšne rezultate je mogoče zmanjšati s treningom. Z vajami ciljanja na tarčo uporabnik izboljša preciznost, s katero sproži orožje in tako zviša možnost, da zadene želeno tarčo. Z izobrazbo o ciljni balistiki si uporabnik pridobi znanje glede karakteristik izstrelka po tem, ko ta zadane tarčo. To znanje, skupaj z zavedanjem glede lastnih zmožnosti, uporabniku olajša sklepanje pravilnih odločitev o tem, če naj orožje sproži ali ne, četudi nima veliko časa in/ali je pod velikim stresom. S pravilnim strelivom se lahko zmanjša nevarnost prekomernega preboja; glej ciljna balistika, moč ustavitve (Stopping power) in izstrelek z votlo konico. ==Pravila za varnost na streliščih== Vadišča in organizirana strelišča lahko od udeležencev zahtevajo upoštevanje dodatnih pravil. Program Project Appleseed v svojih »klinikah« strelskih spretnosti zahteva, da uslužbenec za varnost na streliščih z nitko za kosilnice pred prvo uporabo vsake puške vsak dan preveri, če je njena cev zamašena. Ko je krog streljanja zaključen in je dovoljeno nastavljanje ali preverjanje tarč oz. je puška pripravljena, da se odstrani s strelne linije, mora uporabnik zmeraj slediti šestim korakom: 1) izvleče magazin; 2) povleče zaklep; 3) vklopi varnostni zatič; 4) vstavi zastavico v nabojnik; 5) položi puško na tla; 6) stopi nazaj; nihče se ne dotika puške. Včasih je treba v nabojnik vstaviti indikator odprtega zaklepa ali zastavico za nabojnik, kot je rumena zastavica programa Civilian Marksmanship Program ali zelena zastavica programa Project Appleseed, ter tako označiti, da je nabojnik prazen. Strelišča lahko omejijo vrsto streliva in prepovejo izžigalne naboje, svetlobne krogle ali prebojne naboje oz. močnejše naboje, kot jih lahko strelišče prenese. Zahtevajo lahko uporabo zaščite za oči in ušesa. Alkohol je običajno prepovedan. Na nekaterih streliščih morajo uporabniki za izposojo orožja upoštevati čakalno dobo ali pa s seboj pripeljati prijatelja, saj se tako zmanjša možnost za samomor. Upoštevanje teh pravil na streliščih preverjajo uslužbenci za varnost na streliščih. Strelišča morajo biti zasnovana tako, da upoštevajo varnost uporabnikov in morajo vključevati pravilna ozadja za predvidene vrste streljanja. [[Kategorija:Strelno orožje]] 7b3yegho0xouc5ft83v2x0wpgtm0979 0 407592 6764901 6749291 2026-10-13T18:40:19Z ~2026-54508-27 267118 /* */ 6764901 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borghesia | image = <!-- Wikidata -->| alias = | caption = <!-- Wikidata --> | background = group_or_band | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = [[Rock]], [[gotski rock]], [[Elektronska telesna glasba|EBM]] | years_active = 1982–1995<br />2009–danes | label = Materiali Sonori<br />Play It Again Sam | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | current_members = | past_members = | notable_instruments = }} '''Borghesia''' je [[Slovenija|slovenska]] oziroma hrvaška [[glasbena skupina]] [[elektronska glasba|elektronske]] in [[rock]] glasbe, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1982 iz bivših članov alternativne gledališke skupine ''[[FV-112/15]]'', ustanovitelja sta bila Aldo Ivančić in Dario Seraval iz [[Pulj|Pule]]. Do konca 80. let je delovala kot večmedijska konceptualna skupina, ki je vključevala tudi video kot enakovreden medij zvoku. Video in performativni del ustvarjanja je do leta 1989 vodil Neven Korda. Aldo Ivančić je po prvem razpadu skupine ustanovil skupino [[Bast (glasbena skupina)|Bast]], danes pa je na glasbeni sceni znan predvsem kot [[producent]]. Poleg skupine [[Laibach]] je bila Borghesia v tujini glavni predstavnik slovenske alternativne glasbe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-in-video-borghesia-in-laibach-zatresla-kamfest.html |author=Tušek, Boštjan |accessdate=28. avgust 2015 |date=17. avgust 2014 |title=Na Kamfestu 'grmelo' z zasedbama Borghesia in Laibach}}</ref> == Člani == * [[Aldo Ivančić]] (*1959, [[Pulj]]) — bobni, elektronika (1982–1996, 2009–) * [[Dario Seraval]] (*1959, Pulj) — vokal, elektronika (1982–1991, 2009–?) *''spremljevalna ekipa'': **[[Irena Tomažin|Irena Z. Tomažin]], vokal (2011–?) ** [[Jelena Rusjan]], bas-kitara, vokal (2011–?) ** [[Andrej Mazi]], kitara (2011–?) **[[Sašo Benko]], kitara (2018–?) **[[Ivo Poderžaj]], vokal (2018–?) **[[Boštjan Čadež]] in [[Lina Rica]] (vizualije na nastopih) == Bivši člani == * [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] (*1958) — video, vokal (1982–89) * [[Neven Korda]] (*1956) — video (1982–1989) * [[Goran Devide]] (1959—1988), video (1982–88) (član gledališke skupine ''[[FV-112/15]]'') * občasno z njimi nastopal še [[Iztok Turk]] — elektronika? * ''nova postava v 90.letih poleg Alda Ivančića'': ** [[Bruno Subiotto]] (1966—2016), vokal (1991/92–96) ** [[Borut Kržišnik]] (*1961), kitara (1991/92–96) ** [[Nikola Sekulović]] (*196?), bas-kitara (1991/92–96) == Multimedijski perfirmansi == * Lustmörder (SC Zagreb, 1984) * ''Young Prisoners (Cankarjev dom, Ljubljana, 1984)'' * ''Bodočniki (1986)'' * ''Ogolelo mesto'' (1985) * ''Borghesia'' (1988) == Diskografija == ;Studijski albumi {{div col}} * ''[[Borghesia (album)|Borghesia]]'' (1983) * ''[[Clones]]'' (1984) * ''[[Ljubav je hladnija od smrti]]'' (1985) * ''[[No Hope, No Fear]]'' (PIAS, 1987) * ''[[Ogolelo mesto]]'' (Zalozba FV, 1988) * ''[[Escorts and Models]]'' (PIAS, 1989) * ''[[Resistance]]'' (PIAS, 1989, [[Jugoton]] 1989) * ''[[Dreamers in Colour]]'' (1991) * ''[[Pro Choice]]'' (1995) * ''[[And Man Created God]]'' (2014) * ''[[Proti kapitulaciji]]'' (2018) {{div col end}} ;Albumi v živo * ''[[Better Live Than Dead]]'' (2016) ;EP-ji * ''Their Laws, Our Lives'' (Založba FV, 1986, Materiali Sonori 1986) * ''Naked, Uniformed, Dead'' (PIAS, 1988) * ''She Is Not Alone'' (PIAS, 1989) * ''Surveillance and Punishment'' (PIAS, 1989) * ''Double Bill'', posnet s skupino Click Click (PIAS, 1988) * ''[[Message]]'' (PIAS, 1990) ;Kompilacije * ''[[20th Century – Selected Works]]'', dvojni album (FV Music, 2009) * ''4x12'' (Blind Dog Records, 1991) ;Albumi z več izvajalci, na katerih je tudi Borghesia * ''This Is Electronic Body Music'' (SPV, 1988) * ''Out of Nowhere'' (Out of Nowhere, 1990) * ''Trans Slovenia Express'' (Mute, 1994) * ''Borghesia mfl'' (Založba FV, 1996) * ''Tistega lepega dne...'' (Založba FV, 1996) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1995]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2009]] q80jyml5dt7smppbvseagn3konhzf4m 6764904 6764901 2026-10-13T18:52:52Z JoMK 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6764901|6764901]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-54508-27|~2026-54508-27]] ([[User talk:~2026-54508-27|pogovor]]) 6764904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borghesia | image = <!-- Wikidata -->| alias = | caption = <!-- Wikidata --> | background = group_or_band | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = [[Rock]], [[gotski rock]], [[Elektronska telesna glasba|EBM]] | years_active = 1982–1995<br />2009–danes | label = Materiali Sonori<br />Play It Again Sam | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | current_members = | past_members = | notable_instruments = }} '''Borghesia''' je [[Slovenija|slovenska]] oziroma hrvaška [[glasbena skupina]] [[elektronska glasba|elektronske]] in [[rock]] glasbe, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1982 iz bivših članov alternativne gledališke skupine ''Theatre [[FV-112/15]]'', ustanovitelja sta bila Aldo Ivančić in Dario Seraval iz [[Pulj|Pule]]. Do konca 80. let je delovala kot večmedijska konceptualna skupina, ki je vključevala tudi video kot enakovreden medij zvoku. Video in performativni del ustvarjanja je do leta 1989 vodil Neven Korda. Aldo Ivančić je po prvem razpadu skupine ustanovil skupino [[Bast (glasbena skupina)|Bast]], danes pa je na glasbeni sceni znan predvsem kot [[producent]]. Poleg skupine [[Laibach]] je bila Borghesia v tujini glavni predstavnik slovenske alternativne glasbe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-in-video-borghesia-in-laibach-zatresla-kamfest.html |author=Tušek, Boštjan |accessdate=28. avgust 2015 |date=17. avgust 2014 |title=Na Kamfestu 'grmelo' z zasedbama Borghesia in Laibach}}</ref> == Člani == * [[Aldo Ivančić]] (*1959, [[Pulj]]) — bobni, elektronika (1982–1996, 2009–) * [[Dario Seraval]] (*1959, Pulj) — vokal, elektronika (1982–1991, 2009–?) *''spremljevalna ekipa'': **[[Irena Tomažin|Irena Z. Tomažin]], vokal (2011–?) ** [[Jelena Rusjan]], bas-kitara, vokal (2011–?) ** [[Andrej Mazi]], kitara (2011–?) **[[Sašo Benko]], kitara (2018–?) **[[Ivo Poderžaj]], vokal (2018–?) **[[Boštjan Čadež]] in [[Lina Rica]] (vizualije na nastopih) == Bivši člani == * [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] (*1958) — video, vokal (1982–89) * [[Neven Korda]] (*1956) — video (1982–1989) * [[Goran Devide]] (1959—1988), video (1982–88) (član gledališke skupine ''[[FV-112/15]]'') * občasno z njimi nastopal še [[Iztok Turk]] — elektronika? * ''nova postava v 90.letih poleg Alda Ivančića'': ** [[Bruno Subiotto]] (1966—2016), vokal (1991/92–96) ** [[Borut Kržišnik]] (*1961), kitara (1991/92–96) ** [[Nikola Sekulović]] (*196?), bas-kitara (1991/92–96) == Multimedijski perfirmansi == * Lustmörder (SC Zagreb, 1984) * ''Young Prisoners (Cankarjev dom, Ljubljana, 1984)'' * ''Bodočniki (1986)'' * ''Ogolelo mesto'' (1985) * ''Borghesia'' (1988) == Diskografija == ;Studijski albumi {{div col}} * ''[[Borghesia (album)|Borghesia]]'' (1983) * ''[[Clones]]'' (1984) * ''[[Ljubav je hladnija od smrti]]'' (1985) * ''[[No Hope, No Fear]]'' (PIAS, 1987) * ''[[Ogolelo mesto]]'' (Zalozba FV, 1988) * ''[[Escorts and Models]]'' (PIAS, 1989) * ''[[Resistance]]'' (PIAS, 1989, [[Jugoton]] 1989) * ''[[Dreamers in Colour]]'' (1991) * ''[[Pro Choice]]'' (1995) * ''[[And Man Created God]]'' (2014) * ''[[Proti kapitulaciji]]'' (2018) {{div col end}} ;Albumi v živo * ''[[Better Live Than Dead]]'' (2016) ;EP-ji * ''Their Laws, Our Lives'' (Založba FV, 1986, Materiali Sonori 1986) * ''Naked, Uniformed, Dead'' (PIAS, 1988) * ''She Is Not Alone'' (PIAS, 1989) * ''Surveillance and Punishment'' (PIAS, 1989) * ''Double Bill'', posnet s skupino Click Click (PIAS, 1988) * ''[[Message]]'' (PIAS, 1990) ;Kompilacije * ''[[20th Century – Selected Works]]'', dvojni album (FV Music, 2009) * ''4x12'' (Blind Dog Records, 1991) ;Albumi z več izvajalci, na katerih je tudi Borghesia * ''This Is Electronic Body Music'' (SPV, 1988) * ''Out of Nowhere'' (Out of Nowhere, 1990) * ''Trans Slovenia Express'' (Mute, 1994) * ''Borghesia mfl'' (Založba FV, 1996) * ''Tistega lepega dne...'' (Založba FV, 1996) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1995]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2009]] leneca35ls4e24ndgazhz0o7ka9vgzr 6764906 6764904 2026-10-13T19:22:04Z ~2026-54508-27 267118 /* */ 6764906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borghesia | image = <!-- Wikidata -->| alias = | caption = <!-- Wikidata --> | background = group_or_band | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = [[Rock]], [[gotski rock]], [[Elektronska telesna glasba|EBM]] | years_active = 1982–1995<br />2009–danes | label = Materiali Sonori<br />Play It Again Sam | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | current_members = | past_members = | notable_instruments = }} '''Borghesia''' je [[Slovenija|slovenska]] oziroma hrvaška [[glasbena skupina]] [[elektronska glasba|elektronske]] in [[rock]] glasbe, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1982 med člani alternativnega gedališča ''[[FV-112/15]].'' Ustanovitelja glasbene skupine sta bila Aldo Ivančić in Dario Seraval iz [[Pulj|Pule]], že istega leta pa se pridružijo še nekateri drugi člani gledališča. Do konca 80. let je delovala kot večmedijska skupina, ki je vključevala vizualizacije kot enakovreden scenski element glasbi. Scenske postavitve in vizualizacije je do leta 1989 vodil Neven Korda. Aldo Ivančić je po prvem razpadu skupine ustanovil skupino [[Bast (glasbena skupina)|Bast]], danes pa je na glasbeni sceni znan predvsem kot [[producent]]. Poleg skupine [[Laibach]] je bila Borghesia v tujini glavni predstavnik slovenske alternativne glasbe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-in-video-borghesia-in-laibach-zatresla-kamfest.html |author=Tušek, Boštjan |accessdate=28. avgust 2015 |date=17. avgust 2014 |title=Na Kamfestu 'grmelo' z zasedbama Borghesia in Laibach}}</ref> == Člani == * [[Aldo Ivančić]] (*1959, [[Pulj]]) — bobni, elektronika (1982–1996, 2009–) * [[Dario Seraval]] (*1959, Pulj) — vokal, elektronika (1982–1991, 2009–?) *''spremljevalna ekipa'': **[[Irena Tomažin|Irena Z. Tomažin]], vokal (2011–?) ** [[Jelena Rusjan]], bas-kitara, vokal (2011–?) ** [[Andrej Mazi]], kitara (2011–?) **[[Sašo Benko]], kitara (2018–?) **[[Ivo Poderžaj]], vokal (2018–?) **[[Boštjan Čadež]] in [[Lina Rica]] (vizualije na nastopih) == Bivši člani == * [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] (*1958) — video, vokal (1982–89) * [[Neven Korda]] (*1956) — video (1982–1989) * [[Goran Devide]] (1959—1988), video (1982–88) * občasno z njimi nastopal še [[Iztok Turk]] — elektronika? * ''nova postava v 90.letih poleg Alda Ivančića'': ** [[Bruno Subiotto]] (1966—2016), vokal (1991/92–96) ** [[Borut Kržišnik]] (*1961), kitara (1991/92–96) ** [[Nikola Sekulović]] (*196?), bas-kitara (1991/92–96) == Multimedijski perfirmansi == * Lustmörder (SC Zagreb, 1984) * ''Young Prisoners (Cankarjev dom, Ljubljana, 1984)'' * ''Bodočniki (1986)'' * ''Ogolelo mesto'' (1985) * ''Borghesia'' – koncertne uprizoritve (1987–1989) == Diskografija == ;Studijski albumi {{div col}} * ''[[Borghesia (album)|Borghesia]]'' (1983) * ''[[Clones]]'' (1984) * ''[[Ljubav je hladnija od smrti]]'' (1985) * ''[[No Hope, No Fear]]'' (PIAS, 1987) * ''[[Ogolelo mesto]]'' (Zalozba FV, 1988) * ''[[Escorts and Models]]'' (PIAS, 1989) * ''[[Resistance]]'' (PIAS, 1989, [[Jugoton]] 1989) * ''[[Dreamers in Colour]]'' (1991) * ''[[Pro Choice]]'' (1995) * ''[[And Man Created God]]'' (2014) * ''[[Proti kapitulaciji]]'' (2018) {{div col end}} ;Albumi v živo * ''[[Better Live Than Dead]]'' (2016) ;EP-ji * ''Their Laws, Our Lives'' (Založba FV, 1986, Materiali Sonori 1986) * ''Naked, Uniformed, Dead'' (PIAS, 1988) * ''She Is Not Alone'' (PIAS, 1989) * ''Surveillance and Punishment'' (PIAS, 1989) * ''Double Bill'', posnet s skupino Click Click (PIAS, 1988) * ''[[Message]]'' (PIAS, 1990) ;Kompilacije * ''[[20th Century – Selected Works]]'', dvojni album (FV Music, 2009) * ''4x12'' (Blind Dog Records, 1991) ;Albumi z več izvajalci, na katerih je tudi Borghesia * ''This Is Electronic Body Music'' (SPV, 1988) * ''Out of Nowhere'' (Out of Nowhere, 1990) * ''Trans Slovenia Express'' (Mute, 1994) * ''Borghesia mfl'' (Založba FV, 1996) * ''Tistega lepega dne...'' (Založba FV, 1996) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1995]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2009]] dopitjjng8j9xvf37l5hi0dyb5izgx2 6764907 6764906 2026-10-13T19:38:12Z ~2026-54508-27 267118 /* */ 6764907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borghesia | image = <!-- Wikidata -->| alias = | caption = <!-- Wikidata --> | background = group_or_band | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = [[Rock]], [[gotski rock]], [[Elektronska telesna glasba|EBM]] | years_active = 1982–1995<br />2009–danes | label = Materiali Sonori<br />Play It Again Sam | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | current_members = | past_members = | notable_instruments = }} '''Borghesia''' je [[Slovenija|slovenska]] oziroma hrvaška [[glasbena skupina]] [[elektronska glasba|elektronske]] in [[rock]] glasbe, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1982 med člani alternativnega gedališča ''[[FV-112/15]].'' Ustanovitelja Borghesie sta bila Aldo Ivančić in Dario Seraval iz [[Pulj|Pule]], že istega leta pa se jima pridružijo še nekateri drugi člani gledališča. Do konca 80. let je delovala kot večmedijska skupina, ki je vključevala vizualizacije kot scenski element, enakovreden glasbi. Scenske postavitve in vizualizacije je do leta 1989 vodil Neven Korda. Aldo Ivančić je po prvem razpadu skupine ustanovil skupino [[Bast (glasbena skupina)|Bast]], danes pa je na glasbeni sceni znan predvsem kot [[producent]]. Poleg skupine [[Laibach]] je bila Borghesia v tujini glavni predstavnik slovenske alternativne glasbe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-in-video-borghesia-in-laibach-zatresla-kamfest.html |author=Tušek, Boštjan |accessdate=28. avgust 2015 |date=17. avgust 2014 |title=Na Kamfestu 'grmelo' z zasedbama Borghesia in Laibach}}</ref> == Člani == * [[Aldo Ivančić]] (*1959, [[Pulj]]) — bobni, elektronika (1982–1996, 2009–) * [[Dario Seraval]] (*1959, Pulj) — vokal, elektronika (1982–1991, 2009–?) *''spremljevalna ekipa'': **[[Irena Tomažin|Irena Z. Tomažin]], vokal (2011–?) ** [[Jelena Rusjan]], bas-kitara, vokal (2011–?) ** [[Andrej Mazi]], kitara (2011–?) **[[Sašo Benko]], kitara (2018–?) **[[Ivo Poderžaj]], vokal (2018–?) **[[Boštjan Čadež]] in [[Lina Rica]] (vizualije na nastopih) == Bivši člani == * [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] (*1958) — video, vokal (1982–89) * [[Neven Korda]] (*1956) — video (1982–1989) * [[Goran Devide]] (1959—1988), video (1982–88) * občasno z njimi nastopal še [[Iztok Turk]] — elektronika? * ''nova postava v 90.letih poleg Alda Ivančića'': ** [[Bruno Subiotto]] (1966—2016), vokal (1991/92–96) ** [[Borut Kržišnik]] (*1961), kitara (1991/92–96) ** [[Nikola Sekulović]] (*196?), bas-kitara (1991/92–96) == Multimedijski perfirmansi == * Lustmörder (SC Zagreb, 1984) * ''Young Prisoners (Cankarjev dom, Ljubljana, 1984)'' * ''Bodočniki (1986)'' * ''Ogolelo mesto'' (1985) * ''Borghesia'' – koncertne uprizoritve (1987–1989) == Diskografija == ;Studijski albumi {{div col}} * ''[[Borghesia (album)|Borghesia]]'' (1983) * ''[[Clones]]'' (1984) * ''[[Ljubav je hladnija od smrti]]'' (1985) * ''[[No Hope, No Fear]]'' (PIAS, 1987) * ''[[Ogolelo mesto]]'' (Zalozba FV, 1988) * ''[[Escorts and Models]]'' (PIAS, 1989) * ''[[Resistance]]'' (PIAS, 1989, [[Jugoton]] 1989) * ''[[Dreamers in Colour]]'' (1991) * ''[[Pro Choice]]'' (1995) * ''[[And Man Created God]]'' (2014) * ''[[Proti kapitulaciji]]'' (2018) {{div col end}} ;Albumi v živo * ''[[Better Live Than Dead]]'' (2016) ;EP-ji * ''Their Laws, Our Lives'' (Založba FV, 1986, Materiali Sonori 1986) * ''Naked, Uniformed, Dead'' (PIAS, 1988) * ''She Is Not Alone'' (PIAS, 1989) * ''Surveillance and Punishment'' (PIAS, 1989) * ''Double Bill'', posnet s skupino Click Click (PIAS, 1988) * ''[[Message]]'' (PIAS, 1990) ;Kompilacije * ''[[20th Century – Selected Works]]'', dvojni album (FV Music, 2009) * ''4x12'' (Blind Dog Records, 1991) ;Albumi z več izvajalci, na katerih je tudi Borghesia * ''This Is Electronic Body Music'' (SPV, 1988) * ''Out of Nowhere'' (Out of Nowhere, 1990) * ''Trans Slovenia Express'' (Mute, 1994) * ''Borghesia mfl'' (Založba FV, 1996) * ''Tistega lepega dne...'' (Založba FV, 1996) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1995]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2009]] r7oiv279gceidphkfe5lhlgwo11tvz8 0 416085 6764770 6729930 2026-10-13T15:00:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6764770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |settlement_type = [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |coordinates_region = TR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Turčija}} |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |map_caption = Položaj Alanye v Turčiji |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |official_name = Alanya |image_skyline = Alanyafromcastle.JPG |image_caption = Mestno središče in pristanišče |image_alt= Barvito mesto z rdečimi strehami, ki dviga nad zavitim pristaniščem z modro vodo in križarki ob dolgem pomolu. |image_seal = |seal_alt = |image_blank_emblem = |blank_emblem_alt = |nickname = Güneşin Gülümsediği Yer<br>(»Kjer se sonce smeji«) |subdivision_type1=Regija |subdivision_name1 = Sredozemlje |subdivision_type2=Provinca |subdivision_name2 = Antalya | area_footnotes = <ref>''Area of regions (including lakes), km²''. Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. Pridobljeno 5. marca 2013.</ref>. | area_blank1_title = Okrožje | area_blank1_km2 = 1.598,51 | elevation_m = 0–250 |elevation_ft = 0–820 | population_footnotes = <ref>''Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012''. Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> | population_urban = 104.573 | population_as_of = | population_blank1_title = Okrožje | population_blank1 = 264.692 | population_density_blank1_km2 = auto |population_demonym = Alanyalılar |pushpin_map = Turkey |pushpin_label_position = top |pushpin_map_caption =Položaj Alanye v Turčiji |latd = 36 |latm = 33 |latNS = N |longd = 32 |longm = 00 |longEW = E |postal_code_type=[[Poštna številka]] |postal_code = 07400 |blank_info = 07 |blank_name= Avtomobilska tablica |area_code = +90 242 |leader_title=Župan |leader_name = Osman Tarık Özçelik |leader_party = [[Republikanska ljudska stranka|CHP]] |government_type = Župan-Mestni svet |website = [http://www.alanya.bel.tr/ www.alanya.bel.tr]<br />[http://www.alanya.gov.tr/ www.alanya.gov.tr] |leader_title1= |leader_name1 = |established_title = Inkorporirana |established_date = 1872 }} '''Alanya''', nekdanja '''Alaiye''', je [[Sredozemlje|sredozemsko]] letoviško mesto v [[Turčija|turški]] provinci [[Antalya]] na južni obali [[Anatolija|Anatolije]]. Leta 2010 je imela 98.627 prebivalcev. Cela regija meri 1.599 km² in ima 248.286 prebivalcev.<ref>''Statistical Institute page for Antalya''. Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. 2011. Pridobljen0 24. avgusta 2011.</ref> Alanya je bila zaradi naravnega strateškega položaja na majhnem polotoku v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] pod gorovjem [[Taurus]] trdnjava več sredozemskih imperijev, vključno s [[Ptolemaj|Ptolemajskim]], [[Rimski imperij|Rimskim]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskim]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim]]. Največji politični pomen je imela v [[Srednji vek|srednjem veku]] v selevkidskem [[Sultanat Rum|Sultanatu Rum]] med vladavino [[Alaedin Kejkubad I.|Alaedina Kejkubada I.]]. Iz tega obdobja je več pomembnih zgradb, med njimi Kızıl Kule (Rdeči stolp), Tersane (ladjedelnica) in grad Alanya. Mesto in okolica sta zaradi [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]], naravnih znamenitosti in zgodovinske dediščine priljubljeno turistično središče, ki gosti 9 % vseh turških in 30 % vseh tujih turistov. Turizem, ki se je začel razvijati leta 1958, je zdaj glavna gospodarska panoga in glavni vzrok naraščanja števila prebivalcev. ==Imena== Alanya je večkrat zamenjala svoje oblastnike, kar se odraža tudi v njenem imenu. V grških in rimskih časih se je imenovala ''Korakesion'' oziroma ''Coracesium''. Ime izhaja iz [[Luvijščina|luvijskega]] ''Korakassa'', kar pomeni ''konica'' ali ''štrleče mesto''.<ref name=Alanya4> [https://web.archive.org/web/20070824152756/http:/www.discoverturkey.com/english/iller/e-antalya.html ''Alanya – Korekesion'']. Ministry of Culture. Republic of Turkey. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> To ime še vedno uporablja [[Rimskokatoliška cerkev]] za svoj naslovni sedež.<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d4c02.html ''Coracesium'']. Catholic Hierarchy. Pridobljeno 18. januarja 2015.</ref> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] je bila znana kot ''Kalonoros'' ali ''Kalon Oros'', kar v grščini pomeni ''čudovite/mogočne gore''.<ref name=Crane>Crane, Howard (1993). ''Evliya Çelebi's Journey through the Pamphylian Plain in 1671-72''. Muqarnas '''10''' (Essays in Honor of Oleg Grabar): 157–168. doi: 10.2307/1523182. JSTOR 1523182.</ref> [[Seldžuki]] so jo preimenovali v ''Alaiye'' (علائیه), izpeljanko iz imena sultana Alaedina Kejkubada I.. V 13. in 14. stoletju so italijanski trgovci mesto imenovali ''Candelore'' ali ''Cardelloro''.<ref name=Mason>Mason, Roger (1989). ''The Medici-Lazara Map of Alanya''. Anatolian Studies '''39''': 85–105. doi: 10.2307/3642815. JSTOR 3642815.</ref> [[Mustafa Kemal Atatürk]] je na svojem obisku leta 1935 ime mesta prečrkoval v turško latinico kot ''Alanya''. Črki »i« in »e« v imenu ''Alaiye'' je spremenil domnevno zaradi napačno prebranega telegrama.<ref>Yetkin, Haşim (1990). ''Dünden Bugüne Alanya''. Antalya: Yetkin Dağitim. Pridobljeno 10. marca 2008.</ref><ref>[http://www.alanya.tv/en/AlanyaHistory/Alaiyes_Becoming_Alanya/ ''Alaiye's Becoming Alanya''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100729081652/http://www.alanya.tv/en/AlanyaHistory/Alaiyes_Becoming_Alanya/ |date=2010-07-29 }}. Alanyanın Web Sitesi. 2008. Pridobljeno 1. avgusta 2008.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Alanya by Piri Reis color.jpg|thumb|upright|left|[[Piri Reis]]ova karta Alanye iz leta 1525 ]] Najdbe v bližnji podzemni jami Karain dokazujejo, da je bila Alanya naseljena že v [[Kamena doba|kameni dobi]] pred 20.000 leti.<ref name=History>[http://www.tanitma.gov.tr/TR,22672/yapmadan-donme.html ''The History of Alanya''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180308190911/http://www.tanitma.gov.tr/TR,22672/yapmadan-donme.html |date=2018-03-08 }}. Ministry of Tourism. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> Arheološka izkopavanja kažejo, da je bilo v Sujedri južno od Alanye pristanišče že v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] okoli leta 3000 pr. n. št..<ref>[http://www.worldbulletin.net/?aType=haber&ArticleID=77965 ''Relics of a 5,000-year-old port found in southern Turkey'']. World Bulletin, 24. avgust 2011. Pridobljeno 29. avgusta 2011.</ref> V okolici mesta so našli tablice iz leta 625 pr. n. št., pisane v [[Feničanska abeceda|feničanskem]] jeziku. Mesto je prvič eksplicitno omenjeno v grškem geografskem rokopisu iz 4. stoletja pr. n. št..<ref name=History/> Grajski grič je bil verjetno naseljen že v [[Hetitski imperij|Hetitskem]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]]. V [[Helenizem|helenističnem]] obdobju po prihodu [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je bil dodatno utrjen.<ref name=Rogers>Rogers, J. M (1976). ''Waqf and Patronage in Seljuk Anatolia: The Epigraphic Evidence''. Anatolian Studies '''26''': 82, 83, 85, 97–98. doi: 10.2307/3642717. JSTOR 3642717.</ref> Po Aleksandrovi smrti lete 323 pr. n. št. je Alanya pripadla Aleksandrovemu generalu [[Ptolemej I. Soter|Ptolemeju I. Sotru]]. Njegova dinastija je slabo obvladovala regijo s pretežno [[Izavrija|izavrijskim]] prebivalstvom in alanjsko pristanišče je postalo priljubljeno zatočišče sredozemskih [[Piratstvo|piratov]].<ref name=Alanya4/> Leta 199 pr. n. št. se je uspešno uprla [[Antioh III. Veliki|Antiohu III.]] iz bližnjega [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]] in bila lojalna piratu Diodotu Trifonu, ki si je leta 142 do 138 pr. n. št. prilastil selevkidsko krono. Gradnjo pristanišča in gradu, ki se je začela pod Diodotom, je dokončal njegov rival [[Antioh VII.|Antioh VII. Sidet]].<ref>Acar, Özgen (10. oktober 2005). ''Alanya's graffiti from the Middle Ages being saved''. Turkish Daily News. Pridobljeno 2. maja 2009.</ref> [[Rimska republika |Rimska republika]] se je s [[Kilikija|kilikijskimi]] pirati spopadla leta 102 pr. n. št., ko je Mark Antonij Orator ustanovil prokonzulat v bližnjih [[Side, Turčija|Sidah]], in leta 78 pr. n. št. pod poveljstvom Servilija Vacija, ki je sklenil podjarmiti izavrijska plemena.<ref>Sherwin-White, A. N. (1976). ''Rome, Pamphylia and Cilicia, 133-70 B.C.''. The Journal of Roman Studies '''66''': 1–14. doi: 10.2307/299775. JSTOR 299775.</ref> Obdobje piratstva se je dokončno končalo, ko je [[Pompej Veliki]] po bitki v mestnem pristanišču leta 67 pr. n. št. mesto vključil v [[Rimska provinca|rimsko provinco]] [[Pamfilija (rimska provinca)|Pamfilijo]].<ref>de Souza, Philip (1997). ''Romans and Pirates in a Late Hellenistic Oracle from Pamphylia''. The Classical Quarterly '''47''' (2): 477–481 [479]. doi: 10.1093/cq/47.2.477. JSTOR 639682.</ref> Izavrijsko razbojništvo se je rimskem obdobju ohranilo. Izavrijska plemena so se v 4. in 5. stoletju n. št. večkrat uprla rimski nadoblasti. Največji upor je trajal od leta 404 do 408.<ref>Lenski, Noel (1999). ''Assimilation and Revolt in the Territory of Isauria, from the 1st Century BC to the 6th Century AD''. Journal of the Economic and Social History of the Orient '''42''' (4): 440–441. doi: 10.1163/1568520991201687. JSTOR 3632602.</ref> S širjenjem [[Krščanstvo|krščanstva]] je Antalya (Coracesium) postala sedež škofije. Prvega konstantinopelskega cerkvenega zbora leta 381 se je udeležil škof Teodul, zbora v Efezu leta 431 Matidijan, zbora v Kalcedonu leta 451 Obrim in Tretjega konstantinopelskega zbora leta 680 škof Nikifor (Niketas). Coracesium je bil sufragan metropolije Side v upravnem središču rimske province ''Pamfilije Prime''. V ''Notitiae Episcopatuum'' je omenjana vse do poznega 12. ali 13. stoletja.<ref>Pius Bonifacius Gams. [http://www.wbc.poznan.pl/dlibra/doccontent?id=65154&dirids=1 ''Series episcoporum Ecclesiae Catholicae'']. Leipzig, 1931, str. 450.</ref><ref>Michel Lequien. ''Oriens christianus in quatuor Patriarchatus digestus''. Pariz, 1740, Vol. I, koloni 1007-1008.</ref><ref>Raymond Janin. ''Coracesium''. Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques, vol. XIII, Pariz, 1956, kolona 804.</ref><ref>Sophrone Pétridès. ''Coracesium''. Catholic Encyclopedia, vol. IV, New York, 1908.</ref> Coracesium zdaj ni več rezidenčni ampak naslovni sedež katoliške škofije.<ref>{{navedi knjigo |author=Segreteria di Stato Vaticano |year=2013 |title=Annuario Pontificio 2013 |url=https://archive.org/details/isbn_9788820990701 |publisher=Città del vaticano : Libreria editrice vaticana |isbn=978-88-209-9070-1 |cobiss= |pages=}}</ref> [[Arabci|Arabski]] vojni pohodi in širjenje [[islam]]a v 7. stoletju je sprožilo gradnjo novih utrdb.<ref name=History/> Po porazu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]] v bitki s [[Seldžuki]] pri [[Bitka pri Manzikertu|Manzikertu]] leta 1071 so regijo zasedla seldžuška plemena, dokler je ni leta 1120 osvojil [[Ivan II. Komnen]].<ref>Vryonis, Jr, Speros (1975). ''Nomadization and Islamization in Asia Minor''. Dumbarton Oaks Papers '''29''': 41–71 [45]. doi: 10.2307/1291369. JSTOR 1291369.</ref> [[Slika:Kayqubad.jpg|thumb|250px| Kip Kejkubada I. v Alanyi]] Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] in padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] je pristanišče občasno zasedlo krščansko Kilikijsko kraljestvo. Do leta 1221 je v mestu vladal armenski plemič Kir Fard, potem pa je mesto zasedel anatolski seldžuški sultan [[Kejkubad I.]]. Za guvernerja je imenoval prejšnjega vladarja, se poročil z njegovo hčerko in mesto podredil upravi v Akşehirju.<ref>Redford, Scott (1993). ''The Seljuqs of Rum and the Antique''. Muqarnas '''10''': 149–151. doi: 10.2307/1523181. JSTOR 1523181.</ref> Seldžuško obdobje je bilo za mesto zlata doba. Alanya je postala zimska prestolnica cesarstva.<ref>Yavuz, Ayşil Tükel (1997). ''The Concepts That Shape Anatolian Seljuq Caravanserais''. Muqarnas '''14''': 80–95 [81]. doi: 10.2307/1523237. JSTOR 1523237.</ref> Zgradila se je nova [[citadela]], mestno obzidje, arzenal in Kızıl Kule (Rdeči stolp). Postala je zelo pomembno pristanišče za trgovanje z zahodnim Sredozemljem, zlasti med [[Ajubidi|ajubidskim]] [[Egipt]]om in italskimi mestnimi državami.<ref name=Inalcik>Inalcik, Halil (1960). ''Bursa and the Commerce of the Levant''. Journal of the Economic and Social History of the Orient '''3''' (2): 143–147. doi: 10.2307/3596293. JSTOR 3596293.</ref> Kejkubad I. je zgradil tudi številne vrtove in paviljone izven mestnega obzidja. Veliko tega se je ohranilo. Gradnjo, ki se je financirala iz državne blagajne in z denarjem lokalnih [[emir]]jev, je vodil Abu Ali al-Katani al-Halabi.<ref name=Rogers/> Kejkubadov sin [[Kejhusrev II.]] je leta 1240 zgradil še novo cisterno za vodo. <ref>Arik, M. Oluş; Russell, James; Minzoni-Déroche, Angela; Erim, Kenan; Korfmann, Manfred; Cauvin, J; Aurenche, O; Erzen, Afıf in drugi (1986). ''Recent Archaeological Research in Turkey''. Anatolian Studies '''36''': 173–174. doi: 10.2307/3642834. JSTOR 3642834.</ref> V [[bitka pri Kose Dagu|bitki pri Kose Dagu]] leta 1242 so [[Mongoli|mongolske]] horde zlomile oblast Seldžukov v Anatoliji in Alanya je postala cilj napadov anatolskih bejlikov. Leta 1371 so Luzinjani s [[Ciper|Cipra]] za nekaj časa strmoglavili vladajočo [[Hamidski bejlik|Hamidsko dinastijo]].<ref>''Hamid Dynasty''. Encyclopædia Britannica. 2007. Pridobljeno 29. januarja 2007.</ref> Leta 1421 so [[Karamanidi |Karamanidi]] prodali mesto [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluškemu sultanatu]] v Egiptu za 5.000 zlatnikov. Mameluki so ga obdržali do leta 1471, ko ga je Gedlik Ahmed Paša priključil k [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Mesto je postalo upravno središče lokalnega [[sandžak]]a v Içelskem [[vilajet]]u.<ref name=Crane/> Po letu 1477 je postalo glavno pristanišče za trgovanje z lesom, ki so ga opravljali predvsem [[Beneška republika|Benečani]], vendar pod državnim nadzorom.<ref name=Inalcik/> 6. septembra 1608 je mesto odbilo napad Reda svetega Štefana iz Beneške republike.<ref name=Mason/> [[Slika:Tersane2-wm archiv.jpg|thumb|250px|left|Tersane (arzenal) je bil v seldžuškem obdobju suhi dok za ladje]] Odprtje trgovske poti med [[Evropa|Evropo]] in [[Indija|Indijo]] okoli [[Afrika|Afrike]] je zelo negativno vplivalo na gospodarstvo v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]], zato se Alanya v poznem 16. stoletju ni več uvrstila na davčni seznam urbanih središč.<ref>Erder, Leila T.; Suraiya Faroqhi (oktober 1980). ''The Development of the Anatolian Urban Network during the Sixteenth Century''. Journal of the Economic and Social History of the Orient '''23''' (3): 265–303. doi: 10.2307/3632058. JSTOR 3632058.</ref> Osmansko cesarstvo jo je leta 1571 priključilo k novo osvojeni provinci Ciper,<ref name=History/> kar je še zmanjšalo gospodarski položaj njenega pristanišča. Ko je Alanyo leta 1671/1672 obiskal svetovni potnik [[Evliya Çelebi]], ni pisal samo o ohranjanju njenega gradu, ampak tudi o propadanju njenih predmestij.<ref name=Crane/> Mesto je leta 1864 pripadlo provinci [[Konya (provinca)|Konyi]], leta 1868 pa provinci [[Antalya (provinca)|Antalyi]] in tam ostalo do danes.<ref name=History/> V 18. in 19. stoletju je osmansko plemstvo v mestu zgradilo veliko vil. Gradnja se je nadaljevala tudi med vladavino lokalne dinastije [[Karamanidi|Karamanidov]].<ref name=Alanya4/> Sredi 19. stoletja se je v Antaljski provinci spet pojavilo razbojniištvo.<ref>''History of Kalkan''. Five Star Hotels Antalya. 2006. Pridobljeno 24. februarja 2008.</ref> Po prvi svetovni vojni je bila Alanya s St. Jean-de-Maurienneskim mirovnim sporazumom, podpisanim leta 1917, dodeljena [[Italija|Italiji]]. Po ustanovitvi Turške republike je bila z Lausannsko pogodbo leta 1923 priključena k Turčiji.<ref>Helmreich, Paul C. (1976). ''Italy and the Anglo-French Repudiation of the 1917 St. Jean de Maurienne Agreement''. The Journal of Modern History '''48''' (2): 99. doi: 10.1086/241525. JSTOR 1877819.</ref> Po priključitvi je tudi Alanya doživela množično preseljevanje neturškega prebivalstva. Osmanski popis prebivalstva leta 1893 je pokazal, da je bilo v mestu od 37.914 prebivalcev 964 [[Grki|Grkov]].<ref name=Karpat>Karpat, Kemal H. (1978). ''Ottoman Population Records and the Census of 1881/82-1893''. International Journal of Middle East Studies '''9''' (3): 237–274. doi: 10.1017/s0020743800000088. JSTOR 162764.</ref> Večina Grkov je bila preseljena v Neo Ionio pri [[Atene|Atenah]]. Turizem v regiji so začeli razvijati Turki, ki so prišli tja v 1960. letih zaradi domnevno zdravilnih lastnosti podzemne jame Damlataş. Dostop v regijo je zelo olajšala izgradnja Antalyskega letališča leta 1988. Razvoj turizma in modernizacija infrastrukture sta v 1990. letih sprožila velik val priseljevanje.<ref name=Haklari>Hakları, Telif (2002). ''Belediye Tarihi''. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> ==Geografija== [[Slika:Alanya map.svg|thumb|200px| Alanjski polotok]] Anzalya leži na anatolski obalni ravnici [[Pamfilija|Pamfilije]] med gorovjem [[Taurus]] na severu in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] na jugu. Je del turške riviere, dolge približno 70 kilometrov.<ref name=ref33>[http://www.altso.org.tr/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=29&lang=en ''Rakamlarla Alanya'']. Alanya Chamber of Commerce. 2005. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> Pamfilijska ravnina je izoliran primer vzhodnosredozemskega iglasto-sklerofitno-listnatega gozda, v katerem rastejo [[libanonska cedra]], zimzeleno grmovje, figovci in [[Črni bor|črni bor]].<ref>World Wildlife Fund (2001). [https://web.archive.org/web/20100308074118/http://www.nationalgeographic.com/wildworld/profiles/terrestrial/pa/pa1207.html ''Eastern Mediterranean conifer-sclerophyllous-broadleaf forests'']. WildWorld Ecoregion Profile. National Geographic Society. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> Vzhodni in zahodni del mesta deli skalnat polotok. Pristanišče, mestno središče in Kejkubadova plaža so vzhodno od polotoka. Plaži Damlataş, ki je dobila ime podzemni jami, in Kleopatra, ki je dobila ime morda po egiptovski kraljici,<ref> [http://www.alanya.cc/en/Beaches/92-Kleopatra-Beach.html ''Kleopatra Beach'']. www.alanya.cc. 2007. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> sta zahodno od polotoka. Glavna mestna avenija je Atatürk Bulvarı, ki poteka vzporedno z morjem in deli južni bolj turistični od severnega bolj domorodnega dela mesta. Druga glavna ulica je Çevre Yolu Caddesi, ki je nekakšna severna obvoznica. [[Slika:Tip of the Alanya peninsula.jpg|thumb|250px|left|Konica Alanjskega polotoka]] ===Podnebje=== Alanya ima tipično [[sredozemsko podnebje]] z vročimi poletji ([[Köppenova klimatska klasifikacija]] Csa). Področje subtropskega visokega zračnega tlaka zagotavlja, da večina dežja pade pozimi. Poletja so zato dolga, vroča in suha in zato zelo primerna za turizem.<ref>''Summer sun for southern beaches, eastern Anatolia remains icy''. Today's Zaman. 9. februar 2008. Pridobljeno 10. februarja 2008.</ref> Gorovje Taurus v neposredni bližini morja povzroča meglo in pogoste jutranje mavrice. Povprečna letna temperatura morja je 21,4 °C, povprečna avgustovska pa kar 28 °C.<ref> ''Turkey Statistical Yearbook'' (PDF). State Institute of Statistics. 2004. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> {{clear}} {{Weather box |metric first= Yes |single line= Yes |location= Alanya |Jan high C= 16.2 |Feb high C= 16.3 |Mar high C= 18.3 |Apr high C= 21.1 |May high C= 24.7 |Jun high C= 28.7 |Jul high C= 31.5 |Aug high C= 32.1 |Sep high C= 30.2 |Oct high C= 26.5 |Nov high C= 21.5 |Dec high C= 17.8 |Jan mean C = 11.8 |Feb mean C = 11.9 |Mar mean C = 13.8 |Apr mean C = 16.9 |May mean C = 20.9 |Jun mean C = 25.1 |Jul mean C = 27.8 |Aug mean C = 28 |Sep mean C = 25.4 |Oct mean C = 21.2 |Nov mean C = 16.4 |Dec mean C = 13.2 |Jan low C= 8.6 |Feb low C= 8.5 |Mar low C= 10.1 |Apr low C= 13 |May low C= 16.7 |Jun low C= 20.5 |Jul low C= 23.3 |Aug low C= 23.7 |Sep low C= 21.2 |Oct low C= 17.4 |Nov low C= 13 |Dec low C= 10 |Jan precipitation mm = 199 |Feb precipitation mm = 149.4 |Mar precipitation mm = 97.8 |Apr precipitation mm = 70.7 |May precipitation mm = 32.4 |Jun precipitation mm = 8.5 |Jul precipitation mm = 4.5 |Aug precipitation mm = 2.7 |Sep precipitation mm = 17.5 |Oct precipitation mm = 98.5 |Nov precipitation mm = 182.9 |Dec precipitation mm = 231.2 |Jan rain days= 13.8 |Feb rain days= 11.6 |Mar rain days= 9.5 |Apr rain days= 8.5 |May rain days= 4.4 |Jun rain days= 1.5 |Jul rain days= 0.4 |Aug rain days= 0.5 |Sep rain days= 2.1 |Oct rain days= 6.6 |Nov rain days= 9.9 |Dec rain days= 13 |Jan humidity = 57 |Feb humidity = 57 |Mar humidity = 61 |Apr humidity = 63 |May humidity = 66 |Jun humidity = 66 |Jul humidity = 64 |Aug humidity = 65 |Sep humidity = 58 |Oct humidity = 55 |Nov humidity = 59 |Dec humidity = 60 |Jan sun= 130.2 |Feb sun= 131.6 |Mar sun= 198.4 |Apr sun= 231 |May sun= 300.7 |Jun sun= 330 |Jul sun= 337.9 |Aug sun= 322.4 |Sep sun= 279 |Oct sun= 223.2 |Nov sun= 168 |Dec sun= 136.4 |source 1= Turkish State Meteorological Service <ref>{{navedi splet|url=http://www.dmi.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?m=ALANYA |title=İl ve İlçelerimize Ait İstatistiki Veriler- Meteoroloji Genel Müdürlüğü |publisher=Dmi.gov.tr |date= December 2012|accessdate=2013-03-25}}</ref> |source 2= Weather2 <ref>{{navedi splet |url=http://www.myweather2.com/City-Town/Turkey/Alanya/climate-profile.aspx?month=7 |title=July Climate History for Alanya &#124; Local &#124; Turkey |publisher=Myweather2.com |date=October 2011 |accessdate=2013-03-25 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> }} {|class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto;" |+Alanya: povprečna temperatura morja<ref>{{navedi splet|title= ''Monthly Alanya water temperature chart''|url=http://www.seatemperature.org/middle-east/turkey/alanya-january.htm|publisher=seatemperature.org|accessdate=23 August 2013}}</ref> |- !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' |- |{{convert|17.8|°C}} |{{convert|16.9|°C}} |{{convert|17.3|°C}} |{{convert|17.9|°C}} |{{convert|21.2|°C}} |{{convert|25.3|°C}} |{{convert|27.9|°C}} |{{convert|29.0|°C}} |{{convert|27.7|°C}} |{{convert|24.9|°C}} |{{convert|21.2|°C}} |{{convert|19.0|°C}} |} ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Alanya Panorama edit.jpg|900px|center|]] Na polotoku je Alanjski grad, zgrajen leta 1226, ki je služil kot palača lokalnega vladarja in trdnjava za obrambo pred sovražnikom. Leta 2007 ga je mesto začelo obnavljati. Znotraj grajskega obzidja so bizantinska cerkev, ki je bila duhovno središče mestne krščanske skupnosti,<ref>''Ancient Church needs support''. Orange Alanya. 15. april 2007. Pridobljeno 2. maja 2009.</ref> ter [[mošeja]] Süleymaniye in [[karavanseraj]], ki ju je zgradil sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]].<ref name=HP>''Historical Places''. Alanya'nın Resmi Web Sitesi. 2007. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> Staro mestno obzidje obdaja večino vzhodnega dela polotoka in je prehodno. Znotraj obzidja je tudi veliko lepo ohranjenih zgodovinskih vil iz klasičnega obdobja osmanske arhitekture, zgrajenih večinoma na začetku 19. stoletja. Kızıl Kule (Rdeči stolp) je 33 metrov visoka osemstranična opečnata zgradba v pristanišču pod gradom, v kateri je etnografski muzej. Stolp je zasnoval arhitekt Abu Ali, katerega je Kejkubad I. pripeljal iz [[Alep]]a v [[Sirija|Siriji]].<ref>[http://www.antalya-ws.com/english/location/alanya/history.asp?out=1 ''Kızıl Kule (Red Tower'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081006213544/http://www.antalya-ws.com/english/location/alanya/history.asp?out=1 |date=2008-10-06 }}. Alanya Cities and Historical Sites. Turkish Class. 2007. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> Je edini ohranjeni stolp (od 83) Alanjskega gradu in izreden primer srednjeveške vojaške arhitekture.<ref>Dörner, F. K.; L. Robert; Rodney Young; Paul A. Underwood; Halet Çambel; Tahsin Özgüç; A. M. Mansel; A. Gabriel (1954). ''Summary of Archaeological Work in Turkey in 1953''. Anatolian Studies '''4''': 13–20. doi: 10.2307/3642371. JSTOR 3642371.</ref> Njegova glavna naloga je bila braniti mestno ladjedelnico Tersane. Suhi dok Tersane, ki meri 57 krat 40 m, so zgradili Seldžuki leta 1221. Razdeljen je na pet enakih obokanih prekatov.<ref name=HP/> Med Kejkubadovo vladavino sta bila zgrajena tudi grad Alara in karavanseraj pri Mavangatu zahodno od Alanye, ki sta preurejena v muzej in center kulturne dediščine.<ref>Kutay, Kürşat (23. junij 2009). [http://www.hurriyet.com.tr/alarahan-caravanserai-now-a-major-attraction-11929406 ''Alarahan caravanserai now a major attraction'']. Hürriyet. Pridobljeno 28. junija 2009.</ref> Atatürkova hiša in muzej, v kateri je bival med obiskom 18. februarja 1935, je lep primer notranjosti tradicionalne osmanske vile, opremljen z ročnimi izdelki iz 1930. let. Zgrajena je bila med letoma 1880 in 1885 v slogu ''karniyarik'' (dobesedno ''polnjeni jajčevci''). Alanya je zaradi svoje bogate kulturna dediščine članica Evropskega združenja zgodovinskih mest in regij s sedežem v Norwichu.<ref>''Turkey (DOC)''. Association of Historic Towns of Turkey. European Association of Historic Towns and Regions. Pridobljeno 7. septembra 2008.</ref> Leta 2009 so se mestne oblasti odločile, da bodo Alanjski grad in Tersane poskušale uvrstiti na [[UNESCO]]v [[Seznam svetovne kulturne dediščine]].<ref> [http://www.hurriyet.com.tr/alanya-in-line-for-world-heritage-tag-10928808 ''Alanya in line for 'World Heritage' tag'']. Hürriyet. 4. februar 2009. ridobljeno 5. februarja 2009.</ref><ref> ''5 more sites from Turkey on UNESCO's World Heritage Tentative List''. Today's Zaman. 24. april 2009. Pridobljeno 24. aprila 2009.</ref> ==Gospodarstvo== Glavna gospodarska panoga v Alanyi je turizem.<ref name=ref33/> Druga najpomembnejša panoga je poljedelstvo, zlasti pridelava limon, pomaranč, banan, paradižnika in kumar.<ref name=ref33/><ref>[http://english.atso.org.tr/icerik/2/14/economic-structure-of-antalya.html ''Economic Structure of Antalya''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190821222837/http://english.atso.org.tr/icerik/2/14/economic-structure-of-antalya.html |date=2019-08-21 }}. Antalya Chamber of Commerce and Industry. 2005.</ref> Zaradi zmanjševanja donosnosti pridelave citrusov sta se začela razvijati pridelava zgodnjega sadja, ringloja in avokada.<ref>Yeşil, Ahmet (30. april 2008). Alanya farmers turn to greengage plum, avocado production. Today's Zaman. Pridobljeno 30. aprila 2008.</ref> Ribištvo kljub obmorski legi mesta ni razvito. ==Transport== Avtocesta D 400 povezuje Alanyo z mesti vzhodno in zahodno od nje. Speljana je severno od mesta, en krak pa poteka po Atatürk Bulvarı skozi središče mesta. Letališče Antalya Gazipaşa je od mesta oddaljeno 14,5 km. Skozi mesto ni speljana nobena železniška proga. <ref> http://www.seat61.com/Turkey2.htm#.VunZ09IrKWg Train travel within Turkey. The Man in Seat Sixty-One. 21. februar 2008. Pridobljeno 24. januarja 2008.</ref> ==Pobratena mesta== {| |- | valign="top" | *{{flagicon|SPA}} Almuñécar, [[Španija]] *{{flagicon|SWE}} Borås, [[Švedska]] *{{flagicon|PRC}} Fushun, [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] *{{flagicon|GER}} Gladbeck, [[Nemčija]] | valign="top" | *{{flagicon|HUN}} [[Keszthely]], [[Madžarska]] *{{flagicon|GRE}} Nea Ionia, [[Grčija]] *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], [[Rusija]] *{{flagicon|RUS}} [[Murmansk]], [[Rusija]]<ref>[http://citymurmansk.ru/strukturnye_podr/?itemid=127 ''Международное сотрудничество города Мурманска'']</ref> | valign="top" | *{{flagicon|FIN}} [[Rovaniemi]], [[Finska]] *{{flagicon|AUT}} Schwechat, [[Avstrija]] *{{flagicon|CZE}} Špindlerův Mlýn, [[Češka republika]] *{{flagicon|LVA}} Talsi, [[Latvija]] | valign="top" | *{{flagicon|LTU}} Trakai, [[Litva]] *{{flagicon|POL}} Wodzisław Śląski, [[Poljska]] *{{flagicon|MNE}} [[Ulcinj]], [[Črna gora]] * {{flagicon|LTU}} Šilutė, [[Litva]] |} ==Galerija== {{Galerija |title= |width=200 | height=170 |align=center |footer= |Slika: Burgberg5-wm archiv.jpg |alt1= | Cerkev sv. Konstantina iz bizantinskega obdobja | File:Alanya06-bazylek.jpg |alt2= |Kızıl Kule (Rdeči stolp) | Slika:Alanya. Monument to Mustafa Kemal Atatürk.jpg |alt3= |Spomenik Mustafa Kemala Atatürka | Slika:Alanya Market 50.jpg |alt4= |Mestna tržnica | Slika: Damlataş Cave.jpg |alt5= |Podzemna jama Damlataş | Slika: Der Hafen Alanyas.jpg |alt6= |Pristanišče | Slika: Alanya Turkey1.jpg |alt7= | Keykubat Caddesi }} ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] {{normativna kontrola}} al7jy27e45gfng54m257enskp984axv 0 421179 6764881 6679506 2026-10-13T17:51:42Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6764881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Hipoksija | image = Cynosis.JPG | caption = [[Cianoza]] dlani pri starejši osebi z nizko nasičnostjo krvi s kisikom | pronounce = | field = [[pulmologija]], [[toksikologija]], [[intenzivna medicina]] | synonyms = | symptoms = [[cianoza]], [[omrtvičenost]] ali [[zbadanje]] v udih | complications = [[gangrena]], [[nekroza]] | onset = | duration = | types = | causes = | risks = [[sladkorna bolezen]], [[koronarna arterijska bolezen]], [[miokardni infark]], [[možganska kap]], [[embolija]], [[tromboza]], [[globoka venska tromboza]], [[kajenje tobaka]] | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Hipoksíja''' pomeni pomanjkanje preskrbe s [[kisik]]om v [[tkivo|tkivih]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518999/hipoksija?query=hipoksija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 7. 2016.</ref> Lahko gre za '''generalizirano hipoksijo''', kadar je prizadeto celo telo, ali pa za '''lokalno hipoksijo''', ki prizadene le določeno območje telesa. Običajno gre za [[patologija|patološko]] stanje, vendar pa je določeno nihanje v zasičenosti arterijske krvi s kisikom normalno tudi pri določenih fizioloških stanjih, na primer med [[hipoventilacijski trening|hipoventilacijskim treningom]].<ref>Woorons, Xavier, ''[http://www.hypoventilation-training.com/Activity.html Hypoventilation training, push your limits!]'' Arpeh, 2014, 164p. (ISBN 978-2-9546040-1-5)</ref> Razlika med hipoksijo in [[hipoksemija|hipoksemijo]] je v tem, da je pri hipoksiji preskrba tkiv s kisikom nezadostna, medtem ko hipoksemija opisuje stanje zmanjšane koncentracije kisika v arterijski krvi (oziroma anoksemija popolno odsotnost ali veliko znižanje kisika v arterijski krvi).<ref>{{navedi knjigo |last=West |first=John B. |title=Pulmonary Pathophysiology: The Essentials |year=1977 |publisher=Williams & Wilkins |pages=22 |isbn=0-683-08936-6}}</ref> Če je reskrba tkiva s kisikom popolnoma odsotna, govorimo o '''anoksiji'''.<ref>http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/anoxia, vpogled: 5. 7. 2016.</ref> Generalizirana hipoksija se lahko pojavi pri sicer zdravih posameznikih pri vzponu na visoko nadmorsko višino in lahko povzroči [[višinska bolezen|višinsko bolezen]] s tudi smrtnimi zapleti, kot sta [[pljučni edem|pljučni]] in [[možganski edem]].<ref name=MedicalProblems>{{navedi knjigo |author1=Cymerman, A |author2=Rock, PB |title=Medical Problems in High Mountain Environments. A Handbook for Medical Officers |publisher=US Army Research Inst. of Environmental Medicine Thermal and Mountain Medicine Division Technical Report |volume=USARIEM-TN94-2 |url=http://archive.rubicon-foundation.org/7976 |accessdate=2009-03-05 |archive-date=2009-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090423042510/http://archive.rubicon-foundation.org/7976 |url-status=dead }}</ref> Pri zdravih posameznikih se lahko pojavi tudi pri vdihavanju mešanice plinov z nizkim deležem kisika, na primer pri potapljanju. Med [[višinski trening|višinskimi treningi]] so blage in neškodljive prehodne hipoksije sprožene tudi namerno, za izboljšanje športnih rezultatov. Taki treningi pomagajo pri privajanju posameznika na sistemski in celični ravni na zmanjšane koncentracije kisika.<ref>{{cite journal |author1=Gore CJ |author2=Clark SA |author3=Saunders PU |title=Nonhematological mechanisms of improved sea-level performance after hypoxic exposure |journal=Med Sci Sports Exerc |volume=39 |issue=9 |pages=1600–9 |date=September 2007 |pmid=17805094 |doi=10.1249/mss.0b013e3180de49d3 |url=http://meta.wkhealth.com/pt/pt-core/template-journal/lwwgateway/media/landingpage.htm?issn=0195-9131&volume=39&issue=9&spage=1600 |access-date=2016-07-05 |archive-date=2013-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130517112107/http://meta.wkhealth.com/pt/pt-core/template-journal/lwwgateway/media/landingpage.htm?issn=0195-9131&volume=39&issue=9&spage=1600 |url-status=dead }}</ref> ==Znaki in simptomi== [[Slika:Hypoxia video.webm|thumb|Videoposnetek z obrazložitvijo nastanka hipoksije]] ===Generalizirana hipoksija === Simptomi so odvisni od stopnje hipoksije in hitrosti nastopa. Pri višinski bolezni, pri kateri nastane generalizirana hipoksija postopoma, se pojavijo [[omotičnost]], utrujenost, odrevenelost v okončinah, slabost ...<ref name="#1">{{navedi knjigo |last1=Robinson |first1=Grace |last2=Strading |first2=John |last3=West |first3=Sophie |title=Oxford Handbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/oxfordamericanha0000unse_k7m5 |year=2009 |publisher=Oxford University Press |pages=[https://archive.org/details/oxfordamericanha0000unse_k7m5/page/n883 880] |isbn=0199545162}}</ref><ref name=pia>{{navedi splet | first=Pia | last=Bergqvist | url=http://www.flyingmag.com/technique/proficiency/preventing-hypoxia-what-do-now | title=Preventing Hypoxia: What To Do Now | work=[[Flying (magazine)]] | date=15. 4. 2015 | accessdate=22. 4. 2015 | archive-date=2017-09-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170921184020/http://www.flyingmag.com/technique/proficiency/preventing-hypoxia-what-do-now | url-status=dead }}</ref> Pri zelo hudi obliki hipoksije ali če hipoksija nastopi nenadno, se pojavijo [[ataksija]], zmedenost in dezorientiranost, [[halucinacija|halucinacije]], spremembe v vedenju, hud [[glavobol]], [[motnje zavesti]], [[papiledem]] (edem papile [[vidni živec|vidnega živca]]), [[tahipneja]] (zadihanost),<ref name="#1"/> [[bledica]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Illingworth |first1=Robin |last2=Graham |first2=Colin |last3=Hogg |first3=Kerstin |title=Oxford Handbook of Emergency Medicine |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_t0z8 |year=2012 |publisher=Oxford University Press |pages=[https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_t0z8/page/n777 768] |isbn=0199589569}}</ref> [[tahikardija]] in [[pljučna hipertenzija]]. Pozni znaki hipoksije so [[cianoza]] (modrikavost), [[bradikardija|upočasnjen srčni ritem]], [[pljučno srce]] in [[znižan krvni tlak]]. Sledi lahko smrt.<ref>{{navedi knjigo |last1=Hillman |first1=Ken |last2=Bishop |first2=Gillian |title=Clinical Intensive Care and Acute Medicine |url=https://archive.org/details/clinicalintensiv00hill |year=2004 |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/clinicalintensiv00hill/page/n701 685] |isbn=1139449362}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Longmore |first1=J. |last2=Longmore |first2=Murray |last3=Wilkinson |first3=Ian |last4=Rajagopalan |first4=Supraj |title=Mini Oxford Handbook of Clinical Medicine |url=https://archive.org/details/minioxfordhandbo0000long |year=2006 |publisher=Oxford University Press |pages=[https://archive.org/details/minioxfordhandbo0000long/page/874 874] |isbn=0198570716}}</ref> Modrikavost kože je posledica večje koncentracije deoksihemoglobina v krvi (hemoglobina brez vezanega kisika). Oksihemoglobin (z vezanim kisikom) daje živo rdečo barvo, dezoksihemoglobin pa je temnordeč in ob pogledu na kožo, v kateri so žile s hipoksično arterijsko krvjo, se odbije zato več svetlobe modre barve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Ahrens |first1=Thomas |last2=Rutherford Basham |first2=Kimberley |first3=|title=Essentials of Oxygenation: Implication for Clinical Practice |year=1993 |publisher=Jones & Bartlett Learning |pages=194 |isbn=0867203323}}</ref> Če pa kisik na hemoglobinu nadomesti [[ogljikov monoksid]], je koža češnjevo rdeče barve, ne modrikasta.<ref>{{navedi knjigo |last1=Ramrakha |first1=Punit |last2=Moore |first2=Kevin |title=Oxford Handbook of Acute Medicine |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000puni_2nded |year=2004 |publisher=Oxford University Press |pages=[https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000puni_2nded/page/990 990] |isbn=0198520727}}</ref> ===Lokalna hipoksija=== Del telesa, ki ni dobro prekrvljen in pride zato v njem do hipoksije, je hladen na otip in bledega videza. Pri hudi hipoksiji se lahko pojavi modrivost kože prizadetega pretela, pri skrajnih oblikah hipoksije pa lahko tkivo postane celo [[gangrena|gangrenozno]].<ref>http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/hypoxia, vpogled: 5. 7. 2016.</ref> V prizadetem predelu ali okoli njega je lahko prisotna [[bolečina]]. == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 6623 | ICD11 = {{ICD11|CB41}} | ICD10 = {{ICD10|J96}} | ICD9 = {{ICD9|799.02}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | eMedicine_mult = | MeshID = D000860 }} [[Kategorija:Kisik]] [[Kategorija:Pulmologija]] {{normativna kontrola}} a3qmawv8jdea37skycyhwusltatvi5c 0 421306 6764883 6701592 2026-10-13T17:59:18Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Gangrena | synonyms = | image = GangreneFoot.JPG | alt = | caption = Suha gangrena prstov na nogi zaradi [[periferna arterijska bolezen|periferne arterijske bolezni]] | field = [[infektologija]], [[kirurgija]], [[podiatrija]] | symptoms = sprememba barve kože v rdečo ali črno, omrtvelost, bolečina, razpad kože, hladnost<ref name=NHS2015Sym>{{cite web | title = Gangrene Symptoms | date = 13 October 2015 | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/symptoms/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | complications = [[sepsa]], [[amputacija]]<ref name="NHS2015Sym" /><ref name=Pt2014>{{cite web | title = Gangrene | date = 12 March 2014 | url = https://patient.info/doctor/gangrene | website = patient.info | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | onset = | duration = | types = [[suha gangrena|suha]], [[vlažna gangrena|vlažna]], [[plinska gangrena|plinska]], [[notranja gangrena (razločitev)|notranja]]<!--intentional link to DAB page-->, [[nekrotizirajoči fasciitis]]<ref name=NHS2015Cau>{{cite web | title = Gangrene Causes | date = 13 October 2015 | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/causes/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref><ref name="NHS2015Over" /> | causes = | risks = [[sladkorna bolezen]], [[periferna arterijska bolezen]], [[kajenje]], [[obsežna poškodba]], [[alkoholizem]], [[kuga]], [[HIV/AIDS]], [[omrzlina]], [[Raynaudov sindrom]]<ref name="NHS2015Cau" /><ref name=NHS2015Over>{{cite web | title = Gangrene | date = 13 October 2015 | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | diagnosis = na podlagi simptomov z medicinskim slikanjem za razpoznavo osnovnega vzroka | differential = | prevention = | treatment = glede na osnovni vzrok<ref name=NHS2015Tx>{{cite web | title = Gangrene Treatment | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/treatment/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | medication = | prognosis = različna | frequency = neznana<ref name="Pt2014" /> | deaths = }} '''Gangréna''' ([[latinščina|lat.]] gangraena iz [[stara grščina|gr.]] gángraina – ''prisad, vnetje''<ref>http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220147/gangrna?View=1&Query=gangrena {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160815182351/http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220147/gangrna?View=1&Query=gangrena |date=2016-08-15 }}, vpogled: 8. 7. 2016.</ref>) je odmrtje [[tkivo|tkiva]] po poškodbi ali prekinjeni, zavrti [[prekrvitev|prekrvitvi]] in [[okužba|okužbi]].<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516370/gangrena?query=gangrena&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 7. 2016.</ref> Najpogosteje prizadene [[spodnja okončina|spodnje okončine]]. Gangrena ni [[nalezljiva bolezen]] in se zato ne more prenesti iz enega bolnika na drugega. Obstaja več vrst gangrene, ki se kažejo z različnimi simptomi, npr. [[suha gangrena]], [[vlažna gangrena]], [[plinska gangrena]] in [[nekrotizirajoči fasciitis]].<ref name=Porth>{{navedi knjigo | last=Porth | first = Carol | title = Essentials of pathophysiology | publisher = Lippincott Williams & Wilkins | year = 2007 | page = 41 | url = https://books.google.com/?id=57RQC-3OPtUC&pg=PT59&dq=necrosis+gangrene&q=necrosis%20gangrene | accessdate = 15. 6. 2010 | isbn = 978-0-7817-7087-3}}</ref><ref name=nhsintro>{{navedi splet | title = Gangrene&nbsp;– Introduction | work = NHS Health A–Z | publisher = [[National Health Service (England)|NHS]] | url = http://www.nhs.uk/conditions/gangrene/Pages/Introduction.aspx | accessdate = 2010-06-15 | archive-date = 2017-10-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171025202729/https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/pages/introduction.aspx | url-status = dead }}</ref> Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko zajema [[resekcija|resekcijo]] (kirurško odstranitev prizadetega tkiva), [[debridement]], v skrajnem primeru pa tudi [[amputacija|amputacijo]], zdravljenje z [[antibiotiki]], [[revaskularizacija|revaskularizacijo]] (ponovna vzpostavitev prekrvitve z vstavitvijo žilnih obvodov) in [[hiperbarična oksigenacija|hiperbarično oksigencijo]].<ref name=nhstreat>{{navedi splet | title = Gangrene&nbsp;– Treatment | work = NHS Health A–Z | publisher = National Health Service (England) | url = http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/new_Treatment.aspx | accessdate = 15. 6. 2010 | archive-date = 2017-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171003024453/http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/new_Treatment.aspx | url-status = dead }}</ref> == Vzroki == Gangreno povzroči znatno oslabljena prekrvitev tkiva, na primer pri [[periferna arterijska bolezen|periferni arterijski bolezni]]<ref>Adamič, Petra, Gasparini, Mladen (2011). Periferna arterijska bolezen. Medicinski razgledi, letnik 50, številka 3, str. 315-324.</ref> ali [[okužba|okužbi]].<ref name=nhscause/><ref>{{Cite journal|last1=Gardner|first1=AW|last2=Afaq|first2=A |title=Management of lower extremity peripheral arterial disease|url=https://archive.org/details/sim_journal-cardiopulmonary-rehabilitation-prevention-jcrp_november-december-2008_28_6/page/349|journal=Journal of cardiopulmonary rehabilitation and prevention|volume=28 |issue=6 |pages=349–357|date=2008 |pmid=19008688|doi=10.1097/HCR.0b013e31818c3b96 |pmc=2743684}}</ref><ref name="Yang">{{cite journal|last1=Yang|first1=Z.|last2=Hu|first2=J.|last3=Qu|first3=Y.|last4=Sun|first4=F.|last5=Leng|first5=X.|last6=Li|first6=H.|last7=Zhan|first7=S.|title=Interventions for treating gas gangrene (Protocol)|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|date=2013|issue=6|page=Article number: CD010577|doi=10.1002/14651858.CD010577}}</ref> [[Sladkorna bolezen]]<ref>{{Cite journal|last1=Korzon-Burakowska|first1=A|last2=Dziemidok|first2=P |title=Diabetic foot-the need for comprehensive multidisciplinary approach.|journal=Annals of Agricultural and Environmental Medicine |volume=18 |issue=2 |pages=314–317|date=December 2011 |pmid=22216805}}</ref> in [[kajenje]] povečata tveganje za pojav gangrene.<ref name=nhsintro /><ref name=nhscause>{{navedi splet|title=Gangrene&nbsp;– Causes|work=NHS Health A–Z|publisher=National Health Service (England)|url=http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/Causes.aspx|accessdate=15. 6. 2010|archive-date=2017-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171009015335/http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/Causes.aspx|url-status=dead}}</ref> ==Vrste == ===Suha gangrena=== Pri suhi gangreni se tkivo suši in ne razpada zaradi sekundarne okužbe.<ref name=MS/> Gre za obliko [[koagulacijska nekroza|koagulacijske nekroze]], ki se pojavi v tkivu s pomanjkljivo prekrvitvijo, ki ne omogoča preživetja celic. Pogosto je posledica periferne arterijske bolezni, lahko pa se pojavi tudi po akutni [[ishemija|ishemiji]] okončine. Zaradi pomanjkanja kisika ni ustreznih razmer za gnitja tkiva in za uspevanje bakterij. Zato je prizadeti predel suh, skrčen ter temnordeč do črn. Meja z zdravim okolnim tkivom je pogosto zelo jasna in gangrenozno tkivo lahko, če pred tem ni kirurško odstranjeno, samo odpade. Sladkorna bolezen je nevarnostni dejavnik za pojav periferne arterijske bolezni in s tem za nastanek suhe gangrene (pa tudi vlažne gangrene – zlasti pri bolnikih z neurejenim [[krvni sladkor|krvnim sladkorjem]], saj povišane krvne koncentracije glukoze pomenijo ustrezno okolje za razrast bakterij).<ref>{{cite journal|last1=Vayvada|first1=H|last2=Demirdover|first2=C|last3=Menderes|first3=A|last4=Karaca|first4=C|title=Necrotising fasciitis in the central part of the body: diagnosis, management and review of the literature.|journal=International wound journal|date=August 2013|volume=10|issue=4|pages=466–472|pmid=22694053|doi=10.1111/j.1742-481x.2012.01006.x}}</ref> === Vlažna gangrena === Pri vlažni gangreni nastane gnitje s tvorbo [[toksin]]ov in iztekanjem krvavkaste, smrdeče tekočine.<ref name=MS/> Je posledica bakterijske okužbe in ima v primerjavi s suho gangreno slabo [[prognoza|prognozo]]. Pogosto se namreč pojavi [[sepsa]]. Okužbo z gnitjem povzročajo [[anaerob]]ne bakterija, kot sta ''[[Clostridium perfringens]]'' in ''[[Bacillus fusiformis]]''. Zaradi blokade venskega ali redkeje arterijskega obtoka vlažna gangrena običajno hitro napreduje. V prizadetem tkivu zastaja kri, v kateri se itro razmnožujejo bakterije. Toksini, ki jih izločajo bakterije, se absorbirajo v tkivo in povzročijo sepso in naposled smrt. Prizadeto tkivo je oteklo, zmehčano, gnilo in potemnelo. Zaradi visoke smrtnosti pri hitrem napredovanju vlažne gangrene je pogosto potrebna takojšnja, tako imenovana [[giljotinska amputacija]], s katero se omejijo sistemski učinki okužbe.<ref name=CochAmp>{{cite journal|last1=Tisi|first1=PV|last2=Than|first2=MM|title=Type of incision for below knee amputation.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=8 April 2014|volume=4|pages=CD003749|pmid=24715679|doi=10.1002/14651858.CD003749.pub3}}</ref> ===Plinska gangrena=== {{Main|Plinska gangrena}} Plinska gangrena (plinski prisad) je akutno, hudo nekrotizirajoče vnetje, ki ga povzročajo anaerobne bakterije, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in serozni hemoragični eksudat.<ref name=MS/> Povzročitelji so lahko bakterije iz rodu [[klostridij]]ev (najpogosteje ''[[Clostridium perfringens]]'', ki proizvaja [[aflatoksin]]) ali številne druge neklostridijske vrste (na primer anaerobni [[streptokok]]i in bakterije iz rodu ''Bacteroides''<ref name=Chi/>).<ref name="Yang"/><ref name="Sakurai">{{cite journal|last1=Sakurai|first1=J.|last2=Nagahama|first2=M.|last3=Oda|first3=M.|title=''Clostridium perfringens'' alpha-toxin: characterization and mode of action|journal=Journal of Biochemistry|date=November 2004|volume=136|issue=5|pages=569–574|doi=10.1093/jb/mvh161|pmid=15632295}}</ref> Okužba napreduje hitro, saj se plini, ki jih proizvajajo bakterije, širijo in infiltrirajo v okolno tkivo, in zato jo je treba obravnavati kot urgentno stanje. Pogosto hitro napreduje v [[bakteriemija|bakteriemijo]] in [[septični šok]]. Bakterije, ki povzročajo plinsko gangreno, lahko prodrejo v nekrotično tkivo iz okolja preko rane, se namnožijo in izločajo agresivne [[eksotoksin]]e. Ti bakterijski toksini poškodujejo tudi okolno tkivo, pri tem pa nastaja plin. Sestava plina je bila enem od opisanih kliničnih primerov naslednja: vodik (5,9 %), ogljikov dioksid (3,4 %), dušik (74,6 %) in kisik (16,1 %).<ref name=Chi>{{cite journal |vauthors=Chi CH, Chen KW, Huang JJ, Chuang YC, Wu MH |title=Gas composition in ''Clostridium'' septicum gas gangrene |journal=Journal of the Formosan Medical Association |volume=94 |issue=12 |pages=757–759 |date=1995 |pmid=8541740 }}</ref> ===Druge oblike === * [[nekrotizirajoči fasciitis]] – okužba, ki se širi globoko v tkiva vzdolž mišičnih ovojnic * [[noma]] – gangrena obraznih tkiv * [[fournierova gangrena]] – oblika nekrotizirajočega fasciitisa, ki običajno prizadene predel [[spolovilo|spolovil]] in [[dimlje|dimelj]]<ref>{{cite journal |last1= Levenson| first1=RB|last2=Singh|first2=AK|last3=Novelline|first3=RA|title=Fournier gangrene: role of imaging |journal=Radiographics |volume= 28 |issue=2 |pages=519–528 |date=March–April 2008 |pmid=18349455|doi=10.1148/rg.282075048 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 19273 | ICD10 = {{ICD10|R|02||r|00}}, {{ICD10|I|70|2|i|70}}, {{ICD10|E|10|2|e|10}}, {{ICD10|I|73|9|i|70}} | ICD9 = {{ICD9|040.0}}, {{ICD9|785.4}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 007218 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 217943 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|782709}} {{eMedicine2|article|214992}} {{eMedicine2|article|438994}} {{eMedicine2|article|2028899}} {{eMedicine2|article|2051157}} | MeshID = D005734 | SNOMED CT = 372070002 |ICD11={{ICD11|MC85}} }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Gangrena]] r0lxfacegv7kj9ou3619agm1y4bk692 6764884 6764883 2026-10-13T17:59:28Z TadejM 738 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Gangrena]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Gangrena | synonyms = | image = GangreneFoot.JPG | alt = | caption = Suha gangrena prstov na nogi zaradi [[periferna arterijska bolezen|periferne arterijske bolezni]] | field = [[infektologija]], [[kirurgija]], [[podiatrija]] | symptoms = sprememba barve kože v rdečo ali črno, omrtvelost, bolečina, razpad kože, hladnost<ref name=NHS2015Sym>{{cite web | title = Gangrene Symptoms | date = 13 October 2015 | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/symptoms/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | complications = [[sepsa]], [[amputacija]]<ref name="NHS2015Sym" /><ref name=Pt2014>{{cite web | title = Gangrene | date = 12 March 2014 | url = https://patient.info/doctor/gangrene | website = patient.info | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | onset = | duration = | types = [[suha gangrena|suha]], [[vlažna gangrena|vlažna]], [[plinska gangrena|plinska]], [[notranja gangrena (razločitev)|notranja]]<!--intentional link to DAB page-->, [[nekrotizirajoči fasciitis]]<ref name=NHS2015Cau>{{cite web | title = Gangrene Causes | date = 13 October 2015 | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/causes/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref><ref name="NHS2015Over" /> | causes = | risks = [[sladkorna bolezen]], [[periferna arterijska bolezen]], [[kajenje]], [[obsežna poškodba]], [[alkoholizem]], [[kuga]], [[HIV/AIDS]], [[omrzlina]], [[Raynaudov sindrom]]<ref name="NHS2015Cau" /><ref name=NHS2015Over>{{cite web | title = Gangrene | date = 13 October 2015 | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | diagnosis = na podlagi simptomov z medicinskim slikanjem za razpoznavo osnovnega vzroka | differential = | prevention = | treatment = glede na osnovni vzrok<ref name=NHS2015Tx>{{cite web | title = Gangrene Treatment | url = https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/treatment/ | website = NHS | access-date = 12 December 2017 }}</ref> | medication = | prognosis = različna | frequency = neznana<ref name="Pt2014" /> | deaths = }} '''Gangréna''' ([[latinščina|lat.]] gangraena iz [[stara grščina|gr.]] gángraina – ''prisad, vnetje''<ref>http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220147/gangrna?View=1&Query=gangrena {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160815182351/http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220147/gangrna?View=1&Query=gangrena |date=2016-08-15 }}, vpogled: 8. 7. 2016.</ref>) je odmrtje [[tkivo|tkiva]] po poškodbi ali prekinjeni, zavrti [[prekrvitev|prekrvitvi]] in [[okužba|okužbi]].<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516370/gangrena?query=gangrena&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 7. 2016.</ref> Najpogosteje prizadene [[spodnja okončina|spodnje okončine]]. Gangrena ni [[nalezljiva bolezen]] in se zato ne more prenesti iz enega bolnika na drugega. Obstaja več vrst gangrene, ki se kažejo z različnimi simptomi, npr. [[suha gangrena]], [[vlažna gangrena]], [[plinska gangrena]] in [[nekrotizirajoči fasciitis]].<ref name=Porth>{{navedi knjigo | last=Porth | first = Carol | title = Essentials of pathophysiology | publisher = Lippincott Williams & Wilkins | year = 2007 | page = 41 | url = https://books.google.com/?id=57RQC-3OPtUC&pg=PT59&dq=necrosis+gangrene&q=necrosis%20gangrene | accessdate = 15. 6. 2010 | isbn = 978-0-7817-7087-3}}</ref><ref name=nhsintro>{{navedi splet | title = Gangrene&nbsp;– Introduction | work = NHS Health A–Z | publisher = [[National Health Service (England)|NHS]] | url = http://www.nhs.uk/conditions/gangrene/Pages/Introduction.aspx | accessdate = 2010-06-15 | archive-date = 2017-10-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171025202729/https://www.nhs.uk/conditions/gangrene/pages/introduction.aspx | url-status = dead }}</ref> Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko zajema [[resekcija|resekcijo]] (kirurško odstranitev prizadetega tkiva), [[debridement]], v skrajnem primeru pa tudi [[amputacija|amputacijo]], zdravljenje z [[antibiotiki]], [[revaskularizacija|revaskularizacijo]] (ponovna vzpostavitev prekrvitve z vstavitvijo žilnih obvodov) in [[hiperbarična oksigenacija|hiperbarično oksigencijo]].<ref name=nhstreat>{{navedi splet | title = Gangrene&nbsp;– Treatment | work = NHS Health A–Z | publisher = National Health Service (England) | url = http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/new_Treatment.aspx | accessdate = 15. 6. 2010 | archive-date = 2017-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171003024453/http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/new_Treatment.aspx | url-status = dead }}</ref> == Vzroki == Gangreno povzroči znatno oslabljena prekrvitev tkiva, na primer pri [[periferna arterijska bolezen|periferni arterijski bolezni]]<ref>Adamič, Petra, Gasparini, Mladen (2011). Periferna arterijska bolezen. Medicinski razgledi, letnik 50, številka 3, str. 315-324.</ref> ali [[okužba|okužbi]].<ref name=nhscause/><ref>{{Cite journal|last1=Gardner|first1=AW|last2=Afaq|first2=A |title=Management of lower extremity peripheral arterial disease|url=https://archive.org/details/sim_journal-cardiopulmonary-rehabilitation-prevention-jcrp_november-december-2008_28_6/page/349|journal=Journal of cardiopulmonary rehabilitation and prevention|volume=28 |issue=6 |pages=349–357|date=2008 |pmid=19008688|doi=10.1097/HCR.0b013e31818c3b96 |pmc=2743684}}</ref><ref name="Yang">{{cite journal|last1=Yang|first1=Z.|last2=Hu|first2=J.|last3=Qu|first3=Y.|last4=Sun|first4=F.|last5=Leng|first5=X.|last6=Li|first6=H.|last7=Zhan|first7=S.|title=Interventions for treating gas gangrene (Protocol)|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|date=2013|issue=6|page=Article number: CD010577|doi=10.1002/14651858.CD010577}}</ref> [[Sladkorna bolezen]]<ref>{{Cite journal|last1=Korzon-Burakowska|first1=A|last2=Dziemidok|first2=P |title=Diabetic foot-the need for comprehensive multidisciplinary approach.|journal=Annals of Agricultural and Environmental Medicine |volume=18 |issue=2 |pages=314–317|date=December 2011 |pmid=22216805}}</ref> in [[kajenje]] povečata tveganje za pojav gangrene.<ref name=nhsintro /><ref name=nhscause>{{navedi splet|title=Gangrene&nbsp;– Causes|work=NHS Health A–Z|publisher=National Health Service (England)|url=http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/Causes.aspx|accessdate=15. 6. 2010|archive-date=2017-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171009015335/http://www.nhs.uk/Conditions/Gangrene/Pages/Causes.aspx|url-status=dead}}</ref> ==Vrste == ===Suha gangrena=== Pri suhi gangreni se tkivo suši in ne razpada zaradi sekundarne okužbe.<ref name=MS/> Gre za obliko [[koagulacijska nekroza|koagulacijske nekroze]], ki se pojavi v tkivu s pomanjkljivo prekrvitvijo, ki ne omogoča preživetja celic. Pogosto je posledica periferne arterijske bolezni, lahko pa se pojavi tudi po akutni [[ishemija|ishemiji]] okončine. Zaradi pomanjkanja kisika ni ustreznih razmer za gnitja tkiva in za uspevanje bakterij. Zato je prizadeti predel suh, skrčen ter temnordeč do črn. Meja z zdravim okolnim tkivom je pogosto zelo jasna in gangrenozno tkivo lahko, če pred tem ni kirurško odstranjeno, samo odpade. Sladkorna bolezen je nevarnostni dejavnik za pojav periferne arterijske bolezni in s tem za nastanek suhe gangrene (pa tudi vlažne gangrene – zlasti pri bolnikih z neurejenim [[krvni sladkor|krvnim sladkorjem]], saj povišane krvne koncentracije glukoze pomenijo ustrezno okolje za razrast bakterij).<ref>{{cite journal|last1=Vayvada|first1=H|last2=Demirdover|first2=C|last3=Menderes|first3=A|last4=Karaca|first4=C|title=Necrotising fasciitis in the central part of the body: diagnosis, management and review of the literature.|journal=International wound journal|date=August 2013|volume=10|issue=4|pages=466–472|pmid=22694053|doi=10.1111/j.1742-481x.2012.01006.x}}</ref> === Vlažna gangrena === Pri vlažni gangreni nastane gnitje s tvorbo [[toksin]]ov in iztekanjem krvavkaste, smrdeče tekočine.<ref name=MS/> Je posledica bakterijske okužbe in ima v primerjavi s suho gangreno slabo [[prognoza|prognozo]]. Pogosto se namreč pojavi [[sepsa]]. Okužbo z gnitjem povzročajo [[anaerob]]ne bakterija, kot sta ''[[Clostridium perfringens]]'' in ''[[Bacillus fusiformis]]''. Zaradi blokade venskega ali redkeje arterijskega obtoka vlažna gangrena običajno hitro napreduje. V prizadetem tkivu zastaja kri, v kateri se itro razmnožujejo bakterije. Toksini, ki jih izločajo bakterije, se absorbirajo v tkivo in povzročijo sepso in naposled smrt. Prizadeto tkivo je oteklo, zmehčano, gnilo in potemnelo. Zaradi visoke smrtnosti pri hitrem napredovanju vlažne gangrene je pogosto potrebna takojšnja, tako imenovana [[giljotinska amputacija]], s katero se omejijo sistemski učinki okužbe.<ref name=CochAmp>{{cite journal|last1=Tisi|first1=PV|last2=Than|first2=MM|title=Type of incision for below knee amputation.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=8 April 2014|volume=4|pages=CD003749|pmid=24715679|doi=10.1002/14651858.CD003749.pub3}}</ref> ===Plinska gangrena=== {{Main|Plinska gangrena}} Plinska gangrena (plinski prisad) je akutno, hudo nekrotizirajoče vnetje, ki ga povzročajo anaerobne bakterije, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in serozni hemoragični eksudat.<ref name=MS/> Povzročitelji so lahko bakterije iz rodu [[klostridij]]ev (najpogosteje ''[[Clostridium perfringens]]'', ki proizvaja [[aflatoksin]]) ali številne druge neklostridijske vrste (na primer anaerobni [[streptokok]]i in bakterije iz rodu ''Bacteroides''<ref name=Chi/>).<ref name="Yang"/><ref name="Sakurai">{{cite journal|last1=Sakurai|first1=J.|last2=Nagahama|first2=M.|last3=Oda|first3=M.|title=''Clostridium perfringens'' alpha-toxin: characterization and mode of action|journal=Journal of Biochemistry|date=November 2004|volume=136|issue=5|pages=569–574|doi=10.1093/jb/mvh161|pmid=15632295}}</ref> Okužba napreduje hitro, saj se plini, ki jih proizvajajo bakterije, širijo in infiltrirajo v okolno tkivo, in zato jo je treba obravnavati kot urgentno stanje. Pogosto hitro napreduje v [[bakteriemija|bakteriemijo]] in [[septični šok]]. Bakterije, ki povzročajo plinsko gangreno, lahko prodrejo v nekrotično tkivo iz okolja preko rane, se namnožijo in izločajo agresivne [[eksotoksin]]e. Ti bakterijski toksini poškodujejo tudi okolno tkivo, pri tem pa nastaja plin. Sestava plina je bila enem od opisanih kliničnih primerov naslednja: vodik (5,9 %), ogljikov dioksid (3,4 %), dušik (74,6 %) in kisik (16,1 %).<ref name=Chi>{{cite journal |vauthors=Chi CH, Chen KW, Huang JJ, Chuang YC, Wu MH |title=Gas composition in ''Clostridium'' septicum gas gangrene |journal=Journal of the Formosan Medical Association |volume=94 |issue=12 |pages=757–759 |date=1995 |pmid=8541740 }}</ref> ===Druge oblike === * [[nekrotizirajoči fasciitis]] – okužba, ki se širi globoko v tkiva vzdolž mišičnih ovojnic * [[noma]] – gangrena obraznih tkiv * [[fournierova gangrena]] – oblika nekrotizirajočega fasciitisa, ki običajno prizadene predel [[spolovilo|spolovil]] in [[dimlje|dimelj]]<ref>{{cite journal |last1= Levenson| first1=RB|last2=Singh|first2=AK|last3=Novelline|first3=RA|title=Fournier gangrene: role of imaging |journal=Radiographics |volume= 28 |issue=2 |pages=519–528 |date=March–April 2008 |pmid=18349455|doi=10.1148/rg.282075048 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 19273 | ICD10 = {{ICD10|R|02||r|00}}, {{ICD10|I|70|2|i|70}}, {{ICD10|E|10|2|e|10}}, {{ICD10|I|73|9|i|70}} | ICD9 = {{ICD9|040.0}}, {{ICD9|785.4}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 007218 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 217943 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|782709}} {{eMedicine2|article|214992}} {{eMedicine2|article|438994}} {{eMedicine2|article|2028899}} {{eMedicine2|article|2051157}} | MeshID = D005734 | SNOMED CT = 372070002 |ICD11={{ICD11|MC85}} }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Gangrena| ]] 0vrckjuflq4vfsa4edr91q7k7o530ht 0 421466 6764855 6663194 2026-10-13T17:14:09Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Srčni zastoj | image = US Navy 040421-N-8090G-001 Hospital Corpsman 3rd Class Flowers administers chest compressions to a simulated cardiac arrest victim.jpg | caption = [[srčno-pljučno oživljanje|KPO]] med simulacijo srčnega zastoja | synonyms = nenadna srčna smrt, kardiopulmonalni zastoj, cirkulatorni zastoj, nenadni zastoj srca<ref name="Field-2009">{{cite book| vauthors = Field JM |title=The Textbook of Emergency Cardiovascular Care and CPR|date=2009|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=978-0-7817-8899-1|page=11|url=https://books.google.com/books?id=JaOoXdSlT9sC&pg=PA11|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170905133735/https://books.google.com/books?id=JaOoXdSlT9sC&pg=PA11|archive-date=2017-09-05}}</ref> | field = [[kardiologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[spremenjena raven zavesti|zožena zavest]] ali [[nezavest|popolna izguba zavesti]], [[respiratorni zastoj|nenormalno dihanje ali odsotnost dihanja]], netipen pulz<ref name="Field-2009"/><ref name="NIH2022Symptoms">{{cite web |title=Cardiac Arrest - Symptoms {{!}} NHLBI, NIH |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/cardiac-arrest/symptoms |website=www.nhlbi.nih.gov |access-date=20 September 2023 |language=en |date=27 May 2022}}</ref> | complications = če se povrne normalna srčna aktivnost: [[koma]], [[persistentno vegetativno stanje]], [[sindrom po srčnem zastoju]]; če se ne povrne, [[smrt]] | onset = tveganje se povečuje z leti, redko pred 30. letom<ref name="NIH2022Causes">{{cite web |title=Cardiac Arrest - Causes and Risk Factors {{!}} NHLBI, NIH |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/cardiac-arrest/causes |website=www.nhlbi.nih.gov |access-date=30 September 2023 |language=en |date=19 May 2022}}</ref> | duration = | causes = [[koronarna arterijska bolezen]], [[aritmija]], [[prirojena srčna napaka]], [[krvavitev|obsežna izguba krvi]], [[hipoksija|pomanjkanje kisika]], [[električna poškodba]], [[hipokaliemija|zelo nizka]] ali [[hiperkaliemija|zelo visoka raven kalija]], [[srčno popuščanje]], [[miokardni infarkt]], [[hipotermija]], [[pljučna embolija]], [[acidoza]], [[tenzijski pnevmotoraks]], [[tamponada srca|tekočina okoli srca]] | risks = | diagnosis = netipen pulz,<ref name="Field-2009"/> [[elektrokardiografija|EKG]]<ref name="NIH2022Diagnosis">{{cite web |title=Cardiac Arrest - Diagnosis {{!}} NHLBI, NIH |date=19 May 2022 |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/cardiac-arrest/diagnosis|publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, US National Institutes of Health|access-date=3 October 2022}}</ref> | differential = | prevention = nekajenje, telesna dejavnost, ohranjanje zdrave telesne mase, zdravo prehranjevanje<ref name="NHLBI-2016">{{cite web|title=How Can Death Due to Sudden Cardiac Arrest Be Prevented?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/scda/prevention|website=NHLBI|access-date=16 August 2016|date=June 22, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200432/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/scda/prevention|archive-date=27 August 2016}}</ref> | treatment = [[srčno-pljučno oživljanje]] (KPO), [[defibrilacija]]<ref name="NIH2022Treatment">{{cite web |title=Cardiac Arrest - Treatment |date=19 May 2022 |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/cardiac-arrest/treatment|publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, US National Institutes of Health |access-date=24 July 2022}}</ref> | medication = [[adrenalin (zdravilo)|adrenalin]], [[amjodaron]], [[lidokain]] | prognosis = skupna stopnja preživetja ≈10&nbsp;% (zunaj bolnišnice), 25&nbsp;% (v bolnišnici);<ref name="Adams-2012">{{cite book| vauthors = Adams JG |url= https://books.google.com/books?id=rpoH-KYE93IC&pg=PA1771 |title=Emergency Medicine: Clinical Essentials (Expert Consult – Online) |date=2012 |publisher= Elsevier Health Sciences |isbn=978-1-4557-3394-1 |page=1771 |language=en|archive-url= https://web.archive.org/web/20170905133735/https://books.google.com/books?id=rpoH-KYE93IC&pg=PA1771|archive-date=2017-09-05|url-status=live }}</ref><ref name="Andersen-2019">{{cite journal | vauthors = Andersen LW, Holmberg MJ, Berg KM, Donnino MW, Granfeldt A | title = In-Hospital Cardiac Arrest: A Review | journal = JAMA | volume = 321 | issue = 12 | pages = 1200–1210 | date = March 2019 | pmid = 30912843 | pmc = 6482460 | doi = 10.1001/jama.2019.1696 }}</ref> močno odvisna od tipa in vzroka | frequency = 13 na 10.000 na leto (zunaj bolnišnice v ZDA)<ref name="Kronick-2015">{{cite journal | vauthors = Kronick SL, Kurz MC, Lin S, Edelson DP, Berg RA, Billi JE, Cabanas JG, Cone DC, Diercks DB, Foster JJ, Meeks RA, Travers AH, Welsford M | display-authors = 6 | title = Part 4: Systems of Care and Continuous Quality Improvement: 2015 American Heart Association Guidelines Update for Cardiopulmonary Resuscitation and Emergency Cardiovascular Care | journal = Circulation | volume = 132 | issue = 18 Suppl 2 | pages = S397–S413 | date = November 2015 | pmid = 26472992 | doi = 10.1161/cir.0000000000000258 | s2cid = 10073267 | doi-access = free }}</ref> | deaths = > 425.000 na leto (ZDA)<ref>{{cite journal | vauthors = Meaney PA, Bobrow BJ, Mancini ME, Christenson J, de Caen AR, Bhanji F, Abella BS, Kleinman ME, Edelson DP, Berg RA, Aufderheide TP, Menon V, Leary M | display-authors = 6 | title = Cardiopulmonary resuscitation quality: [corrected] improving cardiac resuscitation outcomes both inside and outside the hospital: a consensus statement from the American Heart Association | journal = Circulation | volume = 128 | issue = 4 | pages = 417–435 | date = July 2013 | pmid = 23801105 | doi = 10.1161/CIR.0b013e31829d8654 | doi-access = free }}</ref> }} '''Srčni zastoj''' pomeni prenehanje mehaničnega in elektrofiziološkega delovanja [[srce|srca]]. Če odpove le mehanično delovanje srca, govorimo o '''cirkulacijskem zastoju'''.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544818/zastoj?query=zastoj&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 7. 2016.</ref> Srčni zastoj ni isto kot [[srčna kap]] (miokardni infarkt), lahko pa ga slednja povzroči. Pri srčni kapi je motena [[prekrvljenost]] [[srčna mišica|srčne mišice]] in zato del srčnomišičnega tkiva ali celotna srčna mišica odmre.<ref>{{cite journal | last=Mallinson | first=T | title=Myocardial infarction | journal=Focus on First Aid | volume= | issue=15 | pages=15 | year=2010 | pmid= | url=http://www.focusonfirstaid.co.uk/Magazine/issue15/index.aspx | accessdate=8. 6. 2010 | doi= | archive-date=2010-05-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100521050422/http://www.focusonfirstaid.co.uk/Magazine/issue15/index.aspx | url-status=dead }}</ref> Pri srčnem popuščanju pa je cirkulacija krvi po telesu nezadostna; [[minutni volumen srca]] ne zadošča za telesno aktivnost,<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5520554/insuficienca?dictionaries=95&query=insuficienca&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 7. 2016.</ref> je pa še vedno dovoljšen za vzdrževanje življenja. Pri srčnem zastoju je prekinjena cirkulacija krvi in tako telesna tkiva več ne prejemajo [[kisik]]a in [[glukoza|glukoze]]. Pomanjkanje kisika in glukoze v možganovini povzroči nezavest, ki pa lahko vodi dalje v [[dihalni zastoj]]. Možganske poškodbe so zelo verjetne, če bolnik ne prejme ustreznega zdravljenja v prvih petih minutah po pojavu srčnega zastoja.<ref>{{cite journal |author=Safar P |title=Cerebral resuscitation after cardiac arrest: a review |journal=Circulation |volume=74 |issue=6 Pt 2 |pages=IV138–53 |date=December 1986 |pmid=3536160 |doi= |url=}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Holzer M, Behringer W |title=Therapeutic hypothermia after cardiac arrest |journal=Current Opinion in Anesthesiology |volume=18 |issue=2 |pages=163–8 |date=April 2005 |pmid=16534333 |doi=10.1097/01.aco.0000162835.33474.a9 |url=}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Safar P, Xiao F, Radovsky A, etal |title=Improved cerebral resuscitation from cardiac arrest in dogs with mild hypothermia plus blood flow promotion |journal=Stroke |volume=27 |issue=1 |pages=105–113 |date=1996 |pmid=8553385 |doi= 10.1161/01.STR.27.1.105|url=https://archive.org/details/sim_stroke_1996-01_27_1/page/105}}</ref> Takojšnje zdravljenje je bistveno za preživetje in nevrološko okrevanje.<ref name="IrwinRippe">{{navedi knjigo |author1=Rippe, James M. |author2=Irwin, Richard S. |title=Irwin and Rippe's intensive care medicine |url=https://archive.org/details/irwinrippesinten05edunse |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |location=Hagerstwon, MD |year=2003 |pages= |isbn=0-7817-3548-3 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> Gre za urgentno stanje, ki pa je lahko ob zgodnjem zdravljenju tudi reverzibilno. Nenaden srčni zastoj lahko povzroči smrt v nekaj minutah, tako imenovano [[nenadna srčna smrt|nenadno srčno smrt]].<ref name="Harrison">{{navedi knjigo |author1=Jameson, J.N. St C. |first2=Dennis L. |last2=Kasper |last3=Harrison |first3=Tinsley R. |last4=Braunwald |first4=Eugene |last5=Fauci |first5=Anthony S. |authorlink5=Anthony Fauci |last6=Hauser |first6=Stephen L. |last7=Longo |first7=Dan L. |title=Harrison's principles of internal medicine |url=https://archive.org/details/harrisonsprincip0000denn_s2x3 |publisher=McGraw-Hill Medical Publishing Division |location=New York |year=2005 |pages= |isbn=0-07-140235-7 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> Srčni zastoj je sicer terminalni dogodek vsake bolezni oziroma dogodka, ki povzroči smrt, v primeru nenadne srčne smrti pa se pojavi nepričakovano in hitro po pojavu začetnih akutnih simptomov pri bolnikih s poznano ali nepoznano predhodno srčno boleznijo.<ref name=Beers> Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 530-544.</ref><ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539018/smrt?dictionaries=95&query=smrt&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 7. 2016.</ref> ==Razvrstitev== Glede na [[srčni ritem]], zaznan z [[elektrokardiogram]]om, lahko srčne zastoje delimo na »šokovne« (angl. ''shockable'') in »nešokovne« (angl. ''non–shockable''). Razdelitev temelji na dejstvu, ali se prisotna motnja ritma odziva na zdravljenje z [[defibrilacija|defibrilacijo]] ali ne.<ref name="RCUK2005">{{navedi splet |url=http://www.resus.org.uk/pages/guide.htm |title=Resuscitation Council (UK) Guidelines 2005 |work= |accessdate=}}</ref> Šokovna srčna ritma, ki povzročata srčni zastoj, sta [[ventrikularna fibrilacija]] (prekatno migetanje) in brezpulzna [[prekatna tahikardija]], nešokovna ritma pa [[asistolija]] in [[elektromehanična disociacija]] (električna aktivnost brez utripa).<ref>{{navedi knjigo|title=ABC of resuscitation | editor-first1=Jasmeet |editor-last1=Soar |editor-first2=Gavin D. |editor-last2=Perkins |editor-first3=Jerry |editor-last3=Nolan |year=2012|publisher=Wiley-Blackwell|location=Chichester, West Sussex|isbn=9781118474853|page=43|url=https://books.google.com/books?id=vNgrOsHjIKEC&pg=PA43|edition=6.}}</ref> == Znaki in simptomi == Pri kritično ali terminalno bolnih se pred natopom srčnega zastoja pogosto pojavi obdobje kliničnega poslabšanja, s hitrim in plitkim dihanjem, arterijsko [[hipotenzija|hipotenzijo]] (znižanim krvnim tlakom) ter upadanje duševne prisebnosti. Pri nenadnem srčnem zastoju se neposredno pred srčnim zastojem pojavi [[kolaps]] brez predhodnih opozorilnih znakov, včasih ga spremlja kratkotrajen krč, ki traja manj kot pet sekund.<ref name=Beers/> Najočitnejši [[bolezenski znak|znak]], ki nastopi ob srčnem zastoju, je odsotnost srčnega utripa, saj se srce več ne krči, srčni utrip pa je posledica srčnih kontrakcij. Z določenimi takojšnjimi ukrepi se lahko srčni zastoj prekine oziroma se povzroči ponovno delovanje srca, brez intervencije pa skorajda vselej sledi [[smrt]].<ref name="Harrison"/> Zaradi nezadostne prekrvljenosti možganov pride hitro po srčnem zastoju do nezavesti in dihalnega zastoja. Poglavitno diagnostično merilo za opredelitev srčnega zastoja (v nasprotju z dihalnim zastojem, ki se sicer kaže s podobnimi znaki) je prekinitev srčnega obtoka, ki jo lahko dokažejo na različne načine. 10 do 20 % bolnikov po preživelem srčnem zastoju poroča o [[obsmrtna izkušnja|obsmrtni izkušnji]].<ref>{{cite journal|last=Parnia|first=S|author2=Spearpoint, K|author3=Fenwick, PB|title=Near death experiences, cognitive function and psychological outcomes of surviving cardiac arrest.|journal=Resuscitation|date=August 2007|volume=74|issue=2|pages=215–21|pmid=17416449|doi=10.1016/j.resuscitation.2007.01.020}}</ref> == Vzroki == Pri odraslih je vodilni vzrok nenadne srčne smrti zaradi srčnega zastoja obstoječa bolezen srca, zlasti [[koronarna arterijska bolezen]]. Pri otrocih so srčni zastoji redki, poglavitni vzroki pa so [[poškodba|poškodbe]], [[zastrupitev|zastrupitve]] in različne bolezni dihal.<ref name=Beers/> ===Bolezni srca=== Okoli 60–70 % primerov nenadne srčne smrti povzroči koronarna arterijska bolezen, imenovana tudi ishemična bolezen srca.<ref name=Circ01>{{cite journal |vauthors=Zheng ZJ, Croft JB, Giles WH, Mensah GA |title=Sudden cardiac death in the United States, 1989 to 1998 |journal=Circulation |volume=104 |issue=18 |pages=2158–2163 |date=2001 |pmid=11684624 |doi= 10.1161/hc4301.098254|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2001-10-30_104_18/page/2158}}</ref><ref>{{cite journal |title=State-specific mortality from sudden cardiac death--United States, 1999 |journal=MMWR Morb. Mortal. Wkly. Rep. |volume=51 |issue=6 |pages=123–6 |date=February 2002 |pmid=11898927 |doi= |url= |author1= Centers for Disease Control and Prevention (CDC)}}</ref> Med manj pogoste vzroke nenadne srčne smrti sodijo anomalije koronarnega žilja (npr. hipoplazija večnih žil), bolezni srčne mišice ([[kardiomiopatija|kardiomiopatije]]) in [[srčno popuščanje]] različne etiologije, bolezni [[srčna zaklopka|srčnih zaklopk]], vnetne bolezni srca ([[miokarditis]]i), [[tumor]]ji srca (npr. [[miksom]]i), prirojene srčne napake (predvsem tiste z [[desno-levi spoj|desno-levim spojem]] in [[pljučna hipertenzija|pljučno hipertenzijo]]), primarne elektrofiziološke motnje srca ter električna nestabilnost srca s polimorfnimi prekatnimi aritmijami. Tudi hud psihični stres lahko zaradi nenadnega dviga [[kateholamin]]ov in proženja maligne aritmije vodi v nenadno srčno smrt.<ref>Prijon T., Ermenc B. Nenadna smrt – klinično-patološka opredelitev. Urgentna medicina- izbrana poglavja 2013: 196-198.</ref> ===Drugi vzroki === Okoli 35 % primerov nenadne srčne smrti ne povzročijo bolezni srca. Med vzroki, ki niso povezani s srčnimi boleznimi, so najpogostejši poškodbe, [[krvavitev|krvavitve]] (npr. krvavitev v [[prebavila]], [[ruptura aorte]], [[intrakranialna krvavitev]]), preodmerjanje z nedovoljenimi drogami, [[utopitev]] in [[pljučna embolija]].<ref>{{cite journal |vauthors=Kuisma M, Alaspää A |title=Out-of-hospital cardiac arrests of non-cardiac origin. Epidemiology and outcome |journal=Eur. Heart J. |volume=18 |issue=7 |pages=1122–8 |date=July 1997 |pmid=9243146 |doi= 10.1093/oxfordjournals.eurheartj.a015407|url=}}</ref> Srčni zastoj je lahko tudi posledica zastrupitve, na primer zaradi strupa določenih vrst meduz. ===Dejavniki tveganja=== Dejavniki tveganja za pojav srčnega zastoja so podobni kot pri [[koronarna bolezen srca|koronarni bolezni srca]] in vključujejo [[kajenje]], premajhno telesno dejavnost, [[debelost]], [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]] in pojavljanje v družini.<ref>{{cite journal |vauthors=Friedlander Y, Siscovick DS, Weinmann S, etal |title=Family history as a risk factor for primary cardiac arrest |journal=Circulation |volume=97 |issue=2 |pages=155–160 |date=1998 |pmid=9445167 |doi= 10.1161/01.cir.97.2.155|url=https://archive.org/details/sim_circulation_1998-01-20_97_2/page/154}}</ref> ===Mnemotehnična pomoč pri pomnjenju vzrokov=== »H-ji in T-ji« so [[mnemotehnika|mnemotehnično]] pomagalo za pomnjenje različnih vzrokov srčnega zastoja, ki ga lahko zdravimo oziroma je reverzibilen.<ref name="RCUK2005"/><ref name=AHA05> {{cite journal |title=2005 American Heart Association Guidelines for Cardiopulmonary Resuscitation and Emergency Cardiovascular Care |journal=Circulation |volume=112 |issue=24 Suppl |pages=IV1–203 |date=2005 |pmid=16314375 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.105.166550 |url= |author1= ECC Committee, Subcommittees and Task Forces of the American Heart Association}}</ref> ;H-ji * [[hipovolemija|'''H'''ipovolemija]] – zmanjšana prostornina krvi * [[hipoksija|'''H'''ipoksija]] – pomanjkljiva preskrba tkiva s kisikom * [[vodik|'''H''']]-ioni ([[acidoza]]) – nenormalno znižanje [[vrednost pH|vrednosti pH]] v organizmu * [[hiperkaliemija|'''H'''iperkaliemija]] ali [[hipokaliemija|'''H'''ipokaliemija]] – povišana ali znižana koncentracija [[kalij]]evih ionov v krvi * [[hipotermija|'''H'''ipotermija]] – znižana [[telesna temperatura]] * [[hipoglikemija|'''H'''ipoglikemija]] ali [[hiperglikemija|'''H'''iperglikemija]] – znižana ali povišana koncentracija [[krvni sladkor|krvnega sladkorja]] ;T-ji * [[tableta|'''T'''ablete]] (zdravila) ali [[toksin|'''T'''oksini]] * [[tamponada srca|'''T'''amponada srca]] – nabiranje tekočine okoli srca * [[tenzijski pnevmotoraks|'''T'''enzijski pnevmotoraks]] – sesedenje pljuč zaradi odprtine v [[plevra|plevri]] * [[tromboza|'''T'''romboza]] [[venčna žila|venčnih žil]], ki povzroči [[srčna kap|srčno kap]] * [[trombembolija|'''T'''rombembolija]] ([[pljučna embolija]]) – zamašitev [[pljučna arterija|pljučne arterije]] s strdkom * [[poškodba|'''T'''ravmatski]] srčni zastoj – srčni zastoj zaradi poškodbe ==Diagnoza== Srčni zastoj pomeni [[klinična smrt|klinično smrt]]. Klinično se običajno diagnosticira z odsotnostjo srčnega utripa. V številnih primerih je odsotnost utripa v [[vratna arterija|vratni (karotidni) arteriji zlati standard za diagnosticiranje srčnega zastoja, vendar pa lahko odsotnost srčnega utripa (zlasti perifernega) povzročijo tudi druga stanja, na primer [[cirkulatorni šok]]. Študije so pokazale, da reševalci na kraju urgentnega dogodka pogosto napačno tipajo srčni utrip v vratni arteriji, kar velja tako za zdravstvene delavce<ref>{{cite journal |vauthors=Ochoa FJ, Ramalle-Gómara E, Carpintero JM, García A, Saralegui I |title=Competence of health professionals to check the carotid pulse |journal=Resuscitation |volume=37 |issue=3 |pages=173–175 |date=1998 |pmid=9715777 |doi= 10.1016/S0300-9572(98)00055-0|url=https://archive.org/details/sim_resuscitation_1998-06_37_3/page/173}}</ref> kot za laike.<ref>{{cite journal |vauthors=Bahr J, Klingler H, Panzer W, Rode H, Kettler D |title=Skills of lay people in checking the carotid pulse |journal=Resuscitation |volume=35 |issue=1 |pages=23–26 |date=1997 |pmid=9259056 |doi= 10.1016/S0300-9572(96)01092-1|url=https://archive.org/details/sim_resuscitation_1997-08_35_1/page/23}}</ref> Zaradi pogostih napak pri določanju utripa v vratni arteriji so številni strokovni organi, kot na primer Evropski svet za reanimacijo (ERC – ''European Resuscitation Council''), izpostavili ta problem<ref name="AHA05"/> ter priporočili, da naj metodo uporabljajo le usposobljeni zdravstveni strokovnjaki, poleg tega pa je treba upoštevati tudi druge pokazatelje, kot je na primer [[agonalno dihanje]].<ref name="RCUK2005"/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 2095 | ICD11 = {{ICD11|MC82}} | ICD10 = {{ICD10|I46}} | ICD9 = {{ICD9|427.5}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D006323 | SNOMED CT = 410429000 }} {{bolezni srca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni srca]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] [[Kategorija:Urgentna stanja]] 8mmfguv8alahsfizmwntx15sfzxl8y1 0 424066 6764815 6183590 2026-10-13T15:55:40Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764815 wikitext text/x-wiki [[Image:Kensington.Palace.by.Kip.1724.jpg|thumb|right|Palača Kensington, gravura Jan Kip za ''Britannia Illustrata'', 1707/8]] [[Image:Waddesdon.Parterre.jpg|thumb|right|Leva stran simetričnega parterja v [[dvorec Waddesdon|dvorcu Waddesdon]], Anglija]] '''Parter''' je formalni vrt zgrajen na ravni površini, ki ga sestavljajo blazinaste zasaditve, običajno v simetričnih vzorcih, ločenih in povezanih s peščenimi potmi. Blazine so lahko obrobljene s kamnom ali tesno pristriženo [[Živa meja|živo mejo]] in ne smejo vsebovati cvetja. Francoski parter izvira iz vrtov francoske [[renesansa|renesanse]] 15. stoletja in imajo pogosto obliko ''vozlastega vrta''. Kasneje, v baroku 17. stoletja, je postal bolj dodelan in bolj stiliziran. Francoski parter je dosegel višek razvoja v [[Versailles]]u. Ta je navdihnil mnoge druge podobne parterje po vsej Evropi == Zgodovina == Parter je v Franciji razvil [[Claude Mollet]], (ca. 1564 - tik pred 1649), ''premier jardinier du Roy''- prvi vrtnar treh francoskih kraljev, [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] in mladega [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], član dinastije Mollet, francoskih oblikovalcev vrtov v sedemnajstem stoletju) in je trajal globoko v 18. stoletje. Njegov navdih pri razvoju so bili potiskani ''compartimens'' 16. stoletja - preprost preplet oblikovanih zelišč, včasih odprt in zapolnjen s peskom ali zaprt in napolnjen s cvetjem - slikarja Etienne du Péraca, ki se je vrnil iz Italije z gradu Anet, kjer sta on in Mollet delala. Okoli 1595 je Mollet predstavil predel na novo oblikovanega parterja v kraljevih vrtovih v [[Saint-Germain-en-Laye]] in [[Fontainebleau]]. Polno razvita spiralasta vezenina, kot ''parterres en broderie'', se je pojavila prvič v [[Alexandre Francini]]ja vgraviranem pogledu revidiranih načrtov zasaditve v Fontainebleau in Saint-Germain-en-Laye leta 1614. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.doaks.org/Evelyn/evel009.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2016-08-31 |archive-date=2005-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050508002304/http://www.doaks.org/Evelyn/evel009.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Image:BirrCastle Parterre.jpg|thumb|right|200px|Moderen parter v gradu Birr, Irska]] Pristrižen [[Navadni pušpan|pušpan]] je doživel odpor pri vrtnih pokroviteljih zaradi svojega "neprimernega vonja" kot ga je opisal zeliščar Gervase Markham. Leta 1638 je Jacques Boyceau opisal paleto oblik v iz pušpana, ki jih mora vrtnar biti sposoben zagotoviti: <blockquote> Parterji so nizki okrašeni vrtovi, ki so zelo elegantni še posebej, če jih gledamo iz dvignjenega položaja: so izdelani iz mej različnih grmov in grmovnic različnih barv, oblikovanih na različne načine, kot so predelki, listje, vezenine (''passements''), ''moresques'', [[arabeska|arabeske]], [[groteska|groteske]], [[giljoše]], [[rozeta (dizajn) |rozete]], sonce z žarki (''gloires''), grbe, monograme in embleme. -Traité Du iardinage selon les upravičiti de la nature et de l'art, pp 81-82 (quoted by Laird) </blockquote> V 1630-ih je zapleten ''parterres de broderie'' prikazan v Wilton House tako veličasten, da je gravura edina sled, ki je ostala. ''Parterres de pelouse'' ali ''parterres de gazon'' se nanašata na vezenino parterja z nizkimi gojenimi zelišči, kot so kamilica, kot tudi nizko pokošena trava. Aleje in poti so tisto, kar je ločilo kvadrate na parterju. Parter je zašel v nemilost v 18. stoletju in bil nadomeščen z naravnim [[angleški park|angleškim krajinskim parkom]], ki je nastal v Angliji leta 1720. Vendar pa je v parter v 19. stoletju doživel preporod, ki je sovpadel z neorenesančno arhitekturo in modo svetnih preprog, ki so bile izvedene iz množice posajenih neodpornih cvetočih enoletnic, ki so bile na novo posajene na začetku vsake sezone v barvah, ki so sestavljale določeno obliko. Potrebovali so ravne površine in dvignjeno teraso, iz katere so lahko ogledovali design, zato je bil parter prerojen v spremenjenem slogu. == Primeri == Na Kensingtonski palači je parter zasadil Henry Wise, katerega drevesnica je bila v bližini pri Brompton. V gravuri iz 1707-1708 so glede na datum baročni modeli pristriženih pušpanov vsakega odseka, simetrično okoli centra, v nizki živi meji so točkovna drevesa formalno pristrižena v storžke. Njihova tradicionalna postavitev 17. stoletja: široka osrednja gramozna pot deli parcelo, vsaka je razdeljena v štiri dele in se zdi, da so preživeli od palačne oblike (pre-1689) kot v Nottingham House. Podrejena krila imajo podrejene parterje brez poskusa integracije v celoto. [[Image:Cliveden (7311006930).jpg|thumb|250px|left|Parter v Clivedenu iz terase, s prenovljenim slogom zasaditve iz 19. stoletja.]] [[File:Hanbury Hall parterre 02.JPG|thumb|right|Partere v Hanbury Hall, Worcestershire, pogled iz okna prvega nadstropja.]] V princa Eugena palači [[Belvedere, Dunaj |Belvedere]] na [[Dunaj]]u, je bil potopljen parter pred fasado, ki je obrnjena proti mestu, obdan na tradicionalen način z dvignjenimi potmi, iz katerih bi bilo mogoče najbolje videti vzorec. Na obeh straneh so zidovi z [[doprsni kip|doprsnimi kipi]] na [[herma]] podstavkih, z mladimi drevesi v ozadju parterja in spremljevalnim vrtnim prostorom. Formalni baročni vzorci so dali obliko simetričnemu paru spiralastih rokokojskih arabesk, proti prodnatim tlom. Zdi se da so poskušali narediti prilegajoč okvir obliki parterja. Onstran (v senci blizu ospredja) je par bazenov s centralnim curkom vode. V Veliki Britaniji so sodobni parterji v parku Trereife [2] v Penzanci (Cornwall), pri [[grad Drumlanrig |gradu Drumlanrig]] v Dumfriesshireu in v Bodysgallen Hall blizu Llandudna. Primere lahko najdemo tudi na Irskem, na primer na gradu Birr. Med največjimi v Veliki Britaniji je v [[Cliveden]]u v Buckinghamshireu, ki pokriva območje 1,6 ha. Sestavljen je iz simetričnih klinastih blazin napolnjenih z [[Mačja meta |mačjo meto]] (''Nepeta cataria''), [[Santolina|santolino]] in vrsto grinta (''Senecio''), obrobljena z živo mejo. Piramidaste [[tisa|tise]] stojijo na vogalih. Nekateri zgodnji vrtovi so bili prekriti s travo ali drugo krajino, a originalni sledovi so še vidni kot valovanje današnje pokrajine. Primer tega pojava je vrt iz začetka 17. stoletja na gradu Muchalls na Škotskem. V Charlecote parku v Warwickshireu je bil prvotni parter iz leta 1700 obnovljen na terasi s pogledom na reko. [[File:Parterre at Charlecote Park, July 2014.jpg|thumb|Parter v Charlecote parku, julij 2014]] ==Parterre de pièces coupées pour les fleurs == Posebna oblika parterja je ''Parterre de pièces coupées pour les fleurs'', ki je bil uporabljen predvsem v baročnih vrtovih. Obroba je izvedena kot v parterju renesančnih vrtov predvsem zaradi nizkih pušpanovih živih mej. Žive meje so bile oblikovane bodisi v simetričnimi, geometrijskih ali okrasnih vzorcih. Območje znotraj so posadili z rožami. == Parterre à l’Angloise == Po Augustin Charles d'Aviler je ''Parterre à l'Angloise'' oblika parterja, ki je bil označen s travnatimi oddelki. Travnati oddelki so bili zamejeni z robovi, ki so bili napolnjeni s črno zemljo za cvetlične zasaditve. Pušpani (''haies de buis'') so morali biti oddaljeni od trave. == Zgodovinske slike == <gallery> Image:Salon ogrodowy Ogrodu Branickich.jpg|Parter palace Branicki, Białystok, 1750-ih Image:Summer Garden (Zubov).jpg|Poletni vrt v Sankt Petersburgu, 1716 Image:Belvedere 1753.jpg|Palača Belvedere, Dunaj, gravura 1753 Image:OgrodSaskiStary.jpg|Parter parka Saxon v Varšavi, 1765 </gallery> ===Galerija=== <gallery> Image:Parterre1.JPG|Parterne blazine so pripravljene za sajenje, s peščenimi potmi. Prikazana je polovica simmetrične zasnove Image:Parterre3.JPG|Drug pogled na blazine tri mesece po sajenju Image:Parterre4.JPG|Iste blazine 18 mesecev po sajenju Image:Parterre2.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parterres|Parterre}} {{Wiktionary|Parterre}} [[Kategorija:Parki]] {{normativna kontrola}} 039bmqthjkbf9culk3gnxu9wi5xcxua 0 425473 6764864 6733113 2026-10-13T17:24:15Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Ishemična bolezen srca | image = Blausen 0259 CoronaryArteryDisease 02.png | caption = Ilustracija prikazuje dve arteriji: na levi je normalna arterija , na desni pa je [[ateroskleroza|aterosklerotična]] koronarna arterijska bolezen | field = [[kardiologija]], [[kardiotorakalna kirurgija]] | synonyms = arteriosklerotična bolezen srca, aterosklerotična bolezen srca, koronarna srčna bolezen.<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|007115|Coronary heart disease}}</ref> | symptoms = [[bolečina v prsnem košu]], [[kratka sapa]]<ref name=HLB2014/> | complications = [[srčno popuščanje]], [[srčna aritmija|nenormalen srčni ritem]], [[srčni napad]], [[kardiogeni šok]], [[srčni zastoj]]<ref name=CDC2013/> | causes = [[ateroskleroza]] [[koronarne arterije|arterij srca]]<ref name=WHO2011/> | risks = [[hipertenzija|visok krvni tlak]], [[kajenje tobaka|kajenje]], [[sladkorna bolezen]], [[telesna dejavnost|pomanjkanje telesne dejavnosti]], [[debelost]], [[hiperholesterolemija|visok krvni holesterol]]<ref name=WHO2011/><ref name=Meh2014>{{cite journal | vauthors = Mehta PK, Wei J, Wenger NK | title = Ischemic heart disease in women: a focus on risk factors | journal = Trends in Cardiovascular Medicine | volume = 25 | issue = 2 | pages = 140–51 | date = February 2015 | pmid = 25453985 | pmc = 4336825 | doi = 10.1016/j.tcm.2014.10.005 }}</ref> | diagnosis = [[elektrokardiogram]], [[srčni obremenitveni test]], [[koronarna CT-angiografija]], [[koronarna katetrizacija|koronarni angiogram]]<ref name=NIH2014Diag>{{cite web|title=How Is Coronary Heart Disease Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/diagnosis|access-date=25 February 2015|date=29 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224070406/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/diagnosis|archive-date=24 February 2015}}</ref> | prevention = [[zdrava prehrana]], redna telesna dejavnost, ohranjanje zdrave telesne mase, nekajenje<ref name=HLB2013P/> | treatment = [[perkutana koronarna intervencija]] (PCI), [[operacija aortokoronarnih obvodov]] (CABG)<ref name=HLB2013Tr/> | medication = [[aspirin]], [[betaadrenergični antagonist|betablokatorji]], [[medicinska uporaba nitroglicerina|nitroglicerin]], [[statin]]i<ref name=HLB2013Tr/> | frequency = 110 milijonov (2015)<ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal | collaboration = GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 }}</ref> | deaths = 8,9 milijonov (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal | vauthors = Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, Carter A, etal | collaboration = GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators | title = Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1459–1544 | date = October 2016 | pmid = 27733281 | pmc = 5388903 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31012-1 }}</ref }} '''Ishemične bolezni srca''' ('''IBS'''), znane tudi kot '''bolezni koronarnih arterij''' ('''BKA'''),<ref>{{Navedi knjigo|last=Bhatia|first=Sujata K.|title=Biomaterials for clinical applications|year=2010|publisher=Springer|location=New York|isbn=9781441969200|page=23|url=https://books.google.com/books?id=bXtaX468LRYC&pg=PA23|edition=Online-Ausg.}}</ref> so skupina bolezni, ki zajemajo: stabilno [[angina pektoris|angino pektoris]], nestabilno angino pektoris, [[miokardni infarkt]], [[Srčni zastoj|nenadno srčno smrt]].<ref name="Wong2014">{{Navedi revijo|last=Wong|first=ND|title=Epidemiological studies of CHD and the evolution of preventive cardiology.|journal=Nature reviews. Cardiology|date=May 2014|volume=11|issue=5|pages=276–89|pmid=24663092|doi=10.1038/nrcardio.2014.26}}</ref> V skupini [[bolezni srca in ožilja]] je to najpogostejše obolenje.<ref name="GDB2013">{{Navedi revijo |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators|title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|journal=Lancet|date=17 December 2014|pmid=25530442|doi=10.1016/S0140-6736(14)61682-2|volume=385|pages=117–171|pmc=4340604}}</ref> Pogost simptom je bolečina v prsih ali nelagodje, ki se lahko seli v rame, roke, hrbet, vrat, ali čeljust.<ref name="HLB2014">{{Navedi splet|title=What Are the Signs and Symptoms of Coronary Heart Disease?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/signs|website=nhlbi.nih.gov|accessdate=23 February 2015|date=29 September 2014}}</ref> Občasno se lahko občuti kot [[zgaga]]. Običajno se simptomi pojavijo zaradi telesne dejavnosti ali čustvenega stresa, trajajo pa manj kot nekaj minut in ponehajo s počitkom.<ref name="HLB2014"/> Prvi znak je lahko tudi sam srčni napad.<ref name="CDC2013">{{Navedi splet|title=Coronary Artery Disease (CAD)|url=http://www.cdc.gov/heartdisease/coronary_ad.htm|website=cdc.gov|accessdate=23. 2. 2015|date=12. 3. 2013}}</ref> Drugi zapleti vključujejo [[srčno popuščanje]] ali neredno bitje srca.<ref name="CDC2013"/> Dejavniki tveganja so med drugim [[visok krvni tlak]], [[Kajenje tobaka|kajenje]], [[sladkorna bolezen]], pomanjkanje gibanja, [[debelost]], visoke ravni [[holesterol]]a v krvi, slaba prehrana in prekomerno uživanje [[Etanol|alkohola]].<ref>{{Navedi revijo|last=Mehta|first=PK|last2=Wei|first2=J|last3=Wenger|first3=NK|title=Ischemic heart disease in women: A focus on risk factors.|journal=Trends in Cardiovascular Medicine|date=16 October 2014|pmid=25453985|doi=10.1016/j.tcm.2014.10.005|volume=25|pages=140–151}}</ref><ref name="WHO2011">{{Navedi knjigo|last=Mendis|first=Shanthi|last2=Puska|first2=Pekka|last3=Norrving|first3=Bo|title=Global atlas on cardiovascular disease prevention and control|date=2011|publisher=World Health Organization in collaboration with the World Heart Federation and the World Stroke Organization|location=Geneva|isbn=9789241564373|pages=3–18|edition=1.|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241564373_eng.pdf?ua=1|access-date=2016-10-20|archive-date=2014-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140817123106/http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241564373_eng.pdf?ua=1|url-status=dead}}</ref> Med tveganja spada tudi [[Velika depresivna motnja|depresija]].<ref>{{Navedi revijo|last=Charlson|first=FJ|last2=Moran|first2=AE|last3=Freedman|first3=G|last4=Norman|first4=RE|last5=Stapelberg|first5=NJ|last6=Baxter|first6=AJ|last7=Vos|first7=T|last8=Whiteford|first8=HA|title=The contribution of major depression to the global burden of ischemic heart disease: a comparative risk assessment|journal=BMC medicine|date=26 November 2013|volume=11|page=250|pmid=24274053|doi=10.1186/1741-7015-11-250}}</ref> Osnovni mehanizem bolezni je [[ateroskleroza]] arterij, ki prekrvljajo srčno mišico.<ref name="WHO2011"/> Številni testi so na voljo kot diagnostični pripomoček, tako [[Elektrokardiografija|elektrokardiogram]], test z obremenitvijo srca, koronarna tomografska abgiopatija s pomočjo računalnika&nbsp; in koronarni angiogram.<ref>{{Navedi splet|title=How Is Coronary Heart Disease Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/diagnosis|website=nhlbi.nih.gov|accessdate=25. 2. 2015|date=29. 9. 2014}}</ref> Preventiva je zdrava prehrana, redna vadba, ohranjevanje zdrave teže in odpoved tobaku.<ref name="HLB2013P">{{Navedi splet|title=How Can Coronary Heart Disease Be Prevented or Delayed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/prevention|website=nhlbi.nih.gov|accessdate=25 February 2015}}</ref> Včasih se uporabljajo tudi zdravila za sladkorno bolezen, visok holesterol, ali visok krvni tlak.<ref name="HLB2013P"/> Obstaja malo dokazov za teste ljudi, ki imajo nizko tveganje in nimajo simptomov<ref>{{Navedi revijo|last=Desai|first=CS|last2=Blumenthal|first2=RS|last3=Greenland|first3=P|title=Screening low-risk individuals for coronary artery disease.|journal=Current atherosclerosis reports|date=April 2014|volume=16|issue=4|page=402|pmid=24522859|doi=10.1007/s11883-014-0402-8}}</ref> Zdravljenje vključuje iste ukrepe kot preventiva.<ref>{{Navedi revijo|last=Boden|first=WE|last2=Franklin|first2=B|last3=Berra|first3=K|last4=Haskell|first4=WL|last5=Calfas|first5=KJ|last6=Zimmerman|first6=FH|last7=Wenger|first7=NK|title=Exercise as a therapeutic intervention in patients with stable ischemic heart disease: an underfilled prescription.|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-medicine_2014-10_127_10/page/905|journal=The American Journal of Medicine|date=October 2014|volume=127|issue=10|pages=905–11|pmid=24844736|doi=10.1016/j.amjmed.2014.05.007}}</ref><ref name="HLB2013Tr">{{Navedi splet|title=How Is Coronary Heart Disease Treated?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/treatment|website=nhlbi.nih.gov/|accessdate=25 February 2015|date=29 September 2014}}</ref> Priporočajo se dodatno zdravila, kot so sredstva proti oblogam v žilah kot je [[Acetilsalicilna kislina|aspirin]], beta blokatorji, ali nitroglicerin.<ref name="HLB2013Tr"/> Postopki, npr. perkutana koronarna intervencija (PCI) ali koronarna obvodna operacija (CABG) se lahko uporabijo v resnih primerih bolezni.<ref name="HLB2013Tr"/><ref>{{Navedi revijo|last=Deb|first=S|last2=Wijeysundera|first2=HC|last3=Ko|first3=DT|last4=Tsubota|first4=H|last5=Hill|first5=S|last6=Fremes|first6=SE|title=Coronary artery bypass graft surgery vs percutaneous interventions in coronary revascularization: a systematic review.|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-11-20_310_19/page/2086|journal=JAMA|date=20 November 2013|volume=310|issue=19|pages=2086–95|pmid=24240936|doi=10.1001/jama.2013.281718}}</ref> Pri osebah s stabilno CAD ni jasno, ali PCI ali CABG poleg drugih oblik zdravljenja, podaljšata [[Pričakovana življenjska doba|pričakovano življenjsko dobo]] ali zmanjšata tveganje za srčni napad.<ref>{{Navedi revijo|last=Rezende|first=PC|last2=Scudeler|first2=TL|last3=da Costa|first3=LM|last4=Hueb|first4=W|title=Conservative strategy for treatment of stable coronary artery disease|journal=World journal of clinical cases|date=16 February 2015|volume=3|issue=2|pages=163–70|pmid=25685763|doi=10.12998/wjcc.v3.i2.163}}</ref> V letu 2013 je CAD bil najpogostejši vzrok smrti na svetu; umrlo je 8.14 milijona ljudi (16,8 %), za primerjavo je leta 1990 bolezen bila vzrok za smrt 5.74 milijona ljudi (12 %).<ref name="GDB2013"/> Tveganje za smrt zaradi CAD za dano starost je med letoma 1980 in 2010 padlo, še posebej v razvitih državah.<ref>{{Navedi revijo|last=Moran|first=AE|last2=Forouzanfar|first2=MH|last3=Roth|first3=GA|last4=Mensah|first4=GA|last5=Ezzati|first5=M|last6=Murray|first6=CJ|last7=Naghavi|first7=M|title=Temporal trends in ischemic heart disease mortality in 21 world regions, 1980 to 2010: the Global Burden of Disease 2010 study|journal=Circulation|date=8 April 2014|volume=129|issue=14|pages=1483–92|pmid=24573352|doi=10.1161/circulationaha.113.004042}}</ref>Zmanjšalo se je tudi med letoma 1990 in 2010.<ref>{{Navedi revijo|last=Moran|first=AE|last2=Forouzanfar|first2=MH|last3=Roth|first3=GA|last4=Mensah|first4=GA|last5=Ezzati|first5=M|last6=Flaxman|first6=A|last7=Murray|first7=CJ|last8=Naghavi|first8=M|title=The global burden of ischemic heart disease in 1990 and 2010: the Global Burden of Disease 2010 study|journal=Circulation|date=8 April 2014|volume=129|issue=14|pages=1493–501|pmid=24573351|doi=10.1161/circulationaha.113.004046}}</ref> V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je leta 2010 približno 20 % ljudi nad 65 let imelo CAD,&nbsp; 7 % ljudi. starih 45 do 64 let ter 1,3 %&nbsp; od 18 do 45 let.<ref name="US2011">{{Navedi revijo|last=Centers for Disease Control and Prevention|first=(CDC)|title=Prevalence of coronary heart disease--United States, 2006-2010.|journal=MMWR. Morbidity and mortality weekly report|date=14 October 2011|volume=60|issue=40|pages=1377–81|pmid=21993341}}</ref> Pogostnost je za dano starost pri moških večja kot pri ženskah.<ref name="US2011"/> == Znaki in simptomi == Bolečina v prsih, ki se pojavlja redno s telesno dejavnostjo, po zaužitju hrane ali ob drugih predvidljivih časih se imenuje stabilna angina pektoris in je povezana z zoženjem srčnih [[Arterija|arterij]]. Za nestabilno angino gre, kadar se njena&nbsp; jakost, značilnost in pogostnost spreminja. Nestabilna angina pektoris je lahko predhodnik [[Miokardni infarkt|miokardnega infarkta]]. Bolezen koronarnih arterij je vzrok za bolečine pri 30&nbsp;% odraslih, ki se obrnejo na urgentni oddelek z bolečinami v prsnem košu nejasnega vzroka.<ref>{{Navedi revijo|last=Kontos|first=MC|last2=Diercks|first2=DB|last3=Kirk|first3=JD|title=Emergency department and office-based evaluation of patients with chest pain|url=https://archive.org/details/sim_mayo-clinic-proceedings_2010-03_85_3/page/284|journal=Mayo Clinic Proceedings|date=Mar 2010|volume=85|issue=3|pages=284–99|pmid=20194155|doi=10.4065/mcp.2009.0560}}</ref> == Reference == {{sklici|32em}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|BA40}}–{{ICD11|BA60}}, {{ICD11|BA81}}–{{ICD11|BA86}}, {{ICD11|BE1A}} | ICD10 = {{ICD10|I20-I25}} | ICD9 = {{ICD9|410}}-{{ICD9|414}}, {{ICD9|429.2}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 007115 | eMedicineSubj = radio | eMedicineTopic = 192 | MeshID = D003324 }} {{bolezni srca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Bolezni srca]] 25z54w2czu0kqeoxacxf7vkq4b18ofi 6764865 6764864 2026-10-13T17:25:00Z TadejM 738 popravek kode 6764865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Ishemična bolezen srca | image = Blausen 0259 CoronaryArteryDisease 02.png | caption = Ilustracija prikazuje dve arteriji: na levi je normalna arterija , na desni pa je [[ateroskleroza|aterosklerotična]] koronarna arterijska bolezen | field = [[kardiologija]], [[kardiotorakalna kirurgija]] | synonyms = arteriosklerotična bolezen srca, aterosklerotična bolezen srca, koronarna srčna bolezen.<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|007115|Coronary heart disease}}</ref> | symptoms = [[bolečina v prsnem košu]], [[kratka sapa]]<ref name=HLB2014/> | complications = [[srčno popuščanje]], [[srčna aritmija|nenormalen srčni ritem]], [[srčni napad]], [[kardiogeni šok]], [[srčni zastoj]]<ref name=CDC2013/> | causes = [[ateroskleroza]] [[koronarne arterije|arterij srca]]<ref name=WHO2011/> | risks = [[hipertenzija|visok krvni tlak]], [[kajenje tobaka|kajenje]], [[sladkorna bolezen]], [[telesna dejavnost|pomanjkanje telesne dejavnosti]], [[debelost]], [[hiperholesterolemija|visok krvni holesterol]]<ref name=WHO2011/><ref name=Meh2014>{{cite journal | vauthors = Mehta PK, Wei J, Wenger NK | title = Ischemic heart disease in women: a focus on risk factors | journal = Trends in Cardiovascular Medicine | volume = 25 | issue = 2 | pages = 140–51 | date = February 2015 | pmid = 25453985 | pmc = 4336825 | doi = 10.1016/j.tcm.2014.10.005 }}</ref> | diagnosis = [[elektrokardiogram]], [[srčni obremenitveni test]], [[koronarna CT-angiografija]], [[koronarna katetrizacija|koronarni angiogram]]<ref name=NIH2014Diag>{{cite web|title=How Is Coronary Heart Disease Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/diagnosis|access-date=25 February 2015|date=29 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224070406/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/diagnosis|archive-date=24 February 2015}}</ref> | prevention = [[zdrava prehrana]], redna telesna dejavnost, ohranjanje zdrave telesne mase, nekajenje<ref name=HLB2013P/> | treatment = [[perkutana koronarna intervencija]] (PCI), [[operacija aortokoronarnih obvodov]] (CABG)<ref name=HLB2013Tr/> | medication = [[aspirin]], [[betaadrenergični antagonist|betablokatorji]], [[medicinska uporaba nitroglicerina|nitroglicerin]], [[statin]]i<ref name=HLB2013Tr/> | frequency = 110 milijonov (2015)<ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal | collaboration = GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 }}</ref> | deaths = 8,9 milijonov (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal | vauthors = Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, Carter A, etal | collaboration = GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators | title = Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1459–1544 | date = October 2016 | pmid = 27733281 | pmc = 5388903 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31012-1 }}</ref> }} '''Ishemične bolezni srca''' ('''IBS'''), znane tudi kot '''bolezni koronarnih arterij''' ('''BKA'''),<ref>{{Navedi knjigo|last=Bhatia|first=Sujata K.|title=Biomaterials for clinical applications|year=2010|publisher=Springer|location=New York|isbn=9781441969200|page=23|url=https://books.google.com/books?id=bXtaX468LRYC&pg=PA23|edition=Online-Ausg.}}</ref> so skupina bolezni, ki zajemajo: stabilno [[angina pektoris|angino pektoris]], nestabilno angino pektoris, [[miokardni infarkt]], [[Srčni zastoj|nenadno srčno smrt]].<ref name="Wong2014">{{Navedi revijo|last=Wong|first=ND|title=Epidemiological studies of CHD and the evolution of preventive cardiology.|journal=Nature reviews. Cardiology|date=May 2014|volume=11|issue=5|pages=276–89|pmid=24663092|doi=10.1038/nrcardio.2014.26}}</ref> V skupini [[bolezni srca in ožilja]] je to najpogostejše obolenje.<ref name="GDB2013">{{Navedi revijo |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators|title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|journal=Lancet|date=17 December 2014|pmid=25530442|doi=10.1016/S0140-6736(14)61682-2|volume=385|pages=117–171|pmc=4340604}}</ref> Pogost simptom je bolečina v prsih ali nelagodje, ki se lahko seli v rame, roke, hrbet, vrat, ali čeljust.<ref name="HLB2014">{{Navedi splet|title=What Are the Signs and Symptoms of Coronary Heart Disease?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/signs|website=nhlbi.nih.gov|accessdate=23 February 2015|date=29 September 2014}}</ref> Občasno se lahko občuti kot [[zgaga]]. Običajno se simptomi pojavijo zaradi telesne dejavnosti ali čustvenega stresa, trajajo pa manj kot nekaj minut in ponehajo s počitkom.<ref name="HLB2014"/> Prvi znak je lahko tudi sam srčni napad.<ref name="CDC2013">{{Navedi splet|title=Coronary Artery Disease (CAD)|url=http://www.cdc.gov/heartdisease/coronary_ad.htm|website=cdc.gov|accessdate=23. 2. 2015|date=12. 3. 2013}}</ref> Drugi zapleti vključujejo [[srčno popuščanje]] ali neredno bitje srca.<ref name="CDC2013"/> Dejavniki tveganja so med drugim [[visok krvni tlak]], [[Kajenje tobaka|kajenje]], [[sladkorna bolezen]], pomanjkanje gibanja, [[debelost]], visoke ravni [[holesterol]]a v krvi, slaba prehrana in prekomerno uživanje [[Etanol|alkohola]].<ref>{{Navedi revijo|last=Mehta|first=PK|last2=Wei|first2=J|last3=Wenger|first3=NK|title=Ischemic heart disease in women: A focus on risk factors.|journal=Trends in Cardiovascular Medicine|date=16 October 2014|pmid=25453985|doi=10.1016/j.tcm.2014.10.005|volume=25|pages=140–151}}</ref><ref name="WHO2011">{{Navedi knjigo|last=Mendis|first=Shanthi|last2=Puska|first2=Pekka|last3=Norrving|first3=Bo|title=Global atlas on cardiovascular disease prevention and control|date=2011|publisher=World Health Organization in collaboration with the World Heart Federation and the World Stroke Organization|location=Geneva|isbn=9789241564373|pages=3–18|edition=1.|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241564373_eng.pdf?ua=1|access-date=2016-10-20|archive-date=2014-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140817123106/http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241564373_eng.pdf?ua=1|url-status=dead}}</ref> Med tveganja spada tudi [[Velika depresivna motnja|depresija]].<ref>{{Navedi revijo|last=Charlson|first=FJ|last2=Moran|first2=AE|last3=Freedman|first3=G|last4=Norman|first4=RE|last5=Stapelberg|first5=NJ|last6=Baxter|first6=AJ|last7=Vos|first7=T|last8=Whiteford|first8=HA|title=The contribution of major depression to the global burden of ischemic heart disease: a comparative risk assessment|journal=BMC medicine|date=26 November 2013|volume=11|page=250|pmid=24274053|doi=10.1186/1741-7015-11-250}}</ref> Osnovni mehanizem bolezni je [[ateroskleroza]] arterij, ki prekrvljajo srčno mišico.<ref name="WHO2011"/> Številni testi so na voljo kot diagnostični pripomoček, tako [[Elektrokardiografija|elektrokardiogram]], test z obremenitvijo srca, koronarna tomografska abgiopatija s pomočjo računalnika&nbsp; in koronarni angiogram.<ref>{{Navedi splet|title=How Is Coronary Heart Disease Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/diagnosis|website=nhlbi.nih.gov|accessdate=25. 2. 2015|date=29. 9. 2014}}</ref> Preventiva je zdrava prehrana, redna vadba, ohranjevanje zdrave teže in odpoved tobaku.<ref name="HLB2013P">{{Navedi splet|title=How Can Coronary Heart Disease Be Prevented or Delayed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/prevention|website=nhlbi.nih.gov|accessdate=25 February 2015}}</ref> Včasih se uporabljajo tudi zdravila za sladkorno bolezen, visok holesterol, ali visok krvni tlak.<ref name="HLB2013P"/> Obstaja malo dokazov za teste ljudi, ki imajo nizko tveganje in nimajo simptomov<ref>{{Navedi revijo|last=Desai|first=CS|last2=Blumenthal|first2=RS|last3=Greenland|first3=P|title=Screening low-risk individuals for coronary artery disease.|journal=Current atherosclerosis reports|date=April 2014|volume=16|issue=4|page=402|pmid=24522859|doi=10.1007/s11883-014-0402-8}}</ref> Zdravljenje vključuje iste ukrepe kot preventiva.<ref>{{Navedi revijo|last=Boden|first=WE|last2=Franklin|first2=B|last3=Berra|first3=K|last4=Haskell|first4=WL|last5=Calfas|first5=KJ|last6=Zimmerman|first6=FH|last7=Wenger|first7=NK|title=Exercise as a therapeutic intervention in patients with stable ischemic heart disease: an underfilled prescription.|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-medicine_2014-10_127_10/page/905|journal=The American Journal of Medicine|date=October 2014|volume=127|issue=10|pages=905–11|pmid=24844736|doi=10.1016/j.amjmed.2014.05.007}}</ref><ref name="HLB2013Tr">{{Navedi splet|title=How Is Coronary Heart Disease Treated?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/cad/treatment|website=nhlbi.nih.gov/|accessdate=25 February 2015|date=29 September 2014}}</ref> Priporočajo se dodatno zdravila, kot so sredstva proti oblogam v žilah kot je [[Acetilsalicilna kislina|aspirin]], beta blokatorji, ali nitroglicerin.<ref name="HLB2013Tr"/> Postopki, npr. perkutana koronarna intervencija (PCI) ali koronarna obvodna operacija (CABG) se lahko uporabijo v resnih primerih bolezni.<ref name="HLB2013Tr"/><ref>{{Navedi revijo|last=Deb|first=S|last2=Wijeysundera|first2=HC|last3=Ko|first3=DT|last4=Tsubota|first4=H|last5=Hill|first5=S|last6=Fremes|first6=SE|title=Coronary artery bypass graft surgery vs percutaneous interventions in coronary revascularization: a systematic review.|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-11-20_310_19/page/2086|journal=JAMA|date=20 November 2013|volume=310|issue=19|pages=2086–95|pmid=24240936|doi=10.1001/jama.2013.281718}}</ref> Pri osebah s stabilno CAD ni jasno, ali PCI ali CABG poleg drugih oblik zdravljenja, podaljšata [[Pričakovana življenjska doba|pričakovano življenjsko dobo]] ali zmanjšata tveganje za srčni napad.<ref>{{Navedi revijo|last=Rezende|first=PC|last2=Scudeler|first2=TL|last3=da Costa|first3=LM|last4=Hueb|first4=W|title=Conservative strategy for treatment of stable coronary artery disease|journal=World journal of clinical cases|date=16 February 2015|volume=3|issue=2|pages=163–70|pmid=25685763|doi=10.12998/wjcc.v3.i2.163}}</ref> V letu 2013 je CAD bil najpogostejši vzrok smrti na svetu; umrlo je 8.14 milijona ljudi (16,8 %), za primerjavo je leta 1990 bolezen bila vzrok za smrt 5.74 milijona ljudi (12 %).<ref name="GDB2013"/> Tveganje za smrt zaradi CAD za dano starost je med letoma 1980 in 2010 padlo, še posebej v razvitih državah.<ref>{{Navedi revijo|last=Moran|first=AE|last2=Forouzanfar|first2=MH|last3=Roth|first3=GA|last4=Mensah|first4=GA|last5=Ezzati|first5=M|last6=Murray|first6=CJ|last7=Naghavi|first7=M|title=Temporal trends in ischemic heart disease mortality in 21 world regions, 1980 to 2010: the Global Burden of Disease 2010 study|journal=Circulation|date=8 April 2014|volume=129|issue=14|pages=1483–92|pmid=24573352|doi=10.1161/circulationaha.113.004042}}</ref>Zmanjšalo se je tudi med letoma 1990 in 2010.<ref>{{Navedi revijo|last=Moran|first=AE|last2=Forouzanfar|first2=MH|last3=Roth|first3=GA|last4=Mensah|first4=GA|last5=Ezzati|first5=M|last6=Flaxman|first6=A|last7=Murray|first7=CJ|last8=Naghavi|first8=M|title=The global burden of ischemic heart disease in 1990 and 2010: the Global Burden of Disease 2010 study|journal=Circulation|date=8 April 2014|volume=129|issue=14|pages=1493–501|pmid=24573351|doi=10.1161/circulationaha.113.004046}}</ref> V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je leta 2010 približno 20 % ljudi nad 65 let imelo CAD,&nbsp; 7 % ljudi. starih 45 do 64 let ter 1,3 %&nbsp; od 18 do 45 let.<ref name="US2011">{{Navedi revijo|last=Centers for Disease Control and Prevention|first=(CDC)|title=Prevalence of coronary heart disease--United States, 2006-2010.|journal=MMWR. Morbidity and mortality weekly report|date=14 October 2011|volume=60|issue=40|pages=1377–81|pmid=21993341}}</ref> Pogostnost je za dano starost pri moških večja kot pri ženskah.<ref name="US2011"/> == Znaki in simptomi == Bolečina v prsih, ki se pojavlja redno s telesno dejavnostjo, po zaužitju hrane ali ob drugih predvidljivih časih se imenuje stabilna angina pektoris in je povezana z zoženjem srčnih [[Arterija|arterij]]. Za nestabilno angino gre, kadar se njena&nbsp; jakost, značilnost in pogostnost spreminja. Nestabilna angina pektoris je lahko predhodnik [[Miokardni infarkt|miokardnega infarkta]]. Bolezen koronarnih arterij je vzrok za bolečine pri 30&nbsp;% odraslih, ki se obrnejo na urgentni oddelek z bolečinami v prsnem košu nejasnega vzroka.<ref>{{Navedi revijo|last=Kontos|first=MC|last2=Diercks|first2=DB|last3=Kirk|first3=JD|title=Emergency department and office-based evaluation of patients with chest pain|url=https://archive.org/details/sim_mayo-clinic-proceedings_2010-03_85_3/page/284|journal=Mayo Clinic Proceedings|date=Mar 2010|volume=85|issue=3|pages=284–99|pmid=20194155|doi=10.4065/mcp.2009.0560}}</ref> == Reference == {{sklici|32em}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|BA40}}–{{ICD11|BA60}}, {{ICD11|BA81}}–{{ICD11|BA86}}, {{ICD11|BE1A}} | ICD10 = {{ICD10|I20-I25}} | ICD9 = {{ICD9|410}}-{{ICD9|414}}, {{ICD9|429.2}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 007115 | eMedicineSubj = radio | eMedicineTopic = 192 | MeshID = D003324 }} {{bolezni srca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Bolezni srca]] jjdeihi0yo906hzv6l8afrvpdosfik4 0 425480 6764871 6572640 2026-10-13T17:32:18Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Srčna aritmija | synonyms = srčna disritmija, nereden srčni utrip | image = Ventricular fibrillation.png | caption = [[Ventrikularna fibrilacija]] (VF) z dezorganizirano električno aktivnostjo in koničastimi valovi na [[elektrokardiogram|EKG-ju]] | image_size = 300 | field = [[kardiologija]] | symptoms = [[palpitacije]], [[omotica]] ali [[presinkopa]], [[sinkopa (medicina)|omedlevica]], [[kratka sapa]], [[bolečina v prsnem košu]],<ref name=NIH2011Sym/> [[zožena zavest]] | complications = [[možganska kap]], [[srčno popuščanje]]<ref name=NIH2011Def/><ref name=NIH2011Type/>, [[srčni zastoj]] | onset = višja starost<ref name=NIH2011Risk/> | duration = | types = [[prezgodnji srčni utrip|dodatni utripi]], [[supraventrikularna tahikardija]], [[ventrikularna aritmija|ventrikularne aritmije]], [[bradiaritmija|bradiaritmije]]<ref name=NIH2011Type/> | causes = motnje [[električni prevodni sistem srca|električnega prevodnega sistema srca]]<ref name=NIH2011Def/> | risks = | diagnosis = [[elektrokardiogram]], [[Holterjeva monitorizacija]]<ref name=NIH2011Diag>{{cite web|title=How Are Arrhythmias Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/diagnosis|publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute|access-date=7 March 2015|date=July 1, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218075708/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/diagnosis|archive-date=18 February 2015}}</ref> | differential = | prevention = | treatment = zdravila, medicinski posegi ([[srčni spodbujevalnik]]), operacija<ref name=NIH2011Tx/> | medication = | prognosis = | frequency = milijoni<ref name=NIH2011Risk/> | deaths = }} {{Listen|filename=Emma's irregular heartbeat.wav|title=Emmin neredni srčni utrip|description=Srčni zvoki deklice z aritmijo po telesni dejavnosti|pos=[[wav]]}} '''Srčna aritmija''', znana tudi kot '''srčna disritmija''' ali '''nereden srčni utrip''', je skupina stanj, za katera je značilen nereden, prehiter ali prepočasen srčni utrip. Srčni utrip, ki je prehiter – nad 100 utripov na minuto pri odraslih – se imenuje tahikardija, srčni utrip, ki je prepočasen – pod 60 utripov na minuto – pa bradikardija.<ref name="NIH2011Def">{{Navedi splet|title=What Is Arrhythmia?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute |accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Mnoge oblike aritmije so brez simptomov. Če so simptomi prisotni, se lahko kažejo med drugim kot plahutanje srca ali kot občuten premor med posameznimi utripi srca. Bolj resni simptomi so lahko omotica, [[Sinkopa|omedlevica]], [[Dispneja|težko dihanje]] ali bolečina v prsih.<ref name="NIH2011Sym">{{Navedi splet|title=What Are the Signs and Symptoms of an Arrhythmia?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/signs|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Večina raznih aritmij ni resna, vendar je zaradi njih oseba ranljiva za zaplete, kot sta [[možganska kap]] ali [[srčno popuščanje]].<ref name="NIH2011Def"/><ref name="NIH2011Type">{{Navedi splet|title=Types of Arrhythmia|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/types|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Spet drugi lahko povzročijo [[srčni zastoj]].<ref name="NIH2011Type"/> Obstajajo štiri glavne vrste aritmije: dodatni utripi, supraventrikularne tahikardije, prekatne aritmije, in bradiaritmije. Dodatni utripi so med drugim&nbsp; prezgodnja skrčenja atrija in prezgodnja skrčenja prekata. Supraventrikularne tahikardije so med drugim [[atrijska fibrilacija]], atrijsko plapolanje, in paroksizmalna supraventrikularna tahikardija. Prekatne aritmije vključujejo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo.<ref name="NIH2011Type"/><ref name="Martin2012">{{Navedi revijo|last=Martin|first=C|last2=Matthews|first2=G|last3=Huang|first3=CL|title=Sudden cardiac death and Inherited channelopathy: the basic electrophysiology of the myocyte and myocardium in ion channel disease|journal=Heart|date=2012|volume=98|pages=536–543|pmid=22422742|doi=10.1136/heartjnl-2011-300953}}</ref> Aritmije nastopijo zaradi težav z električno prevodnostjo sistema srca.<ref name="NIH2011Def"/> Aritmije se lahko pojavijo pri otrocih, vendar pa je razpon za normalni srčni utrip različen in je odvisen od starosti.<ref name="NIH2011Type"/> Številni testi lahko pomagajo pri diagnozi, tako [[Elektrokardiografija|elektrokardiogram]] (EKG) in Holterjev monitor.<ref>{{Navedi splet|title=How Are Arrhythmias Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/diagnosis|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Večino aritmij je mogoče učinkovito zdraviti.<ref name="NIH2011Def"/> Zdravljenje lahko vključujejo zdravila, medicinske pripomočke, kot so spodbujevalniki, in kirurgijo. Zdravila za hiter srčni utrip, so lahko beta blokatorji ali [[Antiaritmik|agenti, ki se poskušali obnoviti normalni srčni ritem]], na primer prokainamid. Slednja skupina ima lahko več pomembnih neželenih učinkov, še posebej, če se zdravilo jemlje dalj časa. Spodbujevalniki se najpogosteje uporabljajo za primere z upočasnjenim utripom srca. Primeri z nerednim srčnim utripom se pogosto zdravijo s sredstvi za redčenje krvi, ki zmanjšujejo nevarnost za zaplete. Osebe s hudimi simptomi aritmije se lahko nujno zdravijo z električnimi pulzi v obliki kardioverzije ali defibrilacije.<ref name="NIH2011Tx">{{Navedi splet|title=How Are Arrhythmias Treated?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/treatment|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Aritmija prizadeva milijone ljudi.<ref name="NIH2011Risk">{{Navedi splet|title=Who Is at Risk for an Arrhythmia?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/atrisk|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> V Evropi in Severni Ameriki je leta 2014 atrijska fibrilacija prizadela približno 2 % do 3 % prebivalstva.<ref name="Zoni2014">{{Navedi revijo|last=Zoni-Berisso|first=M|last2=Lercari|first2=F|last3=Carazza|first3=T|last4=Domenicucci|first4=S|title=Epidemiology of atrial fibrillation: European perspective.|journal=Clinical epidemiology|date=2014|volume=6|pages=213–20|pmid=24966695|doi=10.2147/CLEP.S47385}}</ref> Atrijska fibrilacija in atrijska undulacija&nbsp;sta imeli za&nbsp; posledico 112.000 smrti v letu 2013 (29.000 leta 1990).<ref name="GDB2013">{{Navedi revijo |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators |title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|journal=Lancet|date=17 December 2014|pmid=25530442|doi=10.1016/S0140-6736(14)61682-2|volume=385|issue=9963|pages=117–171|pmc=4340604}}</ref> [[Srčni zastoj|Nenadna srčna smrt]] je vzrok za približno polovico smrti zaradi [[bolezni srca in ožilja]] ali približno 15 % vseh smrti po svetu.<ref name="Meh2007">{{Navedi revijo|last=Mehra|first=R|title=Global public health problem of sudden cardiac death.|journal=Journal of electrocardiology|date=2007|volume=40|issue=6 Suppl|pages=S118-22|pmid=17993308|doi=10.1016/j.jelectrocard.2007.06.023}}</ref> Okoli 80 % primerov nenadne srčne smrti je posledica prekatne aritmije.<ref name="Meh2007">{{Navedi revijo|last=Mehra|first=R|title=Global public health problem of sudden cardiac death.|journal=Journal of electrocardiology|date=2007|volume=40|issue=6 Suppl|pages=S118-22|pmid=17993308|doi=10.1016/j.jelectrocard.2007.06.023}}</ref> Aritmija se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar je bolj pogosta pri starejših ljudeh.<ref name="NIH2011Risk"/> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://vizita.si/clanek/leksikon/srcne-aritmije.html Srčne aritmije] - tema na portalu Vizita.si {{Medical resources | DiseasesDB = 15206 | ICD10 = {{ICD10|I|47||i|30}} – {{ICD10|I|49||i|30}} | ICD9 = {{ICD9|427}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001101 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D001145 }} {{bolezni srca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Bolezni srca]] 2fguxabj0w4d5ppi9ipz4h32pjgb89a 6764872 6764871 2026-10-13T17:33:02Z TadejM 738 slog ref 6764872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Srčna aritmija | synonyms = srčna disritmija, nereden srčni utrip | image = Ventricular fibrillation.png | caption = [[Ventrikularna fibrilacija]] (VF) z dezorganizirano električno aktivnostjo in koničastimi valovi na [[elektrokardiogram|EKG-ju]] | image_size = 300 | field = [[kardiologija]] | symptoms = [[palpitacije]], [[omotica]] ali [[presinkopa]], [[sinkopa (medicina)|omedlevica]], [[kratka sapa]], [[bolečina v prsnem košu]],<ref name=NIH2011Sym/> [[zožena zavest]] | complications = [[možganska kap]], [[srčno popuščanje]],<ref name=NIH2011Def/><ref name=NIH2011Type/> [[srčni zastoj]] | onset = višja starost<ref name=NIH2011Risk/> | duration = | types = [[prezgodnji srčni utrip|dodatni utripi]], [[supraventrikularna tahikardija]], [[ventrikularna aritmija|ventrikularne aritmije]], [[bradiaritmija|bradiaritmije]]<ref name=NIH2011Type/> | causes = motnje [[električni prevodni sistem srca|električnega prevodnega sistema srca]]<ref name=NIH2011Def/> | risks = | diagnosis = [[elektrokardiogram]], [[Holterjeva monitorizacija]]<ref name=NIH2011Diag>{{cite web|title=How Are Arrhythmias Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/diagnosis|publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute|access-date=7 March 2015|date=July 1, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218075708/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/diagnosis|archive-date=18 February 2015}}</ref> | differential = | prevention = | treatment = zdravila, medicinski posegi ([[srčni spodbujevalnik]]), operacija<ref name=NIH2011Tx/> | medication = | prognosis = | frequency = milijoni<ref name=NIH2011Risk/> | deaths = }} {{Listen|filename=Emma's irregular heartbeat.wav|title=Emmin neredni srčni utrip|description=Srčni zvoki deklice z aritmijo po telesni dejavnosti|pos=[[wav]]}} '''Srčna aritmija''', znana tudi kot '''srčna disritmija''' ali '''nereden srčni utrip''', je skupina stanj, za katera je značilen nereden, prehiter ali prepočasen srčni utrip. Srčni utrip, ki je prehiter – nad 100 utripov na minuto pri odraslih – se imenuje tahikardija, srčni utrip, ki je prepočasen – pod 60 utripov na minuto – pa bradikardija.<ref name="NIH2011Def">{{Navedi splet|title=What Is Arrhythmia?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute |accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Mnoge oblike aritmije so brez simptomov. Če so simptomi prisotni, se lahko kažejo med drugim kot plahutanje srca ali kot občuten premor med posameznimi utripi srca. Bolj resni simptomi so lahko omotica, [[Sinkopa|omedlevica]], [[Dispneja|težko dihanje]] ali bolečina v prsih.<ref name="NIH2011Sym">{{Navedi splet|title=What Are the Signs and Symptoms of an Arrhythmia?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/signs|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Večina raznih aritmij ni resna, vendar je zaradi njih oseba ranljiva za zaplete, kot sta [[možganska kap]] ali [[srčno popuščanje]].<ref name="NIH2011Def"/><ref name="NIH2011Type">{{Navedi splet|title=Types of Arrhythmia|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/types|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Spet drugi lahko povzročijo [[srčni zastoj]].<ref name="NIH2011Type"/> Obstajajo štiri glavne vrste aritmije: dodatni utripi, supraventrikularne tahikardije, prekatne aritmije, in bradiaritmije. Dodatni utripi so med drugim&nbsp; prezgodnja skrčenja atrija in prezgodnja skrčenja prekata. Supraventrikularne tahikardije so med drugim [[atrijska fibrilacija]], atrijsko plapolanje, in paroksizmalna supraventrikularna tahikardija. Prekatne aritmije vključujejo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo.<ref name="NIH2011Type"/><ref name="Martin2012">{{Navedi revijo|last=Martin|first=C|last2=Matthews|first2=G|last3=Huang|first3=CL|title=Sudden cardiac death and Inherited channelopathy: the basic electrophysiology of the myocyte and myocardium in ion channel disease|journal=Heart|date=2012|volume=98|pages=536–543|pmid=22422742|doi=10.1136/heartjnl-2011-300953}}</ref> Aritmije nastopijo zaradi težav z električno prevodnostjo sistema srca.<ref name="NIH2011Def"/> Aritmije se lahko pojavijo pri otrocih, vendar pa je razpon za normalni srčni utrip različen in je odvisen od starosti.<ref name="NIH2011Type"/> Številni testi lahko pomagajo pri diagnozi, tako [[Elektrokardiografija|elektrokardiogram]] (EKG) in Holterjev monitor.<ref>{{Navedi splet|title=How Are Arrhythmias Diagnosed?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/diagnosis|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Večino aritmij je mogoče učinkovito zdraviti.<ref name="NIH2011Def"/> Zdravljenje lahko vključujejo zdravila, medicinske pripomočke, kot so spodbujevalniki, in kirurgijo. Zdravila za hiter srčni utrip, so lahko beta blokatorji ali [[Antiaritmik|agenti, ki se poskušali obnoviti normalni srčni ritem]], na primer prokainamid. Slednja skupina ima lahko več pomembnih neželenih učinkov, še posebej, če se zdravilo jemlje dalj časa. Spodbujevalniki se najpogosteje uporabljajo za primere z upočasnjenim utripom srca. Primeri z nerednim srčnim utripom se pogosto zdravijo s sredstvi za redčenje krvi, ki zmanjšujejo nevarnost za zaplete. Osebe s hudimi simptomi aritmije se lahko nujno zdravijo z električnimi pulzi v obliki kardioverzije ali defibrilacije.<ref name="NIH2011Tx">{{Navedi splet|title=How Are Arrhythmias Treated?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/treatment|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> Aritmija prizadeva milijone ljudi.<ref name="NIH2011Risk">{{Navedi splet|title=Who Is at Risk for an Arrhythmia?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/arr/atrisk|publisher=National Heart, Lung and Blook Institute|accessdate=7.3.2015|date=1.7.2011}}</ref> V Evropi in Severni Ameriki je leta 2014 atrijska fibrilacija prizadela približno 2 % do 3 % prebivalstva.<ref name="Zoni2014">{{Navedi revijo|last=Zoni-Berisso|first=M|last2=Lercari|first2=F|last3=Carazza|first3=T|last4=Domenicucci|first4=S|title=Epidemiology of atrial fibrillation: European perspective.|journal=Clinical epidemiology|date=2014|volume=6|pages=213–20|pmid=24966695|doi=10.2147/CLEP.S47385}}</ref> Atrijska fibrilacija in atrijska undulacija&nbsp;sta imeli za&nbsp; posledico 112.000 smrti v letu 2013 (29.000 leta 1990).<ref name="GDB2013">{{Navedi revijo |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators |title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|journal=Lancet|date=17 December 2014|pmid=25530442|doi=10.1016/S0140-6736(14)61682-2|volume=385|issue=9963|pages=117–171|pmc=4340604}}</ref> [[Srčni zastoj|Nenadna srčna smrt]] je vzrok za približno polovico smrti zaradi [[bolezni srca in ožilja]] ali približno 15 % vseh smrti po svetu.<ref name="Meh2007">{{Navedi revijo|last=Mehra|first=R|title=Global public health problem of sudden cardiac death.|journal=Journal of electrocardiology|date=2007|volume=40|issue=6 Suppl|pages=S118-22|pmid=17993308|doi=10.1016/j.jelectrocard.2007.06.023}}</ref> Okoli 80 % primerov nenadne srčne smrti je posledica prekatne aritmije.<ref name="Meh2007">{{Navedi revijo|last=Mehra|first=R|title=Global public health problem of sudden cardiac death.|journal=Journal of electrocardiology|date=2007|volume=40|issue=6 Suppl|pages=S118-22|pmid=17993308|doi=10.1016/j.jelectrocard.2007.06.023}}</ref> Aritmija se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar je bolj pogosta pri starejših ljudeh.<ref name="NIH2011Risk"/> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://vizita.si/clanek/leksikon/srcne-aritmije.html Srčne aritmije] - tema na portalu Vizita.si {{Medical resources | DiseasesDB = 15206 | ICD10 = {{ICD10|I|47||i|30}} – {{ICD10|I|49||i|30}} | ICD9 = {{ICD9|427}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001101 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D001145 }} {{bolezni srca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Bolezni srca]] 1vjfwjztb2pfqh6260rt2f2f0nedwgc 0 428746 6764896 6611029 2026-10-13T18:29:33Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6764896 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Akutni koronarni sindrom | image = File:Heart attack diagram.png | caption = Zapora koronarne arterije | field = [[kardiologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[bolečina v prsnem košu]], [[znojenje]], [[slabost]] | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Akutni koronarni sindrom''' je [[sindrom]] (skupek znakov in simptomov), ki zmanjša krvni obtok v [[Koronarna arterija|koronarnih arterijah]], tako del [[srčna mišica|srčne mišice]] ni zmožen pravilno delovati ali pa mišica odmre.<ref name=NSTEMI2014>{{cite journal|last1=Amsterdam|first1=E. A.|last2=Wenger|first2=N. K.|last3=Brindis|first3=R. G.|last4=Casey|first4=D. E.|last5=Ganiats|first5=T. G.|last6=Holmes|first6=D. R.|last7=Jaffe|first7=A. S.|last8=Jneid|first8=H.|last9=Kelly|first9=R. F.|last10=Kontos|first10=M. C.|last11=Levine|first11=G. N.|last12=Liebson|first12=P. R.|last13=Mukherjee|first13=D.|last14=Peterson|first14=E. D.|last15=Sabatine|first15=M. S.|last16=Smalling|first16=R. W.|last17=Zieman|first17=S. J.|title=2014 AHA/ACC Guideline for the Management of Patients With Non-ST-Elevation Acute Coronary Syndromes: A Report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines|journal=Circulation|date=23 September 2014|doi=10.1161/CIR.0000000000000134|pmid=25249585|volume=130|issue=25|pages=e344–e426}}</ref> Najpogostejši [[simptom]] je močna prsna bolečina, ki se širi v levo ramo ali čeljust, v povezavi s slabostjo in potenjem. Akutni koronarni sindrom je običajno povzročen od enega izmed treh problemov: miokardni infarkt z dvigom ST veznice (STEMI, 30 %), miokardni infarkt brez dviga ST veznice (NSTEMI, 25 %) in nestabilna angina pektoris (38 %)<ref>{{cite journal |vauthors=Torres M, Moayedi S |title=Evaluation of the acutely dyspneic elderly patient |journal=Clin. Geriatr. Med. |volume=23 |issue=2 |pages=307–25, vi |date=May 2007 |pmid=17462519 |doi=10.1016/j.cger.2007.01.007 |url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-geriatric-medicine_2007-05_23_2/page/307}}</ref>. Trije tipi so dobili ime po pregledu elektrokardiograma ([[EKG]]), kot so miokardni infarkt brez dviga ST veznice in miokardni infarkt z dvigom ST veznice. Tukaj bi lahko bilo nekaj odstopanj glede tega, katere oblike miokardnega infarkta (MI) so razvrščene pod akutni koronarni sindrom. AKS se razlikuje od stabilne angine pektoris, ki se pojavi med [[napor|naporom]] in poneha med [[počitek|počitkom]]. Nestabilna [[angina]] pektoris se v primerjavi s stabilno angino pektoris pojavi nenadoma, največkrat v mirovanju ali pa z minimalnim naporom. Čeprav je AKS povzročen zaradi [[koronarna tromboza|koronarne tromboze]], je lahko povezan tudi z jemanjem [[kokain]]a. Srčno prsna bolečina se lahko pojavi tudi zaradi [[Anemija|anemij]]e, [[bradikardija|bradikardij]]e (prepočasno bitje srca) ali [[tahikardija|tahikardij]]e (prehitro bitje srca). ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = | ICD10 = {{ICD10|I|24|9|i|20}} | ICD9 = | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 31 | MeshID = D054058 }} {{bolezni srca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni srca]] [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Sindromi, ki prizadenejo srce]] {{med-stub}} nrqpzelbf5yhr23azszx6xqlsi3dbwi 0 432008 6764876 6572914 2026-10-13T17:40:53Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6764876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Prirojena srčna napaka | synonyms = prirojena srčna anomalija, prirojena srčna bolezen | image = VSD image.jpg | caption = Normalna zgradba srca (levo) v primerjavi z dvema pogostima mestoma [[defekt interventrikularnega septuma|defekta interventrikularnega septuma]] (desno), najpogostejše vrste prirojene srčne napake<ref>{{cite journal | vauthors = Hoffman JI, Kaplan S | title = The incidence of congenital heart disease | journal = Journal of the American College of Cardiology | volume = 39 | issue = 12 | pages = 1890–900 | date = June 2002 | pmid = 12084585 | doi = 10.1016/S0735-1097(02)01886-7 | doi-access = free }}</ref> | field = [[kardiologija]] | symptoms = hitro dihanje, [[cianoza|modrikasta koža]], slabo pridobivanje telesne mase, občutek utrujenosti<ref name=NIH2011Sym/> | complications = [[srčno popuščanje]]<ref name=NIH2011Sym/> | onset = | duration = | types = [[cianotična srčna napaka|cianotične srčne napake]], [[necianotična srčna napaka|necianotične srčne napake]]<ref name=WHO2011/> | causes = pogosto neznani<ref name="NIH2011Ca">{{cite web|title=What Causes Congenital Heart Defects?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/chd/causes|website=National, Heart, Lung, and Blood Institute|access-date=10 August 2015|date=July 1, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150708122049/https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/chd/causes|archive-date=8 July 2015}}</ref> | risks = okužba z [[rdečke|rdečkami]] v [[nosečnost]]i, [[etanol|alkohol]] ali [[tobak]], bližnja sorodnost staršev, slabo prehransko stanje, jemanje [[antidepresiv]]ov v nosečnosti ali [[debelost]] matere<ref name=WHO2011/><ref name=Dean2014/> | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = nobeno, [[katetrski poseg]], [[srčna kirurgija|operacija srca]], [[presaditev srca]]<ref name=NIH2011Tx/><ref name=WHO2011/> | medication = | prognosis = na splošno dobra (z zdravljenjem)<ref name=NIH2011/> | frequency = 48,9 milijona (2015)<!-- prevalence --><ref name="GBD2015Pre">{{cite journal | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal | collaboration = GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 }}</ref> | deaths = 261.247 (2017)<ref>{{cite journal|author=((GBD 2017 Congenital Heart Disease Collaborators))|year=2020|title=Global, regional, and national burden of congenital heart disease, 1990-2017: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2017|journal=The Lancet|series=Child & adolescent health|volume=4|issue=3|pages=185–200|doi=10.1016/S2352-4642(19)30402-X|pmid=31978374 |pmc=7645774 |quote=Congenital heart disease caused 261,247 deaths (95% uncertainty interval 216,567–308,159) globally in 2017, a 34.5% decline from 1990, with 180,624 deaths (146,825–214,178) being among infants (aged <1 years).|hdl=11343/252339|hdl-access=free}}</ref> }}'''Prirojena srčna napaka''' ('''Congenital Heart Defect - CHD'''), znana tudi kot '''prirojena srčna anomalija''' ali '''prirojena srčna bolezen''', je problematična struktura [[Srce|srca]], ki je prisotna že ob [[Rojstvo|rojstvu]].<ref name="NIH2011">{{Navedi splet|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/chd|title=What Are Congenital Heart Defects?|date=July 1, 2011|accessdate=10 August 2015|website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> Znaki in simptomi so odvisni od konkretne vrste problema. Simptomi se lahko različni, od primerov, ko znakov sploh ni, do smrtno nevarnih stanj. Če so prisotni, so lahko med drugim hitro dihanje, [[Cianoza|modrikasta koža]], slabo pridobivanje telesne teže in občutek utrujenosti. Stanje ne povzroča bolečin v prsih.<ref name="NIH2011Sym">{{Navedi splet|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/chd/signs|title=What Are the Signs and Symptoms of Congenital Heart Defects?|date=July 1, 2011|accessdate=10 August 2015|website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> Večina prirojenih srčnih težav se ne pojavlja z drugimi boleznimi.<ref name="WHO2011">{{Navedi knjigo|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241564373_eng.pdf?ua=1|title=Global Atlas on Cardiovascular Disease Prevention and Control|last=Shanthi Mendis|last2=Pekka Puska|last3=Bo Norrving|last4=World Health Organization|publisher=World Health Organization in collaboration with the World Heart Federation and the World Stroke Organization|year=2011|isbn=978-92-4-156437-3|pages=3, 60|access-date=2017-04-03|archive-date=2014-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140817123106/http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241564373_eng.pdf?ua=1|url-status=dead}}</ref> med zapleti, ki so lahko posledica srčne napake, le med drugim [[srčno popuščanje]]. Vzrok za prirojeno srčno napako je pogosto neznan.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/chd/causes|title=What Causes Congenital Heart Defects?|date=July 1, 2011|accessdate=10 August 2015|website=National,Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> V nekaterih primerih je lahko posledica okužbe med [[Nosečnost|nosečnostjo]] , kot so [[rdečke]], uporabe nekaterih zdravil ali drog, kot sta [[Etanol|alkohol]] ali [[tobak]], tesno sorodstvo staršev, ali slaba prehranjenost ali [[debelost]] pri materi.<ref name="Dean2014">{{Navedi revijo|title=Preconception care: nutritional risks and interventions.|last=Dean|first=SV|last2=Lassi|first2=ZS|last3=Imam|first3=AM|last4=Bhutta|first4=ZA|date=26 September 2014|journal=Reproductive health|doi=10.1186/1742-4755-11-s3-s3|volume=11 Suppl 3|pages=S3|pmid=25415364}}</ref> Imeti starša s prirojeno srčno napako je tudi dejavnik tveganja. Številna genetska obolenja so povezana s prirojeno okvaro srca, med drugim [[Downov sindrom]], sindrom Turner in sindrom Marfan. Prirojene srčne napake se delijo v dve glavni skupini: v cianotične srčne napake in ne-cianotične srčne napake, glede na to, ali se otrok nagiba k pomodrelosti. V problem so lahko vpletene notranje stene srca, srčne zaklopke ali pa velike [[Krvna žila|krvne žil]]<nowiki/>e, ki vodijo do srca in iz njega. Prirojene srčne napake se delno preprečijo s cepljenjem proti rdečkam, dodajanjem [[Jod|joda]] v sol in dodajanjem [[Folna kislina|folne kisline]] v določena živila. Nekatere napake ne potrebujejo zdravljenja. Druge se lahko uspešno zdravijo s postopki na osnovi katetra&nbsp; ali z operacijo srca. Včasih so lahko da potrebne številne operacije <ref name="NIH2011Tx">{{Navedi splet|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/chd/treatment|title=How Are Congenital Heart Defects Treated?|date=July 1, 2011|accessdate=10 August 2015|website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> in včasih je nujna presaditev srca. Ob ustreznem zdravljenju, tudi če gre za zapleten problem, so izidi na splošno dobri. Srčne napake so najpogostejše okvare ob rojstvu. V letu 2013 so bile prisotne pri 34,3 miljonih ljudi po vsem svetu.<ref name="GBD2015">{{Navedi revijo|title=Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 301 acute and chronic diseases and injuries in 188 countries, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013 |last1=Vos |first1=Theo |collaboration=Global Burden of Disease Study 2013 Collaborators |date=7 June 2015 |journal=[[The Lancet|Lancet]] |doi=10.1016/S0140-6736(15)60692-4 |issue=9995 |volume=386 |pages=743–800 |pmc=4561509 |pmid=26063472}}</ref> Prizadenejo od 4 do 75 dojenčkov na 1.000 živorojenih otrok, odvisno od tega, kako se do diagnoze pride.<ref name="Mil2011">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yY-gIvbnRDUC&pg=PT28|title=Genetic Disorders and the Fetus: Diagnosis, Prevention and Treatment|last=Milunsky|first=Aubrey|date=2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9781444358216|chapter=1}}</ref> Približno od&nbsp; 6 do 19 na 1.000 ima zmerno do hudo stopnjo težav. Prirojene srčne napake so najpogostejši vzrok za smrt ob rojstvu zaradi okvar. V letu 2013 se zaradi njih umrlo 323,000 novorojenčkov, padec s 366,000 smrti leta 1990.<ref name="GDB2013">{{Navedi revijo|title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013 |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators |date=17 December 2014 |journal=Lancet |doi=10.1016/S0140-6736(14)61682-2|issue=9963|volume=385|pages=117–71|pmc=4340604|pmid=25530442}}</ref> == Znaki in simptomi == [[Slika:CongenitalHeartCase-133.jpg|sličica|Krivljenje nohtov in pomodrele postelje nohtov pri odrasli osebi s tetralogijo po Fallotu]] Znaki in simptomi so povezani z vrsto in resnostjo srčne okvare. Simptomi se pogosto kažejo zgodaj v življenju, vendar pa so lahko nekatere okvare skozi vse življenje neopazne.<ref name="Merck">{{Navedi splet|url=http://www.merck.com/mmhe/sec23/ch265/ch265b.html|title=Heart Defects: Birth Defects|accessdate=30 July 2010|publisher=Merck}}</ref> Nekateri otroci nimajo znakov, spet drugi pa imajo težave z dihanjem, [[Cianoza|cianozo]], [[Sinkopa|omedlevice]],<ref name="NHLBI">{{Navedi splet|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/dci/Diseases/chd/chd_signs.html|title=National Heart, Lung, and Blood Institute|accessdate=30 July 2010}}</ref> šume na srcu, okrnjen razvoj udov in mišic, slab tek ali rast, in okužbe dihal. Prirojene srčne napake povzročajo nenormalno strukturo organa, zaradi česar prihaja do nastajanja določenih zvokov, znanih kot šum na srcu. Včasih jih je mogoče zaznati med avskultacijo; vendar pa niso vsi šumi na srcu posledica prirojene srčne napake. === Povezani simptomi === Prirojene srčne napake so povezane s povečano pojavnost nekaterih drugih simptomov, ki so združeni pod nazivom VACTERL: * V — [[Vretence|Vertebralne anomalije]] * A — Analna atrezija * C — [[Kardiologija|Srčno-žilne anomalije]] * T — Traheo-ezofagna fistula * E — Ezofagealna atrezija * R — Renalne[[Ledvica| (ledvične)]] in/ali [[Koželjnica|radialne]] nepravilnosti * L — [[Okončina|Okvare udov<br> ]] Ventrikularno septalna okvara (VSD), atrijske septalne napake, in tetralogija po Fallotu so najpogostejše prirojene srčne napake, ki jih srečati v kombinaciji VACTERL. Manj pogoste napake v združenju so ''truncus arteriosus'' in prestavljene velike arterije. == Diagnoza == Številne prirojene srčne napake se lahko ugotovijo s&nbsp; [[Predrojstvena diagnostika|predrojstveno diagnozo]] ploda (z ehokardiografijo).&nbsp; To je test, ki ga je mogoče storiti v drugem trimesečju nosečnosti, ko je mati otroka 18-24 tednov noseča.<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|007340|Fetal echocardiography}}</ref><ref name="nhs.uk">{{Navedi splet |url=http://www.nhs.uk/Conditions/Congenital-heart-disease/Pages/Diagnosis.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2017-04-03 |archive-date=2012-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210044203/http://www.nhs.uk/Conditions/Congenital-heart-disease/Pages/Diagnosis.aspx |url-status=dead }}</ref> Metoda je lahko&nbsp; ultrazvok trebuha ali transvaginalni ultrazvok. Če je otrok rojen s cianotično srčno boleznijo, je diagnozo običajno mogoče postaviti kmalu po rojstvu zaradi modre barve kože (od tod ime&nbsp; cianoza). Pri novorojenčkih s septalno okvaro ali obstrukcijsko okvaro, so simptomi pogosto opazni šele po nekaj mesecih ali včasih tudi po več letih. == Epidemiologija == [[Slika:Congenital_heart_anomalies_world_map-Deaths_per_million_persons-WHO2012.svg|sličica|Prirojene srčne anomalije - smrtni primeri na milijon oseb v letu 2012 {{refbegin|3}}{{legend|#ffff20|0-8}}{{legend|#ffe820|9-12}}{{legend|#ffd820|13-23}}{{legend|#ffc020|24-31}}{{legend|#ffa020|32-39}}{{legend|#ff9a20|40-47}}{{legend|#f08015|48-50}}{{legend|#e06815|51-56}}{{legend|#d85010|57-63}}{{legend|#d02010|64-124}}{{refend}}]] Srčne napake so med najbolj pogoste okvare ob rojstvu, ki se pojavljajo v 1 % živorojenih otrok (2-3 %, vključno z bikuspidalno aortno zaklopko). Leta&nbsp; 2013 je 34,3 milijona ljudi imelo CHD. V letu 2010 je zaradi tega prišlo do 223,000 smrti, padec v primerjavi z 278,000 leta 1990.<ref name="Loz2012">{{Navedi revijo|title=Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010.|last=Lozano|first=R|date=Dec 15, 2012|journal=Lancet|doi=10.1016/S0140-6736(12)61728-0|issue=9859|volume=380|pages=2095–128|pmid=23245604}}</ref> Za prirojene srčne napake, ki se pojavijo brez družinske anamneze (''de novo''), je verjetnost za ponovitev pri potomcih 3-5 %.<ref>{{Navedi revijo|title=Management of Pregnancy in Patients With Complex Congenital Heart Disease: A Scientific Statement for Healthcare Professionals From the American Heart Association|last=Canobbio|first=Mary M.|last2=Warnes|first2=Carole A.|last3=Aboulhosn|first3=Jamil|last4=Connolly|first4=Heidi M.|last5=Khanna|first5=Amber|last6=Koos|first6=Brian J.|last7=Mital|first7=Seema|last8=Rose|first8=Carl|last9=Silversides|first9=Candice|date=12 January 2017 |journal=Circulation |doi=10.1161/CIR.0000000000000458 |pages=e50–e87}}</ref>&nbsp; {{-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Cardiovascular_Disorders/Heart_Disease/Congenital/}} * [http://congenital.info/ Fundacija Cove Point za CHD - spletna stran] — celovito izobraževanje bolnikov, z animacijami iz kirurgije in intervencije * [http://www.gosh.nhs.uk/medical-conditions/search-for-medical-conditions/congenital-heart-disease/congenital-heart-disease-information/ Prirojene bolezni srca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140424050902/http://www.gosh.nhs.uk/medical-conditions/search-for-medical-conditions/congenital-heart-disease/congenital-heart-disease-information/ |date=2014-04-24 }} informacije za starše. {{Medical resources | DiseasesDB = 17017 | ICD10 = {{ICD10|Q|20||q|20}}-{{ICD10|Q|26||q|20}} | ICD9 = {{ICD9|745}}-{{ICD9|747}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001114 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D006330 }} [[Kategorija:Srčnožilne bolezni]] [[Kategorija:Pediatrija]] [[Kategorija:Srce]] {{normativna kontrola}} 5cql2p9ftym3iiumfxc6dc9t0tenumg 0 435949 6764976 6004967 2026-10-13T23:58:07Z ~2026-44996-51 264415 /* Življenje in delo */ 6764976 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Gabriel Lipuš''', [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] [[pevec]], [[pevski pedagog]] in [[skladatelj]], * [[16. marec]] [[1965]], [[Železna Kapla-Bela|Železna Kapla]], [[Avstrija]]. == Življenje in delo == Po maturi leta 1983 na Slovenski gimnaziji v [[Celovec|Celovcu]] se je istega leta na celovški pedagoški akademiji vpisal na študij glasbene vzgoje, iz katerega je leta 1986 diplomiral. Leta 1984 se je vpisal na študij petja na Koroškem deželnem konservatoriju (pri Janezu Kampušu), dve leti kasneje je prav tam začel še študij [[Jazz|jazza]] (klavir in teorija) pri Haraldu Neuwirthu. Med letoma 1989 in 1990 je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v [[Gradec|Gradcu]] študiral jazzovsko petje pri Jay Clayton. Leta 1992 se je potem vpisal na študij petja na [[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti]] na [[Dunaj|Dunaju]] (pri Ralphu Döringu in Kurtu Equiluzu), kjer je leta 1996 diplomiral. Leta 1992 je začel redno nastopati kot [[baritonist]], od leta 2007 pa nastopa tudi kot [[tenorist]]. Pel je v številnih koncertnih in gledaliških hišah po Evropi, najbolj dejaven pa je na prostoru Alpe-Jadran. Sodeluje s številnimi orkestri, skladatelji, glasbeniki in režiserji iz Slovenije in ostale Evrope, tako npr. z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]], [[Bernarda Fink|Bernardo Fink]] in [[Vinko Möderndorfer|Vinkom Möderndorferjem.]] Lipuš piše glasbo za televizijo, film in radio, mdr. je uglasbil različne otroške knjige (npr. ''[[Juri Muri v Afriki]]'' [[Tone Pavček|Toneta Pavčka]] in ''Konferenca živali'' [[Erich Kästner|Ericha Kästnerja]]). Poleg tega je kot skladatelj in aranžer sodeloval z večino slovenskih gledališč. Kot pevec je zastopan na številnih zgoščenkah, ki jih od leta 1987 izdaja tudi v samozaložbi. V zvezi s tem je leta 2004 ustanovil založbo Item Records. Poleg njegove ustvarjalne dejavnosti od leta 1986 neprekinjeno deluje kot glasbeni in pevski pedagog. Učil je na različnih gimnazijah v Celovcu in okolici, od leta 1997–2004 je delal tudi na slovenski glasbeni šoli v Celovcu. Med letoma 2001 in 2018 je poučeval solistično petje na Koroškem deželnem konservatoriju. Redno predava tudi v okviru akademij in mojstrskih tečajev. Leta 1998 je ustanovil Glasbeno gledališče Gabriel, v okviru katerega prireja koncerte in gledališke predstave za otroke in odrasle. === Zasebno === Lipuš živi v Celovcu, je sin pisatelja [[Florjan Lipuš|Florjana Lipuša]] ter brat pesnice [[Cvetka Lipuš|Cvetke Lipuš]] in fotografa Marka Lipuša. == Nagrade == * 2003: Nagrada za najboljšo predstavo v okviru 10. mednarodnega festivala Zlata paličica v Ljubljani * 2004: Podporna nagrada za glasbo zvezne [[Koroška (zvezna dežela)|dežele Koroške]] * 2005: Nagrada sekcije za umetnost zveznega kanclerstva na Dunaju za čezmejno kulturno delovanje == Diskografija (izbor) == * ''Plevel / Unkraut 1.'' Šansoni. Item Records, 1987. * ''Juri Muri v Afriki'' (Tone Pavček). Skupaj s [[Polde Bibič|Poldetom Bibičem.]] Klagenfurt/Celovec: [[Celovška Mohorjeva družba|Mohorjeva/Hermagoras]], 1990. * ''Jošt in Jaka.'' Muzikal. Item Records; SPZ, 1995. * ''Malo čezz.'' Glasbeni kabaret. Pesmi [[Boris A. Novak|Borisa A. Novaka]], [[Jani Oswald|Janija Oswalda]], [[Gustav Januš|Gustava Januša]] in [[Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]]. Item Records, 2000. * [[Robert Schumann]]: ''Dichterliebe;'' [[Ludwig van Beethoven]]: ''An die ferne Geliebte''. Item Records, 2002. * ''Čisto čezz.'' Glasbeni kabaret. Pesmi Andreja Rozmana Roze, Gustava Januša in [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]]. Item Records, 2008. * ''Requi:em''. Elektronska glasba. Item Records, 2011. * Charles Gounod: ''Messe Solennelle''; Anton Bruckner: ''Te Deum''. Skupaj s Tünde Szaboki, Lydio Vierlinger in Josefom Wagnerjem. Kammerchor Klagenfurt Wörthersee, Kärntner Sinfonieorchester, Dirigent: Christian Liebhauser-Karl. Msc Media, 2011. * ''Robert Stolz und seine Welterfolge''. Skupaj z Regine Hangler in Militärmusik Kärnten. Msc Media, 2015. * ''Wo du nicht bist...Begegnung mit Schubert.'' Skupaj s skupino Carinthia Saxophon Quartett. Item records, 2017. == Zunanje povezave == *[https://www.gabriellipus.com Gabriel Lipuš - osebna spletna stran] * [http://www.gabriel.co.at/ger/biografien/cvg_lipus.html Seznam objav in angažmajev] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lipuš, Gabriel}} [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Avstrijski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Avstrijski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Avstrijski pevci resne glasbe]] 7vt5hzk8gxl8ndluexx6q4cyuknmwpo 0 445345 6764820 6759096 2026-10-13T16:02:04Z Erardo Galbi 166658 6764820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Rhindov matematični papirus | image = [[Slika:Rhind Mathematical Papyrus.jpg|300px]] | image_caption = Del Rhindovega papirusa | author = Ahmes (prepisovalec starejšega besedila) | title_orig = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Stari Egipt]] | language = [[egipčanščina]] | publisher = | release_date = [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] | slo_pub_date = | subject = | genre = [[matematika]] | media_type = [[papirus]] | pages = Prvi del (BM 10057):<br> • dolžina: 295,5 cm <br>• širina: 32 cm <br>Drugi del (BM 10058): <br>• dolžina: 199,5 cm <br>• širina: 32 cm }} '''Rhindov matematični papirus''', znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike. Ime je dobil po škotskem antikvarju Alexandru Henryju Rhindu, ki ga je leta 1858 kupil v [[Luksor]]ju, [[Egipt]]. Papirus je bil domnevno najden med nezakonitimi izkopavanji v bližnjem [[Ramesseum]]u. Napisan je bil okoli leta 1550 pr. n. št.<ref>[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 ''The Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191002141950/https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 |date=2019-10-02 }}, britishmuseum.org. Pridobljeno 18. septembra 2017.</ref> [[Britanski muzej]], v katerem hranijo večino papirusa, ga je pridobil leta 1865 skupaj z [[Egipčanski usnjeni matematični zvitek|Egipčanskim usnjenim matematičnim zvitkom]], ki je bil tudi v Rhindovi lasti.<ref name="ref2">Clagett, Marshall (1999): [https://curlie.org/Society/History/By_Time_Period/Ancient/Africa/Egypt/Texts ''Ancient Egyptian Science, A Source Book''], Memoirs of the American Philosophical Society, Volume Three: Ancient Egyptian Mathematics. American Philosophical Society. ISBN 978-0-87169-232-0.</ref> Nekaj manjših fragmentov je v Brooklynskem muzeju v [[New York]]u,<ref name=ref3>Spalinger, Anthony (1990): ''The Rhind Mathematical Papyrus as a Historical Document'', Studien zur Altägyptischen Kultur, Helmut Buske Verlag '''17''': 295–337. JSTOR 25150159.</ref><ref>[https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304 ''Collections: Egyptian, Classical, Ancient Near Eastern Art: Fragments of Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |date=2016-06-12 }} {{Navedi splet |url=https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |title=arhivska kopija |access-date=2026-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |archive-date=2016-06-12 |url-status=dead}}, Brooklyn Museum. Pridobljeno 1. novembra 2012.</ref> srednjih 18 cm papirusa pa manjka. Drug zelo znan matematični papirus je [[Moskovski matematični papirus]], ki je krajši od Rhindovega, vendar starejši.<ref name=ref3/> Rhindov matematični papirus je bil napisan v [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugem vmesnem obdobju Egipta]] (okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1550 pr. n. št.), ko je pisar Ahmes (ali Ahmos) prepisal starejše, zdaj izgubljeno besedilo, napisano med vladavino faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] iz [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste egipčanske dinastije]]. Napisan je v [[hieratika|hieratski pisavi]]. Sestavljen je iz več delov, ki skupaj merijo več kot 5 m. Jezikovno in matematično so ga začeli prevajati v poznem 19. stoletju, vendar matematični aspekt papirusa še vedno ni popoln. Neprevedeni dokument, ki je datiran v 33. leto vladanja [[hiksi |hiškega]] kralja [[Apepi I.|Apepija I.]], vsebuje kasnejše obrobne opombe, napisane verjetno v 11. letu vladanja njegovega naslednika [[Hamudi]]ja.<ref>Schneider, Thomas (2006): ''The Relative Chronology of the Middle Kingdom and the Hyksos Period (Dyns. 12–17)'' v Hornung, Erik, Krauss, Rolf; Warburton, David: ''Ancient Egyptian Chronology'', Handbook of Oriental Studies, Brill. str. 194–195.</ref> V uvodnih odstavkih papirusa Ahmes pravi, da daje ''»natančno izračunavanje za vpogled v stvari, znanje o vseh stvareh, skrivnostih … vseh skrivnostih«'', in nadaljuje: : ''Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu akheta (obdobje poplav) 33. leta vladanja njegovega veličanstva [[Amenemhet III.|Nimaatreja]], kralja [[Gornji Egipt|Gornjega]] in [[Spodnji Egipt|Spodnjega Egipta]]. Prepis je naredil pisar Ahmes.''<ref name=ref2/> O Rhindovem matematičnem papirusu je bilo napisanih veliko knjig in člankov.<ref name=ref3/> Med pomembnejše spada Peetova razprava iz leta 1923, ki je sledila Griffithovi knjigi I, II in III.<ref>Peet, Thomas Eric (1923): ''The Rhind Mathematical Papyrus'', British Museum 10057 and 10058. London: The University Press of Liverpool limited and Hodder & Stoughton limited.</ref> Izstopata tudi Chasejev izvleček iz leta 1927/29 s fotografijami besedila<ref name="ref7">Chace, Arnold Buffum (1979) [1927–29]: ''The Rhind Mathematical Papyrus: Free Translation and Commentary with Selected Photographs, Translations, Transliterations and Literal Translations'', Classics in Mathematics Education. 8. 2 vols, Reston: National Council of Teachers of Mathematics Reprinted ed., Oberlin: Mathematical Association of America. ISBN 0-87353-133-7.</ref> in Pregled Rhindovega papirusa, ki sta ga leta 1987 objavila Robins in Shute.<ref name="ref8">Robins, R. Gay, Shute, Charles C. D. (1987): ''The Rhind Mathematical Papyrus: An Ancient Egyptian Text'', London: British Museum Publications Limited. ISBN 0-7141-0944-4.</ref> ==Prva knjiga: Aritmetika in algebra== {{glavni|Egipčanski ulomek}} Prvi del Rhindovega papirusa vsebuje referenčne preglednice in zbirko 21 [[Aritmetika|aritmetičnih]] in 20 [[algebra]]jskih problemov. Problemi se začnejo z enostavnimi izrazi z [[Ulomek|ulomki]], katerim sledijo bolj zapleteni problemi (''sekem'') in bolj zapletene [[Linearna enačba|linearne enačbe]] (''aha problemi'').<ref name=ref3/> V prvem delu papirusa je tudi preglednica ulomkov <math>2/n</math> za [[Liho število|lihe]] <math>n</math> od 3 do 101, izražene z vsoto [[Enotski ulomek|enotskih ulomkov]], na primer :<math>2/15 = 1/10 + 1/30 </math>. Razstavljeni ulomek <math>2/n</math> ni nikoli izražen z vsoto več kot štirih enotskih ulomkov. Preglednici sledi manjša preglednica ulomkov števil 1 do 9 deljenih z 10. Ulomek <math>7/10</math> je zapisan z vsoto :<math>7/10 = 2/3 + 1/10 </math>. Peglednicama sledi 91 matematičnih problemov, označenih s številkami 1-87, in štirje drugi, označeni s 7B, 59B, 61B in 82B. Problemi 1-7, 7B in 8-40 se ukvarjajo z aritmetiko in elementarno algebro. Problemi 1-6 se ukvarjajo z deljenjem določenega števila hlebcev kruha na deset ljudi. Rezultati so izraženi z vsoto enotskih ulomkov. Problemi 7–20 prikazujejo, kako množiti izraza : <math>1 + 1/2 + 1/4 = 7/4</math> in : <math> 1 + 2/3 + 1/3 = 2</math> z različnimi ulomki. Problemi 21–23 so problemi kako dopolniti izraz, ki so v sodobni notaciji enostavno odštevanje. Problemi 24–34 so ''aha'' problemi oziroma linearne enačbe. Problem 32, na primer, ustreza reševanju enačbe :<math>x + 1/3 x + 1/4 x = 2</math>. Problemi 35–38 vključujejo deljenje ''hekata'', staroegipčanske prostorninske enote. Od te točke dalje postanejo zelo pomembne [[Merska enota|merske enote]]. Resnično pomemben dejavnik v preostalem delu papirusa je [[Dimenzijska analiza|dimenzijska analiza]]. Problema 39 in 40 se ukvarjata z delitvijo hlebcev kruha in uporabljata [[Aritmetično zaporedje|aritmetična zaporedja]].<ref name=ref2/><ref name=ref8/> ==Druga knjiga: Geometrija== [[Slika:Egyptian A'h-mosè or Rhind Papyrus - Plate XV.png|right|thumb|Del Rindovega papirusa]] Drugi del Rindovega papirusa se ukvarja z [[Geometrija|geometrijskimi]] problemi 41-59, 59B in 60, ki so večinoma problemi merjenja.<ref name=ref3/> ===Prostornine=== Problemi 41 – 46 razlagajo, kako izračunati prostornino [[valj]]astih in [[Pravokotnik|pravokotnih]] silosov za žito. V problemu 41 Ahmes računa prostornino valjastega silosa s premerom <math>d</math> in višino <math>h</math>: : <math> V = [(1-1/9) d]^2 h.</math> V sodobnem matematičnem zapisu in pretvorbi <math>D=2r</math> se enačba zapiše kot :<math> V = (8/9)^2 d^2 h = (256/81) r^2 h</math>. Vrednost ulomka <math> 256/81</math> je približno enaka vrednosti <math>pi</math> in znaša 3,1605. Napaka je manj kot 1 %. Problem 47 je preglednica ulomljenih vrednosti, v kateri se prostornina 100 [[hekat|četvernih hekatov]] (''hekat fedu'') deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Kvocienti so izraženi z ulomki [[Horovo oko|Horovega očesa]]. Včasih se uporablja tudi mnogo manjša volumska enota četverni ro. Četverni hekat in četverni ro sta enoti prostornine, izpeljani iz enotskega hekata in roja, tako da je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro, zato je :100/10 četverni hekat = 10 četverni hekat :100/20 četverni hekat = 5 četverni hekat :100/30 četverni hekat = (3 + 1/4 + 1/16 + 1/64) četverni hekat + (1 + 2/3) četverni ro :100/40 četverni hekat = (2 + 1/2) četverni hekat :100/50 četverni hekat = 2 četverni hekat :100/60 četverni hekat = (1 + 1/2 + 1/8 + 1/32) četverni hekat + (3 + 1/3) četvi ro :100/70 četverni hekat = (1 + 1/4 + 1/8 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (2 + 1/14 + 1/21 + 1/42) četverni ro :100/80 četverni hekat = (1 + 1/4) četverni hekat :100/90 četverni hekat = (1 + 1/16 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (1/2 + 1/18) četverni ro :100/100 četverni hekat = 1 četverni hekat ===Ploščine=== Problemi 48–55 razlagajo, kako izračunati ploščine geometrijskih likov. Problem 48 je opazen zato, ker jedrnato izračuna ploščino kroga s približnim π. Natančneje, problem 48 izrecno poudarja dogovor, ki se uporablja v celotnem razdelku geometrije, da sta ''»ploščina kroga in ploščina njemu očrtanega kvadrata v razmerju 64/81«''. Iz tega sledi, da je π = 256/81 oziroma 3,1605..., kar je bilo že omenjeno v razlagi problema 41. Drugi problemi razlagajo, kako izračunati ploščine [[pravokotnik]]ov, [[trikotnik]]ov in [[trapezoid]]ov. ===Piramide=== Zadnjih šest problemov je povezanih z nakloni piramid. Problem [[seked]]a je prikazan z naslednjim vprašanjem:<ref name="ref9">Maor, Eli (1998): ''Trigonometric Delights'', Princeton University Press, ISBN 0-691-09541-8, str. 20.</ref> : ''Kakšen je seked piramide, visoke 250 komolcev (kubitov), če njena stranica meri 360 komolcev?'' Rešitev problema je izražena z razmerjem med polovico dolžine stranice in višino piramide in pomeni naklon stranske ploskve piramide. Povedano drugače: izračunana vrednost je [[kotangens]] kota med osnovno in stransko ploskvijo piramide.<ref name=ref9/> ===Tretja knjiga: Razno=== Tretje knjiga Rindovega papirusa vsebuje preostalih 91 problemov: 61, 61B, 62-82, 82B, 83-84 in 85-87, ki niso matematične narave. Zadnji del vsebuje bolj zapletene preglednice podatkov, ki pogosto vsebujejo ulomke Horovega očesa, več problemov ''[[Egipčanska algebra#Pefsu |pefsu]]'', ki so osnovni algebrajski problemi, povezani s pripravo hrane, predvsem peko kruha in varjenjem piva. Problem 79 nakazuje [[geometrijsko zaporedje]], [[Geometrijska vrsta|geometrijsko vrsto]] in določene kasnejše probleme in uganke. Tretji del Rhindovega papirusa je torej nekakšna mešanica že predstavljenega gradiva. Problem 61 se nanaša na množenje ulomkov in predstavlja splošen izraz za računanje <math>2/3</math> ulomka <math>1/n</math>, ki se v sodobnem matematičnem jeziku zapiše z enačbo : <math> \frac{2}{3n} = \frac{1}{2n} + \frac{1}{6n} </math> Tehnika, prikazana v problemu 61B, je tesno povezana z izpeljavo tabele <math>2/n</math>. Problemi 62-68 so splošni problemi algebraične narave. Problemi 69–78 so ''pefsu'' problemi v takšni ali drugačni obliki. Vključujejo tudi izračune števila hlebcev kruha in vrčkov piva, proizvedenih iz enega hekata žita.<ref name=ref2/> Problem 79 je izračun vsote pet členov [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]]. Problema 80 in 81 preračunava ulomke Horovega očesa hinuja (hekate). Zadnji štirje matematični problemi (82, 82B in 83-84) računajo količino krme, potrebne za različne živali, na primer za perutnino in govedo.<ref name=ref2/> Problemi, zlasti problem 84, so problematični, ker so na splošno dvoumni, zmedeni in preprosto netočni. Zadnji trije predmeti na papirusu, označene s številkami 85-87, so v nasprotju s prejšnjimi na široko razmetani po hrbtni strani papirusa. So kratke fraze, ki niso povezane z bistvom dokumenta in se lahko prevedejo na več načinov. Zgleda, da so bile napisane po zaključku pisanja papirusa in nimajo nobene zgodovinske vrednosti. ==Skladnost enot== Ker je bolj ali manj zapleteno gradivo v Rhindovem papirusu povezano s [[Stare uteži in mere#Egipčanski sistem|staroegipčanskimi merskimi enotami]], zlasti v dimenzijski analizi, ki služi za njihovo pretvarjanje, je potrebno omeniti, katere merske enote se uporabljajo v kateri točki Rhindovega papirusa. Njihov pregled je na naslednji sliki: [[Slika:Rhind Papyrus Unit Concordance.png|thumb|center|500px|Merske enote, omenjene v Rhindovem papirusu]] Podrobna razlaga enot je v naslenji točki: Vsebina. ==Vsebina== V naslednji preglednici je v jedrnati sodobni obliki povzeta vsebina Rhindovega papirusa. Preglednica temelji na dveh knjigah o Rhindovem papirusu, ki ju je leta 1927 in 1929 objavil matematik Arnold Buffum Chace.<ref name=ref7/> Papirus je v grobem razdeljen na štiri dele: naslovna stran, preglednica ulomkov 2/n, preglednica ulomkov 1-9/10 in 91 problemov. Slednji so oštevilčeni z 1 do 87 in vključujejo štiri matematične probleme, označene s 7B, 59B, 61B in 82B. Številke 85-87 niso matematični problemi, ki sicer tvorijo korpus dokumenta, ampak kratki nepovezani stavki na koncu dokumenta. Zadnji trije stavki so napisani na hrbtni strani papirusa, ločeno od matematične vsebine. Chase jih je zato imenoval ''števila'', prvih 88 pa ''problemi''. {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="10%" | Odstavek ali problem ! width="30%" | Izjava ali opis problema ! width="30%" | Rešitev ali opis ! width="30%" | Komentar |- | '''Naslovnica''' || '''Ahmes predstavi sebe in svoje zgodovinsko okolje.'''|| Natančno preračunavanje. Vstop v znanje o vseh obstoječih stvareh in vseh nejasnih skrivnostih. Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu obdobja poplav v 33. letu vladanja kralja Gornjega in Spodnjega Egipta A-user-Reja, obdarjenega z življenjem, v želji, da bi se ohranilo staro pisanje iz časa kralja Gornjega in Spodnjega Egipta Ne-ma'et-Reja. To piše pisar Ahmes, ki prepisuje staro pisanje. || Ahmes v naslovnici omenja svoje obdobje in obdobje, v katerem je nastalo izvirno pisanje. Besedilo je napisano na prednji in hrbtni strani papirusa (verso/recto). Za podrobnosti glej sliko. [[Slika:Rhind Papyrus Recto and Verso.png|center|frameless]] |- | '''Preglednica 2/n'''|| '''Izrazi kvociente od 2/3 do 2/101, v katerih so vsi imenovalci lihi, kot egipčanske ulomke. ''' || Ulomki in rešitve so v [[Rhindov matematični papirus, preglednica 2/n]] || V celem papirusu je večina rešitev zapisana v egipčanski ulomljeni obliki dobljenega realnega števila. Ker imajo vsa pozitivna realna števila neskončno mnogo oblik zapisa, te rešitve niso edinstvene. Upoštevati je treba tudi to, da je ulomek 2/3 edina izjema, ki jo je Ahmes poleg celih števil uporabljal za izražanje egipčanskih ulomkov. Za preglednico 2/n se lahko reče, da delno sledi algoritmu za izražanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n+1 za lihe n v egipčanskih ulomkih. Če je n praštevilo, se algoritem v mnogo primerih ne uporablja. Na metodo reševanja preglednice 2/n se zato pogosto gleda kot na začetek [[Teorija števil|teorije števil]] in ne zgolj na [[Aritmetika|aritmetiko]]. |- |- | '''Preglednica 1-9/10''' || '''Zapiši kvociente od 1/10 do 9/10 kot egipčanske ulomke.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} \;\;\; ; \;\;\; \frac{3}{10} = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{4}{10} = \frac{1}{3} + \frac{1}{15} \;\;\; ; \;\;\; \frac{5}{10} = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || '''-''' |- |- | '''Problemi 1-6''' || '''1,2,6,7,8 in 9 hlebcev kruha enakomerno razdeli 10 možem. Delež vsakega moža izrazi z egipčanskimi ulomki.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} </math> <math> \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} </math> <math> \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || Prvih šest problemov na papirusu je ponavljanje podatkov iz preglednice 1-9/10, samo da so zdaj vključeni v besedilo. |- | '''7, 7B, 8-20''' || '''Naj bo''' <math> S = 1 + 1/2 + 1/4 = \frac{7}{4} </math> '''in''' <math> T = 1 + 2/3 + 1/3 = 2 </math>. '''Nato za naslednja množenja produkt napiši kot egipčanski ulomek.''' || <math> 7: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 7B: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 8: \frac{1}{4} T = \frac{1}{2} </math> <math> 9: \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{14} \bigg) S = 1 \;\;\; ; \;\;\; 10: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 11: \frac{1}{7} S = \frac{1}{4} </math> <math> 12: \frac{1}{14} S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 13: \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{112} \bigg) S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 14: \frac{1}{28} S = \frac{1}{16} </math> <math> 15: \bigg( \frac{1}{32} + \frac{1}{224} \bigg) S = \frac{1}{16} \;\;\; ; \;\;\; 16: \frac{1}{2} T = 1 \;\;\; ; \;\;\; 17: \frac{1}{3} T = \frac{2}{3} </math> <math> 18: \frac{1}{6} T = \frac{1}{3} \;\;\; ; \;\;\; 19: \frac{1}{12} T = \frac{1}{6} \;\;\; ; \;\;\; 20: \frac{1}{24} T = \frac{1}{12} </math> || Enaka multiplikanda, v tem problemu označena z S in T, se neprestano ponavljata v vseh problemih. Ahmes isti problem obravnava na kar treh mestih (7, 7B, 10) in ga včasih rešuje nekoliko drugače. |- | '''21-38''' || '''Za vse naslednje linearne enačbe s spremenljivko''' <math> x </math>''', izračunaj''' <math> x </math> '''in ga izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> 21: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{15} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{15} </math> <math> 22: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 23: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} + \frac{1}{45} \bigg) + x = \frac{2}{3} \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{9} + \frac{1}{40} </math> <math> 24: x + \frac{1}{7} x = 19 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} </math> <math> 25: x + \frac{1}{2} x = 16 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 10 + \frac{2}{3} </math> <math> 26: x + \frac{1}{4} x = 15 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 12 </math> <math> 27: x + \frac{1}{5} x = 21 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 17 + \frac{1}{2} </math> <math> 28: \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) - \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 9 </math> <math> 29: \frac{1}{3} \Bigg( \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) \Bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{2} </math> <math> 30: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{10} \bigg) x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{23} </math> <math> 31: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 33 \;\;\; \rightarrow </math> <math> x = 14 + \frac{1}{4} + \frac{1}{56} + \frac{1}{97} + \frac{1}{194} + \frac{1}{388} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 32: x + \frac{1}{3} x + \frac{1}{4} x = 2 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 1 + \frac{1}{6} + \frac{1}{12} + \frac{1}{114} + \frac{1}{228} </math> <math> 33: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 37 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{56} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 34: x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{4} x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 5 + \frac{1}{2} + \frac{1}{7} + \frac{1}{14} </math> <math> 35: \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 36: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{5} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{53} + \frac{1}{106} + \frac{1}{212} </math> <math> 37: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{3} + \frac{1}{9} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{32} </math> <math> 38: \bigg( 3 + \frac{1}{7} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{6} + \frac{1}{11} + \frac{1}{22} + \frac{1}{66} </math> || Problem 31 ima posebno težavno rešitev. Čeprav je izjava v problemih 21-38 včasih zapletena, zlasti v Ahmesovem besedilu, se vsi problemi nazadnje pretvorijo v enostavno linearno enačbo. V nekaterih primerih je merska enota izpuščena, ker je za reševanje problema odvečna. Takšni so problemi 35-38, v katerih sta prvič omenjeni enoti za prostornino hekat in ro, pri čemer je 1 [[hekat]] = 320 ro. Enoti se pojavljata v vsem ostalem delu papirusa. Za trenutek se zdi, da je njuna raba v problemih 35-38 zgolj kozmetična. |- | '''39''' || '''100 hlebcev kruha razdeli 10 možem. 50 hlebcev razdeli štirim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> y </math>. Drugih 50 hlebcev razdeli šestim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> x </math>. Izračunaj razliko med deležema <math> y - x </math> in jo izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> y - x = 4 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 39 se začnejo problemi z več kot eno neznanko. |- | '''40''' || '''100 hlebcev kruha razdeli med pet mož. Njihovi deleži tvorijo aritmetično zaporedje, v katerem je razlika med sosednjima deležema vedno enaka <math> \Delta </math>. Razen tega je vsota treh največjih deležev sedemkrat večja od vsote dveh najmanjših. Izračunaj <math> \Delta </math> in jo zapiši z egipčanskim ulomkom.''' || <math> \Delta = 9 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 40 se končuje aritmetično/algebrajski del papirusa. Sledi njegov geometrijski del. Za problemom 40 je v papirusu velik prazen prostor, ki vizualno nakazuje konec prejšnjega dela. Problem 40 je Ahmes rešil tako, da je najprej obravnaval analogen primer s 60 hlebci. Nato je predpostavil, da je v tem primeru razlika 5 ½ in da je najmanjši delež enak 1. Nato je izračunal druge deleže in jih preračunal na 100 hlebcev. Četudi Ahmes ni prikazal reševanja problema, je implicitno jasno, da je v prvem koraku opravil množenje 5/3 x 11/2, da bi dobil pet deležev. Omeniti je treba, da se mora pri reševanju problema upoštevati štiri pogoje: (a) vsote vseh pet deležev je enaka 100, (b) velikost deležev od najmanjšega do največjega, (c) stalno razliko med zaporednimi deleži, (d) vsota treh največjih deležev je enaka sedmim vsotam dveh najmanjših. Problem se lahko reši tako, da se z elementarno algebro rešijo prvi trije pogoji, potem pa se z dodajanjem četrtega pogoja ugotavlja skladnost rezultata s postavljenimi pogoji. Ko so izpolnjeni vsi štirje pogoji, je rešitev prava. Problem je torej bolj zahteven primer reševanja linearnih enačb od prejšnjih in prehaja v [[Linearna algebra|linearno algebro]]. |- | '''41''' || '''S formulo''' <math> V = \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{64}{81} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino valjastega silosa za žito s premerom 9 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih. Rezultat nato z enačbo 1 kubični komolec = 3/2 kharja = 30 hekatov = 15/2 četvernih hekatov pretvori v druge enote in zapiši rezultate.''' || <math> V = 640 \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = 960 \;\;\; khar </math> <math> = 4800 \;\;\; cetverni\;\;\; hekat </math>''' || S tem problemom se začne geometrijski del papirusa in daje prvi nepravilni rezultat, četudi z zelo dobrim približkom <math> \pi </math>, ki od pravega odstopa mnaj kot 1 %. Pretvarjanje v druge prostorninske enota odkriva tudi enoti četverni hekat in khar. Problem 41 je zato tudi prvi problem, ki se ukvarja z [[Dimenzijska analiza|dimenzijsko analizo]]. |- |- | '''42''' || '''S formulo in podatki za pretvarjenje enot iz problema 41 izračunaj prostornino valjastega silos za žito s premerom 10 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih, kharjih in stotinah četvernega hekata, pri čemer je 400 hekatov = 100 četvernih hekatov = 1 sto-četverni hekat. Rezultate napiši z egipčanskimi ulomki.'''|| <math> V = \bigg( 790 + \frac{1}{18} + \frac{1}{27} + \frac{1}{54} + \frac{1}{81} \bigg) \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = \bigg( 1185 + \frac{1}{6} + \frac{1}{54} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 59 + \frac{1}{4} + \frac{1}{108} \bigg) \;\;\; sto \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> || Problem 42 je ponovitev problema 41 s podobnim pretvarjenjem enot. Čeprav se problema začenjata enako, je v drugem problemu precej bolj vključena aritmetika. Pojavljajo se tudi ulomljeni izrazi, ki jih v izvirnem dokumentu ni. Kontekst problema je kljub temu zadosten za zapolnjevanje vrzeli, zato si je Chace v svoj matematični prevod dovolil dodati delne izraze, ki so privedli do interno skladne rešitve. |- | '''43''' || '''S formulo za prostornino''' <math> V = \frac{2}{3} \Bigg( \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) \Bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{2048}{2187} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino silosa s premerom 9 komolcev in višino 6 komolcev. Rezultat zapiši v egipčanskih ulomkih kharja in nato egipčanskih ulomkih četvernega hekata in četvernega roja, pri čemer je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro.''' || <math> V = \bigg( 455 + \frac{1}{9} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 2275 + \frac{1}{2} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> <math> + \bigg( 2 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{36} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; ro </math> || Problem 43 predstavlja prvo resno napako v papirusu. Ahmes ali vir, iz katerega je prepisoval, je poskušal po bližnjici v enem samem koraku opraviti izračun prostornine in pretvorbo kubičnih vatlov v kharje, s čimer se je nameraval izogniti rabi kubičnih vatlov v začetnem rezultatu. Njegov poskus je spodletel, ker je del postopka, uporabljenega v problemih 41 in 42, verjetno uporabil v problemu 43, s čimer naj bi dobil skladen rezultat po drugi metodi in novo formulo za izračun prostornine. Nova formula je neskladna in slabša od formule, ki jo je uporabil v problemih 41 in 42. |- | '''44, 45''' || '''En kubični komolec je enak 15/2 četvernega hekata. Predpostavi (44) silos za žito v obliki kocke z robovi 20 komolcev. Izračunaj prostornino <math> V </math> v četvernih hekatih. Na drugi strani (45) predpostavi silos za žito v obliki kocke s prostornino 7500 četvernih hekatov in izračunaj dolžino njenega roba''' <math> l </math> '''v komolcih.''' || <math> V = 7500 \;\;\; cetvernih \;\; hekatov </math> <math> l = 10 \;\;\; komolcev</math> || Problem 45 je natančno obrnjen problem 44, zato sta predstavljena skupaj. |- | '''46''' || '''Pravokoten prizmatičen silos za žito ima prostornino 2500 četvernih hekatov. Izračunaj njegove dimenzije''' <math> l_1, l_2, l_3 </math> '''v komolcih.''' || <math> l_1 = l_2 = 10 \;\;\; komolcev</math> <math> l_3 = 3 + \frac{1}{3} \;\;\; komolca</math> || Problem, kakor je zastavljen, ima seveda neskončno število rešitev. Enostavna rešitev je tesno povezana s problemoma 44 in 45. |- | '''47''' || '''Prostornino 100 četvernih hekatov deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Rezultate izrazi z egipčanskimi ukomki četvernega hekata in četvernega ro in jih prikaži v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{100}{10} & c. \; hekat & = & 10 & c. \; hekat \\ \frac{100}{20} & c. \; hekat & = & 5 & c. \; hekat \\ \frac{100}{30} & c. \; hekat & = & ( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 1 + \frac{2}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{40} & c. \; hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{50} & c. \; hekat & = & 2 & c. \; hekat \\ \frac{100}{60} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{70} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 2 + \frac{1}{14} + \frac{1}{21} + \frac{1}{42} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{80} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{90} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{16} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{18} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{100} & c. \; hekat & = & 1 & c. \; hekat \\ \end{bmatrix} </math> || V problemu 47 je Ahmes še posebej vztrajen pri predstavljanju bolj zamotanih nizov ulomkov Horovega očesa, kolikor je sploh mogoče. Za podobne preference predstavljanja glej problema 64 in 80. Zaradi omejitve prostora je izraz »četverni« v vseh primerih skrajšan na »c.«. |- | '''48''' || '''Primerjaj ploščini kroga s premerom 9 in njemu očrtanega kvadrata s stranico 9. Kakšno je razmerje med ploščinama kroga in kvadrata?''' || <math> \frac{64}{81} </math> || Naloga in rešitev problema 48 izrecno izraža prednostno metodo aproksimiranja ploščine kroga, uporabljene v problemih 41-43, ki je seveda napačna. Prvotni opis problema 48 vključuje uporabo ploščinske enote [[setat]], ki je zaenkrat kozmetična, kasneje pa se pogosto pojavlja. |- | '''49''' || '''Ket je dolžinska enota, enaka 100 komolcev. Komolec trak je pravokoten trak, širok 1 komolec in dolg 100 komolcev, torej meri 100 kvadratnih komolcev, ne glede na obliko ploskve. Predpostavi pravokoten kos zemlje z dimenzijama 10 ket x 1 ket, izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v komolec trakovih.''' || <math> A = 1000 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''50''' || '''Kvadratni ket je ploščinska enota, enaka enemu setatu. Predpostavi krog s premerom 9 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 64 \;\;\; setatov </math> || Problem 50 je podkrepitev pravila iz problema 48, da je razmerje med ploščinama kroga in njemu očrtanega kvadrata 64/81, ki prevladuje v celem papirusu. |- | '''51''' || '''Trikoten kos zemlje ima osnovnico 4 kete in višino 10 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 20 \;\;\; setatov </math> || Postavitev in rešitev problema 51 uporablja znano formulo za računanje ploščine trikotnika. Zaradi prejšnjih napak in težav s prevajanjem se pojavljata vprašanji, ali je imel Ahmes v mislih pravokotni trikotnik in ali je dejansko razumel pogoje, pod katerimi je naveden odgovor pravilen. Nejasno je zlasti to, ali je bila dimenzija 10 ketov mišljena kot višina trikotnika. V tem primeru je problem pravilno obdelan, če je bila mišljena kot stranica trikotnika, pa bi bil odgovor pravilen samo za pravokotni trikotnik. Ti problemi in zmeda se vlečejo tudi skozi probleme 51-53 do trenutka, ko Ahmes izgubi razumevanje tega, kar počne, zlasti v problemu 53. |- |- | '''52''' || '''Parcela ima obliko [[trapez]]a z osnovnicama 6 ketov in 4 kete. Njena višina je 20 ketov. Izračunaj njeno ploščino''' <math> A </math> '''v setatih.''' || <math> A = 100 \;\;\; setatov </math> || Problem 52 je skoraj enak problemu 51. Metoda reševanja je podobna sodobni metodi. Podobno kot v problemu 51 se tudi v tem odpira vprašanje, ali je Ahmes resnično razumel tisto, kar dela. |- | '''53''' || '''[[Enakokraki trikotnik|Enakokrak trikotnik]], na primer zemljišča, ima osnovnico 4 1/2 keta in višino 14 ketov. Dve vzporednici z osnovnico delita trikotnik na tri dele – v spodnji in srednji trapez in majhen enakokrak trikotnik na vrhu. Prva vzporednica seka trikotnik na njegovi sredini (7 ketov), druga pa na njegovi četrtini, merjeno od osnovnice (3 1/2 keta). Manjši trikotnik ima torej višino 7 ketov. Izračunaj dolžini daljše in krajše vzporednice''' <math> l_{1} , l_{2} </math> '''in ju izrazi v egipčanskih ulomkih ket. Zatem izračunaj ploščine''' <math> A_{1} , A_{2} , A_{3} </math> '''nastalih odsekov, se pravi večjega in manjšega trapeza in manjšega trikotnika, in jih izrazi v egipčanskih ulomkih setata in komolec traku. Za pretvarjanje uporabi enačbo 1 setat = 100 komolec trakov.''' || <math> l_{1} = \bigg( 2 + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> l_{2} = \bigg( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> A_{1} = \bigg( 13 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 3 + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> <math> A_{2} = \bigg( 9 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 9 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec\;\;\; traka </math> <math> A_{3} = \bigg( 7 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata </math> || Problem 53 je bolj zapleten in obremenjen z mnogo enakimi vprašanji kot problema 51 in 52 - dvoumnostjo prevajanja in več numeričnimi napakami. Zdi se, da se pri spodnjem trapezu Ahmesu zatakne pri iskanju gornje osnovnice in v izvirniku predlaga, da se od trikotnika, ki meri (domnevno) 4 1/2 x 3 1/2 (ket), odšteje »1/10, ki je enaka 1 + 1/4 + 1/8 setata + 10 komolec trakov.« Odgovor ni skladen z drugimi podatki iz tega problema. Na srečo kontekst problemov 51 in 52 skupaj z osnovnico, daljšo in krajšo vzporednico, ki so podane kot 4 + 1/2, 2 + 1/4 in 7 + 1/2 + 1 / 4 + 1/8 kheta, omogoča razlago in rešitev problema. |- | '''54''' || '''Na zemljišču je deset parcel. Vsaka parcela je razdeljena na deset delov, tako da je vsota vseh novih delov enaka 7 setatov. Vsi novi deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega novega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 7 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> || - |- |- | '''55''' || '''Na zemljišču je pet parcel. Iz vsake parcele izloči del zemljišča, tako da je vsota ploščin izločenih delov 3 setate. Vsi izločeni deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega izločenega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \frac{1}{2} \;\;\; setata + 10 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''56''' || '''(1) Dolžinska enota komolec se v nadaljevanju papirusa nanaša na kraljevi komolec, ki je enak 7 palm, palma pa je enaka 4 prstom. Povedano drugače: 1 kraljevi komolec = 7 palm = 28 prstov.''' '''(2) Predpostavi kvadratno piramido, katere osnovna ploskev je koplanarna z ravnino, recimo tlemi, tako da imajo vse trikotne ravnine piramide [[diedrski kot]]''' <math> \theta </math> '''v primerjavi z osnovno ploskvijo. Povedano drugače,''' <math> \theta </math> '''je kot med stransko in osnovno ploskvijo. Seked takšne piramide z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math> '''je definiran kot fizična dolžina''' <math> S </math>''', tako da je ulomek''' <math> \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\; komolec } = </math> [[cotangent|<math> \cot{ \theta } </math>]]. '''Seked piramide se lahko razloži tudi kot kvocient prirastka dolžine stranskih ploskev piramide na enoto (komolec) povečanja njene višine. S sekanjem piramide vzporedno z njeno osnovno ploskvijo nastane na njenem preseku enakostranični trikotnik z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math>''', katerega lahko razdelimo na dva pravokotna trikotnika s krakoma''' <math> a, \frac{b}{2} </math>. '''Seked piramide''' <math> S </math> '''je enak''' <math> \cot{ \theta } = \frac{b}{2a} = \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\;komolec} </math> '''(3) Piramida ima višino 250 komolcev in osnovnico 360 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v egipčanskih ulomkih komolca in palmah.''' || <math> S = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} + \frac{1}{50} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> = \bigg( 5 + \frac{1}{25} \bigg) \;\;\; palme</math> || Problem 56 je prvi iz niza »piramidnih« ali seked problemov v Rhindovem papirusu, ki se skupaj s problemi 56-59, 59B in 60 ukvarja z naklonom stranic piramide proti osnovni ploskvi, se pravi tlom. Problemi in koncept sekeda so zgodnji začetki [[Trigonometrija|trigonometrije]]. Za razliko od sodobne trigonometrije je povezan s konkretno piramido in njenimi konkretnim dimenzijami. Pri tem uporablja tudi enoto »kratki komolec«, ki meri samo šest palm. |- | '''57, 58''' || '''Seked piramide je 5 palm in 1 prst. Stranica osnovne plokve meri 140 komolcev. Izračunaj (57) njeno višino''' <math> a </math> '''v komolcih. Na drugi strani (58) ima piramida višino 93 + 1/3 komolca in stranico 140 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v palmah in prstih.''' || <math> a = \bigg( 93 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst </math> || Problem 58 je natančno obraten že opisanemu problemu 57. |- | '''59, 59B''' || '''Višina piramide (59) je 8 komolcev, njena osnovnica pa 12 komolcev. Izrazi njen seked''' <math> S </math> '''v palmah in prstih. Na drugi strani (59B) ima piramida seked 5 palm in 1 prst. Izrazi njenop višino''' <math> a </math> '''v komolcih.''' || <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst</math> <math> a = 8 \;\;\; komolcev</math> || Problema 59 in 59B obravnavata primera, podobna primeroma 57 in 58 in dajeta podobne rezultate. |- | '''60''' || '''Stožčast steber ima višino 30 komolcev in dolžino, točneje premer, 15 komolcev. Izračunaj njegov seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v komolcih.''' || <math> S = \frac{1}{4} \;\;\; komolca </math> || Ahmes je za problem predstavil z malo drugačnimi besedami. Iz splošnega konteksta problema in spremljajočega grafa, ki se razlikuje od prejšnjih, je Chase zaključil, da gre za [[stožec]]. Pojem sekeda se zlahka prenese na presečno ravnino stožca. S problemom 60 se na papiruu končuje končuje njegov geometrijski del. Problem je hkrati tudi zadnji, napisan na prednji strani papirusa. |- | '''61''' || '''Izračunaj naslednjih sedemnajst množenj in zmnožke v egipčanskih ulomkih zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{2}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{3} + \frac{1}{9} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{6} = \frac{1}{12} + \frac{1}{36} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{3} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{6} \\ \frac{1}{6} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{12} & ; & \frac{1}{12} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{24} \\ \frac{1}{9} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{9} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{5} = \frac{1}{20} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} + \frac{1}{42} \\ \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} + \frac{1}{66} \\ \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{33} & ; & \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{44} & & \\ \end{bmatrix} </math> || Sintaksa izvirnega dokumenta in ponavljajoče množenje kažejo na osnovno razumevanje, da je množenje [[Komutativnost|komutativno]]. |- | '''61B''' || '''Izrazi splošno formulo za pretvarjanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n + 1, v kateri je n poljubno liho število, v naslednjo obliko:''' <math> \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2n+1} = \frac{1}{p} + \frac{1}{q} </math>. '''p in q sta naravni števili. Z drugimi besedami: p in q izrazi z n.''' || <math> p = 2(2n+1) </math> <math> q = 6(2n+1) </math> || Problem 61B in opisani postopek razstavljanja sta tesno povezana z računanjem preglednice ulomkov 2/n v Rhindovem papirusu, zlasti v primerih, ko je n mnogokratnik števila 3. Izjava in rešitev problema 61B kažeta na posploševanje, ki ga v konkretnih problemih v nadaljevanju papirusa ni. Problem 61B je zato zgodnji primer tako [[Algebra|algebre]] kot [[Algoritem|algoritmov]]. |- | '''62''' || '''Vreča treh žlahtnih kovin, zlata, srebra in svinca, je bila kupljena za 84 šatijev, ki so denarna enota. Vse tri kovine tehtajo enako. Enota za maso je deben. 1 deben zlata stane 12 šatijev, 1 deben srebra 6 šatijev in 1 deben svinca 3 šatije. Izračunaj maso''' <math> m </math> '''posamezne kovine v vreči.''' || <math> m = 4 \;\;\; debene </math> || Problem 62 je problem deljenja z nekaj dimenzijske analize. Problem vključuje tudi standardne utežne mere. |- | '''63''' || '''700 štruc kruha razdeli štirim skupinam mož v naslednjih razmerjih:''' <math> \frac{2}{3} : \frac{1}{2} : \frac{1}{3} : \frac{1}{4} </math> '''. Izračunaj posamezne deleže.''' || <math> 266 + \frac{2}{3} </math> <math> 200 </math> <math> 133 + \frac{1}{3} </math> <math> 100 </math> || - |- | '''64''' || '''Spomni se, da je hekat enota za prostornino. 10 hekatov ječmena razdeli desetim možem v aritmetičnem zaporedju tako, da bo se delež naslednjega moža za 1/8 hekata večji od prejšnjega. Izračunaj vseh deset deležev in jih zapiši v egipčanskih ulomkih hekata v padajočem vrstnem redu.''' || <math> \bigg( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> || Problem 64 je različek problema 40, ki tokrat vključuje neparno število neznank. V sodobnem zapisu so deleži od 25/16 do 7/16, pri čemer tvorijo vmesni števci padajoče zaporedje vmesnih lihih števil. Ahmesovi rezultati so zapisani z ulomki Horovega očesa. Problem 64 primerjaj s problemoma 47 in 80. |- | '''65''' || '''100 hlebcev kuha neenakomerno razdeli med deset mož. Sedem mož dobi enojen delež. Ostali trije možje so čolnar, delovodja in vratar in dobijo dvojne deleže. Izračunaj oba deleža in ju zapiši v egipčanskih ulomkih.''' || <math> 7 + \frac{2}{3} + \frac{1}{39} </math> <math> 15 + \frac{1}{3} + \frac{1}{26} + \frac{1}{78} </math> || - |- | '''66''' || '''Spomnimo se, da je hekat enota prostornine in da je en hekat enak 320 ro. 10 hekatov masti se v enem letu (365 dni) razdeli vsaki osebi v enakomernih dnevnih obrokih. V egipčanskih ulomkih hekata in roja izrazi dvnevni obrok''' <math> a </math>. || <math> a = \frac{1}{64} \;\;\; hekat + \bigg( 3 + \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{2190} \bigg) \;\;\; ro </math> || Problem 66 v izvirni obliki izrecno trdi, da ima leto za ta izračun 365 dni in v izračunih stalno oporablja število 365. Papirus je zato zgodovinski dokaz, da so Egipčani razumeli pojem [[leto]]. |- | '''67''' || '''Pastir je imel čredo živali. Del črede je moral vsako leto dati za darilo svojemu gospodarju. Pastirju je bilo rečeno, da mora dati za darilo dve tretjini ene tretjine svoje prvotne črede. Pastir je dal 70 živali. Poišči velikost prvotne črede.''' || <math> 315 </math> || - |- | '''68''' || '''Štirje nadzorniki so odgovorni za štiri skupine mož in sicer 12, 8, 6 in 4 može. Vsi člani vseh skupin delajo z enako hitrostjo, da proizvedejo en delovni proizvod, na primer da požanjejo oral žita. V nekaj časovnih intervalih so te štiri skupine skupaj proizvedle 100 enot ali 100 četvernih hekatov žita in vse svoje proizvode predale svojemu nadzorniku. V hekatih izrazi količine''' <math> O_{12} , O_{8} , O_{6} , O_{4} </math> ''', ki so jih proizvedle posamezne skupine.''' || <math> O_{12} = 40 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{8} = 26 + \frac{2}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> <math> O_{6} = 20 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{4} = 13 + \frac{1}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> || - |- | '''69''' || '''(1) Predstavljajte si kuhanje in pripravo hrane. Predpostavimo, da obstajajo trije standardizirani način kuhanja ali proizvodnega procesa, ki za enoto nekega končnega proizvoda porabijo različne količine osnovnih živil, na primer v hekatih. Pefsu''' <math> P </math> '''enega končnega živilskega proizvoda v primerjavi z enoto osnovnega živila je definiran kot število enot gotove jedi''' <math> p </math>''', dobljenih iz natančno enega hekata surovin. Z drugimi besedami,''' <math> P = \frac{ p \;\;\; gotovih \;\;\; enot}{1 \;\;\; hekat_{ \;\;\; surovin} } </math>. '''(2) Iz 3 + 1/2 hekata moke se speče 80 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke v hekatih in rojih''' <math> m </math>''', potrebne za hlebec kruha, in izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev v primerjavi z moko. Rezultat izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \frac{1}{32} \;\;\; hekata + 4 \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 22 + \frac{2}{3} + \frac{1}{7} + \frac{1}{21} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{obrok}} </math> || S problemom 69 se začenjajo problemi pefsu (69-78), ki obravnavajo pripravo hrane. Pojem pefsu predpostavlja nek standardiziran proizvodni proces brez nezgod, odpadkov itd. in obravnava samo odnos enote standardiziranega končnega živilskega proizvoda in enote posamezne surovine. Pefsu se torej ne nanaša na primer na proizvodni čas, druge surovine, opremo in drugo v proizvodnem procesu. |- | '''70''' || '''Iz (7 + 1/2 + 1/4 + 1/8) hekatov moke se speče 100 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke''' <math> m </math> ''', potrebne za en hlebec, v hekatih in rojih in pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev glede na količino moke. Rezultate izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \frac{1}{5} \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 12 + \frac{2}{3} + \frac{1}{42} + \frac{1}{126} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{moka} } </math> || - |- | '''71''' || '''Iz 1/2 hekata beše (surovina) se proizvede natančno en des (kozarec) piva. Predpostavimo, da se proizvaja bolj razredčeno pivo, tako da se ¼ tako proizvedenega piva odlije za kasnejšo rabo. V kozarec s ¾ preostalega piva se dolije voda, tako da se proizvede natančno en poln kozarec razredčenega piva. Izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''razredčenega piva glede na porabljeno bešo in ga izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> P = \bigg( 2 + \frac{2}{3} \bigg) \frac{kozarec}{ hekat_{besa} } </math> || Problem 71 opisuje vmesne korake v proizvodnem procesu in še eno surovino – vodo. Vse to je za razmerje med proizvedenim pivom in uporabljeno surovino, v tem primeru bešo, povsem nepomembno. |- | '''72''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 45. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 450 </math> || Potem, ko je bil definiran pefsu, se problemi 72-78 kvarjajo z zamenjavami različnih količin končnih živil z različnimi pefsuji. Pri tem na splošno upoštevajo, da so proizvodi iz enakih surovin. V problemih 72-78 je skupna surovina moka vedjet, iz katere so proizvajali tudi pivo, zato da se v teh problemih zamenjava tudi kruh za pivo in obratno. V problemu 74 se omenja tudi ječmen iz Gornjega Egipta, vendar je zamenjava zgolj kozmetična. Problemi 72-78 se v bistvu ukvarjajo s tem: enake količine surovin se uporabljajo v dveh različnih proizvodnih procesih, v katerih se proizvedeta različni količini različnih proizvodov z različnima pefsujema. Znan je eden od končnih proizvodov. Drugega je treba izračunati. To se lahko opravi z deljenjem obeh enot (znanih in neznanih) z njunima pefsujema, pri čemer enote končnega proizvoda v dimenzijski analizi izginejo in ostane samo ista surovina. <math> x </math>, ki pomeni enako količino surovin za oma proizvoda, se nato zlahka izračuna. |- | '''73''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za ''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsi 15. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 150 </math> || - |- | '''74''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 5 se razdeli na dva kupa po 500 hlebcev. Prvi kup se nato zamenja s kupom, na katerem je''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 10, drug kup pa s kupom, na katerem je''' <math> y </math> '''hlebcev kruha pefsu 20. Izračunaj''' <math> x </math> '''in''' <math> y </math>. || <math> x = 1000 </math> <math> y = 2000 </math> || - |- | '''75''' || '''155 hlebcev kruha pefsu 20 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 232 + \frac{1}{2} </math> || - |- |- | '''76''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 10 (prvi kup) se bo zamenjal za dva druga kupa hlebcev. Število hlebcev na drugih dveh kupih je enako''' <math> x </math>'''. Na enem od njiju so hlebci pefsu 20, na drugem pa pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math> . || <math> x = 1200 </math> || - |- | '''77''' || '''10 desov piva pefsu 2 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 5. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 25 </math> || - |- | '''78''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''desov piva pefsu 2. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 20 </math> || - |- | '''79''' || '''Posestvo poseduje 7 hiš, 49 mačk, 343 miši, 2401 sadik pire in 16807 hekatov (nečesa, kar bi lahko bilo zrnje). Lastnino posestva zapiši v obliki preglednice, vključno z vsoto vseh postavk.''' || <math> \begin{bmatrix} hise & 7 \\ macke & 49 \\ misi & 343 \\ pira & 2401 \\ hekat & 16807 \\ Skupaj & 19607 \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 79 je predstavljen v njegovi najbolj dobesedni interpretaciji. Je eden od najbolj zanimivih problemov na papirusu in kaže razumevanje [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]] in celo elementarno razumevanje končne [[Geometrijska vrsta|geometrijske vrste]]. Chace problem razlaga tudi kot nekakšno skrb za pridelek žita, ki bi ga brez mačk požrle miši. V izvirnem dokumentu je število 2401 napisano kot 2301, kar je očitna pisna napaka in je zato popravljeno. Vsa druga števila so pravilna. Ahmesova metoda računanje vsote zaporedja kaže na razumevanje končne geometrijske vrste. Ahmes računa vsoto neposredno s seštevanjem, predstavlja pa tudi enostavno množenje, ki daje enak rezultat: 2801 x 7 = 19607. Ker je prvi člen zaporedja (število hiš 7) hkrati kvocient geometrijskega zaporedja <math> k </math>, se vsoto <math> n </math> členov zaporedja lahko zapiše kot <math> \sum\limits_{k=1}^{n} 7^{k} = 7 \bigg( 1 + \sum\limits_{k=1}^{n-1} 7^{k} \bigg) </math> Ahmes je računanje poenostavil tako, da je seštel samo prve štiri člene zaporedja (7 + 49 + 343 + 2401 = 2800), prištel 1 in vsoto pomnožil s 7. |- | '''80''' || '''Hinu je dodatna enota prostornine, tako da je en hekat enak deset hinu. Predpostavi, da ima nekdo ulomke Horovega očesa hekata. Pretvori jih v hinu in zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} 1 & hekat & = & 10 & hinu \\ \frac{1}{2} & hekat & = & 5 & hinu \\ \frac{1}{4} & hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & hinu \\ \frac{1}{8} & hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & hinu \\ \frac{1}{16} & hekat & = & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) & hinu \\ \frac{1}{32} & hekat & = & ( \frac{1}{4} + \frac{1}{16} ) & hinu \\ \frac{1}{64} & hekat & = & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hinu \\ \end{bmatrix} </math> || - |- | '''81''' || '''Izvedi še drugačno računanje hinu. To pomeni, da izbor egipčanskih ulomkov, od katerih so številni tudi ulomki Horovega očesa, zrazi v hekatih, hinujih in rojih.''' || [[Slika: Rhind Papyrus Problem 81.png | center | frameless]] || Glavni del problema 81 je veliko večja pretvorbena tabela izbranih egipčanskih ulomkov in razširitev problema 80. Preglednica je ena od največjih v celem Rhindovem papirusu. Prvi del preglednice je natančen prepis preglednice iz problema 80, vendar brez prve vrstice, ki pravi, da je 1 hekat = 10 hinu in se zato tukaj ne ponovi. Drugi del problema je velika preglednica, prikazana na levi sliki. Pozoren bralec bo opazil, da se v več vrsticah ponavljajo identični podatki, in da so identični tudi nekateri podatki za hekat na levi in desni strani preglednice. Za razlago takšnega videza preglenice je treba omeniti dve stvari: Ahmes je natančno prepisoval določene skupine informacij, zato se v različnih delih preglednice ponovijo, in drugič, Ahmes je v svojih prejšnjih izračunih naredil nekaj napak. Veliko napak v preglednici je kasneje popravil in zapisal skladne rezultate. Ker je Chase želel popraviti Ahmesove napake, je v preglednico zapisal točne podatke, zato se nekateri podatki ponavljajo. |- | '''82''' || '''Oceni količino moke vedjet, predelane v kruh, potrebne vsak dan za pitanje deset gosi. V ta namen izvedi naslednje izračune in izrazi količine v sto hekatih, hekatih in rojih, če ni določeno drugače:''' '''Začni z izjavo, da pitane gosi pojedo 2 + ½ hekata hrane na dan, se pravi da je dnevna poraba (in začetni pogoj)''' <math> i </math> '''enak 2 + 1/2. Določi število hekatov hrane, ki jo poje 10 gosi v 10 dneh in 40 dneh. Ti količini imenuj''' <math> t </math> '''in''' <math> f </math>. '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži s 5/3, da dobiš količino pire''' <math> s </math>''', ki jo je treba zmleti.''' '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži z 2/3, da dobiš potrebno količino pšenice''' <math> w </math>. '''Količino''' <math> w </math> '''deli z 10, da dobiš delež pšenice''' <math> p </math>''', ki jo je treba odšteti od''' <math> f </math>. '''Izračunaj''' <math> f - p = g </math>''', ki pomeni količino žita (verjetno moke vedjet), potrebne za pitanje gosi (domnevno za 40 dni, kar je očitno v nasprotju z začetno izjavo). Nazadnje ponovno izrazi''' <math> g </math> '''v dvestotnih hekatih, dvojnih hekatih in dvojnih rojih, pri čemer je 1 dvestotni hekat = 2 stotna hekata = 100 dvojnih hekatov = 200 hekatov = 32000 dvojni rojev = 64000 rojev. To končno količino imenuj''' <math> g_{2} </math> . || <math> t = 25 \;\;\; hekatov </math> <math> f = 100 \;\;\; hekatov </math> <math> s = \bigg( 1 + \frac{1}{2} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> w = \bigg( \frac{1}{3} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 8 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> p = \bigg( 6 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 18 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g_{2} = \bigg( \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 21 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Začetek problema 82 je zaradi napak in manjkajočih podatkov zelo težko razložiti, ker je nerazumljiv. Problem je do neke mere vseeno mogoče razložiti. Preprosto rečeno se zdi, da so obstajala določena pravila ali dobre ocene, kakšne deleže ene ali druge surovine je treba vzeti za kuhanje ali pripravo določenega proizvoda. Ahmes nekatere od teh količin preprosto zapiše kot ocene in se ne ozira na nekoliko protisloven in zmeden jezik. Problemi 82, 82B, 83 in 84 so nenavadni tudi zato, ker Ahmes za nedavnimi problemi pefsu zdaj razmišlja o prehrani živali namesto ljudi. Problema 82 in 82B uporabljata za količini <math> t </math> in <math> f </math> enoto "sto hekat". Uvedba je bolj kot ne kozmetična. V zadnjih problemih je Chace v izvirniku našel tudi veliko številčnih napak, ki jih je zaradi skladnosti popravil. |- | '''82B''' || '''Oceni količino krme za druge gosi. Predpostavi enako stanje kot v problemu 82 z eno samo izjemo, da je začetni pogoj ali dnevni obrok krme natančno pol manjši. To pomeni, da je''' <math> i </math> '''= 1 + ¼. Izračunaj''' <math> t </math>, <math> f </math> '''in predvsem''' <math> g_{2} </math> '''z uporabo elementarne algebre, da bi preskočil vmesne korake.''' || <math> t = \bigg( 12 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; hekata </math> <math> f = 50 \;\;\; hekatov </math> <math> g_{2} = \bigg( 23 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Problem 82B je predstavljen vzporedno s problemom 82 z identičnim opisom in prepolovljenimi količinami. Zgleda, da je bil v obeh primerih Ahmesov glavni cilj izračun <math> g_{2} </math>. Zdaj, ko je imel izdelan postopek, se je počuti sposobnega preskočiti nekaj težavnih vmesih korakov. Marsikdo bo takoj opazil, da je problem rešljiv preprosto z deljenjem z 2, saj je <math> g_{2} </math> natančno polovica prejšnjega. |- | '''83''' || '''Oceni količino hrane za različne ptice. Problem ima več komponent, ki jih je mogoče razložiti za naslednjimi pripombami:''' '''Recimo, da so v kletki štiri gosi, ki v enem dnevu pojedo 1 hinu krme. Porabo krme za eno gos''' <math> a_{1} </math> '''izrazi v hekatih in rojih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za gos, ''»ki gre na ribnik«'', enaka 1/16 + 1/32 hekatov + 2 ro. Dvnevno porabo krme''' <math> a_{2} </math> '''izrazi v hinujih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za 10 gosi 1 hekat. Izračunaj desetdnevno porabo''' <math> a_{10} </math> '''in mesečno porabo''' <math> a_{30} </math> '''za iste živali v hekatih.''' '''Na koncu preglednice so prikazane dnevne porabe krme za eno žival različnih vrst ptic.''' || <math> a_{1} = \frac{1}{64} \;\;\; hekata + 3 \;\;\; ro </math> <math> a_{2} = 1 \;\;\; hinu </math> <math> a_{10} = 10 \;\;\; hekatov </math> <math> a_{30} = 30 \;\;\; hekatov </math> <math> \begin{bmatrix} gos & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ gos-terp & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ zerjav & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ raca-set & ( \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & hekata & + & 1 & ro \\ gos-ser & \frac{1}{64} & hekata & + & 3 & ro \\ golobica & & & & 3 & ro \\ prepelica & & & & 3 & ro \\ \end{bmatrix} </math> || Ker se različni elementi problema 83 nanašajo na pretvorbe enot med hekati, roji in hinuji v duhu problemov 80 in 81, se porodi vprašanje, kakšni postanejo rezultati po pretvorbi v hinuje. Dnevni obroki ene gosi, gosi terp in žerjava so enaki in znašajo 5/3 hinu, obrok race set je enak 1/2 hinu, obrok gosi ser je enak 1/4 hinu, obroka golobice in prepelice pa 1/16 + 1/32 hinu. V problemu 83 je omenjeno ''»žito iz Sponjega Egipta«'', se pravi [[ječmen]], in na enem mestu uporablja enota sto hekatov. Raba je zgolj kozmetična. |- | '''84''' || '''Oceni krmo za čredo volov.''' || <math> \begin{bmatrix} & Hlebec & Navadna \; krma \\ 4 \; finih \; volov & 24 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 2 \; fina \; vola & 22 \; hekatov & 6 \; hekatov \\ 3 \; govedi & 20 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 1 \; vol & 20 \; hekatov & \\ Skupaj & 86 \; hekatov & 10 \; hekatov \\ v \; piri & 9 \; hekatov & ( 7 + \frac{1}{2} ) \; hekata \\ 10 \; dni & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & + 15 \; hekatov & \\ en \; mesec & 200 \; hekatov & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & & + 15 \; hekatov \\ dvojni \; hekat & \frac{1}{2} \; c. \; hekata & \frac{1}{4} \; c. \; hekata \\ & + ( 11 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) \; hekata & + 5 \; hekatov \\ & + 3 \; ro & \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 84 je zadnji problem z matematično vsebino. Chace o njem meni, da je papirus z njim dosegel mejo nerazumljivosti in netočnosti. Enota »sto hekat«, na primer, je zaradi racionalizacije prostora zapisana s »c. hekat«. Tri »goveda« so opisana kot »navadno govedo«, da bi se razlikovala od drugih živali, koloni z rezultati v hekatih pa sta naslovljeni s »Hlebec« in »Običajna krma«. Izraz »fini voli« se nanaša na vole iz Gornjega Egipta. Tudi njihov naziv je zaradi racionalizacije prostora skrajšan. Zdi se, da se v problemu 84 poskuša prikazati postopek za računanje količine različne krme in dodatkov v podobnih pogojih kot v prejšnjih treh problemih, vendar so podatki popolnoma zmedeni. V problemu 84 je več neskladij. Začne se kot običajen problem z zgodbo, da so v hlevu štiri vrste živali s skupno deset živalmi. Zdi se, da živali potrebujejo različne količine krme, merjene v »hlebcih«, kar ustreza določeni količini »običajne krme«. Obe koloni podatkov sta v vrstici »Skupaj« pravilno sešteti, sledita pa dva podatka o »piri«, ki sta dvoumno povezana z gornjimi podatki. Podatka za »piro« sta v resnici pomnožena z 10 in prikazana v vrstici »10 dni«. Podatka v vrstici »en mesec« kljub temu nista skladna prejšnjima dvema. In nazadnje, podatka »dvojni hekat« (beri 100 dvojnih hekatov, dvojnih hekatov in dvojnih ro za te podatke) v zadnji vrstici sta približna in ne natančna, tako kot podatka v vrstici »en mesec«. |- | '''Št. 85''' || '''Pod številko 85 je majhna skupina kurzivnih hieroglifov, ki bi se lahko prebrali kot ''»poskuša njegovo pero«''. Zgleda, da so nekakšna izjava ali stavek, za katero sta predlagana dva prevoda:''' '''(1) ''Uniči škodljivce, miši, svež plevel, številne pajke. Moli boga za toploto, veter in visoko vodo.''''' '''(2) ...''glede na to, kar je vedel.''''' || [[Slika:Rhind Papyrus Number 85.png|center|frameless]] || Preostali elementi 85, 86 in 87, so različni zapisi, ki niso matematične narave, zato jih Chase v nasprotju s prejšnjimi ''»problemi«'' šteje za ''»številke«''. Zapisani so na hrbtni strani papirusa, ločeno od bistva papirusa, ki se konča s problemom 84. |- | '''Št 86''' || '''Zdi se, da je številka 86 del nekega računa ali zapiska in našteva izbor blaga in količin z besedami, ki so znane iz konteksta preostalega papirusa. Izvirno besedilo je niz vrstic zapisov, ki so v preglednici zaradi boljše preglednosti oštevilčene.''' || '''1 ... živeti večno. Seznam živil v Hebenti...''' '''2 ... njegov brat, Ka-mosejev spremljevalec…''' '''3 ...v njegovem letu, srebro, 50 srebrnikov dvakrat letno...''' '''4 ...govedo 2, v srebru 3 srebrniki letno...''' '''5 ...eden dvakrat, to je 1/6 in 1/6, daj kot za enega...''' '''6 ...12 hinu; to je, srebro, 1/4 srebrnika; en...''' '''7 ...(zlato ali srebro) 5 kosov, njihova cena zato, riba, 120, dvakrat...''' '''8 ...leto, ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekatov 15 hekat; pira, 100 hekat... hekat...''' '''9 ...ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekat 15 heqat; pira, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 17 hekat...''' '''10 ...146 + 1/2; ječmen, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 10 hekat; ra, 300 hekat... hekat...''' '''11 ...1/2, prineslo se je vino, 1 oslovski (tovor?)...''' '''12 ...srebro 1/2 srebrnika; ... 4; to je, v srebru...''' '''13 ...1 + 1/4; mast, 36 hinu; to je, v srebru...''' '''14 ...1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 21 hekat; pira, v četverhih hekatih, 400 hekat 10 hekat...''' '''15-18 (ponovitve vrstice 14.)''' || Chace nakazuje, da je bila številka 86 prilepljena na skrajno levo hrbtno stran papirusa nasproti kasnejšim težavam z geometrijo na prednji strani, da bi se papirus okrepil, in jo zato šteje za kos ''»odpadnega papirusa«''. |- | '''Št. 87''' || '''Številka 87 je kratek povzetek nekaterih dogodkov. Chace meni, da je bil dodan dolgo po zaključku matematične vsebine, in navaja, da so se v njem opisani dogodki dogajali v obdobju dominacije Hiksov. Mnenje se je od takrat morda že spremenilo. ''' || '''Leto 11, drugi mesec sezone žetve. Heliopolis je bil osvojen.''' '''Prvi mesec sezone poplav, 23. dan, poveljnik (?) vojske (?) napadel (?) Zaru.''' '''25. dan, v Zaru je bilo težko vstopiti.''' '''Leto 11, prvi mesec sezone poplav, tretji dan. Setovo rojstvo; mogočnost tega boga je povzročilo, da se je slišal njegov glas.''' '''Rojstvo Izide, nebo je deževalo.''' || Številka 87 je nekje na sredini hrbtne stani papirusa, obdana z veliko belega nepopisanega prostora.''' |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Egipčanska matematika]] [[Kategorija:Egipčanski ulomki]] [[Kategorija:Egipčanska književnost]] ghu1whx5qfupfp33qhrbrkpvjdxsitf 6764823 6764820 2026-10-13T16:07:52Z Erardo Galbi 166658 6764823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Rhindov matematični papirus | image = [[Slika:Rhind Mathematical Papyrus.jpg|300px]] | image_caption = Del Rhindovega papirusa | author = Ahmes (prepisovalec starejšega besedila) | title_orig = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Stari Egipt]] | language = [[egipčanščina]] | publisher = | release_date = [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] | slo_pub_date = | subject = | genre = [[matematika]] | media_type = [[papirus]] | pages = Prvi del (BM 10057):<br> • dolžina: 295,5 cm <br>• širina: 32 cm <br>Drugi del (BM 10058): <br>• dolžina: 199,5 cm <br>• širina: 32 cm }} '''Rhindov matematični papirus''', znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike. Ime je dobil po škotskem antikvarju Alexandru Henryju Rhindu, ki ga je leta 1858 kupil v [[Luksor]]ju, [[Egipt]]. Papirus je bil domnevno najden med nezakonitimi izkopavanji v bližnjem [[Ramesseum]]u. Napisan je bil okoli leta 1550 pr. n. št.<ref>[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 ''The Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191002141950/https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 |date=2019-10-02 }}, britishmuseum.org. Pridobljeno 18. septembra 2017.</ref> [[Britanski muzej]], v katerem hranijo večino papirusa, ga je pridobil leta 1865 skupaj z [[Egipčanski usnjeni matematični zvitek|Egipčanskim usnjenim matematičnim zvitkom]], ki je bil tudi v Rhindovi lasti.<ref name="ref2">Clagett, Marshall (1999): [https://curlie.org/Society/History/By_Time_Period/Ancient/Africa/Egypt/Texts ''Ancient Egyptian Science, A Source Book''], Memoirs of the American Philosophical Society, Volume Three: Ancient Egyptian Mathematics. American Philosophical Society. ISBN 978-0-87169-232-0.</ref> Nekaj manjših fragmentov je v Brooklynskem muzeju v [[New York]]u,<ref name=ref3>Spalinger, Anthony (1990): ''The Rhind Mathematical Papyrus as a Historical Document'', Studien zur Altägyptischen Kultur, Helmut Buske Verlag '''17''': 295–337. JSTOR 25150159.</ref><ref>[https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304 ''Collections: Egyptian, Classical, Ancient Near Eastern Art: Fragments of Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |date=2016-06-12 }} {{Navedi splet |url=https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |title=arhivska kopija |access-date=2026-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |archive-date=2016-06-12 |url-status=dead}}, Brooklyn Museum. Pridobljeno 1. novembra 2012.</ref> srednjih 18 cm papirusa pa manjka. Drug zelo znan matematični papirus je [[Moskovski matematični papirus]], ki je krajši od Rhindovega, vendar starejši.<ref name=ref3/> Rhindov matematični papirus je bil napisan v [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugem vmesnem obdobju Egipta]] (okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1550 pr. n. št.), ko je pisar Ahmes (ali Ahmos) prepisal starejše, zdaj izgubljeno besedilo, napisano med vladavino faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] iz [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste egipčanske dinastije]]. Napisan je v [[hieratika|hieratski pisavi]]. Sestavljen je iz več delov, ki skupaj merijo več kot 5 m. Jezikovno in matematično so ga začeli prevajati v poznem 19. stoletju, vendar matematični aspekt papirusa še vedno ni popoln. Neprevedeni dokument, ki je datiran v 33. leto vladanja [[hiksi |hiškega]] kralja [[Apepi I.|Apepija I.]], vsebuje kasnejše obrobne opombe, napisane verjetno v 11. letu vladanja njegovega naslednika [[Hamudi]]ja.<ref>Schneider, Thomas (2006): ''The Relative Chronology of the Middle Kingdom and the Hyksos Period (Dyns. 12–17)'' v Hornung, Erik, Krauss, Rolf; Warburton, David: ''Ancient Egyptian Chronology'', Handbook of Oriental Studies, Brill. str. 194–195.</ref> V uvodnih odstavkih papirusa Ahmes pravi, da daje ''»natančno izračunavanje za vpogled v stvari, znanje o vseh stvareh, skrivnostih … vseh skrivnostih«'', in nadaljuje: : ''Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu akheta (obdobje poplav) 33. leta vladanja njegovega veličanstva [[Amenemhet III.|Nimaatreja]], kralja [[Gornji Egipt|Gornjega]] in [[Spodnji Egipt|Spodnjega Egipta]]. Prepis je naredil pisar Ahmes.''<ref name=ref2/> O Rhindovem matematičnem papirusu je bilo napisanih veliko knjig in člankov.<ref name=ref3/> Med pomembnejše spada Peetova razprava iz leta 1923, ki je sledila Griffithovi knjigi I, II in III.<ref>Peet, Thomas Eric (1923): ''The Rhind Mathematical Papyrus'', British Museum 10057 and 10058. London: The University Press of Liverpool limited and Hodder & Stoughton limited.</ref> Izstopata tudi Chasejev izvleček iz leta 1927/29 s fotografijami besedila<ref name="ref7">Chace, Arnold Buffum (1979) [1927–29]: ''The Rhind Mathematical Papyrus: Free Translation and Commentary with Selected Photographs, Translations, Transliterations and Literal Translations'', Classics in Mathematics Education. 8. 2 vols, Reston: National Council of Teachers of Mathematics Reprinted ed., Oberlin: Mathematical Association of America. ISBN 0-87353-133-7.</ref> in Pregled Rhindovega papirusa, ki sta ga leta 1987 objavila Robins in Shute.<ref name="ref8">Robins, R. Gay, Shute, Charles C. D. (1987): ''The Rhind Mathematical Papyrus: An Ancient Egyptian Text'', London: British Museum Publications Limited. ISBN 0-7141-0944-4.</ref> ==Prva knjiga: Aritmetika in algebra== {{glavni|Egipčanski ulomek}} Prvi del Rhindovega papirusa vsebuje referenčne preglednice in zbirko 21 [[Aritmetika|aritmetičnih]] in 20 [[algebra]]jskih problemov. Problemi se začnejo z enostavnimi izrazi z [[Ulomek|ulomki]], katerim sledijo bolj zapleteni problemi (''sekem'') in bolj zapletene [[Linearna enačba|linearne enačbe]] (''aha problemi'').<ref name=ref3/> V prvem delu papirusa je tudi preglednica ulomkov <math>2/n</math> za [[Liho število|lihe]] <math>n</math> od 3 do 101, izražene z vsoto [[Enotski ulomek|enotskih ulomkov]], na primer :<math>2/15 = 1/10 + 1/30 </math>. Razstavljeni ulomek <math>2/n</math> ni nikoli izražen z vsoto več kot štirih enotskih ulomkov. Preglednici sledi manjša preglednica ulomkov števil 1 do 9 deljenih z 10. Ulomek <math>7/10</math> je zapisan z vsoto :<math>7/10 = 2/3 + 1/10 </math>. Peglednicama sledi 91 matematičnih problemov, označenih s številkami 1-87, in štirje drugi, označeni s 7B, 59B, 61B in 82B. Problemi 1-7, 7B in 8-40 se ukvarjajo z aritmetiko in elementarno algebro. Problemi 1-6 se ukvarjajo z deljenjem določenega števila hlebcev kruha na deset ljudi. Rezultati so izraženi z vsoto enotskih ulomkov. Problemi 7–20 prikazujejo, kako množiti izraza : <math>1 + 1/2 + 1/4 = 7/4</math> in : <math> 1 + 2/3 + 1/3 = 2</math> z različnimi ulomki. Problemi 21–23 so problemi kako dopolniti izraz, ki so v sodobni notaciji enostavno odštevanje. Problemi 24–34 so ''aha'' problemi oziroma linearne enačbe. Problem 32, na primer, ustreza reševanju enačbe :<math>x + 1/3 x + 1/4 x = 2</math>. Problemi 35–38 vključujejo deljenje ''hekata'', staroegipčanske prostorninske enote. Od te točke dalje postanejo zelo pomembne [[Merska enota|merske enote]]. Resnično pomemben dejavnik v preostalem delu papirusa je [[Dimenzijska analiza|dimenzijska analiza]]. Problema 39 in 40 se ukvarjata z delitvijo hlebcev kruha in uporabljata [[Aritmetično zaporedje|aritmetična zaporedja]].<ref name=ref2/><ref name=ref8/> ==Druga knjiga: Geometrija== [[Slika:Egyptian A'h-mosè or Rhind Papyrus - Plate XV.png|right|thumb|Del Rindovega papirusa]] Drugi del Rindovega papirusa se ukvarja z [[Geometrija|geometrijskimi]] problemi 41-59, 59B in 60, ki so večinoma problemi merjenja.<ref name=ref3/> ===Prostornine=== Problemi 41 – 46 razlagajo, kako izračunati prostornino [[valj]]astih in [[Pravokotnik|pravokotnih]] silosov za žito. V problemu 41 Ahmes računa prostornino valjastega silosa s premerom <math>d</math> in višino <math>h</math>: : <math> V = [(1-1/9) d]^2 h.</math> V sodobnem matematičnem zapisu in pretvorbi <math>D=2r</math> se enačba zapiše kot :<math> V = (8/9)^2 d^2 h = (256/81) r^2 h</math>. Vrednost ulomka <math> 256/81</math> je približno enaka vrednosti <math>pi</math> in znaša 3,1605. Napaka je manj kot 1 %. Problem 47 je preglednica ulomljenih vrednosti, v kateri se prostornina 100 [[hekat|četvernih hekatov]] (''hekat fedu'') deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Kvocienti so izraženi z ulomki [[Horovo oko|Horovega očesa]]. Včasih se uporablja tudi mnogo manjša volumska enota četverni ro. Četverni hekat in četverni ro sta enoti prostornine, izpeljani iz enotskega hekata in roja, tako da je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro, zato je :100/10 četverni hekat = 10 četverni hekat :100/20 četverni hekat = 5 četverni hekat :100/30 četverni hekat = (3 + 1/4 + 1/16 + 1/64) četverni hekat + (1 + 2/3) četverni ro :100/40 četverni hekat = (2 + 1/2) četverni hekat :100/50 četverni hekat = 2 četverni hekat :100/60 četverni hekat = (1 + 1/2 + 1/8 + 1/32) četverni hekat + (3 + 1/3) četvi ro :100/70 četverni hekat = (1 + 1/4 + 1/8 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (2 + 1/14 + 1/21 + 1/42) četverni ro :100/80 četverni hekat = (1 + 1/4) četverni hekat :100/90 četverni hekat = (1 + 1/16 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (1/2 + 1/18) četverni ro :100/100 četverni hekat = 1 četverni hekat ===Ploščine=== Problemi 48–55 razlagajo, kako izračunati ploščine geometrijskih likov. Problem 48 je opazen zato, ker jedrnato izračuna ploščino kroga s približnim π. Natančneje, problem 48 izrecno poudarja dogovor, ki se uporablja v celotnem razdelku geometrije, da sta ''»ploščina kroga in ploščina njemu očrtanega kvadrata v razmerju 64/81«''. Iz tega sledi, da je π = 256/81 oziroma 3,1605..., kar je bilo že omenjeno v razlagi problema 41. Drugi problemi razlagajo, kako izračunati ploščine [[pravokotnik]]ov, [[trikotnik]]ov in [[trapezoid]]ov. ===Piramide=== Zadnjih šest problemov je povezanih z nakloni piramid. Problem [[seked]]a je prikazan z naslednjim vprašanjem:<ref name="ref9">Maor, Eli (1998): ''Trigonometric Delights'', Princeton University Press, ISBN 0-691-09541-8, str. 20.</ref> : ''Kakšen je seked piramide, visoke 250 komolcev (kubitov), če njena stranica meri 360 komolcev?'' Rešitev problema je izražena z razmerjem med polovico dolžine stranice in višino piramide in pomeni naklon stranske ploskve piramide. Povedano drugače: izračunana vrednost je [[kotangens]] kota med osnovno in stransko ploskvijo piramide.<ref name=ref9/> ===Tretja knjiga: Razno=== Tretje knjiga Rindovega papirusa vsebuje preostalih 91 problemov: 61, 61B, 62-82, 82B, 83-84 in 85-87, ki niso matematične narave. Zadnji del vsebuje bolj zapletene preglednice podatkov, ki pogosto vsebujejo ulomke Horovega očesa, več problemov ''[[Egipčanska algebra#Pefsu |pefsu]]'', ki so osnovni algebrajski problemi, povezani s pripravo hrane, predvsem peko kruha in varjenjem piva. Problem 79 nakazuje [[geometrijsko zaporedje]], [[Geometrijska vrsta|geometrijsko vrsto]] in določene kasnejše probleme in uganke. Tretji del Rhindovega papirusa je torej nekakšna mešanica že predstavljenega gradiva. Problem 61 se nanaša na množenje ulomkov in predstavlja splošen izraz za računanje <math>2/3</math> ulomka <math>1/n</math>, ki se v sodobnem matematičnem jeziku zapiše z enačbo : <math> \frac{2}{3n} = \frac{1}{2n} + \frac{1}{6n} </math> Tehnika, prikazana v problemu 61B, je tesno povezana z izpeljavo tabele <math>2/n</math>. Problemi 62-68 so splošni problemi algebraične narave. Problemi 69–78 so ''pefsu'' problemi v takšni ali drugačni obliki. Vključujejo tudi izračune števila hlebcev kruha in vrčkov piva, proizvedenih iz enega hekata žita.<ref name=ref2/> Problem 79 je izračun vsote pet členov [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]]. Problema 80 in 81 preračunava ulomke Horovega očesa hinuja (hekate). Zadnji štirje matematični problemi (82, 82B in 83-84) računajo količino krme, potrebne za različne živali, na primer za perutnino in govedo.<ref name=ref2/> Problemi, zlasti problem 84, so problematični, ker so na splošno dvoumni, zmedeni in preprosto netočni. Zadnji trije predmeti na papirusu, označene s številkami 85-87, so v nasprotju s prejšnjimi na široko razmetani po hrbtni strani papirusa. So kratke fraze, ki niso povezane z bistvom dokumenta in se lahko prevedejo na več načinov. Zgleda, da so bile napisane po zaključku pisanja papirusa in nimajo nobene zgodovinske vrednosti. ==Skladnost enot== Ker je bolj ali manj zapleteno gradivo v Rhindovem papirusu povezano s [[Stare uteži in mere#Egipčanski sistem|staroegipčanskimi merskimi enotami]], zlasti v dimenzijski analizi, ki služi za njihovo pretvarjanje, je potrebno omeniti, katere merske enote se uporabljajo v kateri točki Rhindovega papirusa. Njihov pregled je na naslednji sliki: [[Slika:Rhind Papyrus Unit Concordance.png|thumb|center|500px|Merske enote, omenjene v Rhindovem papirusu]] Podrobna razlaga enot je v naslenji točki: Vsebina. ==Vsebina== V naslednji preglednici je v jedrnati sodobni obliki povzeta vsebina Rhindovega papirusa. Preglednica temelji na dveh knjigah o Rhindovem papirusu, ki ju je leta 1927 in 1929 objavil matematik Arnold Buffum Chace.<ref name=ref7/> Papirus je v grobem razdeljen na štiri dele: naslovna stran, preglednica ulomkov 2/n, preglednica ulomkov 1-9/10 in 91 problemov. Slednji so oštevilčeni z 1 do 87 in vključujejo štiri matematične probleme, označene s 7B, 59B, 61B in 82B. Številke 85-87 niso matematični problemi, ki sicer tvorijo korpus dokumenta, ampak kratki nepovezani stavki na koncu dokumenta. Zadnji trije stavki so napisani na hrbtni strani papirusa, ločeno od matematične vsebine. Chase jih je zato imenoval ''števila'', prvih 88 pa ''problemi''. {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="10%" | Odstavek ali problem ! width="30%" | Izjava ali opis problema ! width="30%" | Rešitev ali opis ! width="30%" | Komentar |- | '''Naslovnica''' || '''Ahmes predstavi sebe in svoje zgodovinsko okolje.'''|| Natančno preračunavanje. Vstop v znanje o vseh obstoječih stvareh in vseh nejasnih skrivnostih. Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu obdobja poplav v 33. letu vladanja kralja Gornjega in Spodnjega Egipta A-user-Reja, obdarjenega z življenjem, v želji, da bi se ohranilo staro pisanje iz časa kralja Gornjega in Spodnjega Egipta Ne-ma'et-Reja. To piše pisar Ahmes, ki prepisuje staro pisanje. || Ahmes v naslovnici omenja svoje obdobje in obdobje, v katerem je nastalo izvirno pisanje. Besedilo je napisano na prednji in hrbtni strani papirusa (verso/recto). Za podrobnosti glej sliko. [[Slika:Rhind Papyrus Recto and Verso.png|center|frameless]] |- | '''Preglednica 2/n'''|| '''Izrazi kvociente od 2/3 do 2/101, v katerih so vsi imenovalci lihi, kot egipčanske ulomke. ''' || Ulomki in rešitve so v [[Rhindov matematični papirus, preglednica 2/n]] || V celem papirusu je večina rešitev zapisana v egipčanski ulomljeni obliki dobljenega realnega števila. Ker imajo vsa pozitivna realna števila neskončno mnogo oblik zapisa, te rešitve niso edinstvene. Upoštevati je treba tudi to, da je ulomek 2/3 edina izjema, ki jo je Ahmes poleg celih števil uporabljal za izražanje egipčanskih ulomkov. Za preglednico 2/n se lahko reče, da delno sledi algoritmu za izražanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n+1 za lihe n v egipčanskih ulomkih. Če je n praštevilo, se algoritem v mnogo primerih ne uporablja. Na metodo reševanja preglednice 2/n se zato pogosto gleda kot na začetek [[Teorija števil|teorije števil]] in ne zgolj na [[Aritmetika|aritmetiko]]. |- |- | '''Preglednica 1-9/10''' || '''Zapiši kvociente od 1/10 do 9/10 kot egipčanske ulomke.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} \;\;\; ; \;\;\; \frac{3}{10} = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{4}{10} = \frac{1}{3} + \frac{1}{15} \;\;\; ; \;\;\; \frac{5}{10} = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || '''-''' |- |- | '''Problemi 1-6''' || '''1,2,6,7,8 in 9 hlebcev kruha enakomerno razdeli 10 možem. Delež vsakega moža izrazi z egipčanskimi ulomki.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} </math> <math> \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} </math> <math> \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || Prvih šest problemov na papirusu je ponavljanje podatkov iz preglednice 1-9/10, samo da so zdaj vključeni v besedilo. |- | '''7, 7B, 8-20''' || '''Naj bo''' <math> S = 1 + 1/2 + 1/4 = \frac{7}{4} </math> '''in''' <math> T = 1 + 2/3 + 1/3 = 2 </math>. '''Nato za naslednja množenja produkt napiši kot egipčanski ulomek.''' || <math> 7: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 7B: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 8: \frac{1}{4} T = \frac{1}{2} </math> <math> 9: \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{14} \bigg) S = 1 \;\;\; ; \;\;\; 10: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 11: \frac{1}{7} S = \frac{1}{4} </math> <math> 12: \frac{1}{14} S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 13: \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{112} \bigg) S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 14: \frac{1}{28} S = \frac{1}{16} </math> <math> 15: \bigg( \frac{1}{32} + \frac{1}{224} \bigg) S = \frac{1}{16} \;\;\; ; \;\;\; 16: \frac{1}{2} T = 1 \;\;\; ; \;\;\; 17: \frac{1}{3} T = \frac{2}{3} </math> <math> 18: \frac{1}{6} T = \frac{1}{3} \;\;\; ; \;\;\; 19: \frac{1}{12} T = \frac{1}{6} \;\;\; ; \;\;\; 20: \frac{1}{24} T = \frac{1}{12} </math> || Enaka multiplikanda, v tem problemu označena z S in T, se neprestano ponavljata v vseh problemih. Ahmes isti problem obravnava na kar treh mestih (7, 7B, 10) in ga včasih rešuje nekoliko drugače. |- | '''21-38''' || '''Za vse naslednje linearne enačbe s spremenljivko''' <math> x </math>''', izračunaj''' <math> x </math> '''in ga izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> 21: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{15} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{15} </math> <math> 22: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 23: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} + \frac{1}{45} \bigg) + x = \frac{2}{3} \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{9} + \frac{1}{40} </math> <math> 24: x + \frac{1}{7} x = 19 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} </math> <math> 25: x + \frac{1}{2} x = 16 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 10 + \frac{2}{3} </math> <math> 26: x + \frac{1}{4} x = 15 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 12 </math> <math> 27: x + \frac{1}{5} x = 21 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 17 + \frac{1}{2} </math> <math> 28: \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) - \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 9 </math> <math> 29: \frac{1}{3} \Bigg( \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) \Bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{2} </math> <math> 30: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{10} \bigg) x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{23} </math> <math> 31: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 33 \;\;\; \rightarrow </math> <math> x = 14 + \frac{1}{4} + \frac{1}{56} + \frac{1}{97} + \frac{1}{194} + \frac{1}{388} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 32: x + \frac{1}{3} x + \frac{1}{4} x = 2 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 1 + \frac{1}{6} + \frac{1}{12} + \frac{1}{114} + \frac{1}{228} </math> <math> 33: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 37 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{56} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 34: x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{4} x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 5 + \frac{1}{2} + \frac{1}{7} + \frac{1}{14} </math> <math> 35: \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 36: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{5} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{53} + \frac{1}{106} + \frac{1}{212} </math> <math> 37: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{3} + \frac{1}{9} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{32} </math> <math> 38: \bigg( 3 + \frac{1}{7} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{6} + \frac{1}{11} + \frac{1}{22} + \frac{1}{66} </math> || Problem 31 ima posebno težavno rešitev. Čeprav je izjava v problemih 21-38 včasih zapletena, zlasti v Ahmesovem besedilu, se vsi problemi nazadnje pretvorijo v enostavno linearno enačbo. V nekaterih primerih je merska enota izpuščena, ker je za reševanje problema odvečna. Takšni so problemi 35-38, v katerih sta prvič omenjeni enoti za prostornino hekat in ro, pri čemer je 1 [[hekat]] = 320 ro. Enoti se pojavljata v vsem ostalem delu papirusa. Za trenutek se zdi, da je njuna raba v problemih 35-38 zgolj kozmetična. |- | '''39''' || '''100 hlebcev kruha razdeli 10 možem. 50 hlebcev razdeli štirim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> y </math>. Drugih 50 hlebcev razdeli šestim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> x </math>. Izračunaj razliko med deležema <math> y - x </math> in jo izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> y - x = 4 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 39 se začnejo problemi z več kot eno neznanko. |- | '''40''' || '''100 hlebcev kruha razdeli med pet mož. Njihovi deleži tvorijo aritmetično zaporedje, v katerem je razlika med sosednjima deležema vedno enaka <math> \Delta </math>. Razen tega je vsota treh največjih deležev sedemkrat večja od vsote dveh najmanjših. Izračunaj <math> \Delta </math> in jo zapiši z egipčanskim ulomkom.''' || <math> \Delta = 9 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 40 se končuje aritmetično/algebrajski del papirusa. Sledi njegov geometrijski del. Za problemom 40 je v papirusu velik prazen prostor, ki vizualno nakazuje konec prejšnjega dela. Problem 40 je Ahmes rešil tako, da je najprej obravnaval analogen primer s 60 hlebci. Nato je predpostavil, da je v tem primeru razlika 5 ½ in da je najmanjši delež enak 1. Nato je izračunal druge deleže in jih preračunal na 100 hlebcev. Četudi Ahmes ni prikazal reševanja problema, je implicitno jasno, da je v prvem koraku opravil množenje 5/3 x 11/2, da bi dobil pet deležev. Omeniti je treba, da se mora pri reševanju problema upoštevati štiri pogoje: (a) vsote vseh pet deležev je enaka 100, (b) velikost deležev od najmanjšega do največjega, (c) stalno razliko med zaporednimi deleži, (d) vsota treh največjih deležev je enaka sedmim vsotam dveh najmanjših. Problem se lahko reši tako, da se z elementarno algebro rešijo prvi trije pogoji, potem pa se z dodajanjem četrtega pogoja ugotavlja skladnost rezultata s postavljenimi pogoji. Ko so izpolnjeni vsi štirje pogoji, je rešitev prava. Problem je torej bolj zahteven primer reševanja linearnih enačb od prejšnjih in prehaja v [[Linearna algebra|linearno algebro]]. |- | '''41''' || '''S formulo''' <math> V = \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{64}{81} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino valjastega silosa za žito s premerom 9 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih. Rezultat nato z enačbo 1 kubični komolec = 3/2 kharja = 30 hekatov = 15/2 četvernih hekatov pretvori v druge enote in zapiši rezultate.''' || <math> V = 640 \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = 960 \;\;\; khar </math> <math> = 4800 \;\;\; cetverni\;\;\; hekat </math>''' || S tem problemom se začne geometrijski del papirusa in daje prvi nepravilni rezultat, četudi z zelo dobrim približkom <math> \pi </math>, ki od pravega odstopa mnaj kot 1 %. Pretvarjanje v druge prostorninske enota odkriva tudi enoti četverni hekat in khar. Problem 41 je zato tudi prvi problem, ki se ukvarja z [[Dimenzijska analiza|dimenzijsko analizo]]. |- |- | '''42''' || '''S formulo in podatki za pretvarjenje enot iz problema 41 izračunaj prostornino valjastega silos za žito s premerom 10 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih, kharjih in stotinah četvernega hekata, pri čemer je 400 hekatov = 100 četvernih hekatov = 1 sto-četverni hekat. Rezultate napiši z egipčanskimi ulomki.'''|| <math> V = \bigg( 790 + \frac{1}{18} + \frac{1}{27} + \frac{1}{54} + \frac{1}{81} \bigg) \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = \bigg( 1185 + \frac{1}{6} + \frac{1}{54} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 59 + \frac{1}{4} + \frac{1}{108} \bigg) \;\;\; sto \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> || Problem 42 je ponovitev problema 41 s podobnim pretvarjenjem enot. Čeprav se problema začenjata enako, je v drugem problemu precej bolj vključena aritmetika. Pojavljajo se tudi ulomljeni izrazi, ki jih v izvirnem dokumentu ni. Kontekst problema je kljub temu zadosten za zapolnjevanje vrzeli, zato si je Chace v svoj matematični prevod dovolil dodati delne izraze, ki so privedli do interno skladne rešitve. |- | '''43''' || '''S formulo za prostornino''' <math> V = \frac{2}{3} \Bigg( \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) \Bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{2048}{2187} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino silosa s premerom 9 komolcev in višino 6 komolcev. Rezultat zapiši v egipčanskih ulomkih kharja in nato egipčanskih ulomkih četvernega hekata in četvernega roja, pri čemer je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro.''' || <math> V = \bigg( 455 + \frac{1}{9} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 2275 + \frac{1}{2} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> <math> + \bigg( 2 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{36} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; ro </math> || Problem 43 predstavlja prvo resno napako v papirusu. Ahmes ali vir, iz katerega je prepisoval, je poskušal po bližnjici v enem samem koraku opraviti izračun prostornine in pretvorbo kubičnih vatlov v kharje, s čimer se je nameraval izogniti rabi kubičnih vatlov v začetnem rezultatu. Njegov poskus je spodletel, ker je del postopka, uporabljenega v problemih 41 in 42, verjetno uporabil v problemu 43, s čimer naj bi dobil skladen rezultat po drugi metodi in novo formulo za izračun prostornine. Nova formula je neskladna in slabša od formule, ki jo je uporabil v problemih 41 in 42. |- | '''44, 45''' || '''En kubični komolec je enak 15/2 četvernega hekata. Predpostavi (44) silos za žito v obliki kocke z robovi 20 komolcev. Izračunaj prostornino <math> V </math> v četvernih hekatih. Na drugi strani (45) predpostavi silos za žito v obliki kocke s prostornino 7500 četvernih hekatov in izračunaj dolžino njenega roba''' <math> l </math> '''v komolcih.''' || <math> V = 7500 \;\;\; cetvernih \;\; hekatov </math> <math> l = 10 \;\;\; komolcev</math> || Problem 45 je natančno obrnjen problem 44, zato sta predstavljena skupaj. |- | '''46''' || '''Pravokoten prizmatičen silos za žito ima prostornino 2500 četvernih hekatov. Izračunaj njegove dimenzije''' <math> l_1, l_2, l_3 </math> '''v komolcih.''' || <math> l_1 = l_2 = 10 \;\;\; komolcev</math> <math> l_3 = 3 + \frac{1}{3} \;\;\; komolca</math> || Problem, kakor je zastavljen, ima seveda neskončno število rešitev. Enostavna rešitev je tesno povezana s problemoma 44 in 45. |- | '''47''' || '''Prostornino 100 četvernih hekatov deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Rezultate izrazi z egipčanskimi ukomki četvernega hekata in četvernega ro in jih prikaži v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{100}{10} & c. \; hekat & = & 10 & c. \; hekat \\ \frac{100}{20} & c. \; hekat & = & 5 & c. \; hekat \\ \frac{100}{30} & c. \; hekat & = & ( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 1 + \frac{2}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{40} & c. \; hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{50} & c. \; hekat & = & 2 & c. \; hekat \\ \frac{100}{60} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{70} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 2 + \frac{1}{14} + \frac{1}{21} + \frac{1}{42} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{80} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{90} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{16} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{18} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{100} & c. \; hekat & = & 1 & c. \; hekat \\ \end{bmatrix} </math> || V problemu 47 je Ahmes še posebej vztrajen pri predstavljanju bolj zamotanih nizov ulomkov Horovega očesa, kolikor je sploh mogoče. Za podobne preference predstavljanja glej problema 64 in 80. Zaradi omejitve prostora je izraz »četverni« v vseh primerih skrajšan na »c.«. |- | '''48''' || '''Primerjaj ploščini kroga s premerom 9 in njemu očrtanega kvadrata s stranico 9. Kakšno je razmerje med ploščinama kroga in kvadrata?''' || <math> \frac{64}{81} </math> || Naloga in rešitev problema 48 izrecno izraža prednostno metodo aproksimiranja ploščine kroga, uporabljene v problemih 41-43, ki je seveda napačna. Prvotni opis problema 48 vključuje uporabo ploščinske enote [[setat]], ki je zaenkrat kozmetična, kasneje pa se pogosto pojavlja. |- | '''49''' || '''Ket je dolžinska enota, enaka 100 komolcev. Komolec trak je pravokoten trak, širok 1 komolec in dolg 100 komolcev, torej meri 100 kvadratnih komolcev, ne glede na obliko ploskve. Predpostavi pravokoten kos zemlje z dimenzijama 10 ket x 1 ket, izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v komolec trakovih.''' || <math> A = 1000 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''50''' || '''Kvadratni ket je ploščinska enota, enaka enemu setatu. Predpostavi krog s premerom 9 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 64 \;\;\; setatov </math> || Problem 50 je podkrepitev pravila iz problema 48, da je razmerje med ploščinama kroga in njemu očrtanega kvadrata 64/81, ki prevladuje v celem papirusu. |- | '''51''' || '''Trikoten kos zemlje ima osnovnico 4 kete in višino 10 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 20 \;\;\; setatov </math> || Postavitev in rešitev problema 51 uporablja znano formulo za računanje ploščine trikotnika. Zaradi prejšnjih napak in težav s prevajanjem se pojavljata vprašanji, ali je imel Ahmes v mislih pravokotni trikotnik in ali je dejansko razumel pogoje, pod katerimi je naveden odgovor pravilen. Nejasno je zlasti to, ali je bila dimenzija 10 ketov mišljena kot višina trikotnika. V tem primeru je problem pravilno obdelan, če je bila mišljena kot stranica trikotnika, pa bi bil odgovor pravilen samo za pravokotni trikotnik. Ti problemi in zmeda se vlečejo tudi skozi probleme 51-53 do trenutka, ko Ahmes izgubi razumevanje tega, kar počne, zlasti v problemu 53. |- |- | '''52''' || '''Parcela ima obliko [[trapez]]a z osnovnicama 6 ketov in 4 kete. Njena višina je 20 ketov. Izračunaj njeno ploščino''' <math> A </math> '''v setatih.''' || <math> A = 100 \;\;\; setatov </math> || Problem 52 je skoraj enak problemu 51. Metoda reševanja je podobna sodobni metodi. Podobno kot v problemu 51 se tudi v tem odpira vprašanje, ali je Ahmes resnično razumel tisto, kar dela. |- | '''53''' || '''[[Enakokraki trikotnik|Enakokrak trikotnik]], na primer zemljišča, ima osnovnico 4 1/2 keta in višino 14 ketov. Dve vzporednici z osnovnico delita trikotnik na tri dele – v spodnji in srednji trapez in majhen enakokrak trikotnik na vrhu. Prva vzporednica seka trikotnik na njegovi sredini (7 ketov), druga pa na njegovi četrtini, merjeno od osnovnice (3 1/2 keta). Manjši trikotnik ima torej višino 7 ketov. Izračunaj dolžini daljše in krajše vzporednice''' <math> l_{1} , l_{2} </math> '''in ju izrazi v egipčanskih ulomkih ket. Zatem izračunaj ploščine''' <math> A_{1} , A_{2} , A_{3} </math> '''nastalih odsekov, se pravi večjega in manjšega trapeza in manjšega trikotnika, in jih izrazi v egipčanskih ulomkih setata in komolec traku. Za pretvarjanje uporabi enačbo 1 setat = 100 komolec trakov.''' || <math> l_{1} = \bigg( 2 + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> l_{2} = \bigg( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> A_{1} = \bigg( 13 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 3 + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> <math> A_{2} = \bigg( 9 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 9 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec\;\;\; traka </math> <math> A_{3} = \bigg( 7 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata </math> || Problem 53 je bolj zapleten in obremenjen z mnogo enakimi vprašanji kot problema 51 in 52 - dvoumnostjo prevajanja in več numeričnimi napakami. Zdi se, da se pri spodnjem trapezu Ahmesu zatakne pri iskanju gornje osnovnice in v izvirniku predlaga, da se od trikotnika, ki meri (domnevno) 4 1/2 x 3 1/2 (ket), odšteje »1/10, ki je enaka 1 + 1/4 + 1/8 setata + 10 komolec trakov.« Odgovor ni skladen z drugimi podatki iz tega problema. Na srečo kontekst problemov 51 in 52 skupaj z osnovnico, daljšo in krajšo vzporednico, ki so podane kot 4 + 1/2, 2 + 1/4 in 7 + 1/2 + 1 / 4 + 1/8 kheta, omogoča razlago in rešitev problema. |- | '''54''' || '''Na zemljišču je deset parcel. Vsaka parcela je razdeljena na deset delov, tako da je vsota vseh novih delov enaka 7 setatov. Vsi novi deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega novega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 7 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> || - |- |- | '''55''' || '''Na zemljišču je pet parcel. Iz vsake parcele izloči del zemljišča, tako da je vsota ploščin izločenih delov 3 setate. Vsi izločeni deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega izločenega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \frac{1}{2} \;\;\; setata + 10 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''56''' || '''(1) Dolžinska enota komolec se v nadaljevanju papirusa nanaša na kraljevi komolec, ki je enak 7 palm, palma pa je enaka 4 prstom. Povedano drugače: 1 kraljevi komolec = 7 palm = 28 prstov.''' '''(2) Predpostavi kvadratno piramido, katere osnovna ploskev je koplanarna z ravnino, recimo tlemi, tako da imajo vse trikotne ravnine piramide [[diedrski kot]]''' <math> \theta </math> '''v primerjavi z osnovno ploskvijo. Povedano drugače,''' <math> \theta </math> '''je kot med stransko in osnovno ploskvijo. Seked takšne piramide z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math> '''je definiran kot fizična dolžina''' <math> S </math>''', tako da je ulomek''' <math> \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\; komolec } = </math> [[cotangent|<math> \cot{ \theta } </math>]]. '''Seked piramide se lahko razloži tudi kot kvocient prirastka dolžine stranskih ploskev piramide na enoto (komolec) povečanja njene višine. S sekanjem piramide vzporedno z njeno osnovno ploskvijo nastane na njenem preseku enakostranični trikotnik z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math>''', katerega lahko razdelimo na dva pravokotna trikotnika s krakoma''' <math> a, \frac{b}{2} </math>. '''Seked piramide''' <math> S </math> '''je enak''' <math> \cot{ \theta } = \frac{b}{2a} = \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\;komolec} </math> '''(3) Piramida ima višino 250 komolcev in osnovnico 360 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v egipčanskih ulomkih komolca in palmah.''' || <math> S = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} + \frac{1}{50} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> = \bigg( 5 + \frac{1}{25} \bigg) \;\;\; palme</math> || Problem 56 je prvi iz niza »piramidnih« ali seked problemov v Rhindovem papirusu, ki se skupaj s problemi 56-59, 59B in 60 ukvarja z naklonom stranic piramide proti osnovni ploskvi, se pravi tlom. Problemi in koncept sekeda so zgodnji začetki [[Trigonometrija|trigonometrije]]. Za razliko od sodobne trigonometrije je povezan s konkretno piramido in njenimi konkretnim dimenzijami. Pri tem uporablja tudi enoto »kratki komolec«, ki meri samo šest palm. |- | '''57, 58''' || '''Seked piramide je 5 palm in 1 prst. Stranica osnovne plokve meri 140 komolcev. Izračunaj (57) njeno višino''' <math> a </math> '''v komolcih. Na drugi strani (58) ima piramida višino 93 + 1/3 komolca in stranico 140 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v palmah in prstih.''' || <math> a = \bigg( 93 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst </math> || Problem 58 je natančno obraten že opisanemu problemu 57. |- | '''59, 59B''' || '''Višina piramide (59) je 8 komolcev, njena osnovnica pa 12 komolcev. Izrazi njen seked''' <math> S </math> '''v palmah in prstih. Na drugi strani (59B) ima piramida seked 5 palm in 1 prst. Izrazi njenop višino''' <math> a </math> '''v komolcih.''' || <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst</math> <math> a = 8 \;\;\; komolcev</math> || Problema 59 in 59B obravnavata primera, podobna primeroma 57 in 58 in dajeta podobne rezultate. |- | '''60''' || '''Stožčast steber ima višino 30 komolcev in dolžino, točneje premer, 15 komolcev. Izračunaj njegov seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v komolcih.''' || <math> S = \frac{1}{4} \;\;\; komolca </math> || Ahmes je za problem predstavil z malo drugačnimi besedami. Iz splošnega konteksta problema in spremljajočega grafa, ki se razlikuje od prejšnjih, je Chase zaključil, da gre za [[stožec]]. Pojem sekeda se zlahka prenese na presečno ravnino stožca. S problemom 60 se na papiruu končuje končuje njegov geometrijski del. Problem je hkrati tudi zadnji, napisan na prednji strani papirusa. |- | '''61''' || '''Izračunaj naslednjih sedemnajst množenj in zmnožke v egipčanskih ulomkih zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{2}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{3} + \frac{1}{9} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{6} = \frac{1}{12} + \frac{1}{36} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{3} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{6} \\ \frac{1}{6} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{12} & ; & \frac{1}{12} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{24} \\ \frac{1}{9} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{9} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{5} = \frac{1}{20} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} + \frac{1}{42} \\ \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} + \frac{1}{66} \\ \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{33} & ; & \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{44} & & \\ \end{bmatrix} </math> || Sintaksa izvirnega dokumenta in ponavljajoče množenje kažejo na osnovno razumevanje, da je množenje [[Komutativnost|komutativno]]. |- | '''61B''' || '''Izrazi splošno formulo za pretvarjanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n + 1, v kateri je n poljubno liho število, v naslednjo obliko:''' <math> \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2n+1} = \frac{1}{p} + \frac{1}{q} </math>. '''p in q sta naravni števili. Z drugimi besedami: p in q izrazi z n.''' || <math> p = 2(2n+1) </math> <math> q = 6(2n+1) </math> || Problem 61B in opisani postopek razstavljanja sta tesno povezana z računanjem preglednice ulomkov 2/n v Rhindovem papirusu, zlasti v primerih, ko je n mnogokratnik števila 3. Izjava in rešitev problema 61B kažeta na posploševanje, ki ga v konkretnih problemih v nadaljevanju papirusa ni. Problem 61B je zato zgodnji primer tako [[Algebra|algebre]] kot [[Algoritem|algoritmov]]. |- | '''62''' || '''Vreča treh žlahtnih kovin, zlata, srebra in svinca, je bila kupljena za 84 šatijev, ki so denarna enota. Vse tri kovine tehtajo enako. Enota za maso je deben. 1 deben zlata stane 12 šatijev, 1 deben srebra 6 šatijev in 1 deben svinca 3 šatije. Izračunaj maso''' <math> m </math> '''posamezne kovine v vreči.''' || <math> m = 4 \;\;\; debene </math> || Problem 62 je problem deljenja z nekaj dimenzijske analize. Problem vključuje tudi standardne utežne mere. |- | '''63''' || '''700 štruc kruha razdeli štirim skupinam mož v naslednjih razmerjih:''' <math> \frac{2}{3} : \frac{1}{2} : \frac{1}{3} : \frac{1}{4} </math> '''. Izračunaj posamezne deleže.''' || <math> 266 + \frac{2}{3} </math> <math> 200 </math> <math> 133 + \frac{1}{3} </math> <math> 100 </math> || - |- | '''64''' || '''Spomni se, da je hekat enota za prostornino. 10 hekatov ječmena razdeli desetim možem v aritmetičnem zaporedju tako, da bo se delež naslednjega moža za 1/8 hekata večji od prejšnjega. Izračunaj vseh deset deležev in jih zapiši v egipčanskih ulomkih hekata v padajočem vrstnem redu.''' || <math> \bigg( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> || Problem 64 je različek problema 40, ki tokrat vključuje neparno število neznank. V sodobnem zapisu so deleži od 25/16 do 7/16, pri čemer tvorijo vmesni števci padajoče zaporedje vmesnih lihih števil. Ahmesovi rezultati so zapisani z ulomki Horovega očesa. Problem 64 primerjaj s problemoma 47 in 80. |- | '''65''' || '''100 hlebcev kuha neenakomerno razdeli med deset mož. Sedem mož dobi enojen delež. Ostali trije možje so čolnar, delovodja in vratar in dobijo dvojne deleže. Izračunaj oba deleža in ju zapiši v egipčanskih ulomkih.''' || <math> 7 + \frac{2}{3} + \frac{1}{39} </math> <math> 15 + \frac{1}{3} + \frac{1}{26} + \frac{1}{78} </math> || - |- | '''66''' || '''Spomnimo se, da je hekat enota prostornine in da je en hekat enak 320 ro. 10 hekatov masti se v enem letu (365 dni) razdeli vsaki osebi v enakomernih dnevnih obrokih. V egipčanskih ulomkih hekata in roja izrazi dvnevni obrok''' <math> a </math>. || <math> a = \frac{1}{64} \;\;\; hekat + \bigg( 3 + \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{2190} \bigg) \;\;\; ro </math> || Problem 66 v izvirni obliki izrecno trdi, da ima leto za ta izračun 365 dni in v izračunih stalno oporablja število 365. Papirus je zato zgodovinski dokaz, da so Egipčani razumeli pojem [[leto]]. |- | '''67''' || '''Pastir je imel čredo živali. Del črede je moral vsako leto dati za darilo svojemu gospodarju. Pastirju je bilo rečeno, da mora dati za darilo dve tretjini ene tretjine svoje prvotne črede. Pastir je dal 70 živali. Poišči velikost prvotne črede.''' || <math> 315 </math> || - |- | '''68''' || '''Štirje nadzorniki so odgovorni za štiri skupine mož in sicer 12, 8, 6 in 4 može. Vsi člani vseh skupin delajo z enako hitrostjo, da proizvedejo en delovni proizvod, na primer da požanjejo oral žita. V nekaj časovnih intervalih so te štiri skupine skupaj proizvedle 100 enot ali 100 četvernih hekatov žita in vse svoje proizvode predale svojemu nadzorniku. V hekatih izrazi količine''' <math> O_{12} , O_{8} , O_{6} , O_{4} </math> ''', ki so jih proizvedle posamezne skupine.''' || <math> O_{12} = 40 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{8} = 26 + \frac{2}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> <math> O_{6} = 20 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{4} = 13 + \frac{1}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> || - |- | '''69''' || '''(1) Predstavljajte si kuhanje in pripravo hrane. Predpostavimo, da obstajajo trije standardizirani način kuhanja ali proizvodnega procesa, ki za enoto nekega končnega proizvoda porabijo različne količine osnovnih živil, na primer v hekatih. Pefsu''' <math> P </math> '''enega končnega živilskega proizvoda v primerjavi z enoto osnovnega živila je definiran kot število enot gotove jedi''' <math> p </math>''', dobljenih iz natančno enega hekata surovin. Z drugimi besedami,''' <math> P = \frac{ p \;\;\; gotovih \;\;\; enot}{1 \;\;\; hekat_{ \;\;\; surovin} } </math>. '''(2) Iz 3 + 1/2 hekata moke se speče 80 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke v hekatih in rojih''' <math> m </math>''', potrebne za hlebec kruha, in izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev v primerjavi z moko. Rezultat izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \frac{1}{32} \;\;\; hekata + 4 \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 22 + \frac{2}{3} + \frac{1}{7} + \frac{1}{21} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{obrok}} </math> || S problemom 69 se začenjajo problemi pefsu (69-78), ki obravnavajo pripravo hrane. Pojem pefsu predpostavlja nek standardiziran proizvodni proces brez nezgod, odpadkov itd. in obravnava samo odnos enote standardiziranega končnega živilskega proizvoda in enote posamezne surovine. Pefsu se torej ne nanaša na primer na proizvodni čas, druge surovine, opremo in drugo v proizvodnem procesu. |- | '''70''' || '''Iz (7 + 1/2 + 1/4 + 1/8) hekatov moke se speče 100 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke''' <math> m </math> ''', potrebne za en hlebec, v hekatih in rojih in pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev glede na količino moke. Rezultate izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \frac{1}{5} \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 12 + \frac{2}{3} + \frac{1}{42} + \frac{1}{126} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{moka} } </math> || - |- | '''71''' || '''Iz 1/2 hekata beše (surovina) se proizvede natančno en des (kozarec) piva. Predpostavimo, da se proizvaja bolj razredčeno pivo, tako da se ¼ tako proizvedenega piva odlije za kasnejšo rabo. V kozarec s ¾ preostalega piva se dolije voda, tako da se proizvede natančno en poln kozarec razredčenega piva. Izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''razredčenega piva glede na porabljeno bešo in ga izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> P = \bigg( 2 + \frac{2}{3} \bigg) \frac{kozarec}{ hekat_{besa} } </math> || Problem 71 opisuje vmesne korake v proizvodnem procesu in še eno surovino – vodo. Vse to je za razmerje med proizvedenim pivom in uporabljeno surovino, v tem primeru bešo, povsem nepomembno. |- | '''72''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 45. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 450 </math> || Potem, ko je bil definiran pefsu, se problemi 72-78 kvarjajo z zamenjavami različnih količin končnih živil z različnimi pefsuji. Pri tem na splošno upoštevajo, da so proizvodi iz enakih surovin. V problemih 72-78 je skupna surovina moka vedjet, iz katere so proizvajali tudi pivo, zato da se v teh problemih zamenjava tudi kruh za pivo in obratno. V problemu 74 se omenja tudi ječmen iz Gornjega Egipta, vendar je zamenjava zgolj kozmetična. Problemi 72-78 se v bistvu ukvarjajo s tem: enake količine surovin se uporabljajo v dveh različnih proizvodnih procesih, v katerih se proizvedeta različni količini različnih proizvodov z različnima pefsujema. Znan je eden od končnih proizvodov. Drugega je treba izračunati. To se lahko opravi z deljenjem obeh enot (znanih in neznanih) z njunima pefsujema, pri čemer enote končnega proizvoda v dimenzijski analizi izginejo in ostane samo ista surovina. <math> x </math>, ki pomeni enako količino surovin za oma proizvoda, se nato zlahka izračuna. |- | '''73''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za ''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsi 15. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 150 </math> || - |- | '''74''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 5 se razdeli na dva kupa po 500 hlebcev. Prvi kup se nato zamenja s kupom, na katerem je''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 10, drug kup pa s kupom, na katerem je''' <math> y </math> '''hlebcev kruha pefsu 20. Izračunaj''' <math> x </math> '''in''' <math> y </math>. || <math> x = 1000 </math> <math> y = 2000 </math> || - |- | '''75''' || '''155 hlebcev kruha pefsu 20 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 232 + \frac{1}{2} </math> || - |- |- | '''76''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 10 (prvi kup) se bo zamenjal za dva druga kupa hlebcev. Število hlebcev na drugih dveh kupih je enako''' <math> x </math>'''. Na enem od njiju so hlebci pefsu 20, na drugem pa pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math> . || <math> x = 1200 </math> || - |- | '''77''' || '''10 desov piva pefsu 2 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 5. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 25 </math> || - |- | '''78''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''desov piva pefsu 2. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 20 </math> || - |- | '''79''' || '''Posestvo poseduje 7 hiš, 49 mačk, 343 miši, 2401 sadik pire in 16807 hekatov (nečesa, kar bi lahko bilo zrnje). Lastnino posestva zapiši v obliki preglednice, vključno z vsoto vseh postavk.''' || <math> \begin{bmatrix} hise & 7 \\ macke & 49 \\ misi & 343 \\ pira & 2401 \\ hekat & 16807 \\ Skupaj & 19607 \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 79 je predstavljen v njegovi najbolj dobesedni interpretaciji. Je eden od najbolj zanimivih problemov na papirusu in kaže razumevanje [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]] in celo elementarno razumevanje končne [[Geometrijska vrsta|geometrijske vrste]]. Chace problem razlaga tudi kot nekakšno skrb za pridelek žita, ki bi ga brez mačk požrle miši. V izvirnem dokumentu je število 2401 napisano kot 2301, kar je očitna pisna napaka in je zato popravljeno. Vsa druga števila so pravilna. Ahmesova metoda računanje vsote zaporedja kaže na razumevanje končne geometrijske vrste. Ahmes računa vsoto neposredno s seštevanjem, predstavlja pa tudi enostavno množenje, ki daje enak rezultat: 2801 x 7 = 19607. Ker je prvi člen zaporedja (število hiš 7) hkrati kvocient geometrijskega zaporedja <math> k </math>, se vsoto <math> n </math> členov zaporedja lahko zapiše kot <math> \sum\limits_{k=1}^{n} 7^{k} = 7 \bigg( 1 + \sum\limits_{k=1}^{n-1} 7^{k} \bigg) </math> Ahmes je računanje poenostavil tako, da je seštel samo prve štiri člene zaporedja (7 + 49 + 343 + 2401 = 2800), prištel 1 in vsoto pomnožil s 7. |- | '''80''' || '''Hinu je dodatna enota prostornine, tako da je en hekat enak deset hinu. Predpostavi, da ima nekdo ulomke Horovega očesa hekata. Pretvori jih v hinu in zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} 1 & hekat & = & 10 & hinu \\ \frac{1}{2} & hekat & = & 5 & hinu \\ \frac{1}{4} & hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & hinu \\ \frac{1}{8} & hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & hinu \\ \frac{1}{16} & hekat & = & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) & hinu \\ \frac{1}{32} & hekat & = & ( \frac{1}{4} + \frac{1}{16} ) & hinu \\ \frac{1}{64} & hekat & = & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hinu \\ \end{bmatrix} </math> || - |- | '''81''' || '''Izvedi še drugačno računanje hinu. To pomeni, da izbor egipčanskih ulomkov, od katerih so številni tudi ulomki Horovega očesa, zrazi v hekatih, hinujih in rojih.''' || [[Slika: Rhind Papyrus Problem 81.png | center | frameless]] || Glavni del problema 81 je veliko večja pretvorbena tabela izbranih egipčanskih ulomkov in razširitev problema 80. Preglednica je ena od največjih v celem Rhindovem papirusu. Prvi del preglednice je natančen prepis preglednice iz problema 80, vendar brez prve vrstice, ki pravi, da je 1 hekat = 10 hinu in se zato tukaj ne ponovi. Drugi del problema je velika preglednica, prikazana na levi sliki. Pozoren bralec bo opazil, da se v več vrsticah ponavljajo identični podatki, in da so identični tudi nekateri podatki za hekat na levi in desni strani preglednice. Za razlago takšnega videza preglenice je treba omeniti dve stvari: Ahmes je natančno prepisoval določene skupine informacij, zato se v različnih delih preglednice ponovijo, in drugič, Ahmes je v svojih prejšnjih izračunih naredil nekaj napak. Veliko napak v preglednici je kasneje popravil in zapisal skladne rezultate. Ker je Chase želel popraviti Ahmesove napake, je v preglednico zapisal točne podatke, zato se nekateri podatki ponavljajo. |- | '''82''' || '''Oceni količino moke vedjet, predelane v kruh, potrebne vsak dan za pitanje deset gosi. V ta namen izvedi naslednje izračune in izrazi količine v sto hekatih, hekatih in rojih, če ni določeno drugače:''' '''Začni z izjavo, da pitane gosi pojedo 2 + ½ hekata hrane na dan, se pravi da je dnevna poraba (in začetni pogoj)''' <math> i </math> '''enak 2 + 1/2. Določi število hekatov hrane, ki jo poje 10 gosi v 10 dneh in 40 dneh. Ti količini imenuj''' <math> t </math> '''in''' <math> f </math>. '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži s 5/3, da dobiš količino pire''' <math> s </math>''', ki jo je treba zmleti.''' '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži z 2/3, da dobiš potrebno količino pšenice''' <math> w </math>. '''Količino''' <math> w </math> '''deli z 10, da dobiš delež pšenice''' <math> p </math>''', ki jo je treba odšteti od''' <math> f </math>. '''Izračunaj''' <math> f - p = g </math>''', ki pomeni količino žita (verjetno moke vedjet), potrebne za pitanje gosi (domnevno za 40 dni, kar je očitno v nasprotju z začetno izjavo). Nazadnje ponovno izrazi''' <math> g </math> '''v dvestotnih hekatih, dvojnih hekatih in dvojnih rojih, pri čemer je 1 dvestotni hekat = 2 stotna hekata = 100 dvojnih hekatov = 200 hekatov = 32000 dvojni rojev = 64000 rojev. To končno količino imenuj''' <math> g_{2} </math> . || <math> t = 25 \;\;\; hekatov </math> <math> f = 100 \;\;\; hekatov </math> <math> s = \bigg( 1 + \frac{1}{2} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> w = \bigg( \frac{1}{3} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 8 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> p = \bigg( 6 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 18 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g_{2} = \bigg( \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 21 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Začetek problema 82 je zaradi napak in manjkajočih podatkov zelo težko razložiti, ker je nerazumljiv. Problem je do neke mere vseeno mogoče razložiti. Preprosto rečeno se zdi, da so obstajala določena pravila ali dobre ocene, kakšne deleže ene ali druge surovine je treba vzeti za kuhanje ali pripravo določenega proizvoda. Ahmes nekatere od teh količin preprosto zapiše kot ocene in se ne ozira na nekoliko protisloven in zmeden jezik. Problemi 82, 82B, 83 in 84 so nenavadni tudi zato, ker Ahmes za nedavnimi problemi pefsu zdaj razmišlja o prehrani živali namesto ljudi. Problema 82 in 82B uporabljata za količini <math> t </math> in <math> f </math> enoto "sto hekat". Uvedba je bolj kot ne kozmetična. V zadnjih problemih je Chace v izvirniku našel tudi veliko številčnih napak, ki jih je zaradi skladnosti popravil. |- | '''82B''' || '''Oceni količino krme za druge gosi. Predpostavi enako stanje kot v problemu 82 z eno samo izjemo, da je začetni pogoj ali dnevni obrok krme natančno pol manjši. To pomeni, da je''' <math> i </math> '''= 1 + ¼. Izračunaj''' <math> t </math>, <math> f </math> '''in predvsem''' <math> g_{2} </math> '''z uporabo elementarne algebre, da bi preskočil vmesne korake.''' || <math> t = \bigg( 12 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; hekata </math> <math> f = 50 \;\;\; hekatov </math> <math> g_{2} = \bigg( 23 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Problem 82B je predstavljen vzporedno s problemom 82 z identičnim opisom in prepolovljenimi količinami. Zgleda, da je bil v obeh primerih Ahmesov glavni cilj izračun <math> g_{2} </math>. Zdaj, ko je imel izdelan postopek, se je počuti sposobnega preskočiti nekaj težavnih vmesih korakov. Marsikdo bo takoj opazil, da je problem rešljiv preprosto z deljenjem z 2, saj je <math> g_{2} </math> natančno polovica prejšnjega. |- | '''83''' || '''Oceni količino hrane za različne ptice. Problem ima več komponent, ki jih je mogoče razložiti za naslednjimi pripombami:''' '''Recimo, da so v kletki štiri gosi, ki v enem dnevu pojedo 1 hinu krme. Porabo krme za eno gos''' <math> a_{1} </math> '''izrazi v hekatih in rojih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za gos, ''»ki gre na ribnik«'', enaka 1/16 + 1/32 hekatov + 2 ro. Dvnevno porabo krme''' <math> a_{2} </math> '''izrazi v hinujih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za 10 gosi 1 hekat. Izračunaj desetdnevno porabo''' <math> a_{10} </math> '''in mesečno porabo''' <math> a_{30} </math> '''za iste živali v hekatih.''' '''Na koncu preglednice so prikazane dnevne porabe krme za eno žival različnih vrst ptic.''' || <math> a_{1} = \frac{1}{64} \;\;\; hekata + 3 \;\;\; ro </math> <math> a_{2} = 1 \;\;\; hinu </math> <math> a_{10} = 10 \;\;\; hekatov </math> <math> a_{30} = 30 \;\;\; hekatov </math> <math> \begin{bmatrix} gos & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ gos-terp & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ zerjav & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ raca-set & ( \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & hekata & + & 1 & ro \\ gos-ser & \frac{1}{64} & hekata & + & 3 & ro \\ golobica & & & & 3 & ro \\ prepelica & & & & 3 & ro \\ \end{bmatrix} </math> || Ker se različni elementi problema 83 nanašajo na pretvorbe enot med hekati, roji in hinuji v duhu problemov 80 in 81, se porodi vprašanje, kakšni postanejo rezultati po pretvorbi v hinuje. Dnevni obroki ene gosi, gosi terp in žerjava so enaki in znašajo 5/3 hinu, obrok race set je enak 1/2 hinu, obrok gosi ser je enak 1/4 hinu, obroka golobice in prepelice pa 1/16 + 1/32 hinu. V problemu 83 je omenjeno ''»žito iz Sponjega Egipta«'', se pravi [[ječmen]], in na enem mestu uporablja enota sto hekatov. Raba je zgolj kozmetična. |- | '''84''' || '''Oceni krmo za čredo volov.''' || <math> \begin{bmatrix} & Hlebec & Navadna \; krma \\ 4 \; finih \; volov & 24 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 2 \; fina \; vola & 22 \; hekatov & 6 \; hekatov \\ 3 \; govedi & 20 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 1 \; vol & 20 \; hekatov & \\ Skupaj & 86 \; hekatov & 10 \; hekatov \\ v \; piri & 9 \; hekatov & ( 7 + \frac{1}{2} ) \; hekata \\ 10 \; dni & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & + 15 \; hekatov & \\ en \; mesec & 200 \; hekatov & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & & + 15 \; hekatov \\ dvojni \; hekat & \frac{1}{2} \; c. \; hekata & \frac{1}{4} \; c. \; hekata \\ & + ( 11 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) \; hekata & + 5 \; hekatov \\ & + 3 \; ro & \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 84 je zadnji problem z matematično vsebino. Chace o njem meni, da je papirus z njim dosegel mejo nerazumljivosti in netočnosti. Enota »sto hekat«, na primer, je zaradi racionalizacije prostora zapisana s »c. hekat«. Tri »goveda« so opisana kot »navadno govedo«, da bi se razlikovala od drugih živali, koloni z rezultati v hekatih pa sta naslovljeni s »Hlebec« in »Običajna krma«. Izraz »fini voli« se nanaša na vole iz Gornjega Egipta. Tudi njihov naziv je zaradi racionalizacije prostora skrajšan. Zdi se, da se v problemu 84 poskuša prikazati postopek za računanje količine različne krme in dodatkov v podobnih pogojih kot v prejšnjih treh problemih, vendar so podatki popolnoma zmedeni. V problemu 84 je več neskladij. Začne se kot običajen problem z zgodbo, da so v hlevu štiri vrste živali s skupno deset živalmi. Zdi se, da živali potrebujejo različne količine krme, merjene v »hlebcih«, kar ustreza določeni količini »običajne krme«. Obe koloni podatkov sta v vrstici »Skupaj« pravilno sešteti, sledita pa dva podatka o »piri«, ki sta dvoumno povezana z gornjimi podatki. Podatka za »piro« sta v resnici pomnožena z 10 in prikazana v vrstici »10 dni«. Podatka v vrstici »en mesec« kljub temu nista skladna prejšnjima dvema. In nazadnje, podatka »dvojni hekat« (beri 100 dvojnih hekatov, dvojnih hekatov in dvojnih ro za te podatke) v zadnji vrstici sta približna in ne natančna, tako kot podatka v vrstici »en mesec«. |- | '''Št. 85''' || '''Pod številko 85 je majhna skupina kurzivnih hieroglifov, ki bi se lahko prebrali kot ''»poskuša njegovo pero«''. Zgleda, da so nekakšna izjava ali stavek, za katero sta predlagana dva prevoda:''' '''(1) ''Uniči škodljivce, miši, svež plevel, številne pajke. Moli boga za toploto, veter in visoko vodo.''''' '''(2) ...''glede na to, kar je vedel.''''' || [[Slika:Rhind Papyrus Number 85.png|center|frameless]] || Preostali elementi 85, 86 in 87, so različni zapisi, ki niso matematične narave, zato jih Chase v nasprotju s prejšnjimi ''»problemi«'' šteje za ''»številke«''. Zapisani so na hrbtni strani papirusa, ločeno od bistva papirusa, ki se konča s problemom 84. |- | '''Št 86''' || '''Zdi se, da je številka 86 del nekega računa ali zapiska in našteva izbor blaga in količin z besedami, ki so znane iz konteksta preostalega papirusa. Izvirno besedilo je niz vrstic zapisov, ki so v preglednici zaradi boljše preglednosti oštevilčene.''' || '''1 ... živeti večno. Seznam živil v Hebenti...''' '''2 ... njegov brat, Ka-mosejev spremljevalec…''' '''3 ...v njegovem letu, srebro, 50 srebrnikov dvakrat letno...''' '''4 ...govedo 2, v srebru 3 srebrniki letno...''' '''5 ...eden dvakrat, to je 1/6 in 1/6, daj kot za enega...''' '''6 ...12 hinu; to je, srebro, 1/4 srebrnika; en...''' '''7 ...(zlato ali srebro) 5 kosov, njihova cena zato, riba, 120, dvakrat...''' '''8 ...leto, ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekatov 15 hekat; pira, 100 hekat... hekat...''' '''9 ...ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekat 15 heqat; pira, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 17 hekat...''' '''10 ...146 + 1/2; ječmen, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 10 hekat; ra, 300 hekat... hekat...''' '''11 ...1/2, prineslo se je vino, 1 oslovski (tovor?)...''' '''12 ...srebro 1/2 srebrnika; ... 4; to je, v srebru...''' '''13 ...1 + 1/4; mast, 36 hinu; to je, v srebru...''' '''14 ...1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 21 hekat; pira, v četverhih hekatih, 400 hekat 10 hekat...''' '''15-18 (ponovitve vrstice 14.)''' || Chace nakazuje, da je bila številka 86 prilepljena na skrajno levo hrbtno stran papirusa nasproti kasnejšim težavam z geometrijo na prednji strani, da bi se papirus okrepil, in jo zato šteje za kos ''»odpadnega papirusa«''. |- | '''Št. 87''' || '''Številka 87 je kratek povzetek nekaterih dogodkov. Chace meni, da je bil dodan dolgo po zaključku matematične vsebine, in navaja, da so se v njem opisani dogodki dogajali v obdobju dominacije Hiksov. Mnenje se je od takrat morda že spremenilo. ''' || '''Leto 11, drugi mesec sezone žetve. Heliopolis je bil osvojen.''' '''Prvi mesec sezone poplav, 23. dan, poveljnik (?) vojske (?) napadel (?) Zaru.''' '''25. dan, v Zaru je bilo težko vstopiti.''' '''Leto 11, prvi mesec sezone poplav, tretji dan. Setovo rojstvo; mogočnost tega boga je povzročilo, da se je slišal njegov glas.''' '''Rojstvo Izide, nebo je deževalo.''' || Številka 87 je nekje na sredini hrbtne stani papirusa, obdana z veliko belega nepopisanega prostora.''' |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Egipčanska matematika]] [[Kategorija:Egipčanski ulomki]] [[Kategorija:Egipčanska književnost]] svslq6x5ejz0b9o0o2zdihvqa9aevj4 6764832 6764823 2026-10-13T16:15:06Z Erardo Galbi 166658 6764832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Rhindov matematični papirus | image = [[Slika:Rhind Mathematical Papyrus.jpg|300px]] | image_caption = Del Rhindovega papirusa | author = Ahmes (prepisovalec starejšega besedila) | title_orig = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Stari Egipt]] | language = [[egipčanščina]] | publisher = | release_date = [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] | slo_pub_date = | subject = | genre = [[matematika]] | media_type = [[papirus]] | pages = Prvi del (BM 10057):<br> • dolžina: 295,5 cm <br>• širina: 32 cm <br>Drugi del (BM 10058): <br>• dolžina: 199,5 cm <br>• širina: 32 cm }} '''Rhindov matematični papirus''', znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike. Ime je dobil po škotskem antikvarju Alexandru Henryju Rhindu, ki ga je leta 1858 kupil v [[Luksor]]ju, [[Egipt]]. Papirus je bil domnevno najden med nezakonitimi izkopavanji v bližnjem [[Ramesseum]]u. Napisan je bil okoli leta 1550 pr. n. št.<ref>[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 ''The Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191002141950/https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 |date=2019-10-02 }}, britishmuseum.org. Pridobljeno 18. septembra 2017.</ref> [[Britanski muzej]], v katerem hranijo večino papirusa, ga je pridobil leta 1865 skupaj z [[Egipčanski usnjeni matematični zvitek|Egipčanskim usnjenim matematičnim zvitkom]], ki je bil tudi v Rhindovi lasti.<ref name="ref2">Clagett, Marshall (1999): [https://curlie.org/Society/History/By_Time_Period/Ancient/Africa/Egypt/Texts ''Ancient Egyptian Science, A Source Book''], Memoirs of the American Philosophical Society, Volume Three: Ancient Egyptian Mathematics. American Philosophical Society. ISBN 978-0-87169-232-0.</ref> Nekaj manjših fragmentov je v Brooklynskem muzeju v [[New York]]u,<ref name=ref3>Spalinger, Anthony (1990): ''The Rhind Mathematical Papyrus as a Historical Document'', Studien zur Altägyptischen Kultur, Helmut Buske Verlag '''17''': 295–337. JSTOR 25150159.</ref><ref>[https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304 ''Collections: Egyptian, Classical, Ancient Near Eastern Art: Fragments of Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |date=2016-06-12 }} {{Navedi splet |url=https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |title=arhivska kopija |access-date=2026-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |archive-date=2016-06-12 |url-status=dead}}, Brooklyn Museum. Pridobljeno 1. novembra 2012.</ref> srednjih 18 cm papirusa pa manjka. Drug zelo znan matematični papirus je [[Moskovski matematični papirus]], ki je krajši od Rhindovega, vendar starejši.<ref name=ref3/> Rhindov matematični papirus je bil napisan v [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugem vmesnem obdobju Egipta]] (okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1550 pr. n. št.), ko je pisar Ahmes (ali Ahmos) prepisal starejše, zdaj izgubljeno besedilo, napisano med vladavino faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] iz [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste egipčanske dinastije]]. Napisan je v [[hieratika|hieratski pisavi]]. Sestavljen je iz več delov, ki skupaj merijo več kot 5 m. Jezikovno in matematično so ga začeli prevajati v poznem 19. stoletju, vendar matematični aspekt papirusa še vedno ni popoln. Neprevedeni dokument, ki je datiran v 33. leto vladanja [[hiksi |hiškega]] kralja [[Apepi I.|Apepija I.]], vsebuje kasnejše obrobne opombe, napisane verjetno v 11. letu vladanja njegovega naslednika [[Hamudi]]ja.<ref>Schneider, Thomas (2006): ''The Relative Chronology of the Middle Kingdom and the Hyksos Period (Dyns. 12–17)'' v Hornung, Erik, Krauss, Rolf; Warburton, David: ''Ancient Egyptian Chronology'', Handbook of Oriental Studies, Brill. str. 194–195.</ref> V uvodnih odstavkih papirusa Ahmes pravi, da daje ''»natančno izračunavanje za vpogled v stvari, znanje o vseh stvareh, skrivnostih … vseh skrivnostih«'', in nadaljuje: : ''Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu akheta (obdobje poplav) 33. leta vladanja njegovega veličanstva [[Amenemhet III.|Nimaatreja]], kralja [[Gornji Egipt|Gornjega]] in [[Spodnji Egipt|Spodnjega Egipta]]. Prepis je naredil pisar Ahmes.''<ref name=ref2/> O Rhindovem matematičnem papirusu je bilo napisanih veliko knjig in člankov.<ref name=ref3/> Med pomembnejše spada Peetova razprava iz leta 1923, ki je sledila Griffithovi knjigi I, II in III.<ref>Peet, Thomas Eric (1923): ''The Rhind Mathematical Papyrus'', British Museum 10057 and 10058. London: The University Press of Liverpool limited and Hodder & Stoughton limited.</ref> Izstopata tudi Chasejev izvleček iz leta 1927/29 s fotografijami besedila<ref name="ref7">Chace, Arnold Buffum (1979) [1927–29]: ''The Rhind Mathematical Papyrus: Free Translation and Commentary with Selected Photographs, Translations, Transliterations and Literal Translations'', Classics in Mathematics Education. 8. 2 vols, Reston: National Council of Teachers of Mathematics Reprinted ed., Oberlin: Mathematical Association of America. ISBN 0-87353-133-7.</ref> in Pregled Rhindovega papirusa, ki sta ga leta 1987 objavila Robins in Shute.<ref name="ref8">Robins, R. Gay, Shute, Charles C. D. (1987): ''The Rhind Mathematical Papyrus: An Ancient Egyptian Text'', London: British Museum Publications Limited. ISBN 0-7141-0944-4.</ref> ==Prva knjiga: Aritmetika in algebra== {{glavni|Egipčanski ulomek}} Prvi del Rhindovega papirusa vsebuje referenčne preglednice in zbirko 21 [[Aritmetika|aritmetičnih]] in 20 [[algebra]]jskih problemov. Problemi se začnejo z enostavnimi izrazi z [[Ulomek|ulomki]], katerim sledijo bolj zapleteni problemi (''sekem'') in bolj zapletene [[Linearna enačba|linearne enačbe]] (''aha problemi'').<ref name=ref3/> V prvem delu papirusa je tudi preglednica ulomkov <math>2/n</math> za [[Liho število|lihe]] <math>n</math> od 3 do 101, izražene z vsoto [[Enotski ulomek|enotskih ulomkov]], na primer :<math>2/15 = 1/10 + 1/30 </math>. Razstavljeni ulomek <math>2/n</math> ni nikoli izražen z vsoto več kot štirih enotskih ulomkov. Preglednici sledi manjša preglednica ulomkov števil 1 do 9 deljenih z 10. Ulomek <math>7/10</math> je zapisan z vsoto :<math>7/10 = 2/3 + 1/10 </math>. Peglednicama sledi 91 matematičnih problemov, označenih s številkami 1-87, in štirje drugi, označeni s 7B, 59B, 61B in 82B. Problemi 1-7, 7B in 8-40 se ukvarjajo z aritmetiko in elementarno algebro. Problemi 1-6 se ukvarjajo z deljenjem določenega števila hlebcev kruha na deset ljudi. Rezultati so izraženi z vsoto enotskih ulomkov. Problemi 7–20 prikazujejo, kako množiti izraza : <math>1 + 1/2 + 1/4 = 7/4</math> in : <math> 1 + 2/3 + 1/3 = 2</math> z različnimi ulomki. Problemi 21–23 so problemi kako dopolniti izraz, ki so v sodobni notaciji enostavno odštevanje. Problemi 24–34 so ''aha'' problemi oziroma linearne enačbe. Problem 32, na primer, ustreza reševanju enačbe :<math>x + 1/3 x + 1/4 x = 2</math>. Problemi 35–38 vključujejo deljenje ''hekata'', staroegipčanske prostorninske enote. Od te točke dalje postanejo zelo pomembne [[Merska enota|merske enote]]. Resnično pomemben dejavnik v preostalem delu papirusa je [[Dimenzijska analiza|dimenzijska analiza]]. Problema 39 in 40 se ukvarjata z delitvijo hlebcev kruha in uporabljata [[Aritmetično zaporedje|aritmetična zaporedja]].<ref name=ref2/><ref name=ref8/> ==Druga knjiga: Geometrija== [[Slika:Egyptian A'h-mosè or Rhind Papyrus - Plate XV.png|right|thumb|Del Rindovega papirusa]] Drugi del Rindovega papirusa se ukvarja z [[Geometrija|geometrijskimi]] problemi 41-59, 59B in 60, ki so večinoma problemi merjenja.<ref name=ref3/> ===Prostornine=== Problemi 41 – 46 razlagajo, kako izračunati prostornino [[valj]]astih in [[Pravokotnik|pravokotnih]] silosov za žito. V problemu 41 Ahmes računa prostornino valjastega silosa s premerom <math>d</math> in višino <math>h</math>: : <math> V = [(1-1/9) d]^2 h.</math> V sodobnem matematičnem zapisu in pretvorbi <math>D=2r</math> se enačba zapiše kot :<math> V = (8/9)^2 d^2 h = (256/81) r^2 h</math>. Vrednost ulomka <math> 256/81</math> je približno enaka vrednosti <math>pi</math> in znaša 3,1605. Napaka je manj kot 1 %. Problem 47 je preglednica ulomljenih vrednosti, v kateri se prostornina 100 [[hekat|četvernih hekatov]] (''hekat fedu'') deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Kvocienti so izraženi z ulomki [[Horovo oko|Horovega očesa]]. Včasih se uporablja tudi mnogo manjša volumska enota četverni ro. Četverni hekat in četverni ro sta enoti prostornine, izpeljani iz enotskega hekata in roja, tako da je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro, zato je :100/10 četverni hekat = 10 četverni hekat :100/20 četverni hekat = 5 četverni hekat :100/30 četverni hekat = (3 + 1/4 + 1/16 + 1/64) četverni hekat + (1 + 2/3) četverni ro :100/40 četverni hekat = (2 + 1/2) četverni hekat :100/50 četverni hekat = 2 četverni hekat :100/60 četverni hekat = (1 + 1/2 + 1/8 + 1/32) četverni hekat + (3 + 1/3) četvi ro :100/70 četverni hekat = (1 + 1/4 + 1/8 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (2 + 1/14 + 1/21 + 1/42) četverni ro :100/80 četverni hekat = (1 + 1/4) četverni hekat :100/90 četverni hekat = (1 + 1/16 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (1/2 + 1/18) četverni ro :100/100 četverni hekat = 1 četverni hekat ===Ploščine=== Problemi 48–55 razlagajo, kako izračunati ploščine geometrijskih likov. Problem 48 je opazen zato, ker jedrnato izračuna ploščino kroga s približnim π. Natančneje, problem 48 izrecno poudarja dogovor, ki se uporablja v celotnem razdelku geometrije, da sta ''»ploščina kroga in ploščina njemu očrtanega kvadrata v razmerju 64/81«''. Iz tega sledi, da je π = 256/81 oziroma 3,1605..., kar je bilo že omenjeno v razlagi problema 41. Drugi problemi razlagajo, kako izračunati ploščine [[pravokotnik]]ov, [[trikotnik]]ov in [[trapezoid]]ov. ===Piramide=== Zadnjih šest problemov je povezanih z nakloni piramid. Problem [[seked]]a je prikazan z naslednjim vprašanjem:<ref name="ref9">Maor, Eli (1998): ''Trigonometric Delights'', Princeton University Press, ISBN 0-691-09541-8, str. 20.</ref> : ''Kakšen je seked piramide, visoke 250 komolcev (kubitov), če njena stranica meri 360 komolcev?'' Rešitev problema je izražena z razmerjem med polovico dolžine stranice in višino piramide in pomeni naklon stranske ploskve piramide. Povedano drugače: izračunana vrednost je [[kotangens]] kota med osnovno in stransko ploskvijo piramide.<ref name=ref9/> ===Tretja knjiga: Razno=== Tretje knjiga Rindovega papirusa vsebuje preostalih 91 problemov: 61, 61B, 62-82, 82B, 83-84 in 85-87, ki niso matematične narave. Zadnji del vsebuje bolj zapletene preglednice podatkov, ki pogosto vsebujejo ulomke Horovega očesa, več problemov ''[[Egipčanska algebra#Pefsu |pefsu]]'', ki so osnovni algebrajski problemi, povezani s pripravo hrane, predvsem peko kruha in varjenjem piva. Problem 79 nakazuje [[geometrijsko zaporedje]], [[Geometrijska vrsta|geometrijsko vrsto]] in določene kasnejše probleme in uganke. Tretji del Rhindovega papirusa je torej nekakšna mešanica že predstavljenega gradiva. Problem 61 se nanaša na množenje ulomkov in predstavlja splošen izraz za računanje <math>2/3</math> ulomka <math>1/n</math>, ki se v sodobnem matematičnem jeziku zapiše z enačbo : <math> \frac{2}{3n} = \frac{1}{2n} + \frac{1}{6n} </math> Tehnika, prikazana v problemu 61B, je tesno povezana z izpeljavo tabele <math>2/n</math>. Problemi 62-68 so splošni problemi algebraične narave. Problemi 69–78 so ''pefsu'' problemi v takšni ali drugačni obliki. Vključujejo tudi izračune števila hlebcev kruha in vrčkov piva, proizvedenih iz enega hekata žita.<ref name=ref2/> Problem 79 je izračun vsote pet členov [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]]. Problema 80 in 81 preračunava ulomke Horovega očesa hinuja (hekate). Zadnji štirje matematični problemi (82, 82B in 83-84) računajo količino krme, potrebne za različne živali, na primer za perutnino in govedo.<ref name=ref2/> Problemi, zlasti problem 84, so problematični, ker so na splošno dvoumni, zmedeni in preprosto netočni. Zadnji trije predmeti na papirusu, označene s številkami 85-87, so v nasprotju s prejšnjimi na široko razmetani po hrbtni strani papirusa. So kratke fraze, ki niso povezane z bistvom dokumenta in se lahko prevedejo na več načinov. Zgleda, da so bile napisane po zaključku pisanja papirusa in nimajo nobene zgodovinske vrednosti. ==Skladnost enot== Ker je bolj ali manj zapleteno gradivo v Rhindovem papirusu povezano s [[Stare uteži in mere#Egipčanski sistem|staroegipčanskimi merskimi enotami]], zlasti v dimenzijski analizi, ki služi za njihovo pretvarjanje, je potrebno omeniti, katere merske enote se uporabljajo v kateri točki Rhindovega papirusa. Njihov pregled je na naslednji sliki: [[Slika:Rhind Papyrus Unit Concordance.png|thumb|center|500px|Merske enote, omenjene v Rhindovem papirusu]] Podrobna razlaga enot je v naslenji točki: Vsebina. ==Vsebina== V naslednji preglednici je v jedrnati sodobni obliki povzeta vsebina Rhindovega papirusa. Preglednica temelji na dveh knjigah o Rhindovem papirusu, ki ju je leta 1927 in 1929 objavil matematik Arnold Buffum Chace.<ref name=ref7/> Papirus je v grobem razdeljen na štiri dele: naslovna stran, preglednica ulomkov 2/n, preglednica ulomkov 1-9/10 in 91 problemov. Slednji so oštevilčeni z 1 do 87 in vključujejo štiri matematične probleme, označene s 7B, 59B, 61B in 82B. Številke 85-87 niso matematični problemi, ki sicer tvorijo korpus dokumenta, ampak kratki nepovezani stavki na koncu dokumenta. Zadnji trije stavki so napisani na hrbtni strani papirusa, ločeno od matematične vsebine. Chase jih je zato imenoval ''števila'', prvih 88 pa ''problemi''. {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="10%" | Odstavek ali problem ! width="30%" | Izjava ali opis problema ! width="30%" | Rešitev ali opis ! width="30%" | Komentar |- | '''Naslovnica''' || '''Ahmes predstavi sebe in svoje zgodovinsko okolje.'''|| Natančno preračunavanje. Vstop v znanje o vseh obstoječih stvareh in vseh nejasnih skrivnostih. Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu obdobja poplav v 33. letu vladanja kralja Gornjega in Spodnjega Egipta A-user-Reja, obdarjenega z življenjem, v želji, da bi se ohranilo staro pisanje iz časa kralja Gornjega in Spodnjega Egipta Ne-ma'et-Reja. To piše pisar Ahmes, ki prepisuje staro pisanje. || Ahmes v naslovnici omenja svoje obdobje in obdobje, v katerem je nastalo izvirno pisanje. Besedilo je napisano na prednji in hrbtni strani papirusa (verso/recto). Za podrobnosti glej sliko. [[Slika:Rhind Papyrus Recto and Verso.png|center|frameless]] |- | '''Preglednica 2/n'''|| '''Izrazi kvociente od 2/3 do 2/101, v katerih so vsi imenovalci lihi, kot egipčanske ulomke. ''' || Ulomki in rešitve so v [[Rhindov matematični papirus, preglednica 2/n]] || V celem papirusu je večina rešitev zapisana v egipčanski ulomljeni obliki dobljenega realnega števila. Ker imajo vsa pozitivna realna števila neskončno mnogo oblik zapisa, te rešitve niso edinstvene. Upoštevati je treba tudi to, da je ulomek 2/3 edina izjema, ki jo je Ahmes poleg celih števil uporabljal za izražanje egipčanskih ulomkov. Za preglednico 2/n se lahko reče, da delno sledi algoritmu za izražanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n+1 za lihe n v egipčanskih ulomkih. Če je n praštevilo, se algoritem v mnogo primerih ne uporablja. Na metodo reševanja preglednice 2/n se zato pogosto gleda kot na začetek [[Teorija števil|teorije števil]] in ne zgolj na [[Aritmetika|aritmetiko]]. |- |- | '''Preglednica 1-9/10''' || '''Zapiši kvociente od 1/10 do 9/10 kot egipčanske ulomke.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} \;\;\; ; \;\;\; \frac{3}{10} = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{4}{10} = \frac{1}{3} + \frac{1}{15} \;\;\; ; \;\;\; \frac{5}{10} = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || '''-''' |- |- | '''Problemi 1-6''' || '''1,2,6,7,8 in 9 hlebcev kruha enakomerno razdeli 10 možem. Delež vsakega moža izrazi z egipčanskimi ulomki.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} </math> <math> \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} </math> <math> \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || Prvih šest problemov na papirusu je ponavljanje podatkov iz preglednice 1-9/10, samo da so zdaj vključeni v besedilo. |- | '''7, 7B, 8-20''' || '''Naj bo''' <math> S = 1 + 1/2 + 1/4 = \frac{7}{4} </math> '''in''' <math> T = 1 + 2/3 + 1/3 = 2 </math>. '''Nato za naslednja množenja produkt napiši kot egipčanski ulomek.''' || <math> 7: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 7B: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 8: \frac{1}{4} T = \frac{1}{2} </math> <math> 9: \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{14} \bigg) S = 1 \;\;\; ; \;\;\; 10: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 11: \frac{1}{7} S = \frac{1}{4} </math> <math> 12: \frac{1}{14} S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 13: \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{112} \bigg) S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 14: \frac{1}{28} S = \frac{1}{16} </math> <math> 15: \bigg( \frac{1}{32} + \frac{1}{224} \bigg) S = \frac{1}{16} \;\;\; ; \;\;\; 16: \frac{1}{2} T = 1 \;\;\; ; \;\;\; 17: \frac{1}{3} T = \frac{2}{3} </math> <math> 18: \frac{1}{6} T = \frac{1}{3} \;\;\; ; \;\;\; 19: \frac{1}{12} T = \frac{1}{6} \;\;\; ; \;\;\; 20: \frac{1}{24} T = \frac{1}{12} </math> || Enaka multiplikanda, v tem problemu označena z S in T, se neprestano ponavljata v vseh problemih. Ahmes isti problem obravnava na kar treh mestih (7, 7B, 10) in ga včasih rešuje nekoliko drugače. |- | '''21-38''' || '''Za vse naslednje linearne enačbe s spremenljivko''' <math> x </math>''', izračunaj''' <math> x </math> '''in ga izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> 21: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{15} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{15} </math> <math> 22: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 23: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} + \frac{1}{45} \bigg) + x = \frac{2}{3} \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{9} + \frac{1}{40} </math> <math> 24: x + \frac{1}{7} x = 19 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} </math> <math> 25: x + \frac{1}{2} x = 16 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 10 + \frac{2}{3} </math> <math> 26: x + \frac{1}{4} x = 15 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 12 </math> <math> 27: x + \frac{1}{5} x = 21 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 17 + \frac{1}{2} </math> <math> 28: \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) - \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 9 </math> <math> 29: \frac{1}{3} \Bigg( \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) \Bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{2} </math> <math> 30: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{10} \bigg) x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{23} </math> <math> 31: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 33 \;\;\; \rightarrow </math> <math> x = 14 + \frac{1}{4} + \frac{1}{56} + \frac{1}{97} + \frac{1}{194} + \frac{1}{388} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 32: x + \frac{1}{3} x + \frac{1}{4} x = 2 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 1 + \frac{1}{6} + \frac{1}{12} + \frac{1}{114} + \frac{1}{228} </math> <math> 33: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 37 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{56} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 34: x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{4} x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 5 + \frac{1}{2} + \frac{1}{7} + \frac{1}{14} </math> <math> 35: \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 36: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{5} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{53} + \frac{1}{106} + \frac{1}{212} </math> <math> 37: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{3} + \frac{1}{9} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{32} </math> <math> 38: \bigg( 3 + \frac{1}{7} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{6} + \frac{1}{11} + \frac{1}{22} + \frac{1}{66} </math> || Problem 31 ima posebno težavno rešitev. Čeprav je izjava v problemih 21-38 včasih zapletena, zlasti v Ahmesovem besedilu, se vsi problemi nazadnje pretvorijo v enostavno linearno enačbo. V nekaterih primerih je merska enota izpuščena, ker je za reševanje problema odvečna. Takšni so problemi 35-38, v katerih sta prvič omenjeni enoti za prostornino hekat in ro, pri čemer je 1 [[hekat]] = 320 ro. Enoti se pojavljata v vsem ostalem delu papirusa. Za trenutek se zdi, da je njuna raba v problemih 35-38 zgolj kozmetična. |- | '''39''' || '''100 hlebcev kruha razdeli 10 možem. 50 hlebcev razdeli štirim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> y </math>. Drugih 50 hlebcev razdeli šestim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> x </math>. Izračunaj razliko med deležema <math> y - x </math> in jo izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> y - x = 4 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 39 se začnejo problemi z več kot eno neznanko. |- | '''40''' || '''100 hlebcev kruha razdeli med pet mož. Njihovi deleži tvorijo aritmetično zaporedje, v katerem je razlika med sosednjima deležema vedno enaka <math> \Delta </math>. Razen tega je vsota treh največjih deležev sedemkrat večja od vsote dveh najmanjših. Izračunaj <math> \Delta </math> in jo zapiši z egipčanskim ulomkom.''' || <math> \Delta = 9 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 40 se končuje aritmetično/algebrajski del papirusa. Sledi njegov geometrijski del. Za problemom 40 je v papirusu velik prazen prostor, ki vizualno nakazuje konec prejšnjega dela. Problem 40 je Ahmes rešil tako, da je najprej obravnaval analogen primer s 60 hlebci. Nato je predpostavil, da je v tem primeru razlika 5 ½ in da je najmanjši delež enak 1. Nato je izračunal druge deleže in jih preračunal na 100 hlebcev. Četudi Ahmes ni prikazal reševanja problema, je implicitno jasno, da je v prvem koraku opravil množenje 5/3 x 11/2, da bi dobil pet deležev. Omeniti je treba, da se mora pri reševanju problema upoštevati štiri pogoje: (a) vsote vseh pet deležev je enaka 100, (b) velikost deležev od najmanjšega do največjega, (c) stalno razliko med zaporednimi deleži, (d) vsota treh največjih deležev je enaka sedmim vsotam dveh najmanjših. Problem se lahko reši tako, da se z elementarno algebro rešijo prvi trije pogoji, potem pa se z dodajanjem četrtega pogoja ugotavlja skladnost rezultata s postavljenimi pogoji. Ko so izpolnjeni vsi štirje pogoji, je rešitev prava. Problem je torej bolj zahteven primer reševanja linearnih enačb od prejšnjih in prehaja v [[Linearna algebra|linearno algebro]]. |- | '''41''' || '''S formulo''' <math> V = \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{64}{81} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino valjastega silosa za žito s premerom 9 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih. Rezultat nato z enačbo 1 kubični komolec = 3/2 kharja = 30 hekatov = 15/2 četvernih hekatov pretvori v druge enote in zapiši rezultate.''' || <math> V = 640 \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = 960 \;\;\; khar </math> <math> = 4800 \;\;\; cetverni\;\;\; hekat </math>''' || S tem problemom se začne geometrijski del papirusa in daje prvi nepravilni rezultat, četudi z zelo dobrim približkom <math> \pi </math>, ki od pravega odstopa mnaj kot 1 %. Pretvarjanje v druge prostorninske enota odkriva tudi enoti četverni hekat in khar. Problem 41 je zato tudi prvi problem, ki se ukvarja z [[Dimenzijska analiza|dimenzijsko analizo]]. |- |- | '''42''' || '''S formulo in podatki za pretvarjenje enot iz problema 41 izračunaj prostornino valjastega silos za žito s premerom 10 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih, kharjih in stotinah četvernega hekata, pri čemer je 400 hekatov = 100 četvernih hekatov = 1 sto-četverni hekat. Rezultate napiši z egipčanskimi ulomki.'''|| <math> V = \bigg( 790 + \frac{1}{18} + \frac{1}{27} + \frac{1}{54} + \frac{1}{81} \bigg) \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = \bigg( 1185 + \frac{1}{6} + \frac{1}{54} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 59 + \frac{1}{4} + \frac{1}{108} \bigg) \;\;\; sto \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> || Problem 42 je ponovitev problema 41 s podobnim pretvarjenjem enot. Čeprav se problema začenjata enako, je v drugem problemu precej bolj vključena aritmetika. Pojavljajo se tudi ulomljeni izrazi, ki jih v izvirnem dokumentu ni. Kontekst problema je kljub temu zadosten za zapolnjevanje vrzeli, zato si je Chace v svoj matematični prevod dovolil dodati delne izraze, ki so privedli do interno skladne rešitve. |- | '''43''' || '''S formulo za prostornino''' <math> V = \frac{2}{3} \Bigg( \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) \Bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{2048}{2187} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino silosa s premerom 9 komolcev in višino 6 komolcev. Rezultat zapiši v egipčanskih ulomkih kharja in nato egipčanskih ulomkih četvernega hekata in četvernega roja, pri čemer je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro.''' || <math> V = \bigg( 455 + \frac{1}{9} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 2275 + \frac{1}{2} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> <math> + \bigg( 2 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{36} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; ro </math> || Problem 43 predstavlja prvo resno napako v papirusu. Ahmes ali vir, iz katerega je prepisoval, je poskušal po bližnjici v enem samem koraku opraviti izračun prostornine in pretvorbo kubičnih vatlov v kharje, s čimer se je nameraval izogniti rabi kubičnih vatlov v začetnem rezultatu. Njegov poskus je spodletel, ker je del postopka, uporabljenega v problemih 41 in 42, verjetno uporabil v problemu 43, s čimer naj bi dobil skladen rezultat po drugi metodi in novo formulo za izračun prostornine. Nova formula je neskladna in slabša od formule, ki jo je uporabil v problemih 41 in 42. |- | '''44, 45''' || '''En kubični komolec je enak 15/2 četvernega hekata. Predpostavi (44) silos za žito v obliki kocke z robovi 20 komolcev. Izračunaj prostornino <math> V </math> v četvernih hekatih. Na drugi strani (45) predpostavi silos za žito v obliki kocke s prostornino 7500 četvernih hekatov in izračunaj dolžino njenega roba''' <math> l </math> '''v komolcih.''' || <math> V = 7500 \;\;\; cetvernih \;\; hekatov </math> <math> l = 10 \;\;\; komolcev</math> || Problem 45 je natančno obrnjen problem 44, zato sta predstavljena skupaj. |- | '''46''' || '''Pravokoten prizmatičen silos za žito ima prostornino 2500 četvernih hekatov. Izračunaj njegove dimenzije''' <math> l_1, l_2, l_3 </math> '''v komolcih.''' || <math> l_1 = l_2 = 10 \;\;\; komolcev</math> <math> l_3 = 3 + \frac{1}{3} \;\;\; komolca</math> || Problem, kakor je zastavljen, ima seveda neskončno število rešitev. Enostavna rešitev je tesno povezana s problemoma 44 in 45. |- | '''47''' || '''Prostornino 100 četvernih hekatov deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Rezultate izrazi z egipčanskimi ukomki četvernega hekata in četvernega ro in jih prikaži v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{100}{10} & c. \; hekat & = & 10 & c. \; hekat \\ \frac{100}{20} & c. \; hekat & = & 5 & c. \; hekat \\ \frac{100}{30} & c. \; hekat & = & ( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 1 + \frac{2}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{40} & c. \; hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{50} & c. \; hekat & = & 2 & c. \; hekat \\ \frac{100}{60} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{70} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 2 + \frac{1}{14} + \frac{1}{21} + \frac{1}{42} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{80} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{90} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{16} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{18} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{100} & c. \; hekat & = & 1 & c. \; hekat \\ \end{bmatrix} </math> || V problemu 47 je Ahmes še posebej vztrajen pri predstavljanju bolj zamotanih nizov ulomkov Horovega očesa, kolikor je sploh mogoče. Za podobne preference predstavljanja glej problema 64 in 80. Zaradi omejitve prostora je izraz »četverni« v vseh primerih skrajšan na »c.«. |- | '''48''' || '''Primerjaj ploščini kroga s premerom 9 in njemu očrtanega kvadrata s stranico 9. Kakšno je razmerje med ploščinama kroga in kvadrata?''' || <math> \frac{64}{81} </math> || Naloga in rešitev problema 48 izrecno izraža prednostno metodo aproksimiranja ploščine kroga, uporabljene v problemih 41-43, ki je seveda napačna. Prvotni opis problema 48 vključuje uporabo ploščinske enote [[setat]], ki je zaenkrat kozmetična, kasneje pa se pogosto pojavlja. |- | '''49''' || '''Ket je dolžinska enota, enaka 100 komolcev. Komolec trak je pravokoten trak, širok 1 komolec in dolg 100 komolcev, torej meri 100 kvadratnih komolcev, ne glede na obliko ploskve. Predpostavi pravokoten kos zemlje z dimenzijama 10 ket x 1 ket, izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v komolec trakovih.''' || <math> A = 1000 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''50''' || '''Kvadratni ket je ploščinska enota, enaka enemu setatu. Predpostavi krog s premerom 9 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 64 \;\;\; setatov </math> || Problem 50 je podkrepitev pravila iz problema 48, da je razmerje med ploščinama kroga in njemu očrtanega kvadrata 64/81, ki prevladuje v celem papirusu. |- | '''51''' || '''Trikoten kos zemlje ima osnovnico 4 kete in višino 10 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 20 \;\;\; setatov </math> || Postavitev in rešitev problema 51 uporablja znano formulo za računanje ploščine trikotnika. Zaradi prejšnjih napak in težav s prevajanjem se pojavljata vprašanji, ali je imel Ahmes v mislih pravokotni trikotnik in ali je dejansko razumel pogoje, pod katerimi je naveden odgovor pravilen. Nejasno je zlasti to, ali je bila dimenzija 10 ketov mišljena kot višina trikotnika. V tem primeru je problem pravilno obdelan, če je bila mišljena kot stranica trikotnika, pa bi bil odgovor pravilen samo za pravokotni trikotnik. Ti problemi in zmeda se vlečejo tudi skozi probleme 51-53 do trenutka, ko Ahmes izgubi razumevanje tega, kar počne, zlasti v problemu 53. |- |- | '''52''' || '''Parcela ima obliko [[trapez]]a z osnovnicama 6 ketov in 4 kete. Njena višina je 20 ketov. Izračunaj njeno ploščino''' <math> A </math> '''v setatih.''' || <math> A = 100 \;\;\; setatov </math> || Problem 52 je skoraj enak problemu 51. Metoda reševanja je podobna sodobni metodi. Podobno kot v problemu 51 se tudi v tem odpira vprašanje, ali je Ahmes resnično razumel tisto, kar dela. |- | '''53''' || '''[[Enakokraki trikotnik|Enakokrak trikotnik]], na primer zemljišča, ima osnovnico 4 1/2 keta in višino 14 ketov. Dve vzporednici z osnovnico delita trikotnik na tri dele – v spodnji in srednji trapez in majhen enakokrak trikotnik na vrhu. Prva vzporednica seka trikotnik na njegovi sredini (7 ketov), druga pa na njegovi četrtini, merjeno od osnovnice (3 1/2 keta). Manjši trikotnik ima torej višino 7 ketov. Izračunaj dolžini daljše in krajše vzporednice''' <math> l_{1} , l_{2} </math> '''in ju izrazi v egipčanskih ulomkih ket. Zatem izračunaj ploščine''' <math> A_{1} , A_{2} , A_{3} </math> '''nastalih odsekov, se pravi večjega in manjšega trapeza in manjšega trikotnika, in jih izrazi v egipčanskih ulomkih setata in komolec traku. Za pretvarjanje uporabi enačbo 1 setat = 100 komolec trakov.'''|| <math> l_{1} = \bigg( 2 + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> l_{2} = \bigg( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> A_{1} = \bigg( 13 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 3 + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> <math> A_{2} = \bigg( 9 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 9 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec\;\;\; traka </math> <math> A_{3} = \bigg( 7 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata </math> || Problem 53 je bolj zapleten in obremenjen z mnogo enakimi vprašanji kot problema 51 in 52 - dvoumnostjo prevajanja in več numeričnimi napakami. Zdi se, da se pri spodnjem trapezu Ahmesu zatakne pri iskanju gornje osnovnice in v izvirniku predlaga, da se od trikotnika, ki meri (domnevno) 4 1/2 x 3 1/2 (ket), odšteje »1/10, ki je enaka 1 + 1/4 + 1/8 setata + 10 komolec trakov.« Odgovor ni skladen z drugimi podatki iz tega problema. Na srečo kontekst problemov 51 in 52 skupaj z osnovnico, daljšo in krajšo vzporednico, ki so podane kot 4 + 1/2, 2 + 1/4 in 7 + 1/2 + 1 / 4 + 1/8 kheta, omogoča razlago in rešitev problema. |- | '''54''' || '''Na zemljišču je deset parcel. Vsaka parcela je razdeljena na deset delov, tako da je vsota vseh novih delov enaka 7 setatov. Vsi novi deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega novega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 7 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> || - |- |- | '''55''' || '''Na zemljišču je pet parcel. Iz vsake parcele izloči del zemljišča, tako da je vsota ploščin izločenih delov 3 setate. Vsi izločeni deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega izločenega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \frac{1}{2} \;\;\; setata + 10 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''56''' || '''(1) Dolžinska enota komolec se v nadaljevanju papirusa nanaša na kraljevi komolec, ki je enak 7 palm, palma pa je enaka 4 prstom. Povedano drugače: 1 kraljevi komolec = 7 palm = 28 prstov.''' '''(2) Predpostavi kvadratno piramido, katere osnovna ploskev je koplanarna z ravnino, recimo tlemi, tako da imajo vse trikotne ravnine piramide [[diedrski kot]]''' <math> \theta </math> '''v primerjavi z osnovno ploskvijo. Povedano drugače,''' <math> \theta </math> '''je kot med stransko in osnovno ploskvijo. Seked takšne piramide z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math> '''je definiran kot fizična dolžina''' <math> S </math>''', tako da je ulomek''' <math> \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\; komolec } = </math> [[cotangent|<math> \cot{ \theta } </math>]]. '''Seked piramide se lahko razloži tudi kot kvocient prirastka dolžine stranskih ploskev piramide na enoto (komolec) povečanja njene višine. S sekanjem piramide vzporedno z njeno osnovno ploskvijo nastane na njenem preseku enakostranični trikotnik z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math>''', katerega lahko razdelimo na dva pravokotna trikotnika s krakoma''' <math> a, \frac{b}{2} </math>. '''Seked piramide''' <math> S </math> '''je enak''' <math> \cot{ \theta } = \frac{b}{2a} = \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\;komolec} </math> '''(3) Piramida ima višino 250 komolcev in osnovnico 360 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v egipčanskih ulomkih komolca in palmah.''' || <math> S = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} + \frac{1}{50} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> = \bigg( 5 + \frac{1}{25} \bigg) \;\;\; palme</math> || Problem 56 je prvi iz niza »piramidnih« ali seked problemov v Rhindovem papirusu, ki se skupaj s problemi 56-59, 59B in 60 ukvarja z naklonom stranic piramide proti osnovni ploskvi, se pravi tlom. Problemi in koncept sekeda so zgodnji začetki [[Trigonometrija|trigonometrije]]. Za razliko od sodobne trigonometrije je povezan s konkretno piramido in njenimi konkretnim dimenzijami. Pri tem uporablja tudi enoto »kratki komolec«, ki meri samo šest palm. |- | '''57, 58''' || '''Seked piramide je 5 palm in 1 prst. Stranica osnovne plokve meri 140 komolcev. Izračunaj (57) njeno višino''' <math> a </math> '''v komolcih. Na drugi strani (58) ima piramida višino 93 + 1/3 komolca in stranico 140 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v palmah in prstih.''' || <math> a = \bigg( 93 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst </math> || Problem 58 je natančno obraten že opisanemu problemu 57. |- | '''59, 59B''' || '''Višina piramide (59) je 8 komolcev, njena osnovnica pa 12 komolcev. Izrazi njen seked''' <math> S </math> '''v palmah in prstih. Na drugi strani (59B) ima piramida seked 5 palm in 1 prst. Izrazi njenop višino''' <math> a </math> '''v komolcih.''' || <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst</math> <math> a = 8 \;\;\; komolcev</math> || Problema 59 in 59B obravnavata primera, podobna primeroma 57 in 58 in dajeta podobne rezultate. |- | '''60''' || '''Stožčast steber ima višino 30 komolcev in dolžino, točneje premer, 15 komolcev. Izračunaj njegov seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v komolcih.''' || <math> S = \frac{1}{4} \;\;\; komolca </math> || Ahmes je za problem predstavil z malo drugačnimi besedami. Iz splošnega konteksta problema in spremljajočega grafa, ki se razlikuje od prejšnjih, je Chase zaključil, da gre za [[stožec]]. Pojem sekeda se zlahka prenese na presečno ravnino stožca. S problemom 60 se na papiruu končuje končuje njegov geometrijski del. Problem je hkrati tudi zadnji, napisan na prednji strani papirusa. |- | '''61''' || '''Izračunaj naslednjih sedemnajst množenj in zmnožke v egipčanskih ulomkih zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{2}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{3} + \frac{1}{9} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{6} = \frac{1}{12} + \frac{1}{36} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{3} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{6} \\ \frac{1}{6} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{12} & ; & \frac{1}{12} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{24} \\ \frac{1}{9} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{9} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{5} = \frac{1}{20} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} + \frac{1}{42} \\ \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} + \frac{1}{66} \\ \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{33} & ; & \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{44} & & \\ \end{bmatrix} </math> || Sintaksa izvirnega dokumenta in ponavljajoče množenje kažejo na osnovno razumevanje, da je množenje [[Komutativnost|komutativno]]. |- | '''61B''' || '''Izrazi splošno formulo za pretvarjanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n + 1, v kateri je n poljubno liho število, v naslednjo obliko:''' <math> \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2n+1} = \frac{1}{p} + \frac{1}{q} </math>. '''p in q sta naravni števili. Z drugimi besedami: p in q izrazi z n.''' || <math> p = 2(2n+1) </math> <math> q = 6(2n+1) </math> || Problem 61B in opisani postopek razstavljanja sta tesno povezana z računanjem preglednice ulomkov 2/n v Rhindovem papirusu, zlasti v primerih, ko je n mnogokratnik števila 3. Izjava in rešitev problema 61B kažeta na posploševanje, ki ga v konkretnih problemih v nadaljevanju papirusa ni. Problem 61B je zato zgodnji primer tako [[Algebra|algebre]] kot [[Algoritem|algoritmov]]. |- | '''62''' || '''Vreča treh žlahtnih kovin, zlata, srebra in svinca, je bila kupljena za 84 šatijev, ki so denarna enota. Vse tri kovine tehtajo enako. Enota za maso je deben. 1 deben zlata stane 12 šatijev, 1 deben srebra 6 šatijev in 1 deben svinca 3 šatije. Izračunaj maso''' <math> m </math> '''posamezne kovine v vreči.''' || <math> m = 4 \;\;\; debene </math> || Problem 62 je problem deljenja z nekaj dimenzijske analize. Problem vključuje tudi standardne utežne mere. |- | '''63''' || '''700 štruc kruha razdeli štirim skupinam mož v naslednjih razmerjih:''' <math> \frac{2}{3} : \frac{1}{2} : \frac{1}{3} : \frac{1}{4} </math> '''. Izračunaj posamezne deleže.''' || <math> 266 + \frac{2}{3} </math> <math> 200 </math> <math> 133 + \frac{1}{3} </math> <math> 100 </math> || - |- | '''64''' || '''Spomni se, da je hekat enota za prostornino. 10 hekatov ječmena razdeli desetim možem v aritmetičnem zaporedju tako, da bo se delež naslednjega moža za 1/8 hekata večji od prejšnjega. Izračunaj vseh deset deležev in jih zapiši v egipčanskih ulomkih hekata v padajočem vrstnem redu.''' || <math> \bigg( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> || Problem 64 je različek problema 40, ki tokrat vključuje neparno število neznank. V sodobnem zapisu so deleži od 25/16 do 7/16, pri čemer tvorijo vmesni števci padajoče zaporedje vmesnih lihih števil. Ahmesovi rezultati so zapisani z ulomki Horovega očesa. Problem 64 primerjaj s problemoma 47 in 80. |- | '''65''' || '''100 hlebcev kuha neenakomerno razdeli med deset mož. Sedem mož dobi enojen delež. Ostali trije možje so čolnar, delovodja in vratar in dobijo dvojne deleže. Izračunaj oba deleža in ju zapiši v egipčanskih ulomkih.''' || <math> 7 + \frac{2}{3} + \frac{1}{39} </math> <math> 15 + \frac{1}{3} + \frac{1}{26} + \frac{1}{78} </math> || - |- | '''66''' || '''Spomnimo se, da je hekat enota prostornine in da je en hekat enak 320 ro. 10 hekatov masti se v enem letu (365 dni) razdeli vsaki osebi v enakomernih dnevnih obrokih. V egipčanskih ulomkih hekata in roja izrazi dvnevni obrok''' <math> a </math>. || <math> a = \frac{1}{64} \;\;\; hekat + \bigg( 3 + \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{2190} \bigg) \;\;\; ro </math> || Problem 66 v izvirni obliki izrecno trdi, da ima leto za ta izračun 365 dni in v izračunih stalno oporablja število 365. Papirus je zato zgodovinski dokaz, da so Egipčani razumeli pojem [[leto]]. |- | '''67''' || '''Pastir je imel čredo živali. Del črede je moral vsako leto dati za darilo svojemu gospodarju. Pastirju je bilo rečeno, da mora dati za darilo dve tretjini ene tretjine svoje prvotne črede. Pastir je dal 70 živali. Poišči velikost prvotne črede.''' || <math> 315 </math> || - |- | '''68''' || '''Štirje nadzorniki so odgovorni za štiri skupine mož in sicer 12, 8, 6 in 4 može. Vsi člani vseh skupin delajo z enako hitrostjo, da proizvedejo en delovni proizvod, na primer da požanjejo oral žita. V nekaj časovnih intervalih so te štiri skupine skupaj proizvedle 100 enot ali 100 četvernih hekatov žita in vse svoje proizvode predale svojemu nadzorniku. V hekatih izrazi količine''' <math> O_{12} , O_{8} , O_{6} , O_{4} </math> ''', ki so jih proizvedle posamezne skupine.''' || <math> O_{12} = 40 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{8} = 26 + \frac{2}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> <math> O_{6} = 20 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{4} = 13 + \frac{1}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> || - |- | '''69''' || '''(1) Predstavljajte si kuhanje in pripravo hrane. Predpostavimo, da obstajajo trije standardizirani način kuhanja ali proizvodnega procesa, ki za enoto nekega končnega proizvoda porabijo različne količine osnovnih živil, na primer v hekatih. Pefsu''' <math> P </math> '''enega končnega živilskega proizvoda v primerjavi z enoto osnovnega živila je definiran kot število enot gotove jedi''' <math> p </math>''', dobljenih iz natančno enega hekata surovin. Z drugimi besedami,''' <math> P = \frac{ p \;\;\; gotovih \;\;\; enot}{1 \;\;\; hekat_{ \;\;\; surovin} } </math>. '''(2) Iz 3 + 1/2 hekata moke se speče 80 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke v hekatih in rojih''' <math> m </math>''', potrebne za hlebec kruha, in izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev v primerjavi z moko. Rezultat izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \frac{1}{32} \;\;\; hekata + 4 \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 22 + \frac{2}{3} + \frac{1}{7} + \frac{1}{21} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{obrok}} </math> || S problemom 69 se začenjajo problemi pefsu (69-78), ki obravnavajo pripravo hrane. Pojem pefsu predpostavlja nek standardiziran proizvodni proces brez nezgod, odpadkov itd. in obravnava samo odnos enote standardiziranega končnega živilskega proizvoda in enote posamezne surovine. Pefsu se torej ne nanaša na primer na proizvodni čas, druge surovine, opremo in drugo v proizvodnem procesu. |- | '''70''' || '''Iz (7 + 1/2 + 1/4 + 1/8) hekatov moke se speče 100 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke''' <math> m </math> ''', potrebne za en hlebec, v hekatih in rojih in pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev glede na količino moke. Rezultate izrazi v egipčanskih ulomkih.'''|| <math> m = \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \frac{1}{5} \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 12 + \frac{2}{3} + \frac{1}{42} + \frac{1}{126} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{moka} } </math> || - |- | '''71''' || '''Iz 1/2 hekata beše (surovina) se proizvede natančno en des (kozarec) piva. Predpostavimo, da se proizvaja bolj razredčeno pivo, tako da se ¼ tako proizvedenega piva odlije za kasnejšo rabo. V kozarec s ¾ preostalega piva se dolije voda, tako da se proizvede natančno en poln kozarec razredčenega piva. Izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''razredčenega piva glede na porabljeno bešo in ga izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> P = \bigg( 2 + \frac{2}{3} \bigg) \frac{kozarec}{ hekat_{besa} } </math> || Problem 71 opisuje vmesne korake v proizvodnem procesu in še eno surovino – vodo. Vse to je za razmerje med proizvedenim pivom in uporabljeno surovino, v tem primeru bešo, povsem nepomembno. |- | '''72''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 45. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 450 </math> || Potem, ko je bil definiran pefsu, se problemi 72-78 kvarjajo z zamenjavami različnih količin končnih živil z različnimi pefsuji. Pri tem na splošno upoštevajo, da so proizvodi iz enakih surovin. V problemih 72-78 je skupna surovina moka vedjet, iz katere so proizvajali tudi pivo, zato da se v teh problemih zamenjava tudi kruh za pivo in obratno. V problemu 74 se omenja tudi ječmen iz Gornjega Egipta, vendar je zamenjava zgolj kozmetična. Problemi 72-78 se v bistvu ukvarjajo s tem: enake količine surovin se uporabljajo v dveh različnih proizvodnih procesih, v katerih se proizvedeta različni količini različnih proizvodov z različnima pefsujema. Znan je eden od končnih proizvodov. Drugega je treba izračunati. To se lahko opravi z deljenjem obeh enot (znanih in neznanih) z njunima pefsujema, pri čemer enote končnega proizvoda v dimenzijski analizi izginejo in ostane samo ista surovina. <math> x </math>, ki pomeni enako količino surovin za oma proizvoda, se nato zlahka izračuna. |- | '''73''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsi 15. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 150 </math> || - |- | '''74''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 5 se razdeli na dva kupa po 500 hlebcev. Prvi kup se nato zamenja s kupom, na katerem je''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 10, drug kup pa s kupom, na katerem je''' <math> y </math> '''hlebcev kruha pefsu 20. Izračunaj''' <math> x </math> '''in''' <math> y </math>. || <math> x = 1000 </math> <math> y = 2000 </math> || - |- | '''75''' || '''155 hlebcev kruha pefsu 20 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 232 + \frac{1}{2} </math> || - |- |- | '''76''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 10 (prvi kup) se bo zamenjal za dva druga kupa hlebcev. Število hlebcev na drugih dveh kupih je enako''' <math> x </math>'''. Na enem od njiju so hlebci pefsu 20, na drugem pa pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math> . || <math> x = 1200 </math> || - |- | '''77''' || '''10 desov piva pefsu 2 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 5. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 25 </math> || - |- | '''78''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''desov piva pefsu 2. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 20 </math> || - |- | '''79''' || '''Posestvo poseduje 7 hiš, 49 mačk, 343 miši, 2401 sadik pire in 16807 hekatov (nečesa, kar bi lahko bilo zrnje). Lastnino posestva zapiši v obliki preglednice, vključno z vsoto vseh postavk.''' || <math> \begin{bmatrix} hise & 7 \\ macke & 49 \\ misi & 343 \\ pira & 2401 \\ hekat & 16807 \\ Skupaj & 19607 \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 79 je predstavljen v njegovi najbolj dobesedni interpretaciji. Je eden od najbolj zanimivih problemov na papirusu in kaže razumevanje [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]] in celo elementarno razumevanje končne [[Geometrijska vrsta|geometrijske vrste]]. Chace problem razlaga tudi kot nekakšno skrb za pridelek žita, ki bi ga brez mačk požrle miši. V izvirnem dokumentu je število 2401 napisano kot 2301, kar je očitna pisna napaka in je zato popravljeno. Vsa druga števila so pravilna. Ahmesova metoda računanje vsote zaporedja kaže na razumevanje končne geometrijske vrste. Ahmes računa vsoto neposredno s seštevanjem, predstavlja pa tudi enostavno množenje, ki daje enak rezultat: 2801 x 7 = 19607. Ker je prvi člen zaporedja (število hiš 7) hkrati kvocient geometrijskega zaporedja <math> k </math>, se vsoto <math> n </math> členov zaporedja lahko zapiše kot <math> \sum\limits_{k=1}^{n} 7^{k} = 7 \bigg( 1 + \sum\limits_{k=1}^{n-1} 7^{k} \bigg) </math> Ahmes je računanje poenostavil tako, da je seštel samo prve štiri člene zaporedja (7 + 49 + 343 + 2401 = 2800), prištel 1 in vsoto pomnožil s 7. |- | '''80''' || '''Hinu je dodatna enota prostornine, tako da je en hekat enak deset hinu. Predpostavi, da ima nekdo ulomke Horovega očesa hekata. Pretvori jih v hinu in zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} 1 & hekat & = & 10 & hinu \\ \frac{1}{2} & hekat & = & 5 & hinu \\ \frac{1}{4} & hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & hinu \\ \frac{1}{8} & hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & hinu \\ \frac{1}{16} & hekat & = & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) & hinu \\ \frac{1}{32} & hekat & = & ( \frac{1}{4} + \frac{1}{16} ) & hinu \\ \frac{1}{64} & hekat & = & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hinu \\ \end{bmatrix} </math> || - |- | '''81''' || '''Izvedi še drugačno računanje hinu. To pomeni, da izbor egipčanskih ulomkov, od katerih so številni tudi ulomki Horovega očesa, zrazi v hekatih, hinujih in rojih.''' || [[Slika: Rhind Papyrus Problem 81.png | center | frameless]] || Glavni del problema 81 je veliko večja pretvorbena tabela izbranih egipčanskih ulomkov in razširitev problema 80. Preglednica je ena od največjih v celem Rhindovem papirusu. Prvi del preglednice je natančen prepis preglednice iz problema 80, vendar brez prve vrstice, ki pravi, da je 1 hekat = 10 hinu in se zato tukaj ne ponovi. Drugi del problema je velika preglednica, prikazana na levi sliki. Pozoren bralec bo opazil, da se v več vrsticah ponavljajo identični podatki, in da so identični tudi nekateri podatki za hekat na levi in desni strani preglednice. Za razlago takšnega videza preglenice je treba omeniti dve stvari: Ahmes je natančno prepisoval določene skupine informacij, zato se v različnih delih preglednice ponovijo, in drugič, Ahmes je v svojih prejšnjih izračunih naredil nekaj napak. Veliko napak v preglednici je kasneje popravil in zapisal skladne rezultate. Ker je Chase želel popraviti Ahmesove napake, je v preglednico zapisal točne podatke, zato se nekateri podatki ponavljajo. |- | '''82''' || '''Oceni količino moke vedjet, predelane v kruh, potrebne vsak dan za pitanje deset gosi. V ta namen izvedi naslednje izračune in izrazi količine v sto hekatih, hekatih in rojih, če ni določeno drugače:''' '''Začni z izjavo, da pitane gosi pojedo 2 + ½ hekata hrane na dan, se pravi da je dnevna poraba (in začetni pogoj)''' <math> i </math> '''enak 2 + 1/2. Določi število hekatov hrane, ki jo poje 10 gosi v 10 dneh in 40 dneh. Ti količini imenuj''' <math> t </math> '''in''' <math> f </math>. '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži s 5/3, da dobiš količino pire''' <math> s </math>''', ki jo je treba zmleti.''' '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži z 2/3, da dobiš potrebno količino pšenice''' <math> w </math>. '''Količino''' <math> w </math> '''deli z 10, da dobiš delež pšenice''' <math> p </math>''', ki jo je treba odšteti od''' <math> f </math>. '''Izračunaj''' <math> f - p = g </math>''', ki pomeni količino žita (verjetno moke vedjet), potrebne za pitanje gosi (domnevno za 40 dni, kar je očitno v nasprotju z začetno izjavo). Nazadnje ponovno izrazi''' <math> g </math> '''v dvestotnih hekatih, dvojnih hekatih in dvojnih rojih, pri čemer je 1 dvestotni hekat = 2 stotna hekata = 100 dvojnih hekatov = 200 hekatov = 32000 dvojni rojev = 64000 rojev. To končno količino imenuj''' <math> g_{2} </math> . || <math> t = 25 \;\;\; hekatov </math> <math> f = 100 \;\;\; hekatov </math> <math> s = \bigg( 1 + \frac{1}{2} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> w = \bigg( \frac{1}{3} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 8 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> p = \bigg( 6 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 18 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g_{2} = \bigg( \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 21 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Začetek problema 82 je zaradi napak in manjkajočih podatkov zelo težko razložiti, ker je nerazumljiv. Problem je do neke mere vseeno mogoče razložiti. Preprosto rečeno se zdi, da so obstajala določena pravila ali dobre ocene, kakšne deleže ene ali druge surovine je treba vzeti za kuhanje ali pripravo določenega proizvoda. Ahmes nekatere od teh količin preprosto zapiše kot ocene in se ne ozira na nekoliko protisloven in zmeden jezik. Problemi 82, 82B, 83 in 84 so nenavadni tudi zato, ker Ahmes za nedavnimi problemi pefsu zdaj razmišlja o prehrani živali namesto ljudi. Problema 82 in 82B uporabljata za količini <math> t </math> in <math> f </math> enoto "sto hekat". Uvedba je bolj kot ne kozmetična. V zadnjih problemih je Chace v izvirniku našel tudi veliko številčnih napak, ki jih je zaradi skladnosti popravil. |- | '''82B''' || '''Oceni količino krme za druge gosi. Predpostavi enako stanje kot v problemu 82 z eno samo izjemo, da je začetni pogoj ali dnevni obrok krme natančno pol manjši. To pomeni, da je''' <math> i </math> '''= 1 + ¼. Izračunaj''' <math> t </math>, <math> f </math> '''in predvsem''' <math> g_{2} </math> '''z uporabo elementarne algebre, da bi preskočil vmesne korake.''' || <math> t = \bigg( 12 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; hekata </math> <math> f = 50 \;\;\; hekatov </math> <math> g_{2} = \bigg( 23 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Problem 82B je predstavljen vzporedno s problemom 82 z identičnim opisom in prepolovljenimi količinami. Zgleda, da je bil v obeh primerih Ahmesov glavni cilj izračun <math> g_{2} </math>. Zdaj, ko je imel izdelan postopek, se je počuti sposobnega preskočiti nekaj težavnih vmesih korakov. Marsikdo bo takoj opazil, da je problem rešljiv preprosto z deljenjem z 2, saj je <math> g_{2} </math> natančno polovica prejšnjega. |- | '''83''' || '''Oceni količino hrane za različne ptice. Problem ima več komponent, ki jih je mogoče razložiti za naslednjimi pripombami:''' '''Recimo, da so v kletki štiri gosi, ki v enem dnevu pojedo 1 hinu krme. Porabo krme za eno gos''' <math> a_{1} </math> '''izrazi v hekatih in rojih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za gos, ''»ki gre na ribnik«'', enaka 1/16 + 1/32 hekatov + 2 ro. Dvnevno porabo krme''' <math> a_{2} </math> '''izrazi v hinujih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za 10 gosi 1 hekat. Izračunaj desetdnevno porabo''' <math> a_{10} </math> '''in mesečno porabo''' <math> a_{30} </math> '''za iste živali v hekatih.''' '''Na koncu preglednice so prikazane dnevne porabe krme za eno žival različnih vrst ptic.''' || <math> a_{1} = \frac{1}{64} \;\;\; hekata + 3 \;\;\; ro </math> <math> a_{2} = 1 \;\;\; hinu </math> <math> a_{10} = 10 \;\;\; hekatov </math> <math> a_{30} = 30 \;\;\; hekatov </math> <math> \begin{bmatrix} gos & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ gos-terp & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ zerjav & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ raca-set & ( \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & hekata & + & 1 & ro \\ gos-ser & \frac{1}{64} & hekata & + & 3 & ro \\ golobica & & & & 3 & ro \\ prepelica & & & & 3 & ro \\ \end{bmatrix} </math> || Ker se različni elementi problema 83 nanašajo na pretvorbe enot med hekati, roji in hinuji v duhu problemov 80 in 81, se porodi vprašanje, kakšni postanejo rezultati po pretvorbi v hinuje. Dnevni obroki ene gosi, gosi terp in žerjava so enaki in znašajo 5/3 hinu, obrok race set je enak 1/2 hinu, obrok gosi ser je enak 1/4 hinu, obroka golobice in prepelice pa 1/16 + 1/32 hinu. V problemu 83 je omenjeno ''»žito iz Sponjega Egipta«'', se pravi [[ječmen]], in na enem mestu uporablja enota sto hekatov. Raba je zgolj kozmetična. |- | '''84''' || '''Oceni krmo za čredo volov.''' || <math> \begin{bmatrix} & Hlebec & Navadna \; krma \\ 4 \; finih \; volov & 24 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 2 \; fina \; vola & 22 \; hekatov & 6 \; hekatov \\ 3 \; govedi & 20 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 1 \; vol & 20 \; hekatov & \\ Skupaj & 86 \; hekatov & 10 \; hekatov \\ v \; piri & 9 \; hekatov & ( 7 + \frac{1}{2} ) \; hekata \\ 10 \; dni & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & + 15 \; hekatov & \\ en \; mesec & 200 \; hekatov & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & & + 15 \; hekatov \\ dvojni \; hekat & \frac{1}{2} \; c. \; hekata & \frac{1}{4} \; c. \; hekata \\ & + ( 11 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) \; hekata & + 5 \; hekatov \\ & + 3 \; ro & \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 84 je zadnji problem z matematično vsebino. Chace o njem meni, da je papirus z njim dosegel mejo nerazumljivosti in netočnosti. Enota »sto hekat«, na primer, je zaradi racionalizacije prostora zapisana s »c. hekat«. Tri »goveda« so opisana kot »navadno govedo«, da bi se razlikovala od drugih živali, koloni z rezultati v hekatih pa sta naslovljeni s »Hlebec« in »Običajna krma«. Izraz »fini voli« se nanaša na vole iz Gornjega Egipta. Tudi njihov naziv je zaradi racionalizacije prostora skrajšan. Zdi se, da se v problemu 84 poskuša prikazati postopek za računanje količine različne krme in dodatkov v podobnih pogojih kot v prejšnjih treh problemih, vendar so podatki popolnoma zmedeni. V problemu 84 je več neskladij. Začne se kot običajen problem z zgodbo, da so v hlevu štiri vrste živali s skupno deset živalmi. Zdi se, da živali potrebujejo različne količine krme, merjene v »hlebcih«, kar ustreza določeni količini »običajne krme«. Obe koloni podatkov sta v vrstici »Skupaj« pravilno sešteti, sledita pa dva podatka o »piri«, ki sta dvoumno povezana z gornjimi podatki. Podatka za »piro« sta v resnici pomnožena z 10 in prikazana v vrstici »10 dni«. Podatka v vrstici »en mesec« kljub temu nista skladna prejšnjima dvema. In nazadnje, podatka »dvojni hekat« (beri 100 dvojnih hekatov, dvojnih hekatov in dvojnih ro za te podatke) v zadnji vrstici sta približna in ne natančna, tako kot podatka v vrstici »en mesec«. |- | '''Št. 85''' || '''Pod številko 85 je majhna skupina kurzivnih hieroglifov, ki bi se lahko prebrali kot ''»poskuša njegovo pero«''. Zgleda, da so nekakšna izjava ali stavek, za katero sta predlagana dva prevoda:''' '''(1) ''Uniči škodljivce, miši, svež plevel, številne pajke. Moli boga za toploto, veter in visoko vodo.''''' '''(2) ...''glede na to, kar je vedel.''''' || [[Slika:Rhind Papyrus Number 85.png|center|frameless]] || Preostali elementi 85, 86 in 87, so različni zapisi, ki niso matematične narave, zato jih Chase v nasprotju s prejšnjimi ''»problemi«'' šteje za ''»številke«''. Zapisani so na hrbtni strani papirusa, ločeno od bistva papirusa, ki se konča s problemom 84. |- | '''Št 86''' || '''Zdi se, da je številka 86 del nekega računa ali zapiska in našteva izbor blaga in količin z besedami, ki so znane iz konteksta preostalega papirusa. Izvirno besedilo je niz vrstic zapisov, ki so v preglednici zaradi boljše preglednosti oštevilčene.''' || '''1 ... živeti večno. Seznam živil v Hebenti...''' '''2 ... njegov brat, Ka-mosejev spremljevalec…''' '''3 ...v njegovem letu, srebro, 50 srebrnikov dvakrat letno...''' '''4 ...govedo 2, v srebru 3 srebrniki letno...''' '''5 ...eden dvakrat, to je 1/6 in 1/6, daj kot za enega...''' '''6 ...12 hinu; to je, srebro, 1/4 srebrnika; en...''' '''7 ...(zlato ali srebro) 5 kosov, njihova cena zato, riba, 120, dvakrat...''' '''8 ...leto, ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekatov 15 hekat; pira, 100 hekat... hekat...''' '''9 ...ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekat 15 heqat; pira, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 17 hekat...''' '''10 ...146 + 1/2; ječmen, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 10 hekat; ra, 300 hekat... hekat...''' '''11 ...1/2, prineslo se je vino, 1 oslovski (tovor?)...''' '''12 ...srebro 1/2 srebrnika; ... 4; to je, v srebru...''' '''13 ...1 + 1/4; mast, 36 hinu; to je, v srebru...''' '''14 ...1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 21 hekat; pira, v četverhih hekatih, 400 hekat 10 hekat...''' '''15-18 (ponovitve vrstice 14.)''' || Chace nakazuje, da je bila številka 86 prilepljena na skrajno levo hrbtno stran papirusa nasproti kasnejšim težavam z geometrijo na prednji strani, da bi se papirus okrepil, in jo zato šteje za kos ''»odpadnega papirusa«''. |- | '''Št. 87''' || '''Številka 87 je kratek povzetek nekaterih dogodkov. Chace meni, da je bil dodan dolgo po zaključku matematične vsebine, in navaja, da so se v njem opisani dogodki dogajali v obdobju dominacije Hiksov. Mnenje se je od takrat morda že spremenilo. ''' || '''Leto 11, drugi mesec sezone žetve. Heliopolis je bil osvojen.''' '''Prvi mesec sezone poplav, 23. dan, poveljnik (?) vojske (?) napadel (?) Zaru.''' '''25. dan, v Zaru je bilo težko vstopiti.''' '''Leto 11, prvi mesec sezone poplav, tretji dan. Setovo rojstvo; mogočnost tega boga je povzročilo, da se je slišal njegov glas.''' '''Rojstvo Izide, nebo je deževalo.''' || Številka 87 je nekje na sredini hrbtne stani papirusa, obdana z veliko belega nepopisanega prostora.''' |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Egipčanska matematika]] [[Kategorija:Egipčanski ulomki]] [[Kategorija:Egipčanska književnost]] ggk3o4hlt9mh2w2vcalcgdz4e926md1 0 446124 6764839 6638009 2026-10-13T16:23:09Z Erardo Galbi 166658 6764839 wikitext text/x-wiki [[File:Berneray Machair.jpg|thumb|Mahar na Bernerayu, North Uist, Zunanji Hebridi]] [[File:Machair east of Uig Bay - geograph.org.uk - 126686.jpg|thumb|Mahar vzhodno od zaliva Uig]] [[File:Berneray_Machair_(hazelisles).jpg|thumb|Mahar proti West beach, otok Berneray, Zunanji Hebridi]] '''Mahar''' (škotska gelščina [maxɪɾʲ]) je plodna nizko ležeča travnata planota, ki leži na delu severozahodne obale Irske in Škotske, zlasti na zunanjih [[Hebridi|Hebridih]]. Najboljše primere najdemo na otokih Severni in Južni Uist, Harris in Lewis.<ref>{{navedi splet |url=http://www.snh.gov.uk/about-scotlands-nature/habitats-and-ecosystems/coasts-and-seas/coastal-habitats/machair/ |title=Machair |publisher=Scottish Natural Heritage |accessdate=19 December 2013}}</ref> == Etimologija == Mahar je [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelska]] beseda, ki pomeni plodna ravnina, vendar pa se beseda zdaj uporablja tudi v znanstveni literaturi, ki opisuje travne sipine, edinstvene za zahodno [[Škotska|Škotsko]] in severozahodno [[Irska|Irsko]].<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=PtIFWx7ZskEC&pg=PA42 |title=The Ecology and Conservation of European Dunes |isbn=9788474059922 |first1=Francisco García |last1=Novo |first2=Robert M. M. |last2=Crawford |first3=Mari Cruz Díaz |last3=Barradas |publisher=Universidad de Sevilla |year=1997 |page=42}}</ref> Uporabili so ga naravoslovci od leta 1926, vendar so znanstveniki pojem sprejeli šele leta 1940.<ref name=snh>{{navedi splet |url=http://www.snh.gov.uk/docs/B100728.pdf |title=De Tha Machair? Towards a Machair Definition |last=Angus |first=Stewart |publisher=Scottish Natural Heritage |accessdate=18 December 2013}}</ref> Ta beseda se uporablja na številnih krajih na Irskem in Škotskem, tudi na območjih, kjer maharja nikoli ni bilo. Na Škotskem nekateri gelski govorci uporabljajo "mahar" kot splošen izraz za celoten sistem sipin, vključno z grebeni, medtem ko drugi omejujejo njegovo uporabo na obsežna ravna travišča v notranjosti grebena sipine. Na Irskem je bila beseda uporabljena le v imenih mest, obstoj habitata je bil šele nedavno potrjen. Leta 1976 so si prizadevali strogo opredeliti mahar, čeprav se številni sistemi še vedno izogibajo razvrstitvi. To se je izkazalo za težavno, ker je bil habitat leta 1992 naveden v Prilogi I Direktive o habitatih,<ref>Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992L0043:20070101:SL:PDF]</ref> kar je povzročilo razlikovanje med ''maharskimi travišči'' in sistemom ''mahar''. == Geografija == [[File:Abhainn Mhuilean Domhnuill - geograph.org.uk - 1364230.jpg|thumb| Tok, ki seka mahar, poudarja peščeno sestavo]] Mahar se razlikuje od sipin na vzhodni obali Škotske z nižjo vsebnostjo mineralov, ki imajo visoke vsebnosti [[kremen]]a. Maharske planote so zelo [[apnenec|apnenčaste]] s koncentracijami [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] med 20 % in 80 % na plažah, ki se zmanjšujejo od obale. PH maharja je običajno večji od 7, to je alkalni.<ref name=glas>{{cite journal |url=http://www.glasgownaturalhistory.org.uk/machair/ohdear.pdf |title=Oh, dear! What can the Machair be? |first=John A. |last=Love |publisher=Glasgow Natural History Society |accessdate=18 December 2013}}</ref> Notranja stran maharja je pogosto mokra ali močvirna in lahko ima jezera.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YPQaFxH-AZYC&pg=PA141#v=onepage&q&f=false |title=A Nature Conservation Review: Volume 1 |first=Derek |last=Ratcliffe |publisher=Cambridge University Press |year=2012 |page=141}}</ref> === Oblikovanje === Sodobno teorijo o oblikovanju maharjev je najprej postavil William MacGillivray leta 1830. Ugotovil je, da se delci školjčnih lupin valjajo z valovi proti obali, kjer se še nadalje drobijo. Nekaj lupinastih drobcev se nakopiči na plažo, da se oblikujejo kupčki, ki se nato kopičijo v notranjosti. === Človekov vpliv === Človekova dejavnost ima pomembno vlogo pri oblikovanju maharja. Arheološki dokazi kažejo, da so bila drevesa posekana za kmetijske površine približno 6000 pr. n. št., a je na obali Južnega Uista ostalo še nekaj gozdov do leta 1549. Morske alge, ki so jih nabirali zgodnji kmetje, so naredile zaščitno prevleko in dodale hranilne snovi v tla. Travo objedajo govedo in ovce, ki jo tudi teptajo in dodajajo teksturo ruši, ki raste v šopih, ki dajejo zavetje vrsti ptic. Tlom primanjkuje številnih ključnih hranil, vključno elementov v sledeh, kot so baker, kobalt in mangan, zaradi česar je treba krmi za govedo dajati dodatke ali jih odpeljati na poletne pašnike drugam. Peščena tla nimajo ugodnih hranilnih snovi, zaradi česar so umetna gnojila neučinkovita in omejujejo pridelke, ki se lahko gojijo, kot so nekatere vrste ovsa, rži in ječmen. == Ekologija == Maharji so vzbudili precejšnjo ekološko in ohranitveno pozornost, predvsem zaradi svojih edinstvenih ekosistemov. === Morje === [[Haluga|Haluge]] v morju poleg maharja zmehčajo vpliv valov, zmanjšujejo erozijo in ko jih s pomočjo neviht spere na kopno, delajo zaščitno oviro na plaži. Ko se razkrajajo, postane pesek bogat s hrano za jate [[Škorec |škorcev]] in drugih [[pevci|pevcev]], [[Pobrežniki |pobrežnikov]], [[Galebi |galebov]] in drugih. Če je pokrit s peskom, bo kompost oblikoval plodno posteljo, kjer bosta uspevala sezonsko obalno cvetje in trava ''Ammophila''. === Rastlinstvo === [[File:Machair.jpg|thumb|right|Divje cvetje na maharju]] [[File:Hebridean Spotted Orchid.jpg|thumb|Hebridska orhideja (Fuchsova prstasta kukavica)]] Lahko imajo redke cvetne preproge, vključno s [[Kukavičevke|kukavičevkami]], kot so ''Spiranthes romanzoffiana'' in Fuchsova prstasta kukavica (''Dactylorhiza fuchii ssp hebridensis'') in druge rastline, kot je mali škrobotec (''Rhinanthus minor''). === Živalstvo === Vrste ptic so [[kosec]], severni repnik (''Linaria flavirostris''), prodnik (''Calidris alpina''), rdečenogi martinec (''Tringa totanus'') in komatni deževnik (''Charadrius hiaticula''), pa tudi redke žuželke, kot so čebela (''Colletes floralis''), [[čmrlj]] (''Bombus distinguendus'') in ''Bombus muscorum''. === Grožnja === Njive in neposejan mahar so grožnja za spremembe načina ravnanja z zemljišči, kjer je izvirni sistem zakupa zemljišča ogrožen zaradi zmanjšanja števila zakupnikov in uporabe "sodobnih" tehnik.<ref name=efn>{{navedi splet |url=http://www.efncp.org/hnv-showcases/scottish-hebrides/machair/facts/ |title=Machair - unknown jewel |publisher=European Forum on Nature Conservation and Pastoralism |accessdate=19 December 2013 |archive-date=2018-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307151012/http://www.efncp.org/hnv-showcases/scottish-hebrides/machair/facts/ |url-status=dead }}</ref> Spremembe skupne kmetijske politike, ko za pridelavo ni bilo več subvencij, je zmanjšala količino paše na številnih zakupnih območjih in povzročila, da so nekatera območja zanemarjena ali opuščena.<ref name=efn/><ref>{{navedi novice |url=http://www.crofting.org/uploads/crofter_journal/crofter96.pdf |title=To him who hath shall be given… |date=September 2012 |work=The Crofter |accessdate=20 December 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103422/http://www.crofting.org/uploads/crofter_journal/crofter96.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.crofting.org/uploads/consultations/Food_Policy_Discussion.pdf |title=SCF Contribution to the Scottish Government Food Policy Discussion "Choosing the Right Ingredients" |publisher=Scottish Crofting Federation |accessdate=20 December 2013 |archive-date=2018-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307150918/http://www.crofting.org/uploads/consultations/Food_Policy_Discussion.pdf |url-status=dead }}</ref> Pomanjkanje domačega semena povečuje potrebo po gnojilih in herbicidih. Naraščajoča morska gladina, ki jo povzroča globalno segrevanje, je tudi grožnja nizko ležečim obalnim območjem, kar povzroča večjo erozijo.<ref name=glas/><ref>{{navedi novice |url=http://www.heraldscotland.com/news/environment/machair-under-threat-from-rise-in-level-of-seas.21083043 |first=Emily |last=Beament |work=The Herald |date=14 May 2013 |title=Machair under threat from rise in level of seas |accessdate=19 December 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://wild-scotland.org.uk/species/102/machair-habitat-/ |title=Machair |publisher=Wild Scotland |accessdate=19 December 2013 |archive-date=2018-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307023224/http://wild-scotland.org.uk/species/102/machair-habitat-/ |url-status=dead }}</ref> Januarja 1993 je nevihta, v kateri je nasedel tanker MV Braer ob Shetlandu, po celotni dolžini Uista in Barra poškodovala 3 metre maharja. 11. in 12. januarja 2005 je nevihtni veter, ki je dosledno presegal [[Beaufortova lestvica |orkansko silo 12]], uničil hektarje maharja in ubil družino petih ljudi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Machair}} [[Kategorija:Reliefne oblike]] [[Kategorija:Geologija]] [[Kategorija:Geomorfologija]] [[Kategorija:Travišča]] [[Kategorija: Ekologija]] cqc352ryny1iepgb03n4vieb0z5klc8 0 451694 6764805 6277374 2026-10-13T15:51:36Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764805 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork |ime_slike = GiorcesVeiiApollo1.jpg |italic title = no |velikost_slike = 280px |naslov = Apolon iz Veijev |avtor = kipar Vulca |vrsta = [[terakota]] |leto = 510-500 pr. n. št. |višina = 180 |širina = |dolžina = |mesto = Rim |muzej = Narodni etruščanski muzej }} [[File:Apollon de Véies.JPG|thumb|250px|Drug pogled]] '''Apolon iz Veijev''' je etruščanski kip [[Apolon]]a (''Aplu'') iz [[terakota|terakote]] v naravni velikosti, ki je bil zasnovan tako, da je postavljen v najvišji del templja. Kip je bil odkrit v svetišču Portonaccio antičnega pristanišča [[Veiji]] v današnji osrednji Italiji in izvira iz okoli leta 510 - 500 pr. n. št. Narejen je bil v tako imenovanem mednarodnem« jonskem ali poznoarhaičnem etruščanskem slogu.<ref name="JansonJanson2003">{{navedi knjigo|author1=Horst Woldemar Janson|author2=Anthony F. Janson|title=History of Art: The Western Tradition|url=https://books.google.com/books?id=MMYHuvhWBH4C&pg=PT172|year=2003|publisher=Prentice Hall Professional|isbn=978-0-13-182895-7|pages=172–}}</ref> Odkrit je bil leta 1916 in je zdaj razstavljen v Narodnem etruščanskem muzeju v Rimu. Kip je verjetno izdelal Vulca, edini etruščanski umetnik, katerega ime je znano.<ref name="Borg2015">{{navedi knjigo|author=Barbara E. Borg|title=A Companion to Roman Art|url=https://books.google.com/books?id=DS-PCgAAQBAJ&pg=PA97|date=9 September 2015|publisher=Wiley|isbn=978-1-118-88609-0|pages=97–}}</ref> == Opis == Ta kip je bil del prizorišča Apolona in [[Heraklej]]a, ki sta se borila proti [[Kerinejska košuta|Kerinejski košuti]], postavljen 12 metrov nad tlemi na nosilcih na [[akroterij]]u Minervinega templja v Portonacciu. Skupaj z drugimi kipi je krasil strešni nosilec v templju v Portonacciu, svetišču, posvečenem [[Minerva (mitologija)|Minervi]]. Postavljen na visoki podzidek, je bila serija kipov akroterija. Stali so približno dvanajst metrov nad nivojem tal in čeprav so bili ustvarjeni ločeno, so pripovedovali dogodke iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki so bili vsaj delno povezani z bogom Apolonom. Ta kip, skupaj s kipom Herakleja, je oblikoval skupino, ki je predstavljala eno od Heraklejevih del, preden je postal del božanstev Olimpa. Mit govori o sporu med bogom in junakom glede posedovanja košute z zlatimi rogovi. Verjetno je bil tudi kip Merkurja združen v to skupino, od katerega je ostala samo glava in del telesa. Apolon, oblečen v tuniko in kratek plašč, se je z desno roko raztegnil in upognil proti levi (leva roka gleda proti tlom, morda drži lok); Heraklej z zvezano košuto se je raztegnil v desno in se nagnil naprej, da bi napadel s svojo gorjačo in ima trupom v nasilni drži. == Analiza == Skupina je bila zasnovana za pogled s strani. Trdni volumen figur, združenih nesimetrično na Apolona (trup in obraz) in Heraklejev trup nakazujejo, da je umetnik razumel optične deformacije. Slog kipa je značilen za etruščansko umetniško kulturo konca 6. stoletja pred našim štetjem. Poudarja gibanje, značilne prostorske vsebine so jasno opredeljene, kot je draperija oblačil na telesu. Umetnik je upošteval stranski pogled in zato naredil potrebne optične popravke. S svojim obvladovanjem [[kora|koroplastne]] umetnosti je dosegel zelo izrazit rezultat. V tem in tudi v drugih etruščanskih delih je vpliv grške umetnosti tega obdobja jasno opazen. Apolon iz Veijev je odličen primer združenja tehničnih veščin in umetniške finese v etruščanski umetnosti in obrti, verski navdih je vedno naveden v podtonu. Verska komponenta je vsesplošna tako v umetnosti kot v miselnosti Etruščanov. == Obnova == V 1920-ih je bila skulptura prvič restavrirana, pri čemer so poskušali sestaviti posamezne dele, kolikor je le mogoče, brez vrzeli. ''Soprintendenza per i Beni Archeologici dell'Etruria meridionale'' je med leti 2002 in 2004 izvedla nadaljnja konservatorska dela na kipu. == Sklici in viri== {{sklici}} *{{navedi knjigo|title=Etruscan Art|url=https://archive.org/details/etruscanart0000spiv|first=Nigel Spivey |last=Spivey|year=1997 |publisher=Thames and Hudson|location=London}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Apollo from Veii }} *[http://www.apollodiveio.it/en/default.asp Statue website] [[Kategorija:Etruščanska umetnost]] s6gfe78zb3zayej5yhnexgcyk4736qf 0 452389 6764834 6379202 2026-10-13T16:18:30Z Erardo Galbi 166658 6764834 wikitext text/x-wiki [[Image:Diptych Barberini Louvre OA9063 whole.jpg|thumb|300px|Barberinijev diptih v Louvru]] '''Barberinijev diptih''' ali '''Barberinijeva slonovina''' je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v [[Louvre|Louvru]] v [[Pariz]]u. Cesar je predstavljen kot uspešen zmagovalec. Na splošno je datiran v prvo polovico 6. stoletja in se pripisuje cesarski delavnici v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], medtem ko se za cesarja običajno domneva [[Justinijan I.]], morda [[Anastazij I.]] ali [[Zenon (bizantinski cesar) |Zenon]]. To je pomemben zgodovinski dokument, ker je povezan s kraljico [[Brunhilda Avstrazijska |Brunhildo Avstrazijsko]]. Na hrbtu je seznam imen frankovskih kraljev, vseh Brunhildinih sorodnikov, ki označujejo pomemben položaj kraljic v frankovskih kraljevskih družinah. Brunhilda je naročila, da se seznam napiše in da ga darovala cerkvi kot [[votivni dar]]. Čeprav to ni konzularni diptih, ima veliko lastnosti takih dekorativnih shem. Cesarja v glavnem panelu spremlja osvojen barbar v hlačah na levi, skrivna alegorična figura, ki verjetno predstavlja zmagovito ozemlje ali osvobojeno, ki ima nogo v zahvalo ali podreditev ter angel ali zmaga, kronan cesar s tradicionalno palmo zmage (ki je zdaj izgubljena). Čeprav je barbar delno zakrit s cesarjevim velikim kopjem, ga ne prebada in se zdi bolj presenečen in prevelik kot bojevit. Zgoraj, Kristus, z modno skrito frizuro, je obdan z dvema večjima angeloma v slogu poganskih zmagovitih figur; on kraljuje zgoraj, cesar ga predstavlja na zemlji. V spodnjem panelu barbari iz zahoda (levo, v hlačah) in vzhoda (desno, s [[slonovina|slonovino]], tiger in majhen slon) prinašajo darila, tudi divje živali. Figura na levi plošči, ki predstavlja vojaka, nosi kip Zmage; njegov nasprotnik na desni strani je izgubljen. == Oblika == Prvotno je bil sestavljen iz pet pravokotnih plošč, čeprav je desno zamenjala (morda v 16. stoletju) plošča z napisom CONSTANT. N. IMP. CONST. Plošče so nameščene skupaj na ''pero in utor'', okrog večje osrednje plošče. To je edini tak predmet na svetu, ki je ohranjen v tako dobrem stanju <ref> Druga primerljiva slonovina te dobe so dejansko cerkveni diptihi, kot je evangelij Saint-Lupicina ali platnice iz [[Ečmiadzin]]s.</ref>. Je 34,2 cm visok in 26,8 cm širok, pri čemer je osrednja plošča 19 cm krat 12,5 cm in 2,5 cm debela. Izdelana je iz slonove slonovine, oblikovana in vgrajena z dragocenimi kamni (7 biserov je ohranjenih). Ni nobenih sledi barve, kar so nekateri zgodovinarji domnevali. Ni gotovo, da je Barberinijeva slonovina pripadala diptihu, to je, da je drug sklop plošč oblikoval drugo polje z drugim portretom, morda iz cesarico - to prvo polje je že pretežko, da bi ga lahko udobno uporabili kot pravi pisalno tablico in ni sledi šarnirja, ki bi lahko pomenil, da je predstavljal knjigo. == Lastniki == Zadaj je predmet raven in gladek, brez vdolbine za vosek, ki bi bil na konzularnem diptihu, in bi se uporabljal kot pisalna tablica. Kljub temu pa je prepleten z vrsticami, ki so kasneje vgravirane nad starejšimi napisi iz črnila - vključuje seznam imen (molitve za mrtve), med njimi pa so morda kralji [[Avstrazija |Avstrazije]] in druga imena, večinoma latinska. [[Onomastika]] kaže, da seznam prihaja iz regije [[Auvergne (regija)|Auvergne]] in ne iz Provanse, kot je bilo mišljeno iz lokacije objekta v sodobni dobi. Napisi datirani v 7. stoletje (morda okoli 613) kažejo, da je bilo delo zgodaj pripeljano v Galijo. Zgodovina slonovine do leta 1625 je neznana - v tem letu jo je vodilni antikvar Nicolas-Claude Fabri de Peiresc ponudil k papeževemu legatu, kardinalu Francescu Barberiniju v [[Aix-en-Provence]], in je postal del [[rodbina Barberini|Barberini]]jeve zbirke v Rimu. Peiersc to posebej omenja v pismu svojemu prijatelju Palamède de Vallavezu z dne 29. oktobra 1625: :''... [kardinalni] je bil vesel, da vidi starodaven relief iz slonovine, ki sem ga malo prej oodkrill, kjer je bil predstavljen cesar Heraklius na konju, z obrobo, ki nosi križ in njegov sin Konstantin, ki nosi zmago in mnoge zajetne pokrajine pod nogami, podobno kot [[Tiberij]]eva [[Velika kameja Francije]]. Dala sem mu jo, ko je zapustil (...) imel je več podobnih kosov iz slonovine, s čimer bi [moj primer] šel v dobre roke''.<ref>Cited by A. Héron de Villefosse, op. cit. p. 275-276</ref> Verjetno lahko najdemo potrdilo o tem, da je v Barberinijevi zbirki z navedbo slonovine, ki predstavlja Konstantina, v popisu kipov, ki jih je imel Francesco Barberini med letoma 1626 in 1631.<ref>See M. A. Lavin, ''Seventeenth century Barberini Documents and Inventories of Art'', New York, 1975, 82 no 160.</ref> Leta 1899 ga je kupil Louvre in je od takrat naprej je v ''département des objets d'art'' (inventarna številka OA 9063. == Ikonografija == Delo združuje po eni strani klasično temo o totalni moči zmagovitega cesarja, kronanega z Zmago, katere univerzalno pravilo je sinonim za mir in blaginjo, na drugi strani pa temo krščanske zmage, ki jo je prineslo Kristusovo pokroviteljstvo in blagoslov cesarju. Uvaja novo kozmično hierarhijo v predstavitev zmagoslavja rimskega cesarstva in je torej zelo politično delo, ki je zasnovano kot imperialna propaganda. Kakovost izdelave omogoča, da se pripiše cesarski delavnici v Konstantinoplu. === Srednja plošča === [[Image:Diptych Barberini Louvre OA3850.JPG|left|thumb|280px|Zmagoslavni cesar na osrednji plošči]] Kompozicija je razporejena okrog osrednje plošče, ki dominira z motivom, kot po svoji slogovni kakovosti. Oblikovan motiv je zmagoslavna figura cesarja na vzpenjajočem konju. Z desnico cesar drži kopje, drugi konec pa je usmerjen proti tlom, v levi drži svojega konja. Za kopljem je podoba barbara, ki ga prepoznamo po njegovih laseh, bradi in predvsem po oblačilih - njegova zakrivljena kapa (podobna [[Frigijska kapa|frigijski kapi]]) kaže na vzhodni izvor, tunika z dolgimi rokavi in vrečaste hlače. Simbolizira [[Perzijci|Perzijca]] ali [[Skiti|Skita]], lahko predstavlja narod, ki ga je cesar premagal - kot znak predstave se dotakne deske s svojo desno roko in dvigne svojo levo roko - ali pa "vzklika", morda je član pomožne enote. Ernst Kitzinger je omenil kot »izjemno ... količino živahne dejavnosti, s katero je zaznamovan osrednji relief«, v nasprotju s statičnimi figurami v središču večine diptihov. On razlaga: »Cesar je prišel ta trenutek, njegov plašč še vedno vihra v vetru. Skoraj se zdi, kot da je šel skozi nizka mestna vrata, zaradi katerih je nagnil glavo. Hitro se obrača in potiska svoje kopje v tla, da ga uporabi kot podporo pri sestopu ... V vsej rimski umetnosti ni več duhovnega prikaza cesarskega prihoda.«<ref>Kitzinger, 97</ref> V spodnjem desnem kotu, pod konjem, ženska leži na tleh. Njena obleka se je zdrsnila in razkrila svojo desno dojko, v levi roki pa drži svojo haljo s sadjem, simbolom blaginje. Njena desna roka je dvignjena pod cesarjevo desno nogo v gesti ponižnosti. Osebno označuje Zemljo, ki predstavlja cesarjevo univerzalno gospostvo, s plodovi, ki simbolizirajo blaginjo njegove vladavine. Ta osebnost je bila pogosto predstavljena v tej vlogi na podobah zmagoslavnega cesarja ali cesarja v slavi, kot na primer v ''[[Missorium Teodozija I.]]'' (velik ceremonialen srebrn pladenj, ohranjen v Real Academia de la Historia v Madridu, Španija, s Tellus podobno predstavljeno na dnu kompozicije, pod sliko [[Teodozij I.|Teodozija I.]], kronanega v slavi) in o reliefu ''pietas augustorum'' na [[Galerijeva vrata v Solunu |Galerijevem slavoloku]] (kjer [[Tetrarhija |tetrarhe]] spremlja vrsta osebnosti, vključno z [[Gaja|Gajo]]).<ref>Tematska primerjava z reliefi na Galerijevem slavoloku upravičuje lok in Barberinijeva slonovina, oba spomenika cesarskega zmagoslavja - lok je spomenik zmagoslavju cesarja Galerija kot zmagovalca nad Perzijci leta 297.</ref> Te personifikacije Tellus / Gaja so splošno prepoznavne po njihovem glavnem atributu [[Cornucopia|rogu izobilja]] (''cornu copiae'') - ta ni prisoten na slonovini, vendar imajo plodovi v ženski halji enako simbolično funkcijo. [[Image:Solidus Constantine II-heraclea RIC vII 101.jpg|thumb|right|280px|Solidus Konstantina II., kovanec v Heraclei med 326 in 330.]] Uravnoteženje prvi ženski figuri, je v zgornjem desnem kotu osrednje plošče kipec krilate [[Viktorija (mitologija)|Viktorije]], ki stoji nad kroglo, napisano z znakom križa in palmo (simbol zmage) v desni roki, v levi roki (zdaj zlomljena) je skoraj zagotovo imela krono, ki jo je postavila na cesarjevo glavo. Ta tip personifikacije je tudi ena od povezav z ikonografijo zmagoslavnega cesarja, ki je bila najdena na več kovancih (npr. solidus Konstantina II.), pa tudi v skulpturi (npr. prizor žrtvovanja na Galerijevem slavoloku) in na nekaterih konzularnih diptihih. Cesar ima skledasto pričesko s trakom, ki kot obok opisuje krog okoli njegovega obraza, podoben tistemu, ki ga nosi Konstantine, in nosi krono z biseri, od katerih so štirje ohranjeni. Njegov obraz je ovalne oblike in precej težek, predvsem veke in nos, vendar pa dajejo čarobni značaj imperialnemu portretu. Cesar nosi vojaško uniformo vrhovnega poveljnika, vloga, v kateri je prikazan - pod svojim oklepom nosi kratko tuniko in čez oklep ogrinjalo (''paludamentum''), ki za njim vihra in ha drži na ramenih okrogla [[fibula]]. Fibula je bila prvotno narejena iz dragocenega kamna. Nosi črtaste čevlje (''cothurni''), okrašene z levjo glavo. Konjski pas je okrašen z vrsto medaljonov z [[intarzija|intarzijo]], ki so zdaj izgubljeni razen tistega v središču glave. Relief tega osrednjega motiva je bil še posebej poudarjen - zmaga, kopje in v manjši meri cesarjeva glave in njegov konj so izklesani skoraj v krogu. Skrb za modeliranje draperije in pri izdelavi določenih anatomskih podrobnosti, kot so mišice cesarjeve roke, se lahko opredelijo kot klasicizem. Te značilnosti, dodane nesorazmerni lestvici figur, poudarjajo veličanstvo imperialne osebe, ki opozarja na Teodozijevo umetnost. === Stranske plošče === Stranske plošče so v manj privzdignjenem reliefu (največja globina na osrednjem panelu je 28 mm, na stranskih ploščah pa le 9 mm) in so stilsko nekoliko slabše od osrednje plošče. Tvorijo obrobo v poenostavljenem cik-cak vzorcu, pri čemer so imajo proti sredini in okoli osrednje plošče kito stiliziranih listov z majhno okroglo luknjo na sredini vsake strani za štiri zdaj izgubljene intarzije. [[Image:Diptych Barberini Louvre OA9063 34 view.JPG|thumb|200px| 3/4 pogled, podčrtava različne globine reliefa Barberinijevi slonovini.]] Leva plošča predstavlja višjega častnika, ki ga prepoznamo po vojaškem oblačilu in opremi, primerljivi s cesarjevo. Bradat, nosi oklep in ''paludamentum'', pritrjen na desno ramo s preprostejšo fibulo, kot jo nosi cesar. Vidimo nožnico meča, pritrjeno na njegov pas na levi strani. Gleda proti cesarju in mu predstavlja kip Viktorije na podstavek - drži krono in palmo, kot tista na osrednjem panelu. Pri njenih nogah je torba. Moški stoji v arhitekturni shemi, ki je sestavljena iz dveh stebrov, ki podpirata korintske kapitele in [[teselacija|teselirane]] vzorce (po možnosti [[opus secstile]]), ki kaže prostor v imperialni palači. Ta figura se včasih razlaga kot konzul, kipec Zmage in vreča (tolmačena kot polna zlata) kot konzularni atributi. Vendar pa lahko figura predstavlja tudi ''sparsio'', konzulova največja predstavitev na drugih diptihih, kot sta Klement (513) in Justin (540), z vrečko zlata, ki je bolj simboličen vojni plen, dokaz cesarskega zmagoslavja. Enako, če cesar [[Konstancij Gal]] drži primerljiv kipec Zmage na svoji podobi na ''Kronografiji 354'', nosi civilna in ne vojaška oblačila. Uradnik na Barberinijevi slonovini zato bolj verjetno zastopa generala, ki je sodeloval v zmagovalni kampanji, ki jo predstavlja slonovina. Naravno je domnevati, da je simetrična plošča na desni (zdaj manjka) kazala še enega generala na podoben način. === Spodnja plošča === Spodnji panel je nekakšen [[friz]], okrašen z dvojno procesijo barbarov in živali, ki se zbirajo ob osrednji figuri Zmage. Gleda navzgor proti figuri cesarja na osrednji ploskvi in v svoji desni nosi vojaški pokal, predstavljen v tradicionalni obliki veje z vojaškim grbom, oklepom in plenom, pritrjenimi na to. Poraženi barbari nosijo cesarju različna darila kot davek in se razlikujejo po oblačilih in divjih živalih, ki jih spremljajo. Na levi strani sta dva bradata lika istega tipa, kot je barbar v osrednjem panelu, nosi kratko tuniko, frigijsko kapo in zaprte čevlje. Eden od njih nosi krono, drugi pa cilindrični zaboj z neznano vsebino, morda zlato, pred njimi hodi lev. Morda so Perzijci ali Skiti. Na desni sta dva barbara oblečena zelo različno - gola od pasu navzgor, ogrnjena s preprostim kosom tkanine, zavezane na pasu in sandale. Spremljata ju tiger in majhen slon. Prvi nosi slonov okel na rami, drugi pa palico neznane funkcije. Predstavljata Indijce. [[Image:Constantinople Theodosius base NW.jpg|thumb|280px|left| Severozahodna stran Teodozijevega obeliska prikazuje barbare, ki dajejo cesarja tribut.]] Ti motivi barbarov, ki so hvaležni cesarju, so v rimskih in bizantinskih bas reliefih pogosti - tukaj je ''aurum coronarium'', ki predstavlja tribut. Prikazujejo cesarjevo ''clementio'' in poudarja simboliko cesarjeve zmage. Eden od dveh fragmentov slonovine, ki so pripisani imperialnemu diptihu je zdaj v Milanu, prav tako predstavlja ta motiv v nekoliko zgodnejšem delu.<ref>Volbach, op. cit. no 49, pl. 12.</ref> Lahko ga najdemo tudi v Konstantinoplu, na primer na dnu Arkadijevega stebra (v kompoziciji, primerljivi z Barberinijevo slonovino) ali na Teodozijevem obelisku na hipodromu. Na obelisku je deset barbarov, ki so bili razdeljeni v dve skupini, ki se približujejo osrednji figuri cesarja, okronanega v slavi v imperialni škatli, obkrožen z drugimi ''augusti''. Na levi so Perzijci, na desni pa so nedoločni zahodni barbari, morda Nemci ali Goti. Na tem reliefu ni Zmage, vendar je dobro zastopana na izgubljeni osnovi Arkadijevega stebra in izgubljene baze, ki se tradicionalno pripisuje Konstantinovemu stebru - v obeh primerih je Zmaga v osrednjem položaju kot nekakšen posrednik med poraženimi barbari spodaj in cesarjem. === Zgornja plošča === Zgornji del slonovine zasedata dva angela, ki nosita ''[[imago clipeata]]'' (portret na okroglem ščitu), velik medaljon, ki nosi poprsje mladega in brezbradega Kristusa, ki drži žezlo s križem v levi roki, s svojo desnico kaže tradicionalen znak blagoslavljanja. Poprsje je uokvirjeno s simboli sonca na levo, lune in zvezd na desno. Par angelov, ki nosita Kristusovo podobo, nadomešča prejšnjo podobo dveh krilatih Zmag, personifikacij Konstantinopla, ki ga najdemo na drugem panelu prej omenjenega imperialnega diptiha v Milanu - zamenjava je daleč od nepomembne in pomeni paradigmo premika vitalnega za spoznavanje in razumevanje Barberinijeve slonovine. Kitzinger ugotavlja, da se angel na levi odziva na cesarjevo obrnjeno glavo in pravi: »Kristus se pojavi v nebesih v trenutku, ko cesar kaže svoj triumfalni ''adventus'' na zemlji. To je grafični prikaz harmonije med nebesnim in zemeljskim vladanjem.«<ref>Kitzinger, 98</ref> == Identifikacija cesarja == Vprašanje identitete cesarja, ki je zastopana na osrednjem panelu, je osrednja težava komentatorjev Barberinijeve slonovine - njen prvi moderni lastnik, Peiresc, ga je brez obotavljanja prepoznal kot [[Heraklij]]a in ugotovil, da je častnik, ki daruje kipec Zmage, sin Konstantina III. V poznejših identifikacijah osrednje figure so bili tudi [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], [[Konstancij II.]], [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] in predvsem [[Anastazij I. Dikor|Anastazij I.]] ali [[Justinijan I.]]<ref>Za bibliografijo za te različne identifikacije glej Cutler, op. cit. 335-336.</ref> Prepoznavanje je zapleteno zaradi dejstva, da predstavljeni cesar ni nujno vladajoči cesar na dan izdelave slonovine. Tako je datiranje slonovine nedvomno koristno za prepoznavanje cesarja, vendar v zvezi s tem ni odločilno. == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * Antony Cutler, "Barberiniana. Notes on the Making, Content, and Provenance of Louvre OA. 9063", ''Tesserae : Festschrift für Josef Engemann'', ''Jahrbuch für Antike und Christentum'', Ergänzungsband 18, 1993, p.&nbsp;329-339 ; * Danièle Gaborit-Chopin, in ''Byzance, l'art byzantin dans les collections publiques françaises'' (catalogue of an exhibition at the Louvre, 3 November 1992 – 1 February 1993), Paris, 1993, numéro 20, p.&nbsp;63-65 ; * A. Héron de Villefosse, « L'Ivoire de Peiresc », ''Mémoires de la Société nationale des Antiquaires de France'', 75, 1915-1918, p.&nbsp;267-295 ; *Ernst Kitzinger, ''Byzantine art in the making: main lines of stylistic development in Mediterranean art, 3rd-7th century'', 1977, Faber & Faber, {{ISBN|0571111548}} (US: Cambridge UP, 1977) * Jean-Pierre Sodini, "Images sculptées et propagande impériale du IVe au VIe siècle : recherches récentes sur les colonnes honorifiques et les reliefs politiques à Byzance", in A. Guillou et J. Durand, ''Byzance et les images'', La Documentation française, Paris, 1994, p.&nbsp;43-94 ; * Richard Delbrück, ''Die Consulardiptychen und verwandte Denkmäler'', Berlin, 1929, numéro 48 ; * Wolfgang Fritz Volbach, ''Elfenbeinarbeiten der Spätantike und des Frühen Mittelalters'', Mainz, 1952 2, numéro 48, p.&nbsp;36-37. ==Literatura== *Kurt Weitzmann, ed., ''[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/156533 Age of spirituality : late antique and early Christian art, third to seventh century]'', no. 28, 1979, Metropolitan Museum of Art, New York, {{ISBN|9780870991790}}; full text available online from The Metropolitan Museum of Art Libraries ==Zunanje povezave== * [http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=6397 Catalogue entry on the Louvre's Atlas database] {{Fr icon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rezbarstvo]] [[Kategorija:Bizantinska umetnost]] [[Kategorija:Starogrške skulpture]] [[Kategorija:Slonovina]] gmsvcmyknftzwxxroarjpma8cvqzk1a 0 454419 6765023 6611327 2026-10-14T10:47:49Z ~2026-45085-22 264465 /* 2025[7] */ 6765023 wikitext text/x-wiki '''Puhova nagrada''' je najvišja nagrada v [[Slovenija|Sloveniji]], ki se podeljuje za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov s področij naravoslovja, tehnike, ved o življenju, humanistike in družboslovja pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Nagrajeni dosežki imajo izjemen pomen za gospodarski oziroma družbeni razvoj posameznega področja, regije ali države. Puhova nagrada se podeljuje od leta 2018 naprej. Nagrada je dobila ime po slovenskem izumitelju, inovatorju in tovarnarju [[Janez Puh|Janezu Puhu]]. Nagrado podeljuje [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti]]. Puhova nagrada se podeli za: * življenjsko delo posameznika, ki se je s svojimi dosežki v celotnem življenjskem obdobju izjemno uveljavil in s tem prispeval h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Za Puhovo nagrado za življenjsko delo je lahko predlagan kandidat, ki je dopolnil 65 let. * vrhunske dosežke posameznika ali skupine posameznikov, ki so se izjemno uveljavili s svojimi dosežki, ki imajo izjemen pomen za gospodarski oziroma družbeni razvoj posameznega področja, [[regija|regije]] ali [[država|države]]. Puhova nagrada za vrhunske dosežke se podeli posamezniku ali skupini za vrhunski dosežek ali več vrhunskih dosežkov, ki je nastal ali so nastali v zadnjih sedmih letih. Pri podeljevanju Puhove nagrade se upošteva izjemnost dosežkov glede njihove inovativnosti in izvedbene odličnosti, dokazani ekonomski ali družbeni učinki, in prispevek k dobrobiti in razvoju Republike Slovenije. Vsako leto se lahko podeli največ ena Puhova nagrada za življenjsko delo in ena Puhova nagrada za vrhunske dosežke. ==Prejemniki Puhovih nagrad== ===2018<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018 |accessdate=2018-11-30 |archive-date=2018-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |url-status=dead }}</ref>=== * [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] za življenjsko delo na področju metalurgije * [[Marjan Pipenbaher]] za vrhunske dosežke na področju projektiranja mostov ===2019<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Novice/Zois_Knjizica_2019_2.pdf |title=»Slavnostna podelitev« |date=2019-11-20 |accessdate=2020-12-24}}</ref>=== * [[Marko Jagodič]] za življenjsko delo na področju elektrotehnike * [[Hubert Kosler]], [[Erih Arko]], [[Damjan Širaj]], [[Matija Jezeršek]] in [[Niko Herakovič]] za vrhunske dosežke v industrijski robotski tehnologiji ===2020<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-22}}</ref>=== * [[Janez Trontelj]] za življenjsko delo na področju mikroelektronike * [[Janko Petrovčič]] za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov ===2021<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/anuski-ferligoj-in-julijani-kristl-zoisova-borki-j-blazic-pa-puhova-nagrado-za-zivljenjsko-delo/604597 |title=Anuški Ferligoj in Julijani Kristl Zoisova, Borki J. Blažič pa Puhova nagrado za življenjsko delo |date=2020-12-10 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-10-19}}</ref>=== * [[Borka Jerman Blažič]] za življenjsko delo na področju razvoja interneta * [[Luka Drinovec (fizik)|Luka Drinovec]] in [[Griša Močnik]] ter razvojni skupini podjetij Aerosol in Robomed za vrhunske dosežke za razvoj metod za merjenje absorbcije aerosolov === 2022 === * [[Uroš Stanič]] za življenjsko delo na področju električne (bio)stimulacije * [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] za razvoj orodja za podatkovno analitiko in strojno učenje Orange === 2023<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref> === * [[Jože Vižintin]] za življenjsko delo na področju [[tribologija|tribologije]] * [[Zdenko Časar]] za vrhunske dosežke na področju industrijske farmacije === 2024 === * [[Igor Akrapovič]] za predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij * [[Matija Gatalo]], [[Nejc Hodnik]], [[Marjan Bele]] in [[Miran Gaberšček]] za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico === 2025<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref> === * [[Franc Vrečer]] za življensko delo na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji * [[Mateja Gabrijel Blatnik]], [[Helena H. Chowdhury]], [[Marko Kreft]], [[Simon Hawlina]], [[Matjaž Jeras]] in [[Robert Zorec]] za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate === 2026 === * [[Ferdinand Gubina]] za življensko delo == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] * [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]] * [[Kidričeva nagrada]] * [[Zoisova nagrada]] * [[Puhovo priznanje]] == Vir == {{sklici}} {{-}} {{Puhova nagrada}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Janez Puh]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2018]] [[Kategorija:Puhova nagrada]] cxau7ks3hjrs6witjtoa7y5jgngu6v3 0 460859 6764730 5128645 2026-10-13T13:02:58Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kukla]] 6764730 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kukla]] tsdsmsouwqeklrzl7ad7dq4ky7r3fz6 0 460860 6764735 5128646 2026-10-13T13:03:48Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kukla]] 6764735 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kukla]] tsdsmsouwqeklrzl7ad7dq4ky7r3fz6 0 460861 6764733 5128643 2026-10-13T13:03:28Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kukla]] 6764733 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kukla]] tsdsmsouwqeklrzl7ad7dq4ky7r3fz6 0 460862 6764732 5128647 2026-10-13T13:03:18Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kukla]] 6764732 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kukla]] tsdsmsouwqeklrzl7ad7dq4ky7r3fz6 0 461397 6764727 6758794 2026-10-13T12:55:04Z Sportomanokin 14776 6764727 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 274 tednov (in rekordnih 264 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.130 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] opuy7kikq33f1kcbosx1yvf8gigpxjj 0 463322 6765014 6652992 2026-10-14T09:56:49Z ~2026-55087-44 267316 /* Ministrovanje */ Odstranjena nepreverljiva in vrednostno obarvana trditev o prodaji hotelov, ki ni podprta z virom in ni skladna z načelom nevtralnega stališča. 6765014 wikitext text/x-wiki {{Infobox Politician|honorific-prefix=|name=Zdravko Počivalšek|honorific-suffix=|image=|caption=|order=[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije]]|term_start=[[4. december]] [[2014]]|term_end=[[1. junij]] [[2022]]|predecessor=[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]]|successor=[[Matjaž Han]]|order2=[[Stranka modernega centra|Predsednik SMC in Konkretno]]|term_start2=21. september 2019|term_end2=26. junij 2023|predecessor2=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]|successor2=Janez Demšar|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=|death_date=|death_place=|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|otherparty=|spouse=|relations=|children=|residence=[[Olimje]]|alma_mater=|profession=|religion=|signature=|website=|footnotes=|premier=[[Miro Cerar]]<br>[[Marjan Šarec]]<br>[[Janez Janša]]|party=[[Konkretno]] (prej [[Stranka modernega centra|SMC]])<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} '''Zdravko Počivalšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[Agronomija|agronom]], [[podjetnik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[25. november]] [[1957]], [[Slovenija]]. Je dolgoletni [[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije]], [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije|podpredsednik 14. vlade Republike Slovenije]] ter nekdanji predsednik stranke [[Konkretno]] (nekdaj [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]]).<ref>{{Navedi splet |title=Vodstvo |publisher=Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|url=http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/vodstvo/ |accessdate=2019-07-02}}</ref> Pred tem je bil direktor več podjetij. == Poslovna kariera == Iz agronomije je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Posamezni-nagrajenci/19047|website=nagrada.gzs.si|accessdate=2023-11-08}}</ref> Do leta je [[1994]] deloval kot direktor [[Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah|Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah]], nato pa še pet let kot direktor [[Mlekarna Celeia|Mlekarne Celeia]]. Leta 1999 je prevzel vodenje [[Terme Olimia|Term Olimia]] (takrat Atomske toplice) v Podčetrtku, ki jih je vodil do vstopa v politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Počivalškovi navidezni posli z lastništvom Term Olimia?|url=https://www.dnevnik.si/1042748032|website=Dnevnik|accessdate=2019-07-02|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702130957/https://www.dnevnik.si/1042748032|url-status=dead}}</ref> Leta 2010 je postal manager leta.<ref>{{Navedi splet|title=Manager leta 2010 je Zdravko Počivalšek|url=https://www.dnevnik.si/1042745942|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-11-08|archive-date=2023-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108115222/https://www.dnevnik.si/1042745942|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Ministrovanje === Po predčasnem odstopu [[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožefa Petroviča]], je [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|premier]] [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] na to mesto imenoval Počivalška. Položaj je prevzel 14. decembra 2014. Pred tem je ista vlada prodala Letališče Ljubljana. V novi vladi, ki jo je vodil [[Marjan Šarec]] je Počivalšek ostal gospodarski minister in edini, ki je ostal na enakem položaju kot v prejšnji vladi. V tem obdobju so prodali še letalskega prevoznika, Adrijo Airways. Še tretji mandat na čelu ministrstva mu je pripadel v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]]. [[Slika:Plenary session, 12 December morning (38152074345).jpg|levo|sličica|Leta 2017 na ekonomski konferenci v Buenos Airesu]] [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti (51770620988).jpg|sličica|Počivalšek na državni proslavi]] Tretji mandat na mestu gospodarskega ministra je zaznamovala nabava zaščitne opreme v času [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusa]]. Uslužbenec [[Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve|Zavoda za blagovne rezerve Republike Slovenije]] [[Ivan Gale]] je Počivalška ter nekatere druge politike okrivil pritiska na zavod in favoriziranje določenih ponudnikov. Počivalšek je favoriziranje zanikal in opravljeno delo označil kot odlično ter da je bil cilj njegovega delovanja ''"Zagotoviti dovolj zaščitne opreme, ki jo je Slovenija v epidemičnih razmerah nujno potrebovala."<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preiskovalci končali delo, Počivalšek si želi hitro in strokovno neoporečno preiskavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preiskovalci-koncali-delo-pocivalsek-si-zeli-hitro-in-strokovno-neoporecno-preiskavo/528843|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-02|language=sl}}</ref>'' 30. junija 2020 je nacionalni preiskovalni urad opravil več hišnih preiskav, tudi pri Počivalšku doma in na ministrstvu, prav tako so ministra zaslišali.<ref name=":0" /> Počivalšek je preiskave označil za korektno izvedene ter da je v njih tvorno sodeloval.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Počivalšek ne namerava odstopiti, ima tudi podporo Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-pocivalsek-ne-namerava-odstopiti-ima-tudi-podporo-janse/528980|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-02|language=sl}}</ref> 18. marca 2021 je Računsko sodišče objavilo poročilo o nabavi zaščitne opreme.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-ni-se-vedelo-kdo-je-general-pocivalsek-porocilo-ne-potrjuje-korupcije/573385|title=Vesel: Ni se vedelo, kdo je general; Počivalšek: Poročilo ne potrjuje korupcije|date=18.3.2021|accessdate=19.3.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> Ta je Počivalšku očitala ne-transparentnost nakupa,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/racunsko-sodisce-nabava-zascitne-opreme-ni-potekala-transparentno-548186|title=Računsko sodišče: Nabava zaščitne opreme ni potekala transparentno|date=18.3.2021|accessdate=19.3.2021|website=SiolNET}}</ref> sam je očitke zavrnil.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/pocivalsek-zavraca-navedbe-racunskega-sodisca-548236|title=Počivalšek zavrača navedbe računskega sodišča|date=18.3.2021|accessdate=19.3.2021|website=SiolNET}}</ref> 23. februarja 2022 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] (KPK) ugotovila, da je Počivalšek pri nabavi ventilatorjev GenePlaneta kršil osebno integriteto. Upravnega spora ni sprožil, je pa povedal, da "ima čisto vest" in da "stališče pove več o KPK, kot o njemu.<ref>{{Navedi splet|title=KPK: Minister Počivalšek pri nabavi ventilatorjev kršil integriteto. Počivalšek: Imam mirno vest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-minister-pocivalsek-pri-nabavi-ventilatorjev-krsil-integriteto-pocivalsek-imam-mirno-vest/613427|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-23|language=sl}}</ref> 6. oktobra 2025 je [[Specializirano državno tožilstvo]] zavrglo ovadbo zoper Počivalška, s čimer se je postopek zaključil.<ref>{{Navedi splet|title=Tožilstvo zavrglo ovadbo zoper Počivalška zaradi domnevno spornega nakupa ventilatorjev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tozilstvo-zavrglo-ovadbo-zoper-pocivalska-zaradi-domnevno-spornega-nakupa-ventilatorjev/759945|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=Sara Dvorjak, TV|last=Slovenija}}</ref> === Strankarska politika === 21. septembra 2019 je bil na kongresu izvoljen za predsednika [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za predsednika Zdravko Počivalšek: “Skupaj bomo kos izzivom prihodnosti!”|url=https://www.strankasmc.si/kandiat-za-predsednika-zdravko-pocivalsek-skupaj-bomo-zato-kos-izzivom-prihodnosti/|accessdate=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921172712/https://www.strankasmc.si/kandiat-za-predsednika-zdravko-pocivalsek-skupaj-bomo-zato-kos-izzivom-prihodnosti/|url-status=dead}}</ref> Ob izvolitvi je dejal, da se pri sodelovanju ne bo oziral na politično pripadnost, med ključne stebre mandata pa postavil [[Gospodarstvo|gospodarsko]] stabilnost ter pravično socialno državo. Napovedal je tudi konsolidacijo stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SMC: Ne levo ne desno, nikakor ne nazaj, le naprej|url=https://siol.net/novice/slovenija/pocivalsek-menja-cerarja-na-vrhu-stranke-507690|website=siol.net|accessdate=2020-06-12|language=sl}}</ref> Po odstopu [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] z mesta predsednika vlade, se je SMC udeležila pogovorov o možni novi koaliciji pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] ter kasneje vanjo vstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO) Prisegli novi ministri Janševe vlade, kmalu se bodo sestali na prvi seji|url=https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-drzavni-zbor-na-izredni-seji-o-vladni-ekipi-tretje-janseve-vlade-10141419|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-07-02|language=sl-si|archive-date=2020-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704023241/https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-drzavni-zbor-na-izredni-seji-o-vladni-ekipi-tretje-janseve-vlade-10141419|url-status=dead}}</ref> 4. decembra 2021 se je stranka [[Stranka modernega centra|SMC]] združila z [[Gospodarsko aktivna stranka|Gospodarsko aktivno stranko]] in preimenovala v stranko [[Konkretno]], Počivalšek pa je ostal na položaju predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Na združitvenem kongresu SMC-ja in GAS-a nastala stranka Konkretno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-zdruzitvenem-kongresu-smc-ja-in-gas-a-nastala-stranka-konkretno/603785|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-04|language=sl}}</ref> Stranka se je pred državnozborskimi volitvami leta 2022 vkjučila v zavezništvo Povežimo Slovenijo. Zavezništvo prejelo 3,41&nbsp;% glasov in se ni uvrstilo v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=1. junija 2022|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Stranko je vodil do junija 2023, ko sta z Alojzem Kovšco odstopila z položajev.<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek in Kovšča odstopila, stranka ima novega predsednika|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravko-pocivalsek-in-aljoz-kovsca-odstopila-stranka-ima-novega-predsednika/|website=www.delo.si|accessdate=2023-06-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek in Kovšca odstopila, Konkretno ima novo vodstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pocivalsek-in-kovsca-odstopila-konkretno-ima-novo-vodstvo/|website=N1|date=2023-06-26|accessdate=2023-11-08|language=sl-SI|first=J.|last=M}}</ref> Jeseni 2023 se je Počivalšek pridružil strokovnemu svetu Slovenske demokratske stranke, ni pa postal član stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek na čelo gospodarskega odbora SDS|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravko-pocivalsek-na-celo-gospodarskega-odbora-sds/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-08|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janševa "vlada v senci": 12 ministrov, med njimi Počivalšek, a kje je Logar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravko-pocivalsek-v-strokovnem-svetu-stranke-sds/|website=N1|date=2023-11-08|accessdate=2023-11-08|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Stranka Konkretno se je 3. julija 2025 pripojila stranki [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]], ki jo je novembra 2024 ustanovil nekdanji poslanec SDS [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=N1|date=2025-07-03|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Počivalšek je njen član ostal do ukinitve, soglasja za prenos osebnih podatkov od stranke Konkretno na Demokrate pa ni dal.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=info360.si|date=2025-07-31|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] v okraju Jesenice kandidiral za poslanca v državnem zboru.<ref>{{Citat|title=Gost: Zdravko Počivalšek - Po Desnem Pasu #21|url=https://www.youtube.com/watch?v=LedW9gZurlk|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|last=Po Desnem Pasu}}</ref> Dobil je 3.446 glasov (21,50 odstotka glasov) in ni osvojil mandata poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Živi na kmetiji v [[Olimje|Olimju]]. == Sklici == {{sklici}} {{Ministri za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije}} {{12VladaSLO}} {{13. Vlada Republike Slovenije}}{{14. Vlada Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Počivalšek, Zdravko}} [[Kategorija:Kozjanci|Počivalšek, Zdravko]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 14. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Konkretno]] thw2jglyzhrclqxo589mwpduloo1i18 0 469985 6764948 6717856 2026-10-13T22:37:23Z ~2026-55069-57 267298 da je amaro zdaj v zvezde granda 6764948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = David Amaro | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = person | native_name = | native_name_lang = | birth_name = David Dekić | alias = David Grom | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Bled]], Slovenija | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 2005/2006–2013 (kot David Grom), 2019–danes (kot David Amaro) | label = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''David Amaro''' (pravo ime: '''David Dekić'''), pevec, skladatelj in besedilopisec bosanskega porekla, * 3. avgust 1993, [[Jesenice]], [[Slovenija]].<ref name="gg">{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080826/C/308269990/po-novem-david-grom|title=Po novem David Grom |accessdate=19. 12. 2019 |date=26. 8. 2008 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> ==Življenjepis in glasbena pot== ===Življenje v Sloveniji, 2005–2013=== David Amaro, rojen kot David Dekić, je svoje otroštvo preživel na Gorenjskem, na [[Bled]]u, in ravno na Gorenjskem je začel s svojimi prvimi glasbenimi koraki. Njegov prvi vidnejši nastop je bil na pevskem tekmovanju [[Prvi glas Gorenjske#Prvi glasek Gorenjske|Prvi glasek Gorenjske]] 2005 pri dvanajstih letih. Takrat je pristal na tretjem mestu po glasovanju občinstva v dvorani.<ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20051028_L.pdf|title=Prvi glasek Gorenjske |accessdate=13. 12. 2019 |date=28. 10. 2005 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20051102_L.pdf |title=PRVI GLASEK GORENJSKE JE LANA |accessdate=13. 12. 2019 |date=2. 11. 2005 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> Istega leta je postal del televizijske oddaje Veseli mikrofon na TV Paprika (ki jo je vodila [[Tanja Žagar]]), kjer je na koncu pristal na drugem mestu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/199842 |title=Finale Veselega mikrofona |accessdate=13. 12. 2019 |date=8. 9. 2006 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213183934/https://www.dnevnik.si/199842 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/220441 |title=Pevec rosnih let |accessdate=13. 12. 2019 |date=29. 12. 2006 |format= |work=Dnevnik }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V oddaji ga je opazil Miki Šarac, njegov poznejši menedžer in producent, z založbe Gong Records, ki mu je ponudila sodelovanje. Z založbo Gong je sodeloval 7 let ter pod imenom David Grom izdal tri videospote za pesmi »Ta ljubezen« (2006), »Veš, da mislim nate« (2009) in »Za vedno« (2011). Leta 2011 je izdal tudi album z naslovom ''Veš, da mislim nate''. V sedmih letih delovanja kot David Grom se je udeležil tudi različnih festivalov, tako slovenskih kot mednarodnih: * s pesmijo »Ta ljubezen« je leta 2006 zmagal na otroškem festivalu FeNS * s pesmijo »Prvič« je leta 2007 zmagal na mednarodnem Laktaškem festivalu v BiH (prva nagrada otroške žirije in druga nagrada strokovne komisije), 2008 pa je z njo slavil na festivalu Zlata nutka na Poljskem<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom-ves-da-mislim-nate.html|title=David Grom: Veš, da mislim nate |accessdate=19. 12. 2019 |date=5. 8. 2019 |format= |work= }}</ref> * s pesmijo »Ne prosi me« je bil leta 2008 na najstniškem FeNS-u tretji<ref name="gg"/><ref>{{navedi splet |url= http://festivalfens.si/13-fens-2008/|title=13. FeNS 2008 |accessdate=20. 12. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> * s pesmijo »Veš, da mislim nate« je leta 2009 zmagal na najstniškem festivalu FeNS * s pesmijo »Sakaj me« makedonskega avtorja Grigorja Koprova, ki jo je zapel v makedonščini, se je leta 2009 uvrstil v finale festivala Ohridski trubaduri<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/album-david-grom-ves-da-mislim-nate/ |title=album: DAVID GROM – VEŠ, DA MISLIM NATE |accessdate=13. 12. 2019 |date=24. 11. 2011 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213144303/https://www.zarolaj.si/album-david-grom-ves-da-mislim-nate/ |url-status=dead }}</ref> * s pesmijo »Za vedno« je leta 2012 zastopal Slovenijo na festivalu Slavianski Bazaar v Belorusiji in zasedel 7. mesto<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=mn8KUjKBqSs|title=David Grom in Belarus 2012 |accessdate=13. 12. 2019 |date=1. 7. 2013 |format= |work= }}</ref> * s pesmijo »Lepa si moja« Grigorja Koprova je leta 2012 na festivalu Zlaten kesten v Petriču v Bolgariji osvojil prvo nagrado občinstva in žirije<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/david-grom-uspel-z-eroticno-balado-783 |title=David Grom uspel z erotično balado |accessdate=13. 12. 2019 |date=24. 10. 2012 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213183954/http://www.evrovizija.com/david-grom-uspel-z-eroticno-balado-783 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/slovenski-pevec-zmagal-na-festivalu-v-bolgariji.html|title=Slovenski pevec zmagal na festivalu v Bolgariji |accessdate=20. 12. 2019 |date=26. 9. 2012 |format= |work= }}</ref> * leta 2012 je nastopil tudi na Makfestu v Štipu s pesmijo »Vinovna za se«, ki jo je prav tako napisal Grigor Koprov in ki jo je zapel v makedonščini<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=VdXOaNTqtzU|title=David Grom - Vinovna za se (Makfest 2012) |accessdate=13. 12. 2019 |date=26. 10. 2012 |format= |work= }}</ref> V tem obdobju (ko je nastopal kot David Grom) je kot gost redno nastopal na koncertih Tanje Žagar, ki je bila tudi avtorica besedil večine njegovih pesmi. Preizkusil se je tudi na gledaliških odrih: dve leti je igral vlogo Friedricha, enega izmed von Trappovih otrok, v muzikalu [[Moje pesmi, moje sanje]], ki ga je oder na postavilo Prešernovo gledališče Kranj.<ref>http://zagorje.si/prireditev_tisk.aspx?oznaka=501582{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avdicijo za to vlogo je uspešno opravil tudi zahvaljujoč šolnini za šolo muzikala, ki jo je prejel od Mojce Horvat in [[Simona Vodopivec|Simone Vodopivec]]. ===Selitev v Manchester in sprememba umetniškega imena=== Dekić je sprva, dokler je bil pod okriljem založbe Gong Records oz. do selitve v Veliko Britanijo pri 19 letih nastopal pod imenom David Grom (ime je zaščiteno pod založbo, zato ga ni mogel več uporabljati). Novo umetniško ime – David Amaro – si je nadel po istoimenskem filtru na Instagramu; želel si je, da bi bilo ime bolj "mednarodno zveneče", da bi ga Angleži lažje izgovarjali.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenec-je-navdih-za-umetnisko-ime-dobil-na-instagramu.html|title=Slovenec je navdih za umetniško ime dobil na Instagramu |accessdate=19. 12. 2019 |date=13. 7. 2019 |format= |work= }}</ref> ===Življenje v Veliki Britaniji=== V času življenja v Manchestru je David svojo samostojno pot dal na stranski tir in se posvetil vokalnemu izobraževanju, nastopanju kot backvokalist ter petju v gospel zboru Manchester Inspirational Voices, ki je bil leta 2016 imenovan za BBC-jev gospel zbor leta (natančneje, l. 2016 so zmagali na tekmovanju BBC Songs of Praise Gospel Choir of the Year).<ref>{{navedi splet |url= https://www.makingmusic.org.uk/news/congratulations-manchester-inspirational-voices-bbc-songs-praise-gospel-choir-year|title=Congratulations to Manchester Inspirational Voices, BBC Songs of Praise Gospel Choir of the Year |accessdate=19. 12. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> Vodja zbora Wayne Ellington je tudi njegov učitelj petja. V tem zboru je nekaj let prepeval tudi britanski pevec JP Cooper, s katerim je imel Amaro priložnost sodelovati – bil je njegov backvokalist pri live "vevo" različici pesmi »Good Friends«. V svojem dosedanjem udejstvovanju v zboru Manchester Inspirational Voices je Amaro šel na kar nekaj turnej (po Poljskem, Nemčiji, Španiji, Franciji). Bil je eden izmed pevcev spremljevalnega zbora, ki je spremljal Take That na njihovi arenski turneji.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenec-ki-na-turneji-spremlja-skupino-take-that-dopolnil-26-let.html|title=Slovenec, ki spremlja skupino Take That, si je za rojstni dan zaželel domačega sonca |accessdate=19. 12. 2019 |date=9. 8. 2019 |format= |work= }}</ref> ===Znan obraz ima svoj glas=== Jeseni 2019 je Amaro sodeloval v [[Znan obraz ima svoj glas (5. sezona)|5. sezoni]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] in bil eden od finalistov. Preobrazba v Jima Carreyja oziroma v lik Maske v drugem tednu mu je prinesla prvo in edino tedensko zmago, petkrat pa je pristal na drugem mestu (Hozier, Prince, Halid Bešlič, Ceca, Justin Timberlake). Še posebej odmeven je bil njegov nastop kot Ceca.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/znan-obraz-po-amarovem-nastopu-na-facebooku-ponoreli-337656|title=Znan obraz: Po Amarovem nastopu na Facebooku ponoreli |accessdate=13. 12. 2019 |date=25. 11. 2019 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> {| class="wikitable" |- ! # !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || Fred Astaire || "Cheek to Cheek" |- | 2. || '''Jim Carrey <small>(Maska)</small>''' || '''"Cuban Pete"''' |- | 3. || Hozier || "Take Me to Church" |- | 4. || Justin Bieber || "Sorry" |- | 5. || Cher || "Dov'è l'amore" |- | 6. || Prince || "Kiss" |- | 7. || Halid Bešlić || "Miljacka" |- | 8. || Čuki || "Komar" |- | 9. || Ceca || "Beograd" |- | 10. || Wham! || "Wake Me Up Before You Go-Go" |- | 11. || Justin Timberlake || "Can't Stop the Feeling!" |- | 12. || James Arthur || "Impossible" |} ===Free Minds=== 9. oktobra 2019 je David izdal svoj prvi singel pod imenom David Amaro z naslovom »Free Minds«. Pri pesmi je sodeloval s slovenskim glasbenim producentom Minlessom, besedilo zanjo pa je napisal sam: "Besedilo za pesem sem napisal na letalu, ravno na poti nazaj v Manchester, ko sem se vračal z enega izmed prvih sestankov za Znan obraz ima svoj glas, kjer sem prav tako veliko govoril o svojem življenju. Napisal sem besedilo, ki pokaže, da verjamem, da sem močnejši, kot sem si mislil. V življenju greš skozi različna obdobja tudi takšna, ko dvomiš vase, tako se tudi pesem začne, potem pa v refrenu ugotovim, da ne bom jokal za nečim, ki mi tako ali tako ni namenjeno."<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/david-amaro-se-je-v-novi-pesmi-dotaknil-tudi-lgbt-tematike.html|title=David Amaro se je v novi pesmi dotaknil tudi LGBT tematike |accessdate=19. 12. 2019 |date=9. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> V pesmi se dotakne tudi LGBT tematike (verz "I won't shy from kissing guys"). Zanjo je posnel tudi videospot, ki ga je režiral Matic Gabriel. Ta prikazuje zgodbo fanta, ki se z božjo pomočjo osvobodi, začne verjeti vase in se sprosti ter po nerodnem začetku uspešno prestane plesno avdicijo. ===Najbolj iskani slovenski pevec leta 2019=== Po podatkih Googla je bil Amaro v letu 2019 najbolj "guglan" slovenski glasbenik, prehitela ga je zgolj [[Madonna]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/med-najbolj-guglanimi-v-letu-2019-doncic-evrovizija-in-padec-berlinskega-zidu-259547.html|title=Med najbolj »guglanimi« v letu 2019 Dončić, Evrovizija in padec berlinskega zidu |accessdate=13. 12. 2019 |date=11. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> ===2026=== Spomladi 2026 je sodeloval v 10. sezoni šova ''Tvoje lice zvuči poznato'', hrvaške različice ''Znan obraz ima svoj glas'', in v finalu osvojil tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/david-amaro-hrvaska-1903137|title=Slovenec, o katerem te dni govori vsa Hrvaška |accessdate=25. 7. 2026 |date=1. 6. 2026 |format= |work= }}</ref> 18. julija je s pesmijo »Sine, javi se« nastopil na tretji izvedbi mednarodnega glasbenega festivala Biser Jadrana v [[Tivat|Tivtu]] in prejel prvo nagrado (zlati biser).<ref>{{navedi splet |url= https://biserjadrana.me/biser-jadrana-2026-tivat-spaja-region/|title=Festival „Biser Jadrana”oduševio region / Iz Crne Gore poslata muzička razglednica za pamćenje |accessdate=25. 7. 2026 |date=20. 7. 2026 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/david-amaro-slavil-na-mednarodnem-festivalu-biser-jadrana.html|title=David Amaro slavil na mednarodnem festivalu Biser Jadrana |accessdate=25. 7. 2026 |date=21. 7. 2026 |format= |work= }}</ref> Amaro je trenutno tudi tekmovalec v oddaji Zvezde Granda v Srbiji, kjer je s svojim prvim nastopom, kjer je pel Etido skupine Korni Grupa in Čija je ono zvijezda Zdravka Čolića prejel vseh 7 glasov žirije in 8 zlati glas produkcije ter se uvrstil v drugi krog oddaje. Za svojega mentorja je izbral Ceco. ==Zasebno življenje== Amaro je javno povedal, da je gej. V 3. oddaji šova Znan obraz ima svoj glas, v kateri je zapel Hozierjevo pesem »Take Me to Church«, je Amaro spregovoril o svoji istospolni usmerjenosti, ki je bila glavni razlog, da se je pri 19-ih preselil v Manchester. V pogovoru z voditeljem Denisom Avdićem je povedal, da je Slovenijo zapustil, ker se ni počutil sprejetega.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/david-ganil-z-zgodbo-v-tujino-sem-se-preselil-ker-sem-gej.html|title=David ganil z zgodbo: V tujino sem se preselil, ker sem gej |accessdate=13. 12. 2019 |date=7. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== ;David Amaro * 2019: Savour the miracle of life (z Dariom G) * 2019: Free Minds <small>(z Minlessom)</small> * 2020: Repriza * 2020: Raj * 2020: Krenula priča * 2020: Kad ti dotaknem usne (z [[Ines Erbus]]) * 2022: Še vedno si lepa / Još uvek si lepa (EMA 2022) * 2022: Baš je glupo biti sam (z Ines Erbus) * 2022: Kreten * 2023: Uživam * 2024: Možda nam i Bog zavidi * 2025: Princ * 2025: Bez tebe (z Mileno Vasić) - cover Oliver Dragojević * 2026: Hana * 2026: Zbog tebe * 2026: Sine, javi se ;David Grom <small>Albumi</small> * 2011: ''Veš, da mislim nate'' {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! ''Veš, da mislim nate'' |- | # En klic stran # Veš, da mislim nate # Ne prosi me # Polna luna # Naj pada zdaj dež # Za vedno # Sakaj me # Sprašujem te # Prvič # Ta ljubezen # Tajno moja # Voli me |} <small>Singli</small> * 2006: Ta ljubezen * 2009: Veš, da mislim nate<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom-ze-drugic-na-ohridskem-festivalu.html|title=David Grom že drugič na Ohridskem Festivalu |accessdate=19. 12. 2019 |date=29. 8. 2009 |format= |work= }}</ref> * 2009: Sakaj me * 2010: Polna luna<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-david-grom-polna-luna/ |title=DAVID GROM – POLNA LUNA |accessdate=13. 12. 2019 |date=29. 5. 2010 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213144303/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-david-grom-polna-luna/ |url-status=dead }}</ref> * 2011: Za vedno<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom-si-je-zelel-na-emo.html|title=David Grom si je želel na Emo |accessdate=13. 12. 2019 |date=7. 3. 2011 |format= |work= }}</ref> * 2011: Naj pada zdaj dež<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-naj-pada-zdaj-dez-ki-predstavlja-tudi-izid-albuma/ |title=David Grom s singlom Naj pada zdaj dež, ki predstavlja tudi izid albuma |accessdate=19. 12. 2019 |date=22. 11. 2011 |format= |work= |archive-date=2019-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191219213519/https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-naj-pada-zdaj-dez-ki-predstavlja-tudi-izid-albuma/ |url-status=dead }}</ref> * 2012: En klic stran<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/david-grom.html|title=Ljubezenska izpoved Davida Groma |accessdate=13. 12. 2019 |date=15. 3. 2012 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-en-klic-stran/ |title=David Grom s singlom En klic stran |accessdate=19. 12. 2019 |date=14. 3. 2012 |format= |work= |archive-date=2019-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191219213519/https://www.zarolaj.si/david-grom-s-singlom-en-klic-stran/ |url-status=dead }}</ref> * 2012: Lepa si moja * 2013: Dinamit<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/david-grom-prisega-na-dinamit-1403 |title=David Grom prisega na Dinamit |accessdate=13. 12. 2019 |date=3. 4. 2013 |format= |work= |archive-date=2019-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191213183941/http://www.evrovizija.com/david-grom-prisega-na-dinamit-1403 |url-status=dead }}</ref> ==Sklici in viri== {{sklici}} * {{navedi splet |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080108/C/301089966/david-navdusuje-po-solah |title=David navdušuje po šolah |accessdate=13. 12. 2019 |date=8. 1. 2008 |format= |work=Gorenjski glas }} * {{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/2010-david-grom-pocasi-se-dalec-pride/|title=David Grom: Počasi se daleč pride |accessdate=13. 12. 2019 |date=8. 2. 2010 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2012/12/13/sedaj-se-vse-vrti-le-okoli-ljubezni |title=Sedaj se vse vrti le okoli ljubezni |accessdate=13. 12. 2019 |date=19. 10. 2012 |format= |work=Primorske novice }} * {{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/resnicnost/david-amaro-vse-kar-moras-vedeti-ce-gledas-oddajo-znan-obraz-ima-svoj-glas-kariera-zasebnost-uspehi/ |title=David Amaro: Vse, kar moraš vedeti, če gledaš oddajo Znan obraz ima svoj glas (kariera, zasebnost, uspehi) |accessdate=13. 12. 2019 |date=23. 9. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=0CwkqbYLjlM|title=Glasbena Skrinjica - David Grom |accessdate=19. 12. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=Je9ZswxMKME |title=David Grom - Intervju (oddaja Top music) 2013 |accessdate=19. 12. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-tekmovalci/david-amaro.html |title=David Amaro |accessdate=19. 12. 2019 |date=3. 9. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zadovoljna.si/intervju/david-amaro-znan-obraz-ima-svoj-glas-sedanjost-v-sloveniji-je-lepa.html |title=Odziv Slovencev na priznanje, da je gej, ga je presenetil |accessdate=19. 12. 2019 |date=7. 10. 2019 |format= |work= }} * https://www.carobnidan.si/koper-2011/nastopajoci/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Amaro, David}} [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Geji]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] e8g75txpgs1qctryw0hquzazoe36ws4 0 473707 6764728 6317286 2026-10-13T12:57:25Z Martin Leitgeb 263912 Novejša fotografija 6764728 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Primoža in Felicijana | image = Pfarrkirche Hl. Primus und Felizian Bad Gastein, Austria 2026.jpg | pushpin map = Avstrija | coordinates = <!-- wd --> | denomination = rimskokatoliška cerkev | consecrated date = | status = dejavna | heritage designation = da | website = | architect = | functional status =cerkev | style = neogotska arhitektura | length = | width = | width nave = }} Župnijska '''cerkev sv. Primoža in Felicijana''' je rimskokatoliška župnijska cerkev v [[Bad Gastein]]u v [[Salzburg (zvezna dežela)|zvezni državi Salzburg]]. == Zgodovina == Kapela predhodnica naj bi bila leta 1122 razširjena v cerkev. Cerkev je bila leta 1639 imenovana kot pastoralno cerkev. Gradbena dela od 1636 do 1639, 1659, 1673, 1699 so bila delno zaradi težav s pobočjem, leta 1706 je bila posvečena. Od leta 1720 do 1736 je bila zgrajena cerkev po načrtih Oswalda Stuelebmerja in zaprta leta 1858. Leta 1866 je bil po načrtih okrožnega inženirja Pieschela postavljen temeljni kamen za novo cerkev. Za gradbena dela je bil odgovoren Jakob Ceconi. Cerkev je bila posvečena leta 1876. Obnove cerkve so bile v letih od 1953 do 1954 in 1974. Izraz ''Preimskirche'' je lokalna nemška oblika za ''Primoževo cerkev'' in se tako nanaša na praznik bratov in svetnikov Primoža in Felicijana.<ref>Anton Ernst Lafenthaler: [http://gastein-im-bild.info/gekirchg.html St. Preimskirche] gastein-im-bild.info, 2008</ref> == Opis == Stavba neogotske cerkve je obrnjena proti severu, ima južno pročelje stolpa, stoji na vzhodni strani doline s podpornimi zidovi na strani doline in ima klet. Kamnita zgradba ima eno [[cerkvena ladja|ladjo]] in petsrani [[prezbiterij|kor]] pod dvokapno streho. Zunanjost cerkve je strukturirana z oporniki in vgnezdenim zidcem ter šilastimi okni s [[krogovičje]]m. Na južni fasadi stolpa so vogalni oporniki, ki obdajajo stolp in preprost portal s koničastim lokom. Stolp s križno obokano stolpno dvorano ima 4 nadstropja, ima obokana okna s krogovičjem in na vrhu trikotna čela s koničasto čelado. Severovzhodno je dvonadstropna zakristijska stavba. Josef Widmoser je leta 1953 ustvaril dva [[vitraj]]a. == Oprema == [[Slika:Bad Gastein Innenraum der Sankt Preimskirche.JPG|thumb|Notranjost]] Visok [[oltar]] je leta 1953 postavil kipar Jakob Adlhart. Nosi gotsko ''Marijo z vencem'' iz leta 1490, ki je nekoč bila v romarski cerkvi Maria Bühel in ob straneh baročni konzolni figuri sv. Virgila in Ruperta. Obe reliefni krili je leta 1953 ustvaril Jokob Adlhart s prizori mučeništva sv. Primoža in Felicijana, na levi Primož pri slapu, bičanje, smrt v Koloseju, na desni Felicijan z vrčem vode, jelen odkrije zdravilni izvir, cerkev svetega groba Santo Stefano Rotondo v Rimu. Jakob Adlhart je ustvaril tudi ljudski oltar z reliefom spredaj. Na stranskih oltarjih je ''Trpeči Kristus'' iz okoli leta 1710, ki ga pripisujejo Meinradu Guggenbichlerju in konzolna figura sv. Jožefa iz 1. polovice 18. stoletja. [[Prižnica]] in [[orgle]] so v neogotskem slogu. Pod galerijo je baročna figura sv. Juda Tadej iz leta 1750. V koru deluje je negotska skupina ''Križanje''. V dvorani stolpa je slika, kopija iz leta 1846, z legendo o Badgasteinu. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == • Dehio Salzburg 1986, Badgastein, Pfarrkirche Hll. Primus und Felizian, S. 27–28. == Zunanje povezave== {{Commons category|St. Preimskirche Badgastein}} [[Kategorija:Cerkve v Salzburgu (zvezna dežela)|Primož in Felicijan, Bad Gastein]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Primoža in Felicijana|Bad Gastein]] [[Kategorija:Bad Gastein]] {{normativna kontrola}} 6evtwzajh5u6iwkpv7l0z4opnnra4gl 6764743 6764728 2026-10-13T13:35:49Z Bwag 45916 uursprüngliches bild wieder rein 6764743 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Primoža in Felicijana ] image = Bad Gastein - kath. Pfarrkirche (2).JPG | pushpin map = Avstrija | coordinates = <!-- wd --> | denomination = rimskokatoliška cerkev | consecrated date = | status = dejavna | heritage designation = da | website = | architect = | functional status =cerkev | style = neogotska arhitektura | length = | width = | width nave = }} Župnijska '''cerkev sv. Primoža in Felicijana''' je rimskokatoliška župnijska cerkev v [[Bad Gastein]]u v [[Salzburg (zvezna dežela)|zvezni državi Salzburg]]. == Zgodovina == Kapela predhodnica naj bi bila leta 1122 razširjena v cerkev. Cerkev je bila leta 1639 imenovana kot pastoralno cerkev. Gradbena dela od 1636 do 1639, 1659, 1673, 1699 so bila delno zaradi težav s pobočjem, leta 1706 je bila posvečena. Od leta 1720 do 1736 je bila zgrajena cerkev po načrtih Oswalda Stuelebmerja in zaprta leta 1858. Leta 1866 je bil po načrtih okrožnega inženirja Pieschela postavljen temeljni kamen za novo cerkev. Za gradbena dela je bil odgovoren Jakob Ceconi. Cerkev je bila posvečena leta 1876. Obnove cerkve so bile v letih od 1953 do 1954 in 1974. Izraz ''Preimskirche'' je lokalna nemška oblika za ''Primoževo cerkev'' in se tako nanaša na praznik bratov in svetnikov Primoža in Felicijana.<ref>Anton Ernst Lafenthaler: [http://gastein-im-bild.info/gekirchg.html St. Preimskirche] gastein-im-bild.info, 2008</ref> == Opis == Stavba neogotske cerkve je obrnjena proti severu, ima južno pročelje stolpa, stoji na vzhodni strani doline s podpornimi zidovi na strani doline in ima klet. Kamnita zgradba ima eno [[cerkvena ladja|ladjo]] in petsrani [[prezbiterij|kor]] pod dvokapno streho. Zunanjost cerkve je strukturirana z oporniki in vgnezdenim zidcem ter šilastimi okni s [[krogovičje]]m. Na južni fasadi stolpa so vogalni oporniki, ki obdajajo stolp in preprost portal s koničastim lokom. Stolp s križno obokano stolpno dvorano ima 4 nadstropja, ima obokana okna s krogovičjem in na vrhu trikotna čela s koničasto čelado. Severovzhodno je dvonadstropna zakristijska stavba. Josef Widmoser je leta 1953 ustvaril dva [[vitraj]]a. == Oprema == [[Slika:Bad Gastein Innenraum der Sankt Preimskirche.JPG|thumb|Notranjost]] Visok [[oltar]] je leta 1953 postavil kipar Jakob Adlhart. Nosi gotsko ''Marijo z vencem'' iz leta 1490, ki je nekoč bila v romarski cerkvi Maria Bühel in ob straneh baročni konzolni figuri sv. Virgila in Ruperta. Obe reliefni krili je leta 1953 ustvaril Jokob Adlhart s prizori mučeništva sv. Primoža in Felicijana, na levi Primož pri slapu, bičanje, smrt v Koloseju, na desni Felicijan z vrčem vode, jelen odkrije zdravilni izvir, cerkev svetega groba Santo Stefano Rotondo v Rimu. Jakob Adlhart je ustvaril tudi ljudski oltar z reliefom spredaj. Na stranskih oltarjih je ''Trpeči Kristus'' iz okoli leta 1710, ki ga pripisujejo Meinradu Guggenbichlerju in konzolna figura sv. Jožefa iz 1. polovice 18. stoletja. [[Prižnica]] in [[orgle]] so v neogotskem slogu. Pod galerijo je baročna figura sv. Juda Tadej iz leta 1750. V koru deluje je negotska skupina ''Križanje''. V dvorani stolpa je slika, kopija iz leta 1846, z legendo o Badgasteinu. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == • Dehio Salzburg 1986, Badgastein, Pfarrkirche Hll. Primus und Felizian, S. 27–28. == Zunanje povezave== {{Commons category|St. Preimskirche Badgastein}} [[Kategorija:Cerkve v Salzburgu (zvezna dežela)|Primož in Felicijan, Bad Gastein]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Primoža in Felicijana|Bad Gastein]] [[Kategorija:Bad Gastein]] {{normativna kontrola}} r54tfkbjm54sn328t506vj0euemqn7v 6764744 6764743 2026-10-13T13:40:03Z TadejM 738 popravek kode infopolja 6764744 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Primoža in Felicijana | image = Bad Gastein - kath. Pfarrkirche (2).JPG | pushpin map = Avstrija | coordinates = <!-- wd --> | denomination = rimskokatoliška cerkev | consecrated date = | status = dejavna | heritage designation = da | website = | architect = | functional status =cerkev | style = neogotska arhitektura | length = | width = | width nave = }} Župnijska '''cerkev sv. Primoža in Felicijana''' je rimskokatoliška župnijska cerkev v [[Bad Gastein]]u v [[Salzburg (zvezna dežela)|zvezni državi Salzburg]]. == Zgodovina == Kapela predhodnica naj bi bila leta 1122 razširjena v cerkev. Cerkev je bila leta 1639 imenovana kot pastoralno cerkev. Gradbena dela od 1636 do 1639, 1659, 1673, 1699 so bila delno zaradi težav s pobočjem, leta 1706 je bila posvečena. Od leta 1720 do 1736 je bila zgrajena cerkev po načrtih Oswalda Stuelebmerja in zaprta leta 1858. Leta 1866 je bil po načrtih okrožnega inženirja Pieschela postavljen temeljni kamen za novo cerkev. Za gradbena dela je bil odgovoren Jakob Ceconi. Cerkev je bila posvečena leta 1876. Obnove cerkve so bile v letih od 1953 do 1954 in 1974. Izraz ''Preimskirche'' je lokalna nemška oblika za ''Primoževo cerkev'' in se tako nanaša na praznik bratov in svetnikov Primoža in Felicijana.<ref>Anton Ernst Lafenthaler: [http://gastein-im-bild.info/gekirchg.html St. Preimskirche] gastein-im-bild.info, 2008</ref> == Opis == Stavba neogotske cerkve je obrnjena proti severu, ima južno pročelje stolpa, stoji na vzhodni strani doline s podpornimi zidovi na strani doline in ima klet. Kamnita zgradba ima eno [[cerkvena ladja|ladjo]] in petsrani [[prezbiterij|kor]] pod dvokapno streho. Zunanjost cerkve je strukturirana z oporniki in vgnezdenim zidcem ter šilastimi okni s [[krogovičje]]m. Na južni fasadi stolpa so vogalni oporniki, ki obdajajo stolp in preprost portal s koničastim lokom. Stolp s križno obokano stolpno dvorano ima 4 nadstropja, ima obokana okna s krogovičjem in na vrhu trikotna čela s koničasto čelado. Severovzhodno je dvonadstropna zakristijska stavba. Josef Widmoser je leta 1953 ustvaril dva [[vitraj]]a. == Oprema == [[Slika:Bad Gastein Innenraum der Sankt Preimskirche.JPG|thumb|Notranjost]] Visok [[oltar]] je leta 1953 postavil kipar Jakob Adlhart. Nosi gotsko ''Marijo z vencem'' iz leta 1490, ki je nekoč bila v romarski cerkvi Maria Bühel in ob straneh baročni konzolni figuri sv. Virgila in Ruperta. Obe reliefni krili je leta 1953 ustvaril Jokob Adlhart s prizori mučeništva sv. Primoža in Felicijana, na levi Primož pri slapu, bičanje, smrt v Koloseju, na desni Felicijan z vrčem vode, jelen odkrije zdravilni izvir, cerkev svetega groba Santo Stefano Rotondo v Rimu. Jakob Adlhart je ustvaril tudi ljudski oltar z reliefom spredaj. Na stranskih oltarjih je ''Trpeči Kristus'' iz okoli leta 1710, ki ga pripisujejo Meinradu Guggenbichlerju in konzolna figura sv. Jožefa iz 1. polovice 18. stoletja. [[Prižnica]] in [[orgle]] so v neogotskem slogu. Pod galerijo je baročna figura sv. Juda Tadej iz leta 1750. V koru deluje je negotska skupina ''Križanje''. V dvorani stolpa je slika, kopija iz leta 1846, z legendo o Badgasteinu. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == • Dehio Salzburg 1986, Badgastein, Pfarrkirche Hll. Primus und Felizian, S. 27–28. == Zunanje povezave== {{Commons category|St. Preimskirche Badgastein}} [[Kategorija:Cerkve v Salzburgu (zvezna dežela)|Primož in Felicijan, Bad Gastein]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Primoža in Felicijana|Bad Gastein]] [[Kategorija:Bad Gastein]] {{normativna kontrola}} bu9tom9up3n3p1ah6zijyun7hdovh74 0 482164 6764994 6534347 2026-10-14T08:18:57Z Martin Macha 2111 192396 /* */ 6764994 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = Estonije | native_name = <small>Eesti Vabariigi President</small> | image name = | image name1 = Flag of Estonia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Ülle Madise]] | incumbentsince = [[12. oktober|12. oktobra]] [[2026]] | member_of = | termlength = 5 let | first = [[Konstantin Päts]] | named_for = | residence = [[Predsedniška palača, Talin|Predsedniška palača]]<br>[[Kadriorg]] | website = {{URL|president.ee/}} | image = Ülle Madise in October 2024 (cropped).png | salary = 5288 € mesečno }} '''Predsednik Estonije''' (estonsko ''Eesti Vabariigi President'') je vodja države [[Estonija|Republike Estonije]].<ref>{{Navedi splet|title=President|url=https://www.president.ee/en/index.html|website=www.president.ee|accessdate=2020-07-22}}</ref> Ker je Estonija parlamentarna republika, je vloga [[predsednik]]a ceremonialna in brez izvršilne oblasti. Ob izvolitvi mora predsednik za čas trajanja mandata prekiniti članstvo v katerikoli [[Politična stranka|politični stranki]], prav tako mu avtomatično prenehajo vse ostale imenovane ali izvoljene funkcije. Predsednika izvoli [[Riigikogu]], tj. estonski parlament, ali posebno volilno telo. Slednje se skliče v primeru, če noben kandidat v treh krogih ne dobi dvotretjinske podpore v parlamentu. Posebno volilno telo sestavljajo vsi poslanci ter izvoljeni predstavniki vseh lokalnih samouprav. Ti izbirajo med dvema kandidatoma z največ glasovi. [[Mandat (politika)|Mandat]] predsednika traja pet let. Lahko ga ponovi, a ne več kot dvakrat zaporedoma. == Seznam predsednikov == [[Slika:Palacio presidencial Kadriorg, Tallinn, Estonia, 2012-08-12, DD 10.JPG|sličica|262x262_pik|Predsedniška palača, Kadriorg, Talin.]] {| class="wikitable" ! !Portret !Predsednik !Začetek mandata !Konec mandata !Stranka |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |1. | rowspan="2" |[[File:Konstantin_Pats_1934.jpg|149x149_pik]] ! rowspan="2" |[[Konstantin Päts]] |24. april 1938 |23. julij 1940 | height="70" |nestrankarski |- | colspan="3" | |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |2. | rowspan="2" |[[File:Lennart_Meri_1998.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Lennart_Meri_1998.jpg|157x157_pik]] ! rowspan="2" |[[Lennart Meri]] |6. oktober 1992 |8. oktober 2001 | height="70" |Nacionalna zveza domovine |- | colspan="3" |Nekdanji minister za zunanje zadeve, filmski režiser. |- |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |3. | rowspan="2" |[[File:Arnold_Rüütel_2006.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Arnold_R%C3%BC%C3%BCtel_2006.jpg|161x161_pik]] ! rowspan="2" |[[Arnold Rüütel]] |8. oktober 2001 |9. oktober 2006 | height="70" |Ljudska unija Estonije |- | colspan="3" |Predsednik vrhovnega sovjeta Estonske sovjetske socialistične republike |- |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[File:Toomas_Hendrik_Ilves_2011-12-19.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Toomas_Hendrik_Ilves_2011-12-19.jpg|124x124_pik]] ! rowspan="2" |[[Toomas Hendrik Ilves]] |9. oktober 2006 |10. oktober 2016 | height="70" |Socialdemokratska stranka |- | colspan="3" |Nekdanji minister za zunanje zadeve |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |5. | rowspan="2" |[[File:Kersti_Kaljulaid_ja_Toomas_Hendrik_Ilves_abikaasadega_(crop).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Kersti_Kaljulaid_ja_Toomas_Hendrik_Ilves_abikaasadega_(crop).jpg|123x123_pik]] ! rowspan="2" |[[Kersti Kaljulaid]] |10. oktober 2016 |11. oktober 2021 | height="70" |neodvisna |- | colspan="3" |Nekdanja estonska predstavnica na Evropskem računskem sodišču v Luksemburgu. |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |6. | rowspan="2" |[[Slika:Alar Karis December 2021 (3) (cropped).jpg|levo|brezokvirja|128x128_pik]] ! rowspan="2" |[[Alar Karis]] |11. oktober 2021 | |neodvisen |- | colspan="3" |Nekdanji rektor [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] in direktor Estonskega narodnega muzeja. |} == Glej tudi == * [[Predsednik vlade Estonije]] == Sklici == {{sklici}} {{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}} [[Kategorija:Predsedniki Estonije| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1938]] 8li2yytz4czonjglveybnmmbummg1ep 6764996 6764994 2026-10-14T08:24:28Z Martin Macha 2111 192396 /* Seznam predsednikov */ 6764996 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = Estonije | native_name = <small>Eesti Vabariigi President</small> | image name = | image name1 = Flag of Estonia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Ülle Madise]] | incumbentsince = [[12. oktober|12. oktobra]] [[2026]] | member_of = | termlength = 5 let | first = [[Konstantin Päts]] | named_for = | residence = [[Predsedniška palača, Talin|Predsedniška palača]]<br>[[Kadriorg]] | website = {{URL|president.ee/}} | image = Ülle Madise in October 2024 (cropped).png | salary = 5288 € mesečno }} '''Predsednik Estonije''' (estonsko ''Eesti Vabariigi President'') je vodja države [[Estonija|Republike Estonije]].<ref>{{Navedi splet|title=President|url=https://www.president.ee/en/index.html|website=www.president.ee|accessdate=2020-07-22}}</ref> Ker je Estonija parlamentarna republika, je vloga [[predsednik]]a ceremonialna in brez izvršilne oblasti. Ob izvolitvi mora predsednik za čas trajanja mandata prekiniti članstvo v katerikoli [[Politična stranka|politični stranki]], prav tako mu avtomatično prenehajo vse ostale imenovane ali izvoljene funkcije. Predsednika izvoli [[Riigikogu]], tj. estonski parlament, ali posebno volilno telo. Slednje se skliče v primeru, če noben kandidat v treh krogih ne dobi dvotretjinske podpore v parlamentu. Posebno volilno telo sestavljajo vsi poslanci ter izvoljeni predstavniki vseh lokalnih samouprav. Ti izbirajo med dvema kandidatoma z največ glasovi. [[Mandat (politika)|Mandat]] predsednika traja pet let. Lahko ga ponovi, a ne več kot dvakrat zaporedoma. == Seznam predsednikov == [[Slika:Palacio presidencial Kadriorg, Tallinn, Estonia, 2012-08-12, DD 10.JPG|sličica|262x262_pik|Predsedniška palača, Kadriorg, Talin.]] {| class="wikitable" ! !Portret !Predsednik !Začetek mandata !Konec mandata !Stranka |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |1. | rowspan="2" |[[File:Konstantin_Pats_1934.jpg|149x149_pik]] ! rowspan="2" |[[Konstantin Päts]] |24. april 1938 |23. julij 1940 | height="70" |nestrankarski |- | colspan="3" | |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |2. | rowspan="2" |[[File:Lennart_Meri_1998.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Lennart_Meri_1998.jpg|157x157_pik]] ! rowspan="2" |[[Lennart Meri]] |6. oktober 1992 |8. oktober 2001 | height="70" |Nacionalna zveza domovine |- | colspan="3" |Nekdanji minister za zunanje zadeve, filmski režiser. |- |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |3. | rowspan="2" |[[File:Arnold_Rüütel_2006.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Arnold_R%C3%BC%C3%BCtel_2006.jpg|161x161_pik]] ! rowspan="2" |[[Arnold Rüütel]] |8. oktober 2001 |9. oktober 2006 | height="70" |Ljudska unija Estonije |- | colspan="3" |Predsednik vrhovnega sovjeta Estonske sovjetske socialistične republike |- |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[File:Toomas_Hendrik_Ilves_2011-12-19.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Toomas_Hendrik_Ilves_2011-12-19.jpg|124x124_pik]] ! rowspan="2" |[[Toomas Hendrik Ilves]] |9. oktober 2006 |10. oktober 2016 | height="70" |Socialdemokratska stranka |- | colspan="3" |Nekdanji minister za zunanje zadeve |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |5. | rowspan="2" |[[File:Kersti_Kaljulaid_ja_Toomas_Hendrik_Ilves_abikaasadega_(crop).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Kersti_Kaljulaid_ja_Toomas_Hendrik_Ilves_abikaasadega_(crop).jpg|123x123_pik]] ! rowspan="2" |[[Kersti Kaljulaid]] |10. oktober 2016 |11. oktober 2021 | height="70" |neodvisna |- | colspan="3" |Nekdanja estonska predstavnica na Evropskem računskem sodišču v Luksemburgu. |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |6. | rowspan="2" |[[Slika:Alar Karis December 2021 (3) (cropped).jpg|levo|brezokvirja|128x128_pik]] ! rowspan="2" |[[Alar Karis]] |11. oktober 2021 |12. oktober 2026 |neodvisen |- | colspan="3" |Nekdanji rektor [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] in direktor Estonskega narodnega muzeja. |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |7. | rowspan="2" |[[Slika:Ülle Madise in October 2024 (cropped).png|levo|brezokvirja|128x128_pik]] ! rowspan="2" |[[Ülle Madise]] |12. oktober 2026 | |neodvisen |- | colspan="3" |Med letoma 2015 in 2026 pa je opravljala funkcijo varuhinje pravičnosti. |} == Glej tudi == * [[Predsednik vlade Estonije]] == Sklici == {{sklici}} {{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}} [[Kategorija:Predsedniki Estonije| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1938]] hx7kvvrxjazoeodkm417747iypr17a2 0 496914 6764836 6718753 2026-10-13T16:20:03Z Erardo Galbi 166658 6764836 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ziad Jarrah|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[pilot]], [[terorist]]}} '''Ziad Samir Jarrah''' (arabsko: زياد سمير جراح, Ziyād Samīr Jarrāḥ), [[Libanonci|libanonski]] [[pilot]] in [[Terorizem|terorist]] ter eden od povzročiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]], * [[11. maj]] [[1975]], [[Libanon]], † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]]. Jarrah je bil ugrabitelj-pilot letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines leta 93]] in po uporu potnikov letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil na polje na podeželju blizu mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Po bogati in sekularni vzgoji se je Jarrah leta 1996 preselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. V načrtovanje napadov 11. septembra se je vključil, ko je konec devetdesetih let obiskoval hamburško univerzo uporabnih znanosti (HAW) in se tam spoznal z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], [[Marwan al-Shehhi|Marvanom al Šehijem]] in Ramzijem bin al-Shibh, ki so tvorili tako imenovano hamburško celico. Jarraha je za napade leta 1999 izbr [[Osama bin Laden]]. Edini med ugrabitelji je bil blizu svoji družini in dekletu. Po poročanju je bil edini ugrabitelj, ki je izražal zaskrbljenost glede izvedbe napadov. Jarrah je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prispel junija 2000. Od junija 2000 do januarja 2001 je po preselitvi na [[Florida|Florido]] iz [[New Jersey|New Jerseyja]] treniral v družbi Huffman Aviation skupaj z Atto in al Šehijem z njunim inštruktorjem letenja Rudijem Dekkersom<ref>[http://www.cinnection.com/cronologia-11s-cine-peliculas-atentados-torres-gemelas/ Cronología: 11S y el cine. Peliculas sobre los atentados de las Torres Gemelas]</ref>. 7. septembra 2001 je Jarrah odletel iz Fort Lauderdale v Newark. Štiri dni kasneje se je vkrcal na let 93 letalske družbe United Airlines in prevzel vlogo pilota letala skupaj s svojo ekipo ugrabiteljev, med katerimi so bili [[Saeed al-Ghamdi|Said al Gamdi]], [[Ahmed al-Nami|Ahmed al Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi|Ahmed al Haznavi]], ki so skupaj poskušal letalo strmoglaviti v hišo ameriškega kongresa ali [[Bela hiša|Belo hišo]], kar je bilo onemogočeno, ko so potniki sprožili upor proti ugrabiteljem. Namesto tega so letalo strmoglavili na polje v [[Shanksville]], pri čemer je umrlo vseh 33 ljudi na krovu. == Zgodnje življenje == Ziad Samir Jarrah se je rodil 11. maja 1975 v soseski Mazraa v [[Bejrut|Bejrutu]] v [[Libanon|Libanonu]]. Vzgajala ga je bogata in spoštovana arabska družina v stanovanju v delavski soseski Tanak v Bejrutu in hiši s 25 hektarji veliko kmetijo v podeželskem mestu Marj. Šolal se je v mestu. Jarrahov oče Samir je delal za libanonsko vlado kot inšpektor za socialne storitve, njegova mati Nafissa pa je bila ravnateljica osnovne šole. Njegov stric Jamal je kasneje postal bankir, aktivist za libanonskega premierja [[Rafik Hariri|Rafika Haririja]] in član libanonskega parlamenta. V mladosti je Jarrah igral [[nogomet]] in treniral borilne veščine. Izrazil je tudi močno zanimanje za letalstvo, slednjemu pa je njegova družina nasprotovala. Njegov oče se je kasneje spominjal: »Preprečil sem mu, da bi postal pilot. Imam samo enega sina in bal sem se, da bo strmoglavil.« Jarrah je odraščal sredi bojev v Bejrutu med libanonsko državljansko vojno (1975–1990), v kateri je prišlo do versko motiviranega konflikta med [[Muslimani|muslimanskim]], krščanskim in druzskim prebivalstvom. [[Sirija]], [[Izrael]], [[Združene države Amerike]], [[Francija]] in [[Italija]] so v državo poslale tudi svoje vojake. Sydney Freedberg iz St. Petersburg Timesa je zapisal, da je Libanon iz mirne države prešel v »krvavo orgijo atentatov, avtomobilskih bomb, ugrabitev in pobojev«. Tanak je bil blizu prvih bojnih črt muslimanskih in krščanskih frakcij, njegovi prebivalci pa so se naučili izogibati ostrostrelskemu ognju. Ko je bilo varno, ga je družina peljala v Marj, da bi »sprostil nakopičene napetosti«, ki jih je povzročila vojna. Med vojno si je dolina Beqaa, ki je obdajala Marj, med analitiki pridobila sloves »zatočišča za [muslimanske] teroriste«, medtem ko Jarrah takrat ni bil niti navdušen nad islamom niti politično ekstremističen. Čeprav sta se njegova starša opisala kot sunita, nista bistveno spoštovala islamskih običajev, njegova mati pa je delala v krščanski šoli. V letih 1995 in 1996, ko je uradno znano, da je Jarrah živel v Libanonu, je oseba z njegovim imenom najela stanovanje v [[Brooklyn|Brooklynu]] v [[New York|New Yorku]]. Po smrti Jarraha iz Libanona leta 2001 so najemodajalci stanovanja najemnika Jarraha identificirali na ujemajočih se fotografijah prvega, ki jih je objavil [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]]. == Izobraževanje == [[Slika:A main street in Shatila camp during the July ceasefire, Beirut, Lebanon.jpg|sličica|Posledice spopadov v begunskem taborišču Šatila v vzhodnem Bejrutu leta 1986, ko je Jarrah obiskoval šolo v bližini.]] Viri se ne strinjajo glede Jarrahove ravni inteligence in uspeha v šolanju skozi vse življenje. Po besedah enega od njegovih učiteljev v Bejrutu je imel podpovprečne ocene. Vendar pa je njegov bratranec Assem o njegovem študiju na fakulteti v Greifswaldu v [[Nemčija|Nemčiji]] povedal: »Ne, normalno ni prava beseda. Ziad je bil briljanten. Jezikovni tečaj je končal v dveh semestrih, medtem ko običajno traja štiri. Ziad je bil ambiciozen in se je želel uveljaviti.« Poročilo [[Komisija za napade 11. septembra|komisije za 11. september]] (2004) in Jarrahova zaročenka Aysel Şengün sta trdila, da se je do konca življenja naučil govoriti vsaj štiri jezike na visoki ravni: [[Arabščina|arabščino]], [[Francoščina|francoščino]], [[Nemščina|nemščino]] in [[Angleščina|angleščino]]. Vendar pa je ljudem morda lagal o obsegu svojega znanja angleščine. Večina otrok v Tanaku je obiskovala cenovno dostopno islamsko šolo v soseski al-Farouk. Vendar pa je Jarrah od leta 1981 dalje obiskoval drago krščansko šolo al-Hikmeh v soseski višjega srednjega razreda v vzhodnem Bejrutu, imenovani Achrafieh. Leta 1986 in 1987 je bil na poti v al-Hikmeh priča ostrostrelskim aktivnostim, saj je bila v bližini soseske Sabra in begunskega taborišča Shatila, ki sta postala tarči vojne zaradi palestinskih beguncev. Njegov prijatelj iz otroštva, Ziad Touba, se je kasneje spominjal:<blockquote>»[Ko] sva bila z Ziadom pozno zunaj, sem moral spati pri njem doma, da bi se izognil ostrostrelcem [v Tanaku]. Ob teh priložnostih sva se pogovarjala o njegovih aferah z dekleti z druge strani [Bejruta na vzhodu], kraja, ki mi ni bil znan. [...] Pokazal mi je tudi svoje borilne veščine. Večkrat sem ga šel gledat, kako se uči uličnega bojevanja v njegovi šoli. Bil je agresiven in nežen.«</blockquote>Jarrah se je kasneje vpisal v Mar Elias Batina, še eno drago šolo, v zahodni soseski Wata al-Msaytbeh. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ga starši prisilili, da je zapustil dom, hkrati pa so mu dali na izbiro študij v Nemčiji ali [[Kanada|Kanadi]]. Menil je, da je Kanada predaleč, in napovedal je, da ga bodo starši zaprosili za poroko s sestrično, ki je tam živela. Aprila 1996 se je Jarrah po pridobitvi študentske vize preselil v stanovanje v Nemčiji, da bi se lahko vpisal v program pridobitve certifikata iz nemščine na bližnji univerzi v Greifswaldu. Tečaj jezika je bil predpogoj za tiste, ki jim jezik ni materni jezik in so želeli študirati v državi. Živel je v Greifswaldu s bratrancema Assemom in Salimom Ghazijem Jarrahom. Assem, ki je ostal v Nemčiji, medtem ko je njegova žena delala na diplomi iz ginekologije, je bil zadolžen za druga dva. O Ziadu je povedal, da je bil poleg tega, da je bil v šoli dober učenec, »tudi playboy, ki je ljubil ženske, diskoteke in bare. Pogosto je pripomnil, kako je obtičal Greifswald v petdesetih letih prejšnjega stoletja.« Jarrah je nato sklenil tesno prijateljstvo z Aysel Şengün, nemško državljanko turškega rodu, ki je študirala zobozdravstvo. Imela sta romantično razmerje do konca njegovega življenja in na kratko sta živela skupaj. Jarrah je nato načrtoval tudi študij zobozdravstva. == Radikalizacija == Şengün se je kasneje spominjala, da se je Jarrah po vrnitvi v Greifswald s potovanja v [[Bejrut]] pozimi 1996 "zdel spremenjen". Bil je bolj mračen in je začel brati al-Jihad, radikalno islamistično publikacijo. Začel je obiskovati tudi greifswaldsko mošejo in se spoprijateljil z lastnikom [[Abdula Rahman al-Makhadi|Abdulom Rahmanom al-Makhadijem]]. Bil je Jemnec, ki je med obiskovalci uveljavljal vedenje, skladno z islamsko moralo, in postal lokalni "tiskovni predstavnik radikalnega islama". Nemška obveščevalna služba ga je tudi nadzorovala, ker je dajal denar [[Hamas|Hamasu]]. Z Jarrahom sta potovala po Nemčiji in Jarraha je predstavil svojim muslimanskim prijateljem. Eden od njih, moški, znan kot Marcel "Hussein" K., je bil podpredsednik Islamskega centra Münster v Severnem Porenju-Vestfaliji in postal Jarrahov zaupnik do konca Jarrahovega življenja. V letih 2000 in 2001 je Marcela pogosto klical po nasvet tik preden je sprejel pomembne odločitve. Septembra 1997 se je Jarrah preselil v Hamburg, da bi na Univerzi uporabnih znanosti v Hamburgu študiral letalsko inženirstvo. To je bila nenadna sprememba od njegovega načrta za vpis na zobozdravstvo; Şengün je pojasnila, da ga je letalstvo zanimalo že od otroštva, Assemu pa, da ga nobena medicinska fakulteta ne bo sprejela. Hkrati je delal v Volkswagnovi lakirnici v bližnjem Wolfsburgu. Jarrah je začel obiskovati mošejo al-Quds, ki je pridigala salafijski islam. Tam je spoznal skupino prijateljev, ki so med obiskovalci prav tako uveljavljali islamsko moralo. Jarrah jo je sam začel uveljavljati pri Şengün, kritiziral je njene prijatelje in oblačila. Prisilil jo je, da nosi tančico, zahteval, da si pokrije roke, in ji ni dovolil srečati nobenega od njegovih prijateljev. Zaradi njunih prepirov sta se ločila, a sta se kasneje spet združila. V začetku leta 1999 ji je Jarrah povedal, da v življenju ni večje časti kot umreti za [[Alah|Alaha]] in da bo vodil [[džihad]], kar jo je močno prestrašilo. Medtem je nehal pisati domov. Jarrahovo ekstremistično vedenje je zaskrbelo njegovo družino, ki je v njegov kraj poslala "odposlance", da bi ga prosili, naj se vrne v Bejrut. Oče mu je tudi zagrozil, da mu bo odvzel mesečno žepnino v višini 2000 dolarjev. == Hamburška celica == Z srečanji z ljudmi v mošeji se je Jarrah pridružil hamburški celici, tajnemu celičnemu sistemu islamističnih teroristov, katerih člani so sčasoma zagrešili in načrtovali [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade Al Kaide na Združene države Amerike 11. septembra 2001]]. Načrt za napad sta oblikovala [[Osama bin Laden]] in [[Kalid Šejk Mohammed|Khalid Sheikh Mohammed]]. Vodja celice je bil [[Mohamed Atta]], ki se je zaradi izobraževanja preselil v Hamburg, tako kot Jarrah ter člana [[Marvan al Šehi]] in [[Zakariya Essabar]]. Drugi člani so bili [[Ramzi bin al-Shibh]], [[Abdelghani Mzoudi]], [[Ahmed Taleb]], [[Mamoun Darkazanli]], [[Mohammed Haydar Zammar]], [[Mounir el-Motassadeq]], [[Naamen Meziche]] in [[Said Bahaji]]. Jarrahov najbližji prijatelj v skupini je bil bin al-Shibh. Bahaji in Zammar sta bila oba opisana kot tista, ki sta jih vse združila. Konec leta 1999 se je celica odločila odpotovati v [[Čečenija|Čečenijo]], da bi pomagala džihadističnim upornikom v boju proti ruskim silam v drugi čečenski vojni. Tik preden so odšli, pa sta jih [[Khalid al-Masri]] in [[Mohamedou Ould Slahi]] prepričala, naj raje odpotujejo v [[Afganistan]]. Jarrah je pred odhodom poklical Marcela K. Jarrah, Atta, al Šehi in bin al-Shibh so nato ločeno vstopili v Afganistan, da bi se srečali z voditelji [[Al Kaida|Al Kaide]], vključno z bin Ladnom. Naučili so jih, kako biti džihadistični teroristi, in so jim predstavili načrt za ugrabitev ameriških letal. Nekateri člani so se sčasoma tam srečali. Videoposnetek z časovnim žigom 8. januarja 2000 prikazuje Jarraha, Atto, al Šehija, bin al-Shibha in druge, kako opazujejo bin Ladna, kako govori v Al Kaidini bazi Tarnak Farms. Drug videoposnetek z časovnim žigom 18. januarja prikazuje Jarraha in Atto, kako podajata svoje zadnje oporoke in testamente ter razpravljata o nedoločenih listih papirja na tleh poleg sebe; pogovor ni slišen. Şengün ni povsem vedela za Jarrahovo potovanje, vendar je njegovi družini povedala, da se boji, da je odšel v Afganistan. == Načrtovanje napadov 11. septembra 2001 == === Vrnitev v Hamburg === [[Slika:Marienstraße 54.JPG|sličica|Hamburška celica je načrtovala napade 11. septembra v Attovem stanovanju na Marienstraße (Marien Street) v Hamburgu.]] Člani hamburške celice, ki so obiskali Afganistan, so se sčasoma vrnili v Hamburg, da bi začeli delati načrte za napade. Po vrnitvi je Jarrah Şengünu in njegovi družini pojasnil, da je preprosto selil svoje stvari iz [[Greifswald|Greifswalda]] v Hamburg. Celica je podrobnosti načrta izdelala v Attovem stanovanju, medtem ko so Bahaji, bin al-Shibh in Essabar živeli tam na različnih lokacijah. Vprašljivo je, ali je tam živel tudi Jarrah. El-Motassadeq je plačeval šolnino in druge račune študentom v celici, kot je bil Jarrah. Potem ko so se člani celice preselili v ZDA, je še naprej plačeval najemnino za njihove domove v Nemčiji, da bi bilo videti, kot da se nameravajo vrniti. Celica je poskušala skriti svoj ekstremizem in se zliti s prebivalstvom; po Şengünovih besedah si je Jarrah obril brado in začel delovati bolj sekularno. Da bi prikril svoje bivanje v Afganistanu pred varnostnimi uradniki na mednarodnih letališčih, je februarja 2000 prijavil krajo svojega potnega lista in prejel prazen dvojnik – tako kot sta Atta in al Šehi storila prejšnji mesec. Vsi člani so prenehali kontaktirati svoje družine, razen Jarraha, ki je morda dvomil o sodelovanju v napadu. === 2000 in začetek leta 2001 v Združenih državah Amerike === V letih pred napadi 11. septembra je Jarrah verjetno vstopil v ZDA sedemkrat, več kot kateri koli drug ugrabitelj. 25. maja 2000 je v [[Berlin|Berlinu]] zaprosil za petletni vizum B-1/B-2 in ga tudi prejel. 27. junija je Jarrah prvič prispel tja in po odletu iz [[München|Münchna]] pristal na mednarodnem letališču Newark v New Jerseyju. [[Slika:Ziad Jarrah U.S. visa.jpg|sličica|Fotokopija Jarrahovega potnega lista ZDA in vizuma (kopija je bila izdelana junija 2001).]] Jarrah, al Šehi in Atta so nato odšli na [[Florida|Florido]], kjer so se redno vpisali na študij v podjetju Huffman Aviation. Jarrah nato ni zamenjal turističnega vizuma za študentski vizum, s čimer je kršil svoj imigracijski status. Šolo je obiskoval do 15. januarja 2001. Po napadih so se ga mnogi sošolci z veseljem spominjali in ga opisovali kot prijaznega in zaupanja vrednega človeka. Avgusta 2000 je pridobil dovoljenje za letenje z majhnimi letali in se pozneje istega leta začel usposabljati za letenje z velikimi reaktivnimi letali. V Venecie je živel s sošolcem pilotom Thorstenom Biermannom, ki sicer ni imel potrjene povezave z Al Kaido, a je bil po napadih uvrščen na seznam FBI-ja, saj je v ZDA prispel iz Hamburga približno v istem času kot ugrabitelji. Jarrah je Marcela K. poklical na začetku in med usposabljanjem. === Potovanja v Nemčijo in Libanon === Jarrah je nato obiskal Bejrut, da bi videl svojo družino, in Nemčijo, da bi obiskal Şengün. Pripeljal jo je nazaj v ZDA na desetdnevni obisk, kjer se je z njim celo udeležila učnih ur letenja. Konec januarja 2001 je odletel nazaj v Bejrut, da bi obiskal svojega bolnega očeta, nato pa v Nemčijo, da bi ponovno videl svojo punco. Ta potovanja so pokazala opazno razliko med Jarrahom in drugimi ugrabitelji – slednji so med načrtovanjem napadov prekinili vse družinske in romantične odnose. [[Ziad Touba]] je povedal, da mu je Jarrah med enim od Jarrahovih obiskov v Libanonu povedal, da se seli v ZDA in da je dobil novo strast do letalstva. Touba se je kasneje spominjal: »Najbolj me je presenetila sprememba v njegovem vedenju. Bil je mirnejši. Zdelo se je srečen in zadovoljen, ne agresiven in trmast, kot je bil prej.« Konec februarja 2001 se je Jarrah vrnil v ZDA. Po navedbah uradnikov [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]] je Jarrah 30. januarja, ko se je vračal skozi Emirate, na zahtevo [[Centralna obveščevalna agencija|Cie]] opravil razgovor z lokalnimi oblastmi o njegovi potovalni zgodovini. V intervjuju naj bi priznal, da je bil v Afganistanu in [[Pakistan|Pakistanu]]. Cia zanika, da bi to rekel, poročilo komisije za 11. september pa tega trenutka ne omenja. === Maj in junij 2001 v Združenih državah Amerike === [[Slika:Ziad Jarrah Florida Driver's License higher quality.jpg|sličica|Jarrahovo vozniško dovoljenje iz Floride, ki ga je prejel maja 2001.]] Jarrah in Atta sta 2. maja 2001 dobila vozniška dovoljenja za Florido. 6. maja sta se z al Šehijem registrirala za dvomesečno članstvo v telovadnici US1 Fitness Center v Dania Beachu. Preden se je članstvo izteklo, sta ga podaljšala za nadaljnja dva meseca in sčasoma imela tečaje boja na blizu. Jarrahov morebitni partner pri ugrabitvi letala [[Let 93 United Airlines]], [[Ahmed al Haznavi]], je 8. junija 2001 prispel na Florido. Verjetno se je pozneje istega meseca preselil k Jarrahu. Nekaj časa zatem je Jarrah najel novo stanovanje v Lauderdale-by-the-Sea na Floridi in oba moška sta najemodajalcu dala fotokopije svojih nemških potnih listov; najemodajalec jih je po septembrskih napadih predal [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]]-ju. === Zadnje potovanje v Nemčijo in kratek izstop iz načrta === Nekje v mesecih pred napadi se je Jarrah odločil, da zapusti načrt Al Kaide, a se mu je kmalu zatem ponovno pridružil; to je morda storil dvakrat. [[Dietrich Snell]], sodelavec [[Komisija za napade 11. septembra|komisije za 11. september]], je kasneje dejal, da je bil Jarrah "zadnja najboljša priložnost, ki jo je imela ameriška obveščevalna skupnost, da bi preprečila 11. september", saj je bil od vseh ugrabiteljev "najbolj dovzeten za preobrat". Približno v tistem času se je Atta Ramziju bin al-Shibhu pritožil nad težavami pri stiku z Jarrahom zaradi napetosti med njima glede izvedljivosti načrta. Atta se je bal, da bi se Jarrah lahko popolnoma umaknil iz zarote. 25. julija je Jarrah z enosmerno vozovnico odletel v Nemčijo, da bi se ponovno srečal s Şengün. Tokrat ga je videla zadnjič, vendar sta se septembra vsaj še enkrat pogovarjala po telefonu. Nato se je srečal z bin al-Shibhom, ki ga je prepričal, naj izvede operacijo. Jarrah je približno v tem času poklical Marcela K. Približno takrat je Ziadov stric Nazer Jarrah stopil v stik z libanonsko vlado in ameriškim veleposlaništvom v Libanonu ter jim povedal, da se z Ziadom dogaja nekaj zelo nevarnega in resnega ter da Ziad in njegovi prijatelji nekaj naklepajo; nihče ni bil pozoren. === Avgust in september 2001 v Združenih državah Amerike === Jarrah se je morda vrnil v ZDA 5. avgusta 2001, čeprav nekateri viri navajajo, da je pilotski izpit v državi opravljal 2. avgusta, saj je zaradi tega zamudil sestrino poroko. Za nekaj noči konec avgusta in v začetku septembra je najel sobo v motelu Pin-Del v Laurelu v Marylandu; hkrati je ugrabitelj letala [[Let 77 American Airlines|American 77]], [[Navaf al Hazmi]], najel ločeno sobo, ki jo je rezerviral neodvisno od Jarraha. Bila sta le miljo oddaljena od motela Valencia, kjer so bivali še štirje ugrabitelji. Jarrah se je na [[Florida|Florido]] vrnil do 7. septembra. V začetku septembra je poklical očeta Samirja in ga prosil za denar za letalsko usposabljanje. Samir ga je vprašal, kako se razvija njegovo znanje angleščine, na kar je Ziad odgovoril, da je v letalski šoli toliko Arabcev, da lahko govori izključno v arabščini. Oče mu je dal 2000 ameriških dolarjev, za katere preiskovalci menijo, da niso plačali usposabljanja, temveč letalskih kart za United 93 – za Ziada, al Haznavija in druga dva ugrabitelja letala, [[Said al Gamdi|Saida al Gamdija]] in [[Ahmed al Nami|Ahmeda al Namija]]. 7. septembra so Jarrah in trije drugi ugrabitelji letala United 93 poleteli iz Fort Lauderdala na Floridi na mednarodno letališče Newark. Tik pred napadi je Jarrah v svojem stanovanju verjetno postavil veliko lažno pilotsko kabino iz kartonskih škatel. 9. septembra je Jarrah poklical svojo družino, vključno z Jamalom. Slednji se je po napadih spomnil, da je Ziad rekel, da bo šel 22. na poroko svojega bratranca in mu za to priložnost kupi obleko. Vendar se je Nazer Jarrah spomnil, da ga je Ziad poklical 9. septembra in ni bil zavezan k udeležbi na poroki. Nazer je povedal, da ga je Ziad, ko sta se nazadnje pogovarjala po telefonu (datuma ni navedel), prosil za več denarja; Nazer je ustregel, nato pa se je počutil vznemirjenega zaradi financiranja načrtov svojega nečaka. 10. septembra je Jarrah večer preživel s pisanjem pisma Şengün, ki je pred kratkim postala njegova zaročenka. Preiskovalci menijo, da je pismo poslovilno sporočilo. V njeno stanovanje v Nemčiji je prispelo šele potem, ko se je iz njega izselila. Jarrah je skrivnostno zapisal: »Naredil sem, kar sem moral« in da »je to velika čast in videli boste rezultat, vsi pa bodo praznovali.« == Napadi 11. septembra 2001 in smrt == === Zgodaj zjutraj === [[Slika:N591UA.jpg|sličica|Letalo Let 93 United Airlines katerega so ugrabili Jarrah in njegova skupina.]] Zjutraj 11. septembra 2001 so bili Jarrah, [[Said al Gamdi|Said al-Ghamdi]], [[Ahmed al Haznavi]] in [[Ahmed al Nami]] v [[New Jersey|New Jerseyju]], da bi se vkrcali na letalo [[Let 93 United Airlines]], ki je moral z mednarodnega letališča Newark odleteti proti mednarodnemu letališču v [[San Francisco|San Franciscu]]. Verjetno so načrtovali, da bodo letalo strmoglavili v stavbo [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškega kongresa]] ali pa v [[Bela hiša|Belo hišo]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Ob 5:01 po vzhodnoameriškem času je Jarrah poklical Marvana al Šehija, ki je bil v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], da bi se vkrcal na letalo [[Let 175 United Airlines]]. Pogovarjala sta se manj kot minuto, verjetno zato, da bi potrdila, da je načrt za napade pripravljen. Podobno je poklical Mohameda Atto, ki je načrtoval vkrcanje na letalo [[Let 11 American Airlines]] – ne pa tudi drugega pilota ugrabitelja, [[Hani Hanjour|Hanija Hanjourja]] z letala [[Let 77 American Airlines]], ki je bil v [[Virginija|Virginiji]]. Jarrah je poklical tudi Şengün in ji trikrat povedal, da jo ljubi. Vprašala ga je, kaj je narobe, in kmalu zatem je Jarrah prekinil klic. === Ugrabitev letala Let 93 United Airlines === [[Slika:Ziad Jarrah Flight 93 boarding pass.png|sličica|Jarrahova vozovnica, s katero se je vkrcal na United 93.]] Jarrahova skupina se je vkrcala na letalo brez težav. Na letalu je bilo 44 potnikov: 37 (vključno z ugrabitelji) in sedem članov posadke. Ugrabitelji so sedeli na svojih sedežih prvega razreda, letalo pa je vzletelo ob 8:42. Letali American 11 in United 175 sta ob 8:46 in ob 9:03 trčila v stolpa [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Kontrola zračnega prometa je o incidentih obvestila pilote letala United 93 in jim naročila, naj bodo pozorni na vdore v kabino. Sporočilo je bilo posredovano drugim članom posadke. Ob 9:28, 46 minut po vzletu, se je začela ugrabitev. Ahmed al Haznavi in Ahmed al Nami sta potnike in posadko prisilia k umiku na konec letala, medtem ko sta Jarrah in Said al Gamdi vdrla v pilotsko kabino, pri čemer je al Gamdi ubil oba pilota in njuni trupli vrgel iz kabine, kar je Jarrahu omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom. Okoli glav so si zavezali rdeče rute. Klici potnikov na mobilne telefone kažejo, da sta si al Haznavi ali al Nami v nekem trenutku okoli trupa zavezala škatlo in potnikom povedala, da je v njej bomba; verjetno sta lagala, da bi delovala grozeče. [[Slika:Ziad1.ogg|sličica|Prvi govor Ziada Jarraha ob 9:31.]] Ob 9:31 je Jarrah v angleščini spregovoril v snemalnik zvoka v pilotski kabini in poskušal potnikom sporočiti: »Dame in gospodje: tukaj je kapitan. Prosimo, sedite, ostanite na svojih mestih. Na krovu imamo bombo. Zato sedite.« Vendar je bil snemalnik namenjen radijski frekvenci letala, kar je pomenilo, da je njegov zvok namesto tega šel do kontrolorjev zračnega prometa na letališču Cleveland ARTCC. On ali drugi ugrabitelji so še naprej oddajali zvok na tej frekvenci. Ob 9:34 se je zaslišal opozorilni zvonec, ki je nakazoval, da je Jarrah poskušal odklopiti avtopilota letala, da bi spremenil cilj letala. Namesto tega je ponastavil avtopilota, da bi mu lahko naročil, naj letalo United 93 obrne proti vzhodu proti Washingtonu, D.C. [[Slika:Ziad2.ogg|sličica|Drugi govor Ziada Jarraha ob 9:39.]] Ob 9:42 je Zvezna uprava za letalstvo kot odgovor na ugrabitve letal American 11, United 175, American 77 in United 93 odredila pristanek skoraj vseh letal po vsej državi, za letala v teku pa pristanek na najbližjem razpoložljivem letališču. Tiste v zraku so spremljali zaradi sumljivih dejavnosti. Na začetku ugrabitve je Jarrah izklopil transponder letala, saj je mislil, da bo s tem preprečil kontroli zračnega prometa spremljanje njegovega zavoja proti Washingtonu D.C. Vendar je vklopil druge naprave, ki so oddajale pot in višino letala, zato je Cleveland opazil zavoj letala United 93 in ga začel slediti. Nato so slišali žensko, verjetno stevardeso [[Debbie Welsh]], ki se je manj kot minuto borila z ugrabitelji, nato pa so jo ubili ali kako drugače utišali. Medtem je ob 9:37 American 77 strmoglavil v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] blizu Washingtona, D.C. Dve minuti pozneje je Jarrah poskušal znova govoriti s potniki: »Tukaj kapitan. Prosim, da vsi ostanete na svojih mestih. Na krovu je bomba in vračamo se na letališče, kjer bomo izrekli svoje zahteve, zato vas prosimo, da ostanete tiho.« United 93 se je nato spustil, dokler se ni stabiliziral ob 9:46. Jarrah je bil očitno zaskrbljen, da prehitro izgublja višino, zato je sunkovito dvignil nos letala navzgor in nato začel spet postopoma spuščati. Ob 9:45 ga je drug ugrabitelj vprašal, ali naj odpre vrata pilotske kabine drugima dvema ugrabiteljema; Jarrah je odgovoril: »Obvestite jih in mu povejte, naj se pogovori s pilotom; pripeljite pilota nazaj.« === Upor potnikov in strmoglavljenje === [[Slika:UA93 crash site.jpg|sličica|Ob 10:03 je Jarrah namerno strmoglavil letalo United 93 na polje v bližini Shanksville.]] Potniki in preživela posadka na letalu so prek telefonskih klicev, opravljenih med 9:35 in 9:55, izvedeli za usodo drugih treh letal. Da bi se izognili podobni usodi, je skupina potnikov začela razpravljati o načrtu za upor in prevzem letala. Glasovali so za izvedbo. Ugrabitelji so se začeli pripravljati na upor, bodisi so načrt slišali bodisi so ga začutili. Ob 9:57 se je začel upor, pri čemer so nekateri potniki poskušali vdreti v pilotsko kabino, vendar so imeli težave pri prebijanju skozi vrata; naslednjih šest minut so se borili z nekaterimi ugrabitelji, razen vsaj Jarraha, ki je ostal v pilotski kabini. Potniki so med uporom premagali in onesposobili tako al Haznavija kot tudi al Namija. Jarrah pa je začel z letalom sunkovito zavijati levo in desno, da bi potniki in posadka izgubili ravnotežje, zaradi česar je letalo zapustilo smer proti Washingtonu, D.C. Upor se je kljub temu nadaljeval. Jarrah je nato izvedel, koliko ljudi je bilo vpletenih, in vzkliknil: "To so nekateri fantje; vsi ti fantje"; Namesto tega se je odločil, da bo nos letala dvigal in spuščal. Okoli 10:00 so opazili, kako je United 93 nepredvidljivo letel nizko nad tlemi nad jugozahodno [[Pensilvanija|Pensilvanijo]]. V notranjosti so potniki in posadka začeli uporabljati voziček s hrano kot oven za udarjanje po vratih. Jarrah je al Gamdiju, ki je bil takrat že v pilotski kabini, naročil, naj zadrži vrata. Jarrah ga je vprašal: "Je to to? Ali končamo tukaj?", na kar mu je al Gamdi rekel: "Ne, ne še. Ko pridejo ostali bomo končali." Ob 10:01 je Jarrah naročil al Gamdiju, da naj izklopi kisik v kabini, ko so potniki že skoraj prispeli v kabino, zatem pa je al Gamdi naročil Jarrahu, da naj strmoglavi letalo. Takoj zatem je Jarrah zavpil "Bog je velik!" in letalo z hitrostjo 906 km/h usmeril proti tlom. United 93 se je obrnil na glavo in se začel vrteti. Ko so potniki prispeli v kabino, so se spopadli z Jarrahom in al Gamdijem, pri tem pa so dosegli volan letala in ga poskušali povleči navzgor, vendar so že prehitro leteli proti tlom. Ob 10:03:11 je letalo strmoglavilo na polje v občini Stonycreek v okrožju Somerset v Pensilvaniji. Jarrah je skupaj z vsemi na krovu umrl v strmoglavljenju. Ugrabitelji so letalo strmoglavili na polje kot odgovor na upor potnikov in dogovor, da če kdo ne bi uspel doseči tarče, da naj strmoglavi letalo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Seznam ugrabiteljev 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{navedi knjigo|last=Baer|first=Robert|title=See No Evil: The True Story of a Ground Soldier in the CIA's War on Terrorism|url=https://archive.org/details/seenoeviltruesto00baer_0|year=2002|publisher=Three Rivers Press|location=New York}} * {{navedi knjigo|last=Ruthven|first=Malise|title=A Fury for God: The Islamist Attack on America|url=https://archive.org/details/furyforgodislami0000mali|year=2004|publisher=Granta|isbn=9781862075733}} * {{navedi knjigo|last=Rodriguez|first=Bert|title=Face Fear, Create Courage|url=https://archive.org/details/facefearcreateco0000bert|year=2013|publisher=Dog Ear Publishing|location=Indianapolis, Ind.}} * {{navedi splet|url=http://hsgac.senate.gov/public/index.cfm?FuseAction=Hearings.Hearing&Hearing_ID=4192bcd4-5412-432f-8619-703e09e0ce88|title=Building an Agile Intelligence Community to Fight Terrorism and Emerging Threats|last=Collins|first=Susan M.|date=September 8, 2004|publisher=Senate Committee on Governmental Affairs|access-date=January 3, 2005|archive-date=13 August 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090813172129/http://hsgac.senate.gov/public/index.cfm?FuseAction=Hearings.Hearing&Hearing_ID=4192bcd4-5412-432f-8619-703e09e0ce88|url-status=dead}} * {{cite press release|title=The FBI releases 19 photographs of individuals believed to be the hijackers of the four airliners that crashed on September 11, 01 |author=FBI National Press Office |work=Federal Bureau of Investigation |location=Washington, D.C. |date=September 27, 2001 |url=https://www.fbi.gov/pressrel/pressrel01/092701hjpic.htm |access-date=October 1, 2001 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20011001123059/http://www.fbi.gov/pressrel/pressrel01/092701hjpic.htm |archive-date=October 1, 2001 }} * {{navedi splet|url=http://notablecases.vaed.uscourts.gov/1:01-cr-00455/docs/67545/0.pdf|title=Government's submission regarding relevance of cockpit voice recorders|publisher=United States district court for the eastern district of Virginia|date=September 13, 2002|access-date=January 23, 2004|archive-date=May 31, 2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20040531064708/http://notablecases.vaed.uscourts.gov/1:01-cr-00455/docs/67545/0.pdf|url-status=dead}} * {{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2005/05/20/books/review/20book.html?_r=0|title=Ordinary but for the Evil They Wrought|last=Kakutani|first=Michiko|work=The New York Times|date=May 20, 2005|access-date=February 17, 2005}} * {{navedi knjigo|last=McDermott|first=Terry|title=Perfect Soldiers: The Hijackers: Who They Were, Why They Did It |title-link=Perfect Soldiers (book) |year=2005|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-058469-6}} {{DEFAULTSORT:Jarrah, Ziad}} [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 4v8lspgmqbyrcgsg39jtxzwhp5irn4m 0 498791 6765018 6682774 2026-10-14T10:19:25Z ~2026-55091-34 267320 dodano v diskografijo 6765018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Samantha Maya | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Prebold]], [[Slovenija]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|pop rock|moderni pop}} | occupation = {{hlist|pevka|pesmopiska}} | instrument = | years_active = 2017–danes | label = | associated_acts = | website = | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Samantha Maya Šolaja''', bolj znana le kot '''Samantha Maya''',<ref name=":0">V OŠ Prebold »ful dogaja«. ''Novi tednik NT in RC'' (06.06.2013), letnik 68, številka 27. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B7W2HYZP}}</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], * [[7. maj]] [[1999]]<ref>{{Navedi splet |url=https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |title=arhivska kopija |accessdate=2021-05-06 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |url-status=dead }}</ref> ==Življenjepis in glasbena pot== Samantha Maya je pevka mlajše generacije slovenske glasbene scene. Leta 2017 je zmagala na [[Slovenska nota 2017|prvi izvedbi]] festivala [[Slovenska nota]] in s tem prvič pritegnila pozornost medijev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=meFyP274bj0 |title=Samantha Maya - Tu in tam (live) PREMIERA! |accessdate=1. 5. 2021 |date=31. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://savus.si/intervju-z-zmagovalko-slovenske-note-2017/ |title=Intervju z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=1. 5. 2021 |date=17. 3. 2018 |format= |work= }}</ref> Januarja 2019 je pri založbi [[Menart Records|Menart]] izdala prvo skladbo »Do neba«, s katero se je uvrstila na spored radijskih postaj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/samantha-maya-predstavlja-prvo-avtorsko-pesem-do-neba/481689 |title=Samantha Maya predstavlja prvo avtorsko pesem Do neba |accessdate=1. 5. 2021 |date=4. 3. 2019 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta sledila singla »Na drugi strani« in »Dotik«, ki ju je ustvarila v sodelovanju z [[Žan Serčič|Žanom Serčičem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=v63qoe9p92c |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Na drugi strani (28.05.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=zZMkUDq0ujw |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Dotik (26.11.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Po »Dotiku« je začela sodelovati s Kevinom Koradinom in Cliffordom Goilom. Prvi plod tega sodelovanja je bil singel »Glas« (junij 2020), ki je med drugim postal tudi [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=atsCHHzkdLk |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Glas (14.07.2020) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Naslednji singel je bila »Venera« (november 2020), ki jo je pospremil izid istoimenskega EP-ja, na katerem je zbrala single zadnjih dveh let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/samantha-maya-predstavlja-svojo-prvo-plosco-venera.html |title=Samantha Maya predstavlja svojo prvo ploščo Venera |accessdate=1. 5. 2021 |date=8. 11. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/samantha-maya-zapisala-apel-boginji-veneri/547165 |title=Samantha Maya zapisala apel boginji Veneri |accessdate=1. 5. 2021 |date=28. 12. 2020 |format= |work= }}</ref> Aprila 2021 je na radijske valove poslala novo skladbo »Sanjava (Runaway)«, s katero se je uvrstila med tri najbolj predvajane slovenske pesmi tistega meseca na lestvici SloTop50.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042955131 |title=Najbolj poslušane skladbe maja v Sloveniji |accessdate=16. 10. 2022 |date=15. 5. 2021 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je posnela svoj prvi duet s pevko Stello z naslovom »Le spomin«, za tem pa je v istem letu izdala še singla »Adrenalin« in »Yin & Yang«. Leta 2023 je v svet poslala single »Past«, v začetku leta 2024 pa je z izidom pesmi »Melanholija« naznanila prihod svojega drugega studijskega albuma. V maju 2024 je izdala svoj prvi (dolgometražni) album ''Sophia'', ki ga je pospremil singel »Amor«. Premierno ga je predstavila na Radiu SI - odru Mainstage. Leta 2025 je s pesmijo »Horizont« tekmovala na [[Melodije morja in sonca 2025|44. Melodijah morja in sonca]] in prejela največ točk s strani gledalcev (telefonsko glasovanje). Svojo kariero je že kot najstnica pričela s skupino The Takeover (nastopali so kot Samantha & The Takeover ali Samantha Maya z The Takeover, tudi samo kot The Takeover).<ref>{{navedi splet |url=http://lent18.slovenija.net/program-2018/dogodek/spremljevalne-prireditve/index.html |title=SPREMLJEVALNE PRIREDITVE (Lent 2018) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Leta 2019 se je narava njihovega sodelovanja nekoliko spremenila in The Takeover so postali spremljevalni bend, ki se ga poimensko ni izpostavljalo.<ref>{{navedi splet |url=https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |title=Samantha Maya / Kavarniški večer |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lent19.slovenija.net/program/dogodek/veronika-kasman-eva-stres-in-rok-podlesnik-samantha-maya/index.htm |title=VERONIKA KAŠMAN ● EVA STRES IN ROK PODLESNIK ● SAMANTHA MAYA (Lent 2019) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://festival-lent.si/dogodek/samantha-maya-jane/ |title=SAMANTHA MAYA ● JA,NE (Lent 2020) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Odtlej so se člani njenih spremljevalnih zasedb menjali, danes pa jo sestavljajo: Rok Šenk, Blaž Horvat/Alex Zorko ter Urban Dacar. V preteklem letu so skupaj predstavljali album v živo, premierno na odru Mainstage radia SI, za tem pa še v Zorici, Orto Baru ter na Pogačarjevem trgu na silvestrovo. Petja se je nekaj časa učila pri [[Alya|Alyi]]<ref>{{navedi splet |url=http://kum24.si/clanek/novice/59aff98f3867b/zmagala-na-prvem-tekmovanju |title=Zmagala na prvem tekmovanju |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 9. 2017 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter [[Raiven]], vse od osnovne do konca srednje šole pa je prepevala v tekmovalnih zborih. Na tem tudi sloni njen prepoznavni zborovski, večglasni zvok, ki ga lahko slišimo v vseh singlih. Pred petjem se je ukvarjala s plesom in na OŠ Prebold kot učenka vodila plesno skupino, za kar je bila nagrajena kot najmlajša mentorica na šoli.<ref name=":0" /> Obiskovala je [[Gimnazija Celje - Center|Gimnazijo Celje – Center]],<ref>{{Navedi splet|title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE|url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|accessdate=2021-05-15|language=sl-SI|archive-date=2021-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506193733/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|url-status=dead}}</ref> zatem pa [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] v Ljubljani. Po izobrazbi je profesorica pedagogike in andragogike ter diplomirana filozofinja. ==Diskografija== ===EP-ji=== 2020: ''Venera'' ===Albumi=== 2024: ''Sophia'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! EP/Album |- | rowspan=3|2019 || Do neba || rowspan=5 style="text-align:center"|''Venera'' |- | Na drugi strani |- | Dotik |- | rowspan=2|2020 || Glas |- | Venera |- | rowspan="2"|2021 || Sanjava (Runaway) || rowspan="9" style="text-align:center"|''Sophia'' |- | Kar si želiš |- | rowspan="3"|2022 || Le spomin <small>(s Stello)</small> |- | Adrenalin |- | Yin & Yang |- |2023 |Past |- | rowspan="4" |2024 |Melanholija |- |Stik |- |Amor |- | Komet | rowspan="4" style="text-align:center"|— |- | rowspan="2"|2025 | Odmevi |- | Horizont |- | 2026 || Drama |- |2026 |Vrane | style="text-align: center;" | |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |title=SLOVENSKA NOTA |accessdate=1. 5. 2021 |date=2. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100847/https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/59ad2f0e56b18/slovensko-pevsko-tekmovanje-v-katerega-mnogi-niso-verjeli-osupnilo-publiko |title=Slovensko pevsko tekmovanje, v katerega mnogi niso verjeli, osupnilo publiko! |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=bVXW0DCX5Zs |title=SAMANTHA MAYA, pogovor z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=6. 5. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4q-jsOE7cEk |title=Pop Corn: Nuša Rojs, Čuki, Samantha Maya - 11.12.2019 |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=0flS_72GGO4 |title=TOP MUSIC - SAMANTHA MAYA |accessdate= 6. 5. 2021|date=29. 1. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/umetnik-je-tezko-tudi-matematik/529432 |title="Umetnik je težko tudi matematik!" |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 7. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://bumnovice.si/13/11/2020/samantha-maya-ko-sem-prvic-stopila-na-oder-sem-stopila-iz-cone-udobja-intervju/ |title=Samantha Maya: »Ko sem prvič stopila na oder, sem stopila iz cone udobja« INTERVJU |accessdate=1. 5. 2021 |date=13. 11. 2020 |format= |work= }} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 02yzcacnjzh4qsg8m65h0xvc5ma1rcm 0 506414 6764911 6762369 2026-10-13T19:54:27Z Maks slo22 264151 Slovnični popravek 6764911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | youth_wing = Resni.Carji | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem|Desni populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|Desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = [[Evropa suverenih narodov (stranka)|Evropa suverenih narodov]]<br>(Od 2026) | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična<br> {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska parlamentarna [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom Resni.Carji, katerega prvi predsednik je postal Samo Juršič.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) === V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji,<ref>{{Navedi splet |last=Z|first=M.|title=O podražitvah, regionalnem razvoju in omejitvah digitalnih omrežij z neparlamentarnimi strankami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/o-podrazitvah-regionalnem-razvoju-in-omejitvah-digitalnih-omrezij-z-neparlamentarnimi-strankami/776550|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in [[Janez Janša|Janezom Janšo]]<ref>{{Navedi splet |title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/novi-akterji-na-politicnem-parketu-pod-drobnogledom-kdo-govori-resnico.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|language=sl|access-date=2026-07-26}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B|first=G. C. , Al Ma , T. K.|title=Prvo televizijsko soočenje predstavnikov neparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/prvo-televizijsko-soocenje-predstavnikov-neparlamentarnih-strank/775078|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-26|website=dvk-rs.si}}</ref> Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še [[Katja Kokot]], [[Nedeljko Todorović]], [[Boris Mijič]] in [[Aleksander Štorek]].<ref>{{Navedi splet |last=C|first=Aleksandra K. Kovač, G.|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri [[Robert Golob|Robertu Golobu]], ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] [[Anže Logar|Anžetom Logarjem]].<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.«<ref>{{Navedi splet |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|language=sl|last=Z|first=M.|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si}}</ref> V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo [[NSi, SLS, FOKUS]], navezo so poimenovali [[Tretji blok]], namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|accessdate=2026-07-26|language=sl|website=rtvslo.si|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Izvolitev predsednika državnega zbora ==== 8. aprila je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil.<ref>{{Navedi splet |title=Bo Stevanović predsednik državnega zbora? |url=https://www.mladina.si/247913/bo-stevanovic-predsednik-drzavnega-zbora/ |access-date=2026-07-28 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Dan pred ustanovno sejo [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo [[Janez Cigler Kralj|Janeza Ciglerja Kralja]], a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Demokrati se funkciji predsednika DZ-ja odpovedujejo, Stevanoviću zamisel dali mediji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/demokrati-se-funkciji-predsednika-dz-ja-odpovedujejo-stevanovicu-zamisel-dali-mediji/778885 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P. |title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj.<ref name=":16">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović: Podprli bomo mandatarja, ki bo z Resni.co uskladil stališča |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-podprli-bomo-mandatarja-ki-bo-z-resni-co-uskladil-stalisca/779193 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
 ==== Podpora četrti vladi Janeza Janše ==== 13.
aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.<ref name=":17" />
 20. aprila je vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]] Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakonu SDS o reorganizaciji vlade]].<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Resni.ce ne bo ne v Knovsu ne v komisiji za nadzor javnih financ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-ne-bo-ne-v-knovsu-ne-v-komisiji-za-nadzor-javnih-financ/56 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 16.
maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Resnica Zorana Stevanovića odločila: podpisali bodo mandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga podprli |url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-zorana-stevanovica-odlocila-pod-mandatrsko-kandidaturo-janeza-janse-tudi-podpisi-njihovih-poslancev/ |access-date=2026-07-28 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam.<ref name=":18" /> 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=T. L. Š , M. |title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] na glasovanju dne 4. junija.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 19. maja je Katja Kokot razkrila, da naj bi bili trije poslanci stranke tarča poskusa podkupovanja, na kar je že nekaj dni prej v pogovorni oddaji opozoril tudi Stevanović.<ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Soočenje Stevanovića in Sajovica {{!}} SLOVENIJA ODLOČA 2026 {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-soocenje-stevanovica-in-sajovica_63582122.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Kokot: Poslancem Resni.ce ponujali visoke, sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kokot-poslancem-resni-ce-ponujali-visoke-sedemmestne-podkupnine-za-prestop-v-drugo-stranko/782672 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola, podpisane izjave pa so Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek predali okrožnemu državnemu tožilstvu.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/domnevne-poskuse-podkupovanja-poslancev-resni-ce-bo-preiskoval-npu/782765 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanec Štorek je poskusa nezakonitega vplivanja obtožil poslanko Svobode [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], pa tudi celjskega kajakaša [[Dušan Konda|Dušana Kondo]], ki je očitke o denarnih ponudbah zavrnil, deset dni po razkritjih obtožb pa storil samomor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Kje se je dogajalo domnevno podkupovanje poslancev Resni.ce, kdaj in kdo naj bi bil vpleten? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-se-je-dogajalo-domnevno-podkupovanje-poslancev-resni-ce-kdaj-in-kdo-naj-bi-bil-vpleten/782929 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=S. J. , M. |title=Umrl je Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo in "oče" celjske Špice |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-dusan-konda-predsednik-kajak-kanu-kluba-nivo-in-oce-celjske-spice/783859 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Preiskava še ni končana. Po odhodu dotedanjega predsednika Sama Juršiča, ki je konec junija stranko zaradi nesoglasij zapustil, je podmladek Resni.Carji 3. avgusta 2026 dobil novo vodstvo.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Resni.co zapušča vodja podmladka Juršič, v stranki trdijo, da so ga odslovili oni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-co-zapusca-vodja-podmladka-jursic-v-stranki-trdijo-da-so-ga-odslovili-oni/786444 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za predsednika je bil izvoljen Matevž Koren, podpredsednik je postal Jure Oblak, generalni sekretar pa Gašper Škof.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Podmladek Resnice oblikoval vodstvo, preverite imena vodilnih |url=https://vecer.com/slovenija/podmladek-resnice-oblikoval-vodstvo-preverite-imena-vodilnih-10422879 |access-date=2026-08-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> ==== Afere poslanca Borisa Mijiča ==== Preiskovalni portal [[Necenzurirano.si]] je 27. maja 2026 poročal, da je podjetje Progros poslanca Resni.ce [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] na seznamu davčnih dolžnikov s 30 tisoč do 50 tisoč evri dolga, njegovi bančni računi pa da so bili dalj časa blokirani. 28. maja so upniki poslanca obtožili izogibanja plačilom in poslovanja prek računov v tujini, hkrati pa so se pojavili očitki o načrtnem izčrpavanju podjetja.<ref>{{Navedi splet |title=Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/zoran-stevanovic-katja-kokot-boris-mijic-blokade-stecaj-furs-davcni-dolg-1901964 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-poslanec-resnica-davcni-dolg-podjetje-progros-upnik-goljufija-1902270 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Opozicija ga je v začetku junija pozvala k takojšnjemu odstopu. 11. junija je Delavska svetovalnica predstavila pričevanja oškodovanih delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo plače in prispevke, ter razkrila sume ponarejanja podpisov na odpovedih pogodb o zaposlitvi. Policija naj bi zoper poslanca že leta 2025 vložila kazensko ovadbo zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca: Mijič bo kmalu poravnal davčni dolg. Lukić: Del plače naj nameni za poplačilo delavcev. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-mijic-bo-kmalu-poravnal-davcni-dolg-lukic-del-place-naj-nameni-za-poplacilo-delavcev/785008 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. junija je Mijič zapustil direktorski položaj v podjetju Progros, prevzel pa ga je njegov oče Miladin Mijić.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-boris-mijic-ni-vec-direktor-podjetja-progros/785659 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je bilo razkrito, da sta podjetji CGP in Kolektor Koling Mijičevemu podjetju namenili dobrih 32 tisoč evrov za neobračunana dela pri gradnji zapora v Dobrunjah, kar je praktično sovpadalo z zneskom njegovega davčnega dolga do Fursa.<ref>{{Navedi splet |title=Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa? |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-cgp-kolektor-gradbinci-30-tisoc-evrov-furs-davcni-dolg-delavci-1906204 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Zoran Stevanović je tedaj sporočil, da je v stranki odredil postopek notranjega nadzora in pozval delavce, naj se obrnejo nanj, saj bo njihove dolgove poplačal iz lastnih prihrankov. Ta manever je 23. junija ostro kritiziral sokoordinator Levice [[Luka Mesec]], ki je Mijičev odstop označil za »nujen in higieničen«, mu očital prikrivanje premoženja pred protikorupcijsko komisijo ter zahteval sklic nujne seje dveh odborov državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Mesec: Odstop Mijiča je nujen. Stevanović: Razpravljali bomo tudi o Meščevi podpori korupciji. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-odstop-mijica-je-nujen-stevanovic-razpravljali-bomo-tudi-o-mescevi-podpori-korupciji/786221 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je medtem Mescu očital, da je kot minister opustil dolžno ravnanje v primeru podjetja SSI Schäfer, kjer naj bi bili delavci ogoljufani za milijone evrov, in s tem podprl »sistemsko korupcijo«.<ref>{{Navedi splet |title=Mesec Stevanoviću: To boste pojasnjevali na sodišču {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/burno-soocenje-mesec-in-stevanovic-o-odgovornosti-in-moralnih-merilih.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Tako Mesec kot podjetje SSI so očitke zavrnili.<ref>{{Navedi splet |title=Po Stevanovićevih obtožbah zavrnili očitke o izkoriščanju delavcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-stevanovicevih-obtozbah-v-podjetju-zavrnili-ocitke-o-izkoriscanju-delavcev.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 7. julija je Stevanović iz lastnih prihrankov poplačal dolgove trem Mijičevim delavcem, kar je označil za humanitarno potezo, medtem ko je opozicija ravnanje videla kot lastno propagando.<ref>{{Navedi splet |title=Zoran Stevanović plačal dolgove Progrosa: kaj bo v sredo storil Mijič? |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-placal-dolgove-progrosa-mijic-v-sredo-prvic-pred-kamere-12000-evrov-695974 |access-date=2026-07-28 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 8. julija je Mijič prvič stopil pred medije, se opravičil delavcem in Sloveniji ter obljubil poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič brez pojasnil glede odstopa: 'Do konca leta bom poplačal dolgove' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-prvic-pred-kamere.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vendar je 14. julija izbruhnila nova afera, ko je bilo razkrito, da je poslanec v uradnem življenjepisu navajal lažne podatke o svoji izobrazbi, saj na ljubljanski [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ni nikoli diplomiral.<ref>{{Navedi splet |title=Nova afera poslanca Mijiča: lagal tudi o svoji izobrazbi |url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/boris-mijic-lagal-diploma-fakulteta-gradbenistvo-izobrazba-delavci-furs-1912553 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Stevanović je po tem razkritju napovedal najstrožje strankarske ukrepe, vključno z izključitvijo, a hkrati izjavil, da bo stranka ukrepala šele oktobra, ko bo minilo pol leta od ustanovitve sklica parlamenta, da zaradi zakonskih določil ne bi izgubila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović bo zoper Mijiča "predlagal najstrožje ukrepe", najmanj izključitev iz stranke |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-bo-zoper-mijica-predlagal-najstrozje-ukrepe-najmanj-izkljucitev-iz-stranke/788214 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Stevanović obsodil ravnanje Mijiča, a stranka bo zoper njega ukrepala šele oktobra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-obsodil-ravnanje-mijica-a-stranka-bo-zoper-njega-ukrepala-sele-oktobra/789114 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 23. julija je Mijič podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa je podjetje preimenoval v Klukec d. o. o., mu za glavno dejavnost določil rejo kamel ter napovedal, da ga bo podaril Luki Mescu.<ref name=":19">{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Boris Mijič podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Mesec: Izjemno slab smisel za humor. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu-mesec-izjemno-slab-smisel-za-humor/788949 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poteza je v javnosti sprožila ostre obsodbe o norčevanju iz delavcev in pravne države.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Minister Logar se strinja z Luko Mescem: To je norčevanje iz delavcev in države |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-logar-se-strinja-z-luko-mescem-to-je-norcevanje-iz-delavcev-in-drzave/789056 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title='Norčevanje Mijiča iz organov države, katere poslanec je' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirnat-mijic.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zaradi Mijičevega ravnanja in Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o financiranju strank je opozicija 27. julija vložila predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-naj-bi-zahtevala-razresitev-zorana-stevanovica-z-mesta-predsednika-drzavnega-zbora/789278 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Predlog na septembrskem glasovanju ni prejel zadostne podpore glasov.<ref>{{Navedi novice |last=A. S., M. Z. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-08 |work=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V intervjuju, ki je bil objavljen 5. oktobra, je Boris Mijič napovedal, da sta s Stevanovićem sklenila »moralni dogovor« o vrnitvi denarja za poplačilo dolgov delavcev. Dejal je, da tudi po 10. oktobru, ko odstop poslanca ne pomeni več razpisa nadomestnih volitev v njegovem okraju, namerava ostati na poslanski funkciji.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Poslanec Mijič tudi po 10. oktobru ne namerava odstopiti, »Kar sem obljubil, bom izpolnil« |url=https://www.zanima.me/poslanec-mijic-tudi-po-10-oktobru-ne-namerava-odstopiti-kar-sem-obljubil-bom-izpolnil/ |access-date=2026-10-08 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> Stevanović je ob tem dejal, da je Mijiča večkrat pozval k odstopu, vendar da v stranki nimajo vzvodov za njegovo odstavitev.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič ne bo odstopil, Stevanović: nimamo vzvodov za njegovo odstavitev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-ne-namerava-odstopiti.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Pridružitev evropski stranki ESN === Avgusta 2026 so v Resni.ci začeli s konkretnejšimi pogovori o evropskem sodelovanju. Delegacija stranke je 10. septembra obiskala Evropski parlament in se tam sestala z evroposlanci politične skupine [[Evropa suverenih narodov]] (ESN), po srečanju pa so pogovore označili za konstruktivne in dejali, da jih povezuje veliko skupnih stališč.<ref>{{Navedi splet |title=Resnica išče zaveznike na evropski skrajni desnici {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica-se-preko-esn-povezuje-z-afd.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Resnica se povezuje z evropsko skrajno desnico |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/resnica-se-bo-povezala-s-evropsko-skrajno-desnico-464947 |access-date=2026-10-08 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> S 5. oktobrom 2026 je Resni.ca tudi uradno postala članica stranke [[Evropa suverenih narodov (stranka)|Evropa suverenih narodov]].<ref>{{Navedi splet |title=Resnica postala članica skrajno desne Evrope suverenih narodov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica-postala-clanica-evropske-stranke-evropa-suverenih-narodov.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi napovedal, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Resni.ca}} *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]] *'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec === Podmladek Resni.carji === *'''Predsednik:''' Matevž Koren *'''Podpredsednik:''' Jure Oblak *'''Generalni sekretar:''' Gašper Škof == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] qi8jrzshlim8d6qv6tstt7rx6abtpoq 0 510371 6765021 5628236 2026-10-14T10:29:02Z Upwinxp 126544 konec mandata 6765021 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |name=Alar Karis |image=<!-- Wikipodatki --> |caption= |office1=[[Predsednik Estonije]] |term_start1=11. oktober 2021 |term_end1=12. oktober 2026 |primeminister1=[[Kaja Kallas]] |predecessor1=[[Kersti Kaljulaid]] |successor1=[[Ülle Madise]] |office2= |term_start2= |term_end2= |predecessor2= |successor2= |office3= |term_start3= |term_end3=7. marec 2018 |predecessor3= |successor3= |office4=[[Seznam rektorjev Univerze v Tartuju|Rektor Univerze v Tartuju]] |term_start4=3. julij 2007 |term_end4=30. junij 2012 |predecessor4=[[Tõnu Lehtsaar]] {{Small|(v. d.)}} |successor4=[[Volli Kalm]] |office5=[[Estonska univerza za naravoslovje|Rektor Estonske univerze za naravoslovje]] |term_start5=2003 |term_end5=2007 |predecessor5=Henn Elmet |successor5=[[Mait Klaassen]] |birth_date=<!-- Wikipodatki --> |birth_place=<!-- Wikipodatki --> |alma_mater=[[Estonska univerza za naravoslovje]] |party=neodvisen |spouse={{marriage|Sirje Karis|1977}} |children=3 |relatives= }} '''Alar Karis''', [[Seznam estonskih politikov|estonski politik]] in [[biolog]]; * [[26. marec]] [[1958]], [[Tartu]], [[Estonija]]. Karis je [[Estonija|estonski]] [[Molekularna genetika|molekularni genetik]], [[Razvojna biologija|razvojni biolog]] in od leta 2021 do 2026 [[Predsednik Estonije|šesti predsednik Estonije]].<ref name="ETIS">{{Navedi splet|title=CV: Alar Karis|url=https://www.etis.ee/CV/Alar_Karis|website=www.etis.ee|accessdate=13 March 2021}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|last=Tambur|first=Silver|date=2021-08-31|title=Alar Karis elected president of Estonia|url=https://estonianworld.com/life/alar-karis-elected-president-of-estonia/|accessdate=2021-08-31|website=Estonian World|language=en-GB}}</ref> == Mladost == Karis se je rodil v [[Tartu|Tartuju]] 26. marca 1958.<ref name="ETIS2">{{Navedi splet|title=CV: Alar Karis|url=https://www.etis.ee/CV/Alar_Karis|accessdate=13 March 2021|website=www.etis.ee}}</ref><ref name=":02">{{Navedi splet|last=ERR|first=ERR News {{!}}|date=2021-08-30|title=Who is Estonia's next president Alar Karis?|url=https://news.err.ee/1608321551/who-is-estonia-s-next-president-alar-karis|accessdate=2021-08-31|website=ERR|language=en}}</ref> Njegov oče je [[botanika|botanik]] Harry Karis.<ref>''Eesti Entsüklopeedia 14'', p. 142. Tallinn 2000. ISBN 9985-70-064-3 (in Estonian)</ref> Leta 1981 je diplomiral na [[Estonska kmetijska akademija|Estonski naravoslovni akademiji.]] Leta 1999 je postal profesor na Univerzi v Tartuju.<ref name=":02" /> == Akademska kariera == Med letoma 2003 in 2007 je bil [[rektor]] [[Estonska univerza za vede o življenju|Estonske univerze za vede o življenju]], od 2007 do 2012 pa rektor [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]], od 2013 do 2018 je bil generalni revizor Estonije in med letoma 2018 in 2021 direktor [[Estonski narodni muzej|Estonskega narodnega muzeja]].<ref name="ETIS3">{{Navedi splet|title=CV: Alar Karis|url=https://www.etis.ee/CV/Alar_Karis|website=www.etis.ee|accessdate=13 March 2021}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|last=|first=|date=2021-08-19|title=Potential presidential candidate: Smart and educated nation key to future|url=https://news.err.ee/1608312020/potential-presidential-candidate-smart-and-educated-nation-key-to-future|accessdate=2021-08-22|website=ERR|language=en}}</ref> == Predsednik Estonije == Avgusta 2021 se je nanj obrnil predsednik [[Riigikogu|Riigikoguja]] [[Jüri Ratas]] z možnostjo nominacije za mesto [[Predsednik Estonije|predsednika Estonije]] na prihajajočih jesenskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2021-08-17|title=Riigikogu speaker asks museum director to consider running as president|url=https://news.err.ee/1608309632/riigikogu-speaker-asks-museum-director-to-consider-running-as-president|accessdate=2021-08-22|website=ERR|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2021-08-18|title=Museum director says 'yes' in answer to presidential bid offer|url=https://news.err.ee/1608310604/museum-director-says-yes-in-answer-to-presidential-bid-offer|accessdate=2021-08-22|website=ERR|language=en}}</ref> Karis je nominacijo sprejel, njegovo kandidaturo pa sta nato podprli obe koalicijski stranki, [[Estonska reformna stranka|Reformska stranka]]<ref>{{Navedi splet|last=ERR|first=ERR {{!}}|date=2021-08-19|title=Reform Party Riigikogu group supports Karis as presidential candidate|url=https://news.err.ee/1608312419/reform-party-riigikogu-group-supports-karis-as-presidential-candidate|accessdate=2021-08-22|website=ERR|language=en}}</ref> in [[Estonska sredinska stranka|Stranka centra]].<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2021-08-22|title=Center joins Reform in support for Alar Karis presidential candidacy|url=https://news.err.ee/1608314117/center-joins-reform-in-support-for-alar-karis-presidential-candidacy|accessdate=2021-08-22|website=ERR|language=en}}</ref> Karis je bil 31. avgusta 2021 izvoljen za predsednika Estonije z dvotretjinsko večino (72 glasov).<ref name=":2">{{Navedi splet|last=Tambur|first=Silver|date=2021-08-31|title=Alar Karis elected president of Estonia|url=https://estonianworld.com/life/alar-karis-elected-president-of-estonia/|accessdate=2021-08-31|website=Estonian World|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=ERR|first=ERR News, ERR {{!}}|date=2021-08-31|title=Alar Karis elected President of Estonia|url=https://news.err.ee/1608321953/alar-karis-elected-president-of-estonia|accessdate=2021-08-31|website=ERR|language=en}}</ref> Funkcijo je prevzel 11. oktobra 2021.<ref name=":2" /> Volitve, na katerih Karis ni imel protikandidata,<ref>https://bnn-news.com/estonia-on-presidential-election-day-as-karis-stays-sole-candidate-227834</ref> so povzročile razburjenje, saj so jih primerjali z volitvami pod sovjetsko okupacijo države.<ref>https://www.euronews.com/2021/08/28/30-years-after-soviet-rule-ended-estonia-faces-an-election-with-a-single-candidate</ref><ref>https://www.ctvnews.ca/world/only-one-candidate-in-estonia-presidential-election-1.5565294</ref> Karis je v svojem govoru pozval, naj Riigikogu preuči spremembe sistema, na primer z uporabo razširjenega volilnega kolegija, olajšanjem imenovanja kandidatov ali celo uporabo neposrednih volitev.<ref>https://news.err.ee/1608366507/karis-i-intend-to-be-a-balancer-above-all-and-if-necessary-a-mediator</ref> == Glej tudi == * [[Predsednik Estonije|Seznam predsednikov Estonije]] == Sklici == <references /> {{Vodje držav članic Evropske unije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karis, Alar}} [[Kategorija:Estonski biologi]] [[Kategorija:Estonski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Estonije]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Tartuju]] m4kq7dia38pch5uzejuqv20ayhgi76b 10 536122 6764720 6546255 2026-10-13T12:08:17Z TadejM 738 +stegozaver 6764720 json application/json { "info": "To stran vzdržujeta [[Uporabnik:GeographieMan]] in [[Uporabnik:TadejM]].", "titles": { "2023-03-10": "Območje H II", "2023-03-27": "Meroslovje", "2023-05-01": "Imunski sistem", "2023-05-23": "Milutin Milanković", "2023-06": "Palača Sovjetov", "2023-07": "Sarajevo", "2023-08": "Ruska vojna mornarica", "2023-09": "Ruska vojna mornarica", "2024-02": "Bitka za Moskvo", "2024-03": "Bitka za Moskvo", "2024-04": "Oppenheimer (film)", "2024-05": "Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici", "2024-06": "Čermak-Špirekova peč", "2024-07": "Čermak-Špirekova peč", "2024-08": "Vladimir Lenin", "2024-09": "Étienne François Geoffroy", "2024-10": "Sončeva obsevanost", "2024-11": "Sončeva obsevanost", "2024-12": "Srednji vek", "2025-01": "Šifrirni urad", "2025-02": "Šifrirni urad", "2025-03": "Rastline", "2025-04": "Tunguški dogodek", "2025-05": "Sirij", "2025-06": "Sirij", "2025-08": "Aleksander Sergejevič Puškin", "2025-09": "Jurij Aleksejevič Gagarin", "2025-11": "John Maynard Keynes", "2025-12": "John Maynard Keynes", "2026-10": "Stegozaver" } } 81ncofrse9b6egbzkuuixhstgnrv1eu 0 541255 6764947 6544616 2026-10-13T22:14:35Z Cherkash 127520 png->svg 6764947 wikitext text/x-wiki {{Coord|36|6|36.1|N|115|9|42.5|W|display=title}} [[Slika:2023 Las Vegas street circuit.svg|sličica|desno|Las Vegas Strip Circuit]] '''Las Vegas Strip Circuit''',<ref name="ime">{{Navedi splet|url=https://www.racefans.net/2023/03/14/racefans-round-up-14-03-6/|title=Name chosen for Las Vegas Grand Prix circuit|last=Wood|first=Will|accessdate=22. maja 2023|date=2023-03-14|work=RaceFans|language=en}}</ref> sprva znano kot '''Las Vegas Street Circuit''', je [[dirkališče]] v mestu [[Las Vegas]], v zvezni državi [[Nevada]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Dirkališče je kombinacija začasnega uličnega dirkališča in stalnega dirkališča. Od {{F1|2023|sezone}} gosti dirko za [[Velika nagrada Las Vegasa|Veliko nagrado Las Vegasa]]. == Zgodovina == 31. marca 2022 je bila napovedana vrnitev Velike nagrade Las Vegasa v koledar svetovnega prvenstva [[Formula 1|Formule 1]]. Hkrati je bilo sporočeno, da bo dirka potekala ponoči na novem uličnem dirkališču, katerega prvotna zasnova je bila prikazana na osnutkih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.breaking-las-vegas-to-host-formula-1-night-race-from-2023.69O9nKLwKraqAhR5rr8TQg.html|title=BREAKING: Las Vegas to host Formula 1 night race from 2023|accessdate=22. maja 2023|date=2022-03-31|work=Formula 1|language=en}}</ref> Šlo bo za drugo prizorišče dirke za Veliko nagrado Las Vegasa in skupno dvanajsto prizorišče neke [[Velika nagrada Formule 1|Velike nagrade Formule 1]] v Združenih državah Amerike. Prvotna Velika nagrada Las Vegasa je bila kot dirka za svetovno prvenstvo Formule 1 prirejena le dvakrat, v letih [[Velika nagrada Las Vegasa 1981|1981]] in [[Velika nagrada Las Vegasa 1982|1982]], na začasnem dirkališču [[Caesars Palace Grand Prix Circuit]], ki je bilo urejeno na danes neobstoječem parkirišču hotela Caesars Palace.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.statsf1.com/en/circuit-caesars-palace.aspx|title=Caesars Palace|work=STATS F1|accessdate=22. maja 2023|language=en}}</ref> 2. septembra 2022 je bil na družabnem omrežju [[Twitter]] objavljen napovednik z zasnovo posodobljene različice proge na novem dirkališču, ki je vsebovala eno dodatno šikano.<ref name="twitter">{{navedi splet |url=https://twitter.com/F1LasVegas/status/1565805924341760000 |title=50 Laps. 17 Corners. 3 Straights. 2 DRS Zones. Our 3.8 mile track will weave past world-famous landmarks, casinos and hotels cutting through the neon heart of the Las Vegas strip. Drivers will push their luck to breaking point at speeds of up to 212 mph.|accessdate=22. maja 2023|date=2. september 2022|work=Twitter|language=en }}</ref><ref name="rf-chicane">{{Navedi splet|url=https://www.racefans.net/2022/09/03/f1s-las-vegas-track-layout-changed-by-addition-of-new-chicane/|title=F1's Las Vegas track layout changed with new chicane added|last=Collantine|first=Keith|last2=Wood|first2=Will|accessdate=22. maja 2023|date=2022-09-02|work=RaceFans|language=en}}</ref> Maja 2022 so organizatorji Formule 1 kupili 39 [[Aker|akrov]] zemljišča med ulicama Koval Lane in Harmon Avenue, ki bo uporabljeno za izgradnjo boksov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fox5vegas.com/2022/05/06/formula-one-purchases-land-near-las-vegas-strip/|title=Formula One purchases land near Las Vegas Strip|last=Emerson|first=Elaine|accessdate=22. maja 2023|date=2022-05-06|publisher=Gray Television, Inc.|language=en}}</ref> Marca 2023 je bilo dirkališče preimenovano v ''Las Vegas Strip Circuit''.<ref name="ime"/> Prva dirka za Veliko nagrado Las Vegasa na dirkališču je potekala 18. novembra 2023. == Opis == Proga poteka skoraj izključno po mestnih ulicah, z izjemo namenski urejenega odseka med 17. in 4. ovinkom, kjer so tudi boksi.<ref name="rc-info">{{Navedi splet|url=https://www.racingcircuits.info/north-america/usa/las-vegas-strip-street-circuit.html|title=Las Vegas Strip Street Circuit|work=RacingCircuits.info|accessdate=22. maja 2023|language=en}}</ref> Kot ulično dirkališče s stalnim odsekom je primerljivo z nekdanjim dirkališčem [[Valencia Street Circuit]], ki je med letoma {{F1|2008}} in {{F1|2012}} gostilo dirko za [[Velika nagrada Evrope|Veliko nagrado Evrope]]. Progo je zasnovalo nemško podjetje Tilke GmbH, njen potek pa je bil izbran na podlagi 31 prvotnih načrtov, ki so jih izdelali pri podjetju.<ref name="rc-info"/> Dirka se v nasprotni smeri urnega kazalca. Proga je dolga 6120 metrov ter ima skupno 17 ovinkov, med katerimi jih je 11 levih in 6 desnih. Sistem DRS za zmanjšanje upora dirkači lahko uporabljajo znotraj dveh con. Tri ravnine potekajo po ulicah Koval Lane, Las Vegas Strip in Harmon Avenue. Najdaljša je druga ravnina, ki meri 1920 metrov v dolžino. Prvotno je bilo ocenjeno, da bodo dirkalniki na tej ravnini lahko dosegli hitrost 342 km/h.<ref name="twitter"/><ref name="rc-info"/> Po prvotni zasnovi je proga vsebovala 14 ovinkov, vključno z enim velikim ovinkom za 180 stopinj okoli dvorane MSG Sphere, ki je bil načrtovan kot 6. ovinek. Kasnejša zasnova je namesto tega predvidevala dodajanje šikane.<ref name="rf-chicane"/> == Zmagovalci == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Konstruktor ! Poročilo |- ! {{F1|2025}} | {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Honda F1|Honda RBPT]] | [[Velika nagrada Las Vegasa 2025|Poročilo]] |- ! {{F1|2024}} | {{flagicon|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | {{flagicon|GER}} [[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Las Vegasa 2024|Poročilo]] |- ! {{F1|2023}} | {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Honda F1|Honda RBPT]] | [[Velika nagrada Las Vegasa 2023|Poročilo]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Commonscatinline|Las Vegas Street Circuit|Las Vegas Strip Circuit}} {{normativna kontrola}} {{Formula One circuits}} [[Kategorija:Dirkališča Formule 1]] [[Kategorija:Športni objekti v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2023]] 2l4fihz6hkoa3zxliqgy4sbalw7byh8 14 545467 6764953 6054707 2026-10-13T23:03:23Z ~2026-55021-00 267300 6764953 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Vizjak, Milko}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Kategorije, poimenovane po ljudeh]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] dejbg0wije19h8pr38lcewzouxvs6v7 14 545468 6764961 6054709 2026-10-13T23:28:32Z ~2026-55021-00 267300 6764961 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Hacin, Lovro}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Kategorije, poimenovane po ljudeh]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] 10p5tzli7osuk577i7qpuxe9xri7g79 3 547227 6764950 6751381 2026-10-13T22:46:43Z MediaWiki message delivery 115826 /* The Signpost: 13 October 2026 */ nov razdelek 6764950 wikitext text/x-wiki {{arhiv-polje| *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2023|2023]] *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2024|2024]] *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2025|2025]] *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2026|2026]] }} '''Ta stran ni namenjena pogovorom. Ta stran je izključno za prejemanje novih izdaj [[:en:WP:Signpost|časopisa Signpost]]. Naročite se na [[:meta:Global message delivery/Targets/Signpost]].''' == ''The Signpost'': 15 January 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/News and notes|Wikipedia's 25th anniversary is here!]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Special report|Wikipedia at 25: A Wake-Up Call]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Serendipity|The WMF wants to buy you books!]] * WikiProject report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/WikiProject report|Time for a health check: the Vital Signs 2026 campaign]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/In the media|Fake Acting President Trump and a Wikipedia infobox]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Community view|The inbox behind Wikipedia]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Recent research|Art museums on Wikidata; comparing three comparisons of Grokipedia and Wikipedia]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Traffic report|Tonight I'm gonna rock you]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Comix|Oh come on man.]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 16:19, 15. januar 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=29899914 --> == ''The Signpost'': 29 January 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/Traffic report|The most viewed articles of 2025]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/News and notes|Good news... but also bad news for the Public Domain]] * News from Diff: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/News from Diff|Solving puzzles together]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/In the media|Every view on the 25th anniversary of everything]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/Comix|Perspectives]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 07:31, 29. januar 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=29988053 --> == ''The Signpost'': 17 February 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/In the media|Global powers see Wikipedia as fundamental target for manipulation]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/News and notes|Discussions open for the next WMF Annual Plan]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Serendipity|Maintenance crews continue to slog through Wikipedia's oldest Featured Articles]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Disinformation report|Epstein's obsessions]] * Technology report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Technology report|Wikidata Graph Split and how we address major challenges]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Traffic report|Deaths, killings, films, and the Olympics]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Opinion|Incoming Incurables]] * Crossword: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Crossword|Pop quiz]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Comix|herculean]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 09:03, 17. februar 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30039447 --> == ''The Signpost'': 10 March 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * Interview: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Interview|Bernadette Meehan, new Wikimedia Foundation CEO]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/News and notes|Security testing unleashes computer worm on Meta-wiki]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Special report|What actually happened during the Wikimedia security incident?]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/In the media|Indonesian government blocks Wikimedia logins; archive site scoured from Wikipedia after owner runs malware]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Recent research|To wiki, perchance to groki]] * Obituary: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Obituary|Madhav Gadgil, Fredrick Brennan, Mark Miller, Chip Berlet]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Opinion|Interface administrators and trusting trust]] * Technology report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Technology report|English Wikipedia deprecates archive.today after DDoS against blog, altered content]] * Op-ed: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Op-ed|Why is "Trypsin-sensitive photosynthetic activities in chloroplast membranes" cited in "List of tallest buildings in Chicago"?]] * Essay: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Essay|The pursuit of a button click]] * In focus: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/In focus|Short descriptions: One year later]] * WikiProject report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/WikiProject report|Unreferenced articles backlog drive]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Community view|Speaking of planning ...]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Traffic report|Over the mountain, kissing silver inlaid clouds]] * Crossword: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Crossword|"It will never happen"]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Comix|BRIEn't]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 05:15, 10. marec 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30121359 --> == ''The Signpost'': 31 March 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/News and notes|Entirety of Wikinews to be shut down]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/In the media|AI ban, newspapers disrupt archiving; and antisemitism complaints]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Community view|Videos from WikiConference North America 2025 in NYC]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Disinformation report|Cleaning up after Jeffrey Epstein, Peter Nygard, and Mohamed Al-Fayed]] * WikiConference report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/WikiConference report|WikiConference North America 2025 in NYC review]] * Obituary: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Obituary|Dr. Subas Chandra Rout]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Traffic report|Call in the dogs of war, soldier of fortune]] * Gallery: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Gallery|Canadian Rangers participate in Operation ''Enduring Encyclopedia'']] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Comix|n00bsitting]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 12:08, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30329870 --> == ''The Signpost'': 21 April 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/News and notes|Six Serbian Wikipedia editors banned following controversy about political bias]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/In the media|Could Wikipedia be involved in Massachusetts' proposed social media ban for minors?]] * Gallery: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/Gallery|March equinox]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/Traffic report|Time to change my galaxy in case, we outta space!]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/Comix|Of skirts and articles]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 08:50, 21. april 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30434643 --> == ''The Signpost'': 22 May 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/News and notes|Offline: Osama Khalid still in prison]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/In the media|Indonesian editors, you shall return!]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Disinformation report|Who is a typical paid editor? Who are their typical clients?]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Recent research|WikiLambda the Ultimate]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Traffic report|This is where I'll be, so heavenly, so come and dance with me Michael!]] * Forum: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Forum|WikiAnnotate: help us build a dataset of article quality evaluations]] * In focus: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/In focus|Demystifying the 2026-27 Annual Plan]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Opinion|Wikipedia isn't a battleground. So why does it feel like one?]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Serendipity|Wikinews: Into the Wikiverse]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Special report|Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Community view|Wikipedia's traffic drop: more on languages and freshness]] * Gallery: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Gallery|Earth Day and Mother's Day]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Comix|Brother, can you spare a page?]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 07:19, 22. maj 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Bri@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30513885 --> == ''The Signpost'': 21 June 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * From the editors: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/From the editors|Ways for beginners to support ''The Signpost'' community journalism]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/News and notes|Community Tech development team disbanded]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Disinformation report|PR for the people?]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Recent research|Proposed tagging system for AI involvement; successful and unsuccessful AI tools for contributors]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/In the media|Who won a 14th century battle and who won the 2026 Iran war?]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Community view|Putting the Wish into the Wishlist]] * In focus: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/In focus|A global standard for Neutral Point of View]] * On the bright side: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/On the bright side|Flowers, blue helmets, reefs, pride, and Juneteenth]] * Op-ed: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Op-ed|Breathe, Don’t Panic, there is a different story about Wikimedia + AI futures]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Opinion|Wikimedia Foundation staff develop union and Wikimedia user community reacts]] * Technology report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Technology report|Community Tech team is disbanded, controversy erupts]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Traffic report|'Cause this is thriller, thriller night]] * WikiConference report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/WikiConference report|Report of Volunteer Supporters Network Annual Meeting 2026]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Comix|Take your turn]] * Humour: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-06-21/Humour|Group of banned T-shirt makers comes out of hiding to sell new Wikipedia-themed merchandise]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 05:21, 21. junij 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Bri@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30604303 --> == ''The Signpost'': 13 July 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/News and notes|An exclusive club]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/In the media|Battle for a soul - who won?]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Opinion|We need to innovate with Wikimedia decision-making]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Recent research|LLMs and NPOV, 20 years of user blocks, Esperanto and Volapük Wikipedias]] * News from Diff: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/News from Diff|How to host Wikicurious in your own community]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Community view|CUNY Newmark Wikimedian-in-Residence Quarterly Brief – April to June 2026]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Special report|Wikipedia escapes Category 1 designation under the UK Online Safety Act - for now]] * On the bright side: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/On the bright side|Fatherhood, weather, and diplomacy]] * Op-ed: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Op-ed|A Layup Easy Proposal for Wikimedia at 25: Spend 25% of Donations on the Community]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Traffic report|The grass was greener, the light was brighter]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-07-13/Comix|schnozzed]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 09:27, 13. julij 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30775662 --> == ''The Signpost'': 2 August 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/In the media|Union drive, most prolific editor make headlines]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/News and notes|Foundation rejects voluntary recognition of union, proposed board eligibility rules sharply restrict candidates]] * WikiConference: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/WikiConference|"Kurier, Signpost, wikipress: You can be a Wikimedia journalist" - Wikimania presentation by User:Noé Recap]] * In focus: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/In focus|Is Larry Sanger the co-founder of Wikipedia?]] * Arbitration report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/Arbitration report|Think, and not just about content]] * News from Diff: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/News from Diff|Meet the Wikimedians of the Year 2026!]] * On the bright side: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/On the bright side|The beautiful game]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/Traffic report|Odyssey and Oyarzabal]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-02/Comix|Well-spotted]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 12:18, 2. avgust 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30775662 --> == ''The Signpost'': 24 August 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/News and notes|Union process progresses, unanswered questions about Littler Mendelson remain]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/In the media|Wikipedia editors save Sam Altman's life]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Recent research|Women in blue? Wikipedia's gender gap reverses in some areas]] * Discussion report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Discussion report|Again and Again]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Traffic report|Look out, here comes the Spider-Man!]] * Humour: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Humour|Her tastes, her Wikimania, her upcoming tour... Baby Globe reveals everything]] * On the bright side: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/On the bright side|The great outdoors]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Opinion|Are we embarrassed yet?]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Special report|Paris Syndrome: Labor Strife, AI Anxiety, and a Leadership Test at Wikimania 2026]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-08-24/Comix|WP:FAOWN]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 03:25, 24. avgust 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Bri@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30889666 --> == ''The Signpost'': 16 September 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/News and notes|The Balance of Power]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/In the media|Shocking photos may be changed on Wikipedia]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/Disinformation report|Have UN Secretary-General candidates manipulated Wikipedia?]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/Recent research|Google's AI overviews may have reduced search engine referrals to English Wikipedia by 5%]] * WikiConference report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/WikiConference report|The backwater symbiosis – reflections from Wiki Conference India 2026]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/Traffic report|Heaven let your light shine down]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/Serendipity|Wikipedia Family Mosh Pit]] * Obituary: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/Obituary|Passing of Gobonobo, community leader advocating for women and minorities]] * On the bright side: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/On the bright side|Fantasy video games, hopeful science fiction, and the change of seasons]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-09-16/Comix|The Adventure of the Unknown Corpse]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 04:11, 16. september 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=31028446 --> == ''The Signpost'': 13 October 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/News and notes|AELECT returns, Jimbo gives a union update, VisualEditor is now default]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/Serendipity|From a rare portrait of a female millionaire in Nancy to a Japanese painter in Lyon]] * Obituary: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/Obituary|Doug Weller]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/In the media|A(I)pocalypses afoot]] * WikiConference Report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/WikiConference Report|WikiConference 2026 & the importance of in-person community]] * By the numbers: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/By the numbers|Does the country of birth affect the likelihood of having a Wikipedia biography?]] * News from Diff: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/News from Diff|OpenAI "rogue" agent activities found on Wikimedia projects]] * On the bright side: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/On the bright side|Good people]] * Op-ed: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/Op-ed|Who are our readers?]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/Traffic report|This world is big and wild and half insane]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/Comix|Fudging the numbers]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 00:46, 14. oktober 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=31092234 --> fhtbn7343a88vcf5dlvipv0m9tnyh3k 0 549358 6764726 6761763 2026-10-13T12:50:27Z Sportomanokin 14776 6764726 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 274 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|13. oktober 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''264'''||bgcolor=yellow align=center|'''274''' |} <small>Posodobitev: 13. oktober 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|274 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|405 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 13. oktober 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] 1jsx24mmg6dtcne9sd4hqjtbh1hjje2 0 552695 6764833 6759401 2026-10-13T16:16:35Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: tlom. 6764833 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name = Sky Tower |image = 01 Auckland New Zealand-1000137.jpg |image_size = 200px |caption = Stolp znotraj kompleksa SkyCity Auckland |location = [[Auckland]], Nova zelandija |address = Corner Victoria and Federal Streets |coordinates = {{coord|36|50|55|S|174|45|44|E|display=inline,title}} |map_type = |status = |start_date = 1994 |completion_date = 1997 |opening = {{Start date and age|df=yes|1997|08|03}} |building_type = Komunikacije, opazovanje, mešana raba, turizem |antenna_spire = 328 m |roof = 237 m |top_floor = 222 m |observatory = 220 m |floor_count = |elevator_count = 4 |cost = NZ$85 milijon<ref name="WFGT">[http://www.great-towers.com/towers#/en/tower/sky-tower World Federation of Great Towers] ''-'' Retrieved 4 July 2009</ref> |floor_area = 5500 m² |architect = Craig Craig Moller Ltd.<ref name="Structurae">[http://en.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0000888 Sky Tower at Structurae.com] ''-'' Retrieved 4 July 2009</ref> |structural_engineer = Beca Group |main_contractor = Fletcher Construction |developer = Harrah's Entertainment<ref name="DOING">''[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C03EFDF113AF936A35753C1A961958260&scp=34&sq=auckland&st=nyt In Auckland, Life Is Alfresco]'' – ''The New York Times'', 5 October 1997</ref> |owner = Skycity Entertainment Group |management = | highest_region = Južna polobla | highest_reflabel = | highest_prev = [[Sydneyjski stolp]] | highest_next = Thamrin Nine, Džakarta | highest_start = 1996 | highest_end = 2022 }} '''Sky Tower''' je telekomunikacijski in opazovalni stolp v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Stoji na vogalu ulic Victoria in Federal Street znotraj centra mesta, visok je 328 metrov, merjeno od nivoja tal do vrha jambora,<ref name="official">[http://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/ Sky Tower Official page] ''-''</ref> zaradi česar je druga najvišja prostostoječa stavba na južni polobli, ki jo je prehitel Autograph Tower v [[Džakarta|Džakarti]] v [[Indonezija|Indoneziji]]<ref name=":0">{{navedi splet|title=Tower Tops Out in Jakarta Mixed-Use Complex|url=https://www.ctbuh.org/news/tower-tops-out-in-jakarta-mixed-use-complex|access-date=5 April 2021|website=www.ctbuh.org}}</ref> in 28. najvišji stolp na svetu. Od dokončanja leta 1997 je stolp Sky Tower zaradi svoje višine in zasnove postal ikonična znamenitost na obzorju Aucklanda. Med letoma 1996 in 2022 je bil najvišja samostoječa stavba na južni polobli. Stolp je del igralniškega kompleksa SkyCity Auckland, prvotno zgrajenega v letih 1994–1997 za Harrah's Entertainment. Več zgornjih nadstropij je dostopnih javnosti in pritegnejo povprečno 1150 obiskovalcev na dan (več kot 415.000 na leto).<ref>{{navedi splet|title=Glass Elevators Take Visitors to Top of Sky Tower in New Zealand|url=http://www.elevatordesigninfo.com/glass-elevators-take-visitors-to-top-of-sky-tower-in-new-zealand|access-date=5 September 2016|archive-date=2023-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20231207180141/http://www.elevatordesigninfo.com/glass-elevators-take-visitors-to-top-of-sky-tower-in-new-zealand|url-status=dead}}</ref> == Javni objekti == [[Image:Sky Tower.jpg|thumb|right|Zgornji deli stolpa Sky Tower, osvetljeni ponoči]] Več zgornjih nadstropij stolpa Sky Tower je dostopnih javnosti: *50. nadstropje: Sky Cafe *51. nadstropje: glavna razgledna ploščad *52. nadstropje: Orbita 360° Dining *53. nadstropje: restavracija Sugar Club, SkyWalk in SkyJump *60. nadstropje: Sky Deck V zgornjem delu stolpa sta dve restavraciji in kavarna; vključno z edino novozelandsko vrtljivo restavracijo, ki je 190 m od tal in se vsako uro obrne za 360 stopinj. Na voljo je tudi samopostrežni bife v slogu ''brasserie'', ki je eno nadstropje nad glavnim nivojem observatorija. Ima tri opazovalne ploščadi na različnih višinah, od katerih vsaka ponuja 360-stopinjski pogled na mesto. Glavna opazovalna raven na 186 m ima 38 mm debele steklene dele talne obloge, ki omogočajo pogled naravnost proti tlom. Zgornja razgledna ploščad, imenovana ''Skydeck'', je tik pod glavno anteno na 220 m in omogoča pogled do 82 km v daljavo.<ref name="DYK">[http://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/explore-the-sky-tower/did-you-know/ Sky Tower facts page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170419134249/https://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/explore-the-sky-tower/did-you-know/ |date=2017-04-19 }} Retrieved 4 June 2009</ref> Stolp omogoča tudi ''SkyJump'',<ref name="MUST">[http://www.newzealand.com/travel/destinations/regions/auckland/auckland-dont-miss.cfm Auckland: Don't Miss: Action in the outdoors] (from the Tourism New Zealand website. Retrieved 2 December 2007)</ref> 192-metrski skok z opazovalne ploščadi, med katerim lahko skakalec doseže do 85 km/h (53 mph). Skok je nadzorovan z vodilno jeklenico, da prepreči trčenje skakalcev s stolpom v primeru sunkov vetra.<ref>[http://www.skyjump.co.nz SkyJump] (from the official skyjump.co.nz website. Accessed 21 June 2008.)</ref> Vzpon na del antenskega stebra (300 m višine) je možen tudi za turistične skupine, kot tudi sprehod po zunanjosti. == Gradnja == [[File:Auckland Sky Tower closeup.jpg|thumb|upright|left|Pogled z vznožja stolpa]] === Zgodovina projekta === Stolp je bil zgrajen kot del igralnice Skycity. Začetna povzetka skupine Skycity Entertainment Group za projekt je bila, da potrebujejo stolp, ki je hkrati visokokakovostna turistična atrakcija in tržni telekomunikacijski objekt. Fletcher Construction je bil pogodbeni izvajalec projekta, medtem ko je inženirsko podjetje Beca Group zagotovilo vodenje projektiranja in usklajevanje, strukturne, geotehnične, gradbene, strojne, električne, vodovodne, razsvetljavne in požarne inženirske storitve. Harrison Grierson je opravljal geodetske storitve. Zasnoval ga je Gordon Moller iz biroja Craig Craig Moller Architects in je prejel državno nagrado Novozelandskega inštituta arhitektov ter regionalne nagrade.<ref>[http://www.ccm.co.nz/pages/skytwr.html Sky Tower] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322111200/http://www.ccm.co.nz/pages/skytwr.html |date=22 March 2007 }} (from the website of Craig Craig Moller, Sky Tower's architects)</ref><ref name="FLET" /><ref name="UNI">[http://www.cee.auckland.ac.nz/Case_Studies/case_studies_sky_tower.aspx Case Studies: Sky Tower] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071203065007/http://www.cee.auckland.ac.nz/case_studies/case_studies_sky_tower.aspx |date=2007-12-03 }} {{Navedi splet |url=http://www.cee.auckland.ac.nz/case_studies/case_studies_sky_tower.aspx |title=arhivska kopija |access-date=2023-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071203065007/http://www.cee.auckland.ac.nz/case_studies/case_studies_sky_tower.aspx |archive-date=2007-12-03 |url-status=dead}} (from the University of Auckland, Department of Civil & Environmental Engineering. Retrieved 1 December 2007.)</ref> The project architect was Les Dykstra.<ref>[http://www.architects-ldl.co.nz], Les Dykstra – Director of Architects-ldl.</ref> Arhitekt projekta je bil Les Dykstra. Gradnja je trajala dve leti in devet mesecev, stolp pa je bil odprt 3. avgusta 1997. === Dejstva in številke === Stolp je zgrajen iz visokozmogljivega armiranega betona. Njegov jašek s premerom 12 metrov (ki vsebuje štiri dvigala in zasilno stopnišče) je podprt z osmimi 'nogami', ki temeljijo na 16 temeljnih pilotih, izvrtanih več kot 15 m globoko v lokalni [[peščenjak]].<ref name="FLET">[http://www.fletcherconstruction.co.nz/project/56 Projects: Commercial: Sky Tower] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071031003055/http://www.fletcherconstruction.co.nz/project/56 |date=31 October 2007 }} (from the Fletcher Construction website. Retrieved 2 December 2007.)</ref> Glavni jašek je bil zgrajen s pomočjo plezajočega opaža. Zgornji nivoji so bili zgrajeni iz kompozitnih materialov, konstrukcijskega jekla, montažnega betona in armiranega betona, opazovalne ploščadi pa so oblečene v [[aluminij]] z modro/zelenim odsevnim steklom. Strukturno jekleno ogrodje podpira zgornjo konstrukcijo jambora. Med gradnjo je bilo uporabljenih 15.000 kubičnih metrov betona, 2000 ton jeklene armature in 660 ton konstrukcijskega jekla. Jambor tehta več kot 170 ton. Na mesto so ga morali dvigniti z žerjavom, pritrjenim na konstrukcijo, saj bi bilo pretežko, da bi ga dvignil helikopter. Za odstranitev žerjava je bilo treba izdelati še en žerjav, pritrjen na zgornji del konstrukcije Sky Towra, ki je razstavil velik žerjav in je bil nato razstavljen na dovolj majhne dele, da se prilegajo dvigalu. === Varnost === Stolp je zasnovan tako, da vzdrži veter nad 200 km/h in zasnovan tako, da se zaniha do 1 metra v premočnih vetrovih. Kot varnostni ukrep imajo dvigala Sky Tower nameščeno posebno tehnologijo za zaznavanje gibanja (kot je zibanje zaradi močnega vetra) in samodejno upočasnijo. Če nihanje stavbe preseže vnaprej določene varnostne ravni, se dvigala vrnejo v pritličje in tam ostanejo, dokler močni vetrovi in nihanje stavbe ne popustijo.<ref name="STORM">"[http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&ObjectID=10410075 Some homes still powerless after storm]". ''The New Zealand Herald'', Friday 10 November 2006.</ref> Sky Tower je zgrajen tako, da prenese potres z magnitudo 8,0 v radiju 20 kilometrov. V nadstropjih 44, 45 in 46 so trije ognjevarni prostori za zatočišče v nujnih primerih, jašek osrednjega servisnega dvigala in stopnišča pa so tudi požarno varni. == Telekomunikacije == Stolp se uporablja tudi za telekomunikacije in oddajanje z Auckland Peering Exchange (APE), ki so na nivoju 48.<ref name="APE">[http://ape.nzix.net/what.html What is the APE?] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110427050711/http://ape.nzix.net/what.html|date=27 April 2011}} Retrieved 5 June 2009</ref> Antena na vrhu stolpa gosti največji FM kombinator na svetu, ki združuje 58 brezžičnih mikrovalovnih povezav, nameščenih nad vrhunsko restavracijo, za zagotavljanje številnih storitev. Ti vključujejo televizijo, brezžični internet, RT in storitve merjenja vremena. Stolp je primarni radijski oddajnik FM v Aucklandu in je eden od štirih prizemnih televizijskih oddajnikov v Aucklandu, ki služijo območjem, ki jih ne pokriva glavni oddajnik v Waiatarui v gorovju Waitākere. Skupaj triindvajset FM radijskih postaj in šest digitalnih prizemnih televizijskih multipleksov oddaja s stolpa. Dva VHF analogna televizijska kanala, ki sta oddajala s stolpa, sta bila izklopljena v zgodnjih urah 1. decembra 2013 kot del prehoda Nove Zelandije na digitalno televizijo. == Razsvetljava == [[Image:Auckland skyline (24045221962).jpg|thumb|Stolp osvetljen v božičnih barvah. Uporabljajo se tudi različne druge svetlobne sheme in barve.]] SkyCity Auckland prižge Sky Tower v znak podpore številnim organizacijam in dobrodelnim organizacijam. SkyCity ima politiko razsvetljave in javnost je vabljena, da predlaga dodatne priložnosti v skladu s to politiko.<ref>{{navedi splet |title=Lighting Policy |url= https://skycityauckland.co.nz/sky-tower/lighting/lighting-policy/ |publisher=SkyCity |access-date=1 August 2022}}</ref> === Energetsko učinkovita razsvetljava === Zgornjo polovico stolpa Sky Tower osvetljuje energijsko učinkovita LED-razsvetljava, ki je maja 2009 nadomestila prvotne metalhalogenidne reflektorje. LED-diode lahko proizvedejo na milijone različnih barvnih kombinacij, ki jih upravlja krmilnik osvetlitve DMX. Prvotne luči so porabile 66 odstotkov več energije kot trenutni sistem LED. Spodnja polovica je ostala osvetljena s kovinskimi halogenidnimi žarnicami, dokler tudi te leta 2019 niso nadgradili na LED osvetlitev. ​ == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sky Tower (Auckland)}} * [http://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/ Sky Tower] (official website) * {{structurae|id=20000888|title=Sky Tower}} * [http://skycityauckland.co.nz/sky-tower/explore-the-sky-tower/ Explore the Sky Tower] (interactive Sky Tower) * [https://www.google.co.nz/maps/@-36.848474,174.761988,3a,75y,347.49h,90t/data=!3m5!1e1!3m3!1s_IOdhRkD318AAAQWtFZ0kA!2e0!3e2!6m1!1e1 360° view from Sky Deck] (from Google) * [http://www.skycityauckland.co.nz/restaurants/orbit/ Orbit 360° Dining] (official website) * [http://www.aucklandcity.govt.nz/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll?AC=SEE_ALSO&QF0=Subjects&QI0==%22Sky+Tower%22&XC=/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll&BU=http%3A%2F%2Fwww.aucklandcity.govt.nz%2Fdbtw-wpd%2Fheritageimages%2Findex.htm&TN=heritageimages&SN=AUTO28538&SE=1071&RN=0&MR=20&TR=0&TX=1000&ES=0&CS=1&XP=&RF=HIOReport&EF=&DF=HIORecord&RL=0&EL=0&DL=0&NP=2&ID=&MF=WPEngMsg.ini&MQ=&TI=0&DT=&ST=0&IR=106966&NR=1&NB=0&SV=0&SS=1&BG=&FG=&QS=index&OEX=ISO-8859-1&OEH=ISO-8859-1 Photographs of the Sky Tower] held in Auckland Libraries' heritage collections. [[Kategorija:Auckland]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Novi Zelandiji‎ ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1997]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] rd3u0udpha7f7ae31aojonl7gdd0e3f 0 554132 6764942 6755389 2026-10-13T21:33:22Z Kent Wang 265880 Ayuntamiento, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 01.jpg 6764942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | type = mesto |official_name = Sintra |settlement_type = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]] |image_flag = Pt-snt1.png |image_shield = Brasão de Armas de Sintra.svg |image_skyline = {{Photomontage | photo1a = Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped2).jpg | photo2a = Palacio de Monserrate (7730029906).jpg | photo2b = Azenhas do Mar.JPG | photo3a = Praia da Ursa, Portugal (4092828417).jpg | photo3b = The gardens of the Quinta da Regaleira (34233506181).jpg | photo4a = Palácio de Seteais - panoramio (cropped).jpg | spacing = 2 | position = center | color_border = white | color = white | size = 260 | foot_montage = V smeri urinega kazalca: [[palača Pena]]; Azenhas do Mar; [[Quinta da Regaleira]]; [[palača Seteais]]; Praia da Ursa; [[palača Monserrate]]. }} |image_caption = |image_location = LocalSintra.svg |region = Lizbona |metro = Metropolitansko območje Lizbona |district = Lizbona |leader_title = Župan |leader_name = Basílio Horta |leader_party = Socialist Party |coordinates = {{coord|38|47|57|N|9|23|18|W|type:adm1st_region:PT_dim:100000|display=inline,title}} |elevation = 175 |elevation_min = 0 |elevation_max = |area_blank1_km2 = 319,23 |area_blank1_title = Občina |population_as_of = 2011 |population_total = 9342 |population_urban =377.835 | blank1_name = Zavetnik | blank1_info = [[sveti Peter|São Pedro]] |postal_code = 2714 |area_code = 219 |timezone = <small>[[zahodnoevropski čas|zahodnoevropski]]</small> |utc_offset = ±0 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +1 |website = http://www.cm-sintra.pt | footnotes = {{Infobox World Heritage Site | child = yes | WHS = Cultural Landscape of Sintra<br>Kulturna krajina SIntra | Image = | caption = | Type = Kulturno | Criteria = ii, iv, v | ID = 723 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] | Year = 1995 | Session = 19. | area = 946 ha | Link = http://whc.unesco.org/en/list/723 }} }} '''Sintra''' ({{IPA-pt|ˈsĩtɾɐ|lang|Pt-pt Sintra FF.ogg}}) je mesto in občina v [[Velika Lizbona|Veliki Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]], ki leži na Portugalski rivieri. Prebivalstvo občine je bilo leta 2021 385.654<ref>{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xlang=en&xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0005889&contexto=pi&selTab=tab0|title=Statistics Portugal|website=www.ine.pt}}</ref> na območju 319,23 kvadratnih kilometrov.<ref name=dgt>{{navedi splet|url=http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/|title=DGTerritório – Carta Administrativa Oficial de Portugal – Versão 2017 (em vigor)|website=www.dgterritorio.pt|accessdate=2024-01-06|archive-date=2018-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |date=2018-11-05 }}</ref> Sintra je ena najbolj urbaniziranih in gosto poseljenih občin na Portugalskem. Glavna turistična destinacija, ki slovi po svoji slikovitosti, ima več zgodovinskih palač, gradov, slikovitih plaž, parkov in vrtov. Območje vključuje [[naravni park Sintra-Cascais]], skozi katerega teče hribovje Sintra. Zgodovinsko središče Vila de Sintra je znano po svoji romantični arhitekturi iz 19. stoletja, zgodovinskih posestvih in vilah, vrtovih ter kraljevih palačah in gradovih, zaradi česar je mesto uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Znamenitosti Sintre so med drugim srednjeveški [[Mavrski grad]], romantična narodna [[palača Pena]] in portugalska renesančna [[narodna palača Sintra]]. Sintra je ena najbogatejših občin tako na Portugalskem kot na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] kot celoti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008|title=Jornal Economico – Lisboa, Cascais e Sintra são os municípios que mais encaixam com IMI|accessdate=2024-01-06|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327091336/https://jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327091336/https://jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008 |date=2019-03-27 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtp.pt/noticias/economia/seis-dos-quinze-concelhos-mais-ricos-situam-se-na-regiao-de-lisboa_n366224|title=Seis dos quinze concelhos mais ricos situam-se na Região de Lisboa|first=RTP, Rádio e Televisão de Portugal-António Carneiro|last=RTP|website=www.rtp.pt}}</ref> Je dom ene največjih skupnosti tujih izseljencev vzdolž Portugalske riviere in se dosledno uvršča med najboljše kraje za življenje na Portugalskem.<ref>{{navedi splet|url=https://observador.pt/2017/04/05/cascais-e-a-terceira-melhor-cidade-do-pais-depois-de-lisboa-e-porto/|title=Cascais é a terceira melhor cidade do país, depois de Lisboa e Porto|last1=Observador|last2=Observador|website=Observador}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.eurodicas.com.br/melhores-cidades-de-portugal-para-morar/|title=Cidades de Portugal para morar, veja quais são as melhores!|date=24 August 2017}}</ref> Forum ECB o centralnem bančništvu, letni dogodek, ki ga organizira Evropska centralna banka, poteka v Sintri.<ref>{{Cite journal |last=Bank |first=European Central |date=2023-06-26 |title=ECB Forum on Central Banking |url=https://www.ecb.europa.eu/pub/conferences/ecbforum/html/index.en.html |language=en}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina do mavrske okupacije === [[File:AntadeAdranunes2.jpg|thumb|left|Anta de Adrenunes]] [[File:AntadeMonteAbraao1.jpg|thumb|left|Anta do Monte Abraão]] Najzgodnejši ostanki človeške prisotnosti so bili odkriti v Penha Verde: ti ostanki pričajo o prisotnosti iz zgodnjega [[paleolitik]]a.<ref name="CMHistoria">{{navedi splet |url=http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3383 |location=Sintra, Portugal |publisher=Câmara Municipal de Sintra |language=pt |title=Sintra e a sua Historia |year=2011 |access-date=10 October 2011 |editor=Câmara Municipal |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807005808/http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3383 |archive-date=7 August 2011 }}</ref> Primerljivi ostanki so bili odkriti na najdišču na prostem v São Pedro de Canaferrim, poleg kapele Castelo dos Mouros ([[Mavrski grad]]), ki sega v [[neolitik]] in vključuje okrašeno keramiko in mikrolitske pripomočke iz [[kremen]]a iz 5. tisočletja pr. n. št.<ref>Necrópole medieval cristã (Parques de Sintra) https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/castelo-dos-mouros/recantos/necropole-medieval-crista/</ref> Lokalno najdeni keramični fragmenti, vključno s številnimi vazami iz pozne [[bakrena doba|bakrene dobe]] iz hribovja Sintra, kažejo, da je med 4. in 3. tisočletjem pr. n. št. regijo (zraven sedanje vasi Sintra) zasedla neolitska/halkolitska naselbina z značilnostmi, primerljivimi z utrjenimi naselbinami v [[Lizbona|Lizboni]] in [[Setúbal]]u. Dokazi, odkriti v Quinta das Sequoias in São Pedro de Canaferrim, so v dramatičnem nasprotju s tistimi ostanki, odkritimi v obzidanem mestu Penha Verde in pogrebnem spomeniku Bella Vista. Sledi več bronastodobnih ostankov so bili odkriti tudi na mnogih mestih v hribovju Sintra, vključno z mestom, na območju Monte do Sereno, in poznobronastodobna naselbina znotraj mavrskega gradu iz 9.–6. stoletja pr. n. št. Najbolj znan predmet iz tega obdobja je tako imenovana ''[[Ovratnica iz Sintre]]'' ({{lang-pt|Xorca de Sintra}}), zlata ovratnica iz srednje bronaste dobe, najdena v bližini mesta konec 19. stoletja, ki je od leta 1900 del zbirke [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]]. Razmeroma blizu, v Santa Eufémia da Serra, je naselbina iz [[železna doba|železne dobe]], kjer so bili odkriti tudi artefakti staroselskih plemen in ljudstev sredozemskega izvora (predvsem iz punskega obdobja). Te izvirajo iz zgodnjega 4. stoletja pr. n. št., pred romanizacijo polotoka, ki se je na območju Foz do Tejo zgodila sredi 2. stoletja pr. n. št.. Neposredna bližina velikega trgovskega središča ([[Olisipo]]), ki ga je ustanovilo ljudstvo Turduli Oppidani v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št., je pomenilo, da je na regijo Sintra vplivala človeška poselitev v različnih obdobjih, kulture, ki so pustile ostanke na območju. Toponim ''Sintra'' izhaja iz srednjeveškega ''Suntria'' in kaže na povezavo z radikalnimi indoevropskimi kulturami; beseda se prevaja kot 'svetla zvezda' ali 'sonce', kar je v teh kulturah običajno pomembno. [[Mark Terencij Varon]] in Cadizian Lukij Junij Moderat Kolumela sta kraj označila za ''sveto goro'', [[Ptolemaj]] pa ga je imenoval ''gore Lune''. [[File:Barragem_romana_Belas1.JPG|thumb|left|Del kompleksa [[Rimski jez Belas]], ki prikazuje prezračevalne strukture (v ospredju) in preostali segment jezu (v ozadju)]] Med rimsko okupacijo polotoka je bila regija Sintra del obsežnega ''Civitas Olisiponense'', ki mu je Cezar (okoli leta 49 pr. n. št.) ali bolj verjetno Oktavij (okoli 30 pr. n. št.) podelil status ''Municipium Civium Romanorum''. Različni prebivalci regije so veljali za del rimske galerije in v sedanji vasi Sintra so rimski ostanki, ki pričajo o rimski prisotnosti od 1. do 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Iz tega obdobja je cesta vzdolž jugovzhodnega dela hribovja Sintra, povezana z glavno cesto v Olisipo. [[File:Catribana2.jpg|thumb|right|Rimski most Catribana]] Ta pot je sledila poti sedanje Rua da Ferraria, Calçada dos Clérigos in Calçada da Trindade. Po rimski navadi postavljanja grobnic ob njihovih cestah in v bližini njihovih domov obstajajo tudi dokazi o napisih, ki se nanašajo na rimske pogrebne spomenike, ki segajo predvsem v 2. stoletje. Območje okrog sodobnega mesta Sintra je bilo zaradi bližine Olisipa, starodavnega imena Lizbone, vedno tesno povezano z večjim naseljem, do te mere, da je vodnjak Armés, vodnjak iz 1. stoletja v vasi Armés, ''Terrugem'' v Sintri, zgradil Lukij Iulij Maelo Kaudik, Olisipov ''flamen'', v čast rimskemu cesarju [[gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]]. [[File:Castelo dos Mouros, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 82.jpg|thumb|200px|left|[[Mavrski grad]], na vrhovih Sintre]] Med mavrsko okupacijo Sintre (arabsko ''Xintara'') so grško-latinski pisci pisali o izrecni okupaciji območja mestnega središča. Opis geografa Al-Bacra je Sintro opisal kot »eno od mest, ki [so] odvisna od Lizbone v [[Al Andaluz]]u, v bližini morja«, označil pa ga je kot »stalno potopljeno v meglo, ki se nikoli ne razblini«. Med [[rekonkvista|rekonkvisto]] (okoli 9. stoletja) so njegovo glavno središče in grad izolirale krščanske vojske. Po padcu [[Kordovski kalifat|Kordovskega kalifata]] je kralj Leóna [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonz VI.]] spomladi 1093 zavzel mesta Santarém, Lizbono in grad Sintra. To je sledilo obdobju notranje nestabilnosti v muslimanskih [[taifa]]h na polotoku, zlasti odločitvi vladarja Taife v Badajozu, Umarja ibn Muhammada al-Mutawakkila, ki je po obotavljanju med letoma 1090 in 1091 svoje ozemlje postavil pod [[suzerenstvo]] Alfonza VI., ko se je soočil z grožnjo [[Almoravidi|Almoravidov]]. Afonz je zavzel mesta in grad Sintra med 30. aprilom in 8. majem 1093, vendar so kmalu po tem prenosu Sintro in Lizbono osvojili Almoravidi. Santarém je rešil grof Henrik, ki ga je Alfonz VI. Leónski in Kastiljski leta 1096 imenoval za portugalskega grofa, da bi nadomestil Rajmonda Burgundskega. === Kraljestvo === [[File:Castelo-Mouros Capela.jpg|thumb|right|Ostanki kapele São Pedro de Canaferrim, ki jo je zgradil Afonso Henriques po predaji Mavrov v Sintri]] Julija 1109 je grof Henrik ponovno osvojil grad Sintra. Leto pred tem je poskus princa Sigurda Križarja, sina Magnusa III. Norveškega, prevzeti grad Mavrom med njegovim pohodom v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sigurdove sile so se izkrcale ob ustju reke Colares, vendar gradu niso uspele zavzeti. Šele po osvojitvi Lizbone oktobra 1147 s strani [[Alfonz I. Portugalski|Afonza Henrika]] (ob podpori križarjev) se je grad novembra dokončno predal kristjanom. Po predaji je bilo skupaj z Almado in Palmelo vključeno v krščanska gospostva. Afonz Henrik je ustanovil cerkev São Pedro de Canaferrim znotraj obzidja mavrskega gradu, da bi obeležil svoj uspeh. [[File:Ayuntamiento, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 01.jpg|thumb|left|Občinska stavba v Sintri, zgrajena po letu 1154 za lokalno upravo]] 9. januarja 1154 je Afonz Henrik podpisal ''foral'' ('listino') za mesto Sintra z vsemi pripadajočimi regalijami. Listina je ustanovila občino Sintra, katere ozemlje je obsegalo veliko območje, sčasoma razdeljeno na štiri velike župnije: São Pedro de Canaferrim (v gradu), São Martinho (v mestu Sintra), Santa Maria in São Miguel (v cerkveni sedež Arrabalde). Zgodnji občinski sedež, mesto Sintra, je bilo središče pomembne sefardske skupnosti s [[sinagoga|sinagogo]] in četrtjo. Ta skupnost ni bila omejena na mesto Sintra: enklave so omenjene med vladavino kralja [[Denis Portugalski|Denisa]] v Colaresu, vendar so bile pod močnim pritiskom zaradi pritoka krščanskih podložnikov. V 12. in 13. stoletju so zaradi rodovitnosti zemlje razni samostani in vojaški redovi gradili rezidence, posestva, mline in vinograde. Iz tega obdobja obstajajo občinski zapisi o številnih donacijah; med letoma 1157 in 1158 je Afonz Henrik mojstru vitezov [[templjarji|templjarjev]], [[Gualdim Pais|Gualdimu Paisu]], podaril različne hiše in posestva v središču Sintre. Leta 1210 je [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]] v [[Coimbra|Coimbri]] pridobil štiri hiše v Pocilgaisu in jih izpustil leta 1230, medtem ko je leta 1264 nadzoroval domove in vinograde v Almargemu. Leta 1216 je imel [[samostan São Vicente de Fora]] (Lizbona) tudi vinograd v Colaresu, leta 1218 pa posesti v Queluzu in Baroti. Med letoma 1223 in 1245 je imel [[Samostan Alcobaça|samostan Santa Maria de Alcobaça]] različne privilegije na ozemlju. Vojaški [[red Santiago]] je imel leta 1260 posestvo v Arrifani. Številne donacije Afonza Henrika v 12. stoletju, vključno s privilegiji, dodeljenimi tem ustanovam, je leta 1189 potrdil njegov sin [[Sančo I. Portugalski]](1185–1211), kar ustreza družbeni, politični in gospodarski strategiji v obdobju po rekonkvisti. Posledično je imela Sintra po letu 1261 lokalno upravo, sestavljeno iz ''alkalda'' - sodnika, ki je predstavljal krono in dveh lokalnih sodnikov, ki ju je izvolila javnost. Med političnim sporom med kraljem Sančem II. (1223–1248) in Cerkvijo sta bili cerkvi São Pedro in São Martinho, ki sta pripadali kralju, odstopljeni škofu Lizbone in Sé. Kljub temu je bila dediščina krone opredeljena zgodaj: leta 1287 je kralj Denis podaril portugalski kraljici Elizabeti mesto, posestva in vse z njimi povezane ugodnosti. Kasneje so bila ta zemljišča prenesena na mladega infanta Afonza (kasneje kralja [[Afonz IV. Portugalski|Afonza IV.]]) in so ostala v njegovi lasti do leta 1334, preden so se vrnila v last kraljice ({{lang-pt|Casa da Rainha}}). [[Črna smrt|Črna kuga]] je prispela v Sintro v 14. stoletju; leta 1350 je znano, da je bolezen povzročila smrt petih občinskih pisarjev. Veliko večje število smrti je verjetno posledica, morda zaradi hladnega podnebja in vlažnosti, pogojev, ki so spodbujali hitro širjenje bolezni. [[File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 75.jpg|thumb|right|Palača v Sintri, dolgo poletna rezidenca kraljeve družine]] Med vladavino kralja Ferdinand I. Portugalski|Ferdinanda I.]] (1367–1383) je Sintra igrala vlogo pri kontroverzni poroki monarha z dono Leonor Telles de Menezes. Leta 1374 je kralj podaril Sintro gospe Telles, s katero se je nazadnje na skrivaj poročil na severu države. Skupaj s Sintro je kralj na osuplost svojega zasebnega sveta priznal občine Vila Viçosa, Abrantes in Almada; po spopadu je kralj opustil svoje dolžnosti in odpotoval v Sintro, kjer je ostal mesec dni pod pretvezo lova. Ker je bila Sintra razmeroma blizu Lizbone, je bilo veliko njenih ljudi poklicanih, da delajo na projektih za krono v prestolnici: leta 1373 se je kralj Ferdinand odločil obzidati mesto in zaprosil za sredstva ali delavce iz obalnih dežel v Almadi, Sesimbri, Palmela, Setúbal, Coina, Benavente in Samora Correia, kot tudi celotno Ribatejo ter iz celinskih območij Sintra, Cascais, Torres Vedras, Alenquer, Arruda, Atouguia, Lourinhã, Telheiros in Mafra. Med dinastično krizo med letoma 1383 in 1385 se je Sintra pridružila Leonor Telles pri podpori razglasitve njene hčerke Beatrice, ki se je poročila z [[Ivan I. Kastiljski|Ivanom I. Kastiljskim]], za portugalsko in kastiljsko kraljico. Po porazu kastiljske vojske pri Aljubarrota (avgusta 1385) s strani portugalskih in angleških čet, ki jim je poveljeval [[Nuno Álvares Pereira]], je Sintra postala eden zadnjih krajev, ki se je predal mojstru Aviza, kasnejšemu kralju Portugalske (po letu 1383). === Joanina in Filipova doba === [[Ivan I. Portugalski]] (1385–1433), prvi kralj druge dinastije, je prekinil tradicijo prenosa Sintre v ''Casa da Rainha'' (kraljičino last). Verjetno okoli leta 1383 je Ivan I. podelil deželo Sintra grofu Henriku Manuelu de Vilhena in hitro preklical odločitev, potem ko se je Henrik med dinastičnim prepirom postavil na infantino stran. Sintra je torej ostala v lasti kralja, ki je razširil lokalno posest. Do konca 17. stoletja je bila kraljeva palača ena glavnih rezidenc in poletnih posesti dvora: od tu se je Ivan odločil osvojiti Ceuto (1415); kralj [[Afonz V. Portugalski|Afonz V.]] se je rodil in umrl v palači (1433–1481); in tu je bil kralj [[Ivan II. Portugalski|Ivan II.]] (1481–1495) razglašen za suverena. V dokumentu, ki ga je leta 1435 izdal kralj [[Edvard Portugalski]] (1433–1438), je bila regija opisana kot: »Dežela dobrega zraka in vode ter Comarcas z obiljem morja in kopnega [...] naše najbolj zvesto mesto da je Lizbona tako blizu in da je v njej dovolj razvedrila ter motečih gora in lova ...« V portugalski [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] je bilo več ljudi, rojenih v Sintri, zapisanih v zgodovino. Leta 1443 je princ Gonçala de Sintra, štitonošo v hiši Infanta [[Henrik Pomorščak|Henrika]], poslal kot kapitana karavele na obalo Afrike. Raziskoval je regijo v bližini reke Ouro in na koncu tam umrl leta 1444. Pedro de Sintra in Soeiro da Costa sta kasneje kartirala večino atlantske obale Afrike, približno v času Henrikove smrti leta 1460. Ob koncu 15. stoletja je pomembnost Sintre na uradnih poteh vodila kraljica Eleanor iz Viseuja (žena kralja Ivana II.), takratno glavno dobrotnico portugalskih ''Misericóridas'', da je razširila svoje glavne ustanove v Sintri. Bolnišnica e Gafaria do Espírito Santo, katere edini preostali ostanek je kapela v São Lázaro, je bila zgrajena za pomoč in podporo gobavcem v regiji (kapela še vedno vključuje pečate kralja Ivana, pelikana in kraljice Leonor, kozica). Leta 1545 je bila bolnišnica prenesena v upravo Santa Casa da Misericórdia v Sintri, ki jo je ustanovila avstrijska kraljica Katarina, žena [[Ivan III. Portugalski|Ivana III.]] Kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] (1495–1521) je rad preživljal poletja v Sintri zaradi hladnega podnebja in obilice divjadi; kot je zapisal njegov kronist Damião de Góis: »ker je to eden od krajev v Evropi, ki je hladnejši in je vesel za katerega koli kralja, princa ali mojstra, ki si krajša čas, ker poleg dobrega zraka prečkajo njene gore, ki so jih starejši ljudje imenovali lunin rt, je tukaj veliko lova na jelene in druge živali in na splošno veliko dobrih postrvi mnogih vrst, v katerih je mogoče najti po vsej Hispaniji, in veliko izvirov voda...«. Med 15. in 16. stoletjem je kralj po potovanju v kastiljsko in aragonsko krono, ko je leta 1498 veljal za dediča kraljestev, preoblikoval in obogatil mesto in regijo z več javnimi deli. To je vključevalo rekonstrukcijo stare gotske cerkve São Martinho in leta 1511 gradnjo samostana Nossa Senhora da Pena na najvišjem vrhu hribovja Sintra, ki ga je nato prenesel na red svetega Hieronima. V drugi polovici 16. stoletja je bila Sintra središče kurtizan in člani aristokracije so začeli graditi posestva in kmetije v regiji. V tem podeželskem okolju je od leta 1542 indijski podkralj D. [[João de Castro]] (1500–1548) začel bivati v Quinta da Penha Verde, kjer je zbiral primere portugalske kulture tistega časa, vključno z deli slavnega umetnika Francisca de Holande. V času te kulturne renesanse je bil dokončan marmorni kor, ki ga je med letoma 1529 in 1532 izklesal Nicolau Chanterene za kapelo samostana Nossa Senhora da Pena, kot tudi portik cerkve Nossa Senhora da Conceição da Ulgueira (1560). [[File:Convento dos Capuchos 0621.jpg|thumb|left|200px|[[Samostan kapucinov (Sintra)|Samostan kapucinov]], samostansko zatočišče, ustanovljeno v prvi zgodovini občine (16. stoletje)]] [[Luís de Camões]] (1524–1580) je v svoji kroniki ''Os Lusíadas'' omenil gore Sintre kot mitsko deželo, ki ji vladajo vodne nimfe. Renesančna pesnica Luisa Sigea – Syntrae Aloisiae Sygeae v Parizu (1566) in Madridu (1781) je Sintro omenjala kot »prijetno dolino, med pečinami, ki se dvigajo v nebo ... zakrivljeno v gracioznih gričih, med katerimi je čutiti šumenje vode ...[kjer] bo pravzaprav vse očaralo in odišavilo okolje s svojim vonjem in sadjem.« S smrtjo kardinala-kralja [[Henrik Avižan|Henrika]] (1578–1580) je [[Filip II. Španski]] podedoval Portugalsko kraljestvo, kar je sprožilo [[Personalna unija|personalno unijo]] kron, ki je trajala do leta 1640. V tem obdobju se je portugalska politična oblast preselila iz Sintre v Vilo Viçosa, glavno središče rodbine [[Braganšani|Braganza]], katere vojvode, potomci Ivana I. Portugalskega, so bili dediči portugalskega prestola. Po odločitvi ''Cortesa'' (zbor predstavnikov deželnih stanov – plemstva, duhovščine in buržoazije) iz Tomarja leta 1581 je Filip kot kralj Portugalske sprejel upravo portugalske aristokracije. Okoli oktobra 1581 je šel skozi Sintro in si ogledal samostane in cerkve. V tem obdobju se je kult sebastijanizma, upanje na vrnitev kralja Sebastijana, končal, ko je bilo več lažnih 'sebastijancev' obtoženih. Leta 1585 se je Mateus Alvares, rojen na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]] na [[Azori]]h in varuh puščavnice São Julio, izdal za kralja Sebastijana in povzročil spopade v Sintri, Madri, Rio de Mouro in Ericeiri. Sebastjanova avantura se je končala z obešanjem tridesetih ljudi in trpljenjem mnogih drugih. Zato ni presenetljivo, da je obisk leta 1619 kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]] (Filipa III. Purtugalskega) povzročil pobeg številnih družin v hribe. V času te zveze (1580–1640) je bila Sintra privilegiran kraj za portugalske »izgnance« s kastiljskega dvora; plemiči, ki so se želeli distancirati od španskega plemstva, so kupili zemljišča v regiji, stran od dvornih spletk. Ob obnovi leta 1640 je občina štela približno 4000 prebivalcev. === Doba rodbine Bragança === [[File:Jardim Pênsil, Palácio Nacional de Queluz 06.jpg|thumb|right|Kraljeva palača Queluz]] Vojna s Španijo (1640–1668), potrditev Mafre med vladavino Ivana V. Portugalskega (1706–1750) z gradnjo palače-konventa in kasneje izgradnja kraljeve [[palača Queluz|palače Queluz]] leta 1747 med vladavino Jožefa I. (1750–1777) in Marije I. (1777–1816), je pomagalo zmanjšati kraljeve obiske v regiji. V tem času sta bila le dva dokumentirana obiska: leta 1652 in 1654, obisk kraljice Luíse de Gusmão in kralja Ivana IV. (1640–1656) ter zadnji pokop kralja Afonza VI. [[File:D. Afonso VI Preso em Sintra (Roque Gameiro, Quadros da História de Portugal, 1917).png|thumb|right|''Nesrečni kralj Afonz VI. zaprt v palači v Sintri'', slikar Alfredo Roque Gameiro]] Zaradi obtožbe o norosti kralja in nezmožnosti dediča sta vojvoda Cadaval in infant [[Peter II. Portugalski|Peter]] leta 1667 vodila državni udar, ki je povzročil odstop grofa Castelo Melhorja, ministra kralja Afonza VI. (1656–1683) in zaprtje monarha. Leta 1668 je lizbonski ''Cortes'' potrdil infanta Petra, kraljevega brata, za regenta in dediča. Afonz VI. je preostanek svojega življenja preživel v zaporu, v Paço da Ribeira (1667–1669), v [[Trdnjava São João Baptista|trdnjavi sv, Janeza Krstnika]] v [[Angra do Heroísmo|Angri]], na Azorih (1669–1674) in na koncu z odkritjem zarota za umor regenta v Paço da Vila v Sintri (1674–1683). Od 17. do 18. stoletja je bila regija središče kontemplativnih verskih redov, ki so ustanovili samostane v Sintri. Vendar je ostal kraj mitov, z velikim, skrivnostnim gozdom in grozljivimi, mračnimi prostori. Oče Baião je v delu ''Portugal Cuidadoso'' (1724) zapisal: »Zraven palače Sintra je bil gozd, tako gost, da je podnevi vzbujal strah v tistem, ki je vstopil vanj. In [kralj] [[Sebastijan Portugalski]] je bil prost od teh strahov, da bi hodil ponoči skozenj, velikokrat po dve ali tri ure.« Od druge polovice 18. stoletja do 19. stoletja je Sintra postala znana kot nostalgična in skrivnostna lokacija, opisana s strani številnih tujcev. [[File:Byron_1813_by_Phillips.jpg|thumb|left|Lord Byron (1788–1824) je še posebej užival v svojem bivanju v Sintri, ki je v Romanju Childea Harolda opisana kot "veličastni Eden".]] To je bil »veličastni Eden« romantičnega [[George Noel Gordon Byron|Lorda Byrona]]; »prijetno letovišče« [[Almeida Garrett]]a; Eça de Queiróza »gnezdo zaljubljencev [kjer so se v] romantičnem listju plemiči prepustili rokam pesnikov«; ali kraj, kjer je [[Richard Strauss]] videl vrt, »primerljiv z Italijo, Sicilijo, Grčijo ali Egiptom, pravi vrt Klingsorja in tam v višavah grad svetega grala«. [[Lizbonski potres (1755)]] je medtem povzročil uničenje središča Sintre in številne smrti, kar je povzročilo gradnjo in obnovo v drugi polovici 18. stoletja. Tudi v 18. stoletju je bila v mestu ustanovljena prva industrijska stavba: ''Fábrica de Estamparia de Rio de Mouro'' (Tovarna za žigosanje) leta 1778. [[File:Seteais façade.JPG|thumb|right|Sprednja fasada palače Seteais, ki jo je za obiske kraljeve družine razširila markiza Marialva]] Obisk kraljice [[ Marija I. Portugalska|Marije I.]] leta 1787 je povzročil obnovo in preureditev nekaj salonov in prostorov v občinskih stavbah. Velika praznovanja leta 1795 ob praznovanju krsta infanta Antónia, sina Ivana VI., so se končala z velikimi plesi v palači Queluz. Leta 1838 je kralj-sopotnik Ferdinand II. kupil samostan Nossa Senhora da Pena in obsežno sosednje območje ter naročil arhitektu Joséju de Costa e Silvi, da zgradi lok, ki bi povezal obe četrti [[Palača Seteais|palače Seteais]] (v lasti markiza Marialva), v spomin na obisk brazilskega princa Ivana in princese Carlote Joaquine leta 1802 ter kasnejši obisk njunega sina, absolutističnega kralja [[Mihael I. Portugalski|Mihaela]], leta 1830. [[File:Palacio de Monserrate - Vista lateral.jpg|thumb|200px|left|Arabesko posestvo Monserrate na drugem vrhu hriba v bližini mesta Sintra]] V tretji četrtini 18. stoletja in praktično celotnem 19. stoletju so tuji popotniki in portugalski aristokrati, ki jih je podžigala romantika, ponovno odkrili čarobnost Sintre, zlasti v njeni eksotični pokrajini in podnebju. Njihovi obiski so pripeljali do ustanovitve več hotelov, od katerih je eden, Lawrence's, odprt leta 1764, deloval še leta 2018. Poleti 1787 je William Beckford ostal pri markizu Marialva, gospodarju konj za kraljestvo, na njegova rezidenca Seteais. V začetku 19. stoletja je princesa Carlota Joaquina, žena princa regenta Ivana, kupila posestvo in palačo Ramalhão. Med letoma 1791 in 1793 je Gerard Devisme na svojem obsežnem posestvu v Quinta de Monserrate (kasneje znanem kot [[palača Monserrate]]) zgradil neogotski dvorec. Beckford, ki je ostal v Sintri, je posest najel od Devismeja leta 1794. Pokrajina, pokrita z meglo, je privabila še enega Angleža, sira Francisa Cooka, ki je zasedel posestvo in zgradil orientalski paviljon. [[File:Sintra - Palacio da Pena (20332995770).jpg|thumb|200px|right|Nacionalna [[palača Pena]]: poletna rezidenca portugalskih monarhov v 19. stoletju]] [[File:Quinta_da_Regaleira13.jpg|200px|right|thumb|[[Quinta da Regaleira]], sestavni mejnik Unescove kulturne krajine Sintre]] [[Palača Pena]], vzorčni portugalski romantični simbol Sintre, je nastala na pobudo kralja-soproga Ferdinanda, moža kraljice [[Marija II. Portugalska|Marije II.]] (1834–1853), v Nemčiji rojenega člana hiše Saxe-Cobourg-Gotha. Palača je bila zgrajena nad ostanki samostana reda svetega Hieronima iz 16. stoletja, pri čemer je ohranila številne temeljne vidike, vključno s cerkvijo, samostanom in nekaj dependencijami. Arhitektura je eklektična, pod vplivom številnih arhitekturnih slogov, kar priča o obdobju romantike. Namerna mešanica eklektičnih slogov vključuje neogotski, neomanuelinistični, neoislamski, neorenesančni slog. Veliko tega je bilo razvidno od velike obnove, ki je bila končana pred letom 1900.[20] Zasnova je bila projekt barona von Eschwegeja in Ferdinanda II., da bi nadomestili [[Narodna palača Sintra|Narodno palačo Sintra]] kot alternativo poletni rezidenci v Cascaisu. Po Sintri sta monarha Ludvik Portugalski (1861–1889) in Carlos Portugalski (1863–1908) končala svoja poletja z obiskom Cascaisa v mesecih septembru in oktobru. Leta 1854 je bila podpisana prva pogodba za izgradnjo železniške povezave med Sintro in Lizbono. Odlok, podpisan 26. junija 1855, je urejal pogodbo med vlado in grofom Clarangesom Lucottejem, vendar je bila pozneje leta 1861 preklicana. Povezava je bila končno odprta 2. aprila 1887. Do začetka 20. stoletja je bila Sintra priznana kot letovišče, ki so ga obiskovali aristokrati in milijonarji. Med temi je Carvalho Monteiro, lastnik znatnega bogastva (znanega kot ''Monteiro dos Milhões''), ki je blizu glavnega mesta, na posestvu, ki ga je kupil od baronice Regaleira, zgradil razkošno revivalistično palačo, ki temelji na neomanuelinski arhitekturi. Od druge polovice 19. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja je Sintra postala tudi privilegirano mesto za umetnike: glasbenike, kot je Viana da Mota; skladatelji, kot je Alfredo Keil, slikarji, kot je João Cristino da Silva (avtor enega najslavnejših platen portugalske romantične umetnosti, ''Pet umetnikov v Sintri''), pisatelji, kot sta Eça de Queirós ali Ramalho Ortigão, vsi ti ljudje so živeli, delali ali dobil navdih v pokrajini Sintre. === Republika === [[File:Sintra, part of the historic centre.jpg|thumb|Del zgodovinskega središča]] Razglasitev portugalske republike leta 1910 je spremenila boemsko podnebje Sintre. Zdaj se je spodbujal gospodarski razvoj; potencialne koristi rasti v kmetijstvu, industriji in trgovini za regijo so bile spodbujane za spodbujanje razvoja. Leta 1908 je bila v Colaresu razmejena vinorodna cona. Zdaj je bila ustanovljena komisija za spremljanje kakovosti vin in spodbujanje njihovega izvoza, leta 1914 pa je bilo ustanovljeno trgovsko združenje ({{lang-pt|Associação Comercial e Industrial de Sintra}}), ki je upravljalo njihovo koncesijo. Medtem so bili v imenu posvetnega in ljudskega napredka uničeni deli kulturne dediščine, vključno s prizidki srednjeveške vasi, ki meji na palačo leta 1911, medtem ko je bila ladja cerkve Misericórdia zmanjšana na prezbiterij, da bi omogočili razširiti cesto. Prva desetletja 20. stoletja so bila čas najhitrejše urbanizacije mesta, podprte z železniško povezavo z Lizbono in dotokom poletnih popotnikov. V 1920-ih so zaradi škode na kulturno pomembnih mestih nastale ustanove za preučevanje in zaščito obsežne umetniške dediščine. ''Instituto Histórico de Sintra'' (Zgodovinski inštitut v Sintri) pod vodstvom Afonsa de Ornelasa je imel v tem obdobju pomembno vlogo. Arheološke študije so povzročile precejšen razvoj: leta 1927 je Félix Alves Pereira ponovno odkril neolitske naselbine Santa Eufémia, prva objava odkritij na prazgodovinskih spomenikih Praia das Maçãs pa je bila dokončana leta 1929. Od tega časa do leta 1970 je obalna Sintra postajala poletna destinacija, kar je povzročilo gradnjo portugalskih poletnih rezidenc. Številni pomembni portugalski arhitekti so v prvi polovici 20. stoletja razvijali projekte na tem območju, med njimi Raul Lino, Norte Júnior in Tertuliano de Lacerda Marques. Ti projekti so koristili mestu in regiji, povečali turizem in kot prebivalce privabili številne ugledne Portugalce: zgodovinarja Francisca Costo; pisatelj Ferreira de Castro; kipar Anjos Teixeira; arhitekta Norte Júnior in Raul Lino; slikarji Eduardo Viana, Mily Possoz in Vieira da Silva; pesnica Oliva Guerra; skladatelj in maestro Frederico de Freitas; zgodovinarja Felix Alves Pereira in João Martins da Silva Marques.[18] Leta 1944, pred njegovo aretacijo, se je francoski premier Vichy Pierre Laval nameraval preseliti na posestvo v Sintri, kjer je bila zanj najeta hiša.<ref name="republicquislings">{{navedi novice|last=Heinzen|first=Ralph|title=Quislings Between Two Fires As France Falls. Laval May Head for Portugal—Fate of Petain Uncertain|url=https://www.newspapers.com/image/128861244/?terms=%22Rene%2Bde%2BChambrun%22|work=The Republic|location=Columbus, Indiana|date=August 17, 1944|page=9|via=Newspapers.com|url-access=registration |quote=A law partner of his son-in-law, Count Rene de Chambrun, had gone to Portugal and leased an estate in Laval's name for three years. It is north of Lisbon near Cintra, on the sea and surrounded by high walls.}}</ref> De Groerjev občinski načrt iz leta 1949 je bil zasnovan za zaščito mesta in njegove soseske pred nenadzorovano urbanizacijo, rezultat pa je bil ohranjanje okolja, primerljivega s Sintro iz 19. stoletja.[18] Urbana anarhija je prevladovala do sredine 1980-ih na območjih ob glavnem mestu Sintra, kar je povzročilo razvoj novih sosesk. == Geografija == [[File:Vista de Sintra desde Castelo dos Mouros, Portugal, 2019-05-25, DD 90-101 PAN.jpg|thumb|center|850px|Mesto Sintra na vrhu hribovja Sintra, izpostavljene granitne tvorbe magmatskih kamnin, ki sega do Atlantskega oceana]] Hribovje Sintra, deset kilometrov dolg [[granit]]ni masiv – ki ga močna lokalna tradicija astralnih kultov šteje za ''Monte da Lua'' (Lunina gora) ali ''Promontorium Lunae'' – se nenadoma pojavi med prostrano ravnino na severu in severnim robom estuarija reke [[Tajo]], ki se v serpentinasti kordiljeri vije proti Atlantskemu oceanu in [[Rt Roca]], najbolj zahodni točki celinske Evrope. [[File:Ursa Beach.jpg|thumb|right|Mogočne pečine, ki omejujejo hribovje Sintra in Atlantik]] Planota São João vzdolž severnega pobočja hribovja Sintra ima nadmorsko višino med 100 metri in 150 metri, medtem ko je južni del gora, planota Cascais, nižja: nagnjena od 150 metrov do morja, ki se konča ob obali, približno 30 metrov nad morsko gladino.<ref name="BM">{{citation |last1=Baltazar |first1=L. |last2=Martins |first2=C. |year=2005 |title=Atlas do parque natural Sintra – Cascais |publisher=Edição de Junta de Turismo da Costa do Estoril e Parque natural Sintra |location=Cascais, Portugal|language=pt}}</ref><ref name="CViva1">{{citation |editor=Ciência Viva |title=Geologia no Verão 2010: Caminhando com a Geologia na Serra de Sintra |url=http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |publisher=Parques de Sintra/Centro de Geologia (Universidade de Lisboa)/Agência Nacional para a Cultura Cientifica e Tecológica |location=Sintra, Portugal |language=pt |year=2010 |pages=8–9, 18–19 |access-date=11 October 2011 |archive-date=2011-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110711182239/http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110711182239/http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |date=2011-07-11 }}</ref> Spektakularni relief je posledica vzhodno-zahodne orientacije osi masiva, njegovega konca na obali in narave magmatskih kamnin, ki so odporne proti eroziji. Eruptivni masiv Sintre (MES) je kupolasta struktura, ki jo tvorijo plasti sedimentnih kamnin ([[apnenec|apnenci]] in [[peščenjak]]i) iz obdobja zgornje [[jura|jure]] in zgodnje [[kreda|krede]]. Metamorfizirani magmatski vdor je povzročil ozek halo metamorfnih kamnin, vendar je tudi močno deformiral te sedimentne plasti, kar je povzročilo navpično izpostavljenost. Medtem ko so na jugu zaprte sedimentne plasti, je na severu (okoli Praia Grande) masiv strm. Sedimentne formacije do začetka zgornje krede so deformirane zaradi vdora, ki omejuje MES do konca krede. Radiometrično datiranje različnih kamnin iz masiva je pokazalo starost med 80 in 75 milijoni let (kar potrjuje namestitev masivne zgornje krede). [[File:Azenhas do Mar - Portugal (48487009082).jpg|thumb|left|Plaža v Azenhas do Mar, Sintra]] Geodinamični pogoji, ki so nadzorovali nastanek MES (v korelaciji z razvojem eruptivnih masivov Sines in Monchique), so povezani s postopnim širjenjem [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] proti severu in posledičnim odprtjem [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]]. Širjenje Biskajskega zaliva je povzročilo kompleksne napetosti, odgovorne za globoke zlome v zemeljski skorji, ki so bili kanali za dvig magme. Pred približno 80 milijoni let se je ta magma razširila po površini kot površinska skorja z globino 5 kilometrov med sedimentnimi plastmi (starimi od 160 do 9 milijonov let), ki so bile kemično metamorfizirane. Sčasoma se je komora magme ohladila in kristalizirala, kar je povzročilo pogoje, ki so povzročili zrnate teksture, ki so značilne za MES. Šibkejše sedimentne plasti so bile dovzetne za erozijo, njihovi produkti pa so se odlagali okoli njihove podlage. Posledično je bil masiv verjetno izpostavljen v paleogenem obdobju (pred 30 milijoni let), znanem kot kompleks Benfica. === Podnebje in biom === [[File:The Pena Park (22790627551).jpg|thumb|Visoka vlažnost in nižje temperature so precej pogoste v hribih Sintre]] Za celinsko Portugalsko je značilno sredozemsko podnebje, pod vplivom Atlantika, za katerega so značilne zmerne temperature in mokre zime. Čeprav je podnebje na območju Cabo da Roca blizu polsušnega, se hribovje Sintra šteje za zmerno vlažno: padavin v gorah je več kot v okoliških območjih. Na položaj mesta v naravni krajini hribovja Sintra (ki ga sestavlja bujna naravna dediščina) vpliva obstoj mikroklime.<ref>{{citation |last=Sirovs |first=M.G. |year=2006 |title=The Cascais-Sintra area, a walker's guide |location=Lisbon, Portugal |isbn=989-20-0244-X}}</ref> Zaradi različnih razlogov (tukajšnje podnebje je ublažilo hribovje Sintra; rodovitnost prsti; relativna bližina estuarija reke Tajo) je regija pritegnila veliko zgodnjih poselitev. Zaradi svoje mikroklime se je razvil ogromen park, poln gostega listja z bogato botanično pestrostjo. Zmerno podnebje in vlažnost, ki izhajata iz bližine obale, dajeta prednost rasti bogatega gozda, vključno z atlantskimi in sredozemskimi vrstami, ki na Portugalskem označuje prehod od severne do južne vegetacije. Pirenejski hrast (''Quercus pyrenaica'') prevladuje na velikih prostranstvih skalnatih višin in zaščitenih pobočij. Na vlažnih senčnih pobočjih, običajno obrnjenih proti severu, ali v zavetnih legah je razširjen [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). V nižinskih in toplih krajih je pogost [[hrast plutovec]] (''Quercus suber''), v apnenčastih območjih pa portugalski hrast (''Quercus faginea''). Druge vrste, raztresene po gorah Sintre, so: [[beli javor]] (''Acer pseudoplatanus''), [[navadna leska]] (''Corylus avellana''), [[enovrati glog]] (''Crataegus monogyna''), [[navadna bodika]] (''Ilex aquifolium''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), nepravi lovor (''Viburnum tinus''), hrast prnar (''Quercus coccifera'') in rakitovec (''Rhamnus alaternus''). V dolinah, ob vodotokih, rastejo ostrolistni jesen (''Fraxinus angustifolia''), siva vrba (''Salix atrocinerea''), [[črna jelša]] (''Alnus glutinosa''), [[navadna krhlika]] (''Frangula alnus'') in [[črni bezeg]] (''Sambucus nigra''). Od leta 1966 hribovje Sintra prizadenejo [[požar]]i, ki so uničili velik del prvotnega gozda, ki so ga nadomestile akacije in druge hitro rastoče eksotične vrste. Gozdnato območje hribovja Sintra obsega približno 5000 hektarjev (50 km²), od tega 26 % (1300 hektarjev) vzdržuje država prek Direcção Geral de Florestas – Núcleo Florestal de Sintra (generalni direktorat za gozdove – Gozdarska služba Sintra). === Družbena geografija === Občino upravlja 11 civilnih župnijskih ({{lang-pt|freguesias}}) svetov z lokalnimi oblastmi za upravljanje storitev in zagotavljanje lokalnega upravljanja. Sintra ima tudi številne zaselke in vasi, vključno s premožno vasjo Linhó v Sintri. Prebivalstvo Sintre se je v poznem 20. stoletju precej povečalo in se je povečalo s približno 14 % lizbonske regije na 19 %, pri čemer je bila glavna koncentracija rezidenčnega prebivalstva v pomembnem koridorju Queluz-Portela, vzdolž jugovzhodnega vogala občine.<ref name="Plano">{{navedi splet |url=http://www.cm-sintra.pt/PlanoDesenvolvimento_files/frame.htm |title=Plano de Desenvolvimento Estratégico do Concelho de Sintra: Diagnóstico da Situação Actual |location=Sintra, Portugal |publisher=Câmara Municipal de Sintra |access-date=10 October 2011 |year=2011 |language=pt |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120402054529/http://www.cm-sintra.pt/PlanoDesenvolvimento_files/frame.htm |archive-date=2 April 2012 }}</ref> Na tem območju je bilo skoncentriranih približno 82 % občinskega prebivalstva, najbolj privlačne župnije za življenje pa so bile São Pedro de Penaferrim, Rio de Mouro, Belas in Algueirão-Mem Martins.<ref>By comparison, the civil parishes of Monte Abraão, Pêro Pinheiro, Montelavar e Almargem do Bispo were considered the least attractive.</ref> [[File:Buildings in Sintra P1000182.JPG|thumb|200px|left|Stavbe na osrednjem trgu São Martinho, nasproti Narodne palače Sintra]] Z zmanjšanjem stopenj umrljivosti je v regiji prišlo do splošnega povečanja števila rojstev dojenčkov, ki je bilo povezano predvsem s poznimi rojstvi, pa tudi do povečanja števila starejših v skupnosti (56,5 % leta 2001). Kljub temu se za Sintro še vedno šteje, da ima strukturno mlado prebivalstvo, najmlajše v širšem metropolitanskem območju Lizbone. Mladi odrasli (od 30 do 39 let) prevladujejo v skupnostih Sintre, pri čemer imajo župnije Pêro Pinheiro, Terrugem, São Martinho, São João das Lampas, Santa Maria e São Miguel, Montelavar, Colares, Queluz in Almargem do Bispo višje stopnje starejših v populaciji. Približno 80 % prebivalcev je rojenih zunaj mesta, 21 % teh je rojenih v tujini. Medtem ko se je število rezidenčnega prebivalstva v Lizboni od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko zmanjšalo, je Sintra primerljivo narasla. Mestna območja predstavljajo 55,4 kvadratnih kilometrov občine ali približno 17,4 % ozemlja Sintre; 35 % prebivalstva prebiva v krajih z med 50.000 in 100.000 prebivalci. Mnoga od teh območij so povezana z dostopnimi linijami, zlasti s progo Sintra in avtocesto IC19, ki povezuje glavna mesta Queluz, Agualva-Cacém, Algueirão/Mem Martins, Rio de Mouro in Belas). Mnoga od teh urbanih območij so sestavljena iz spleta gradbenih projektov, ki so v zgodovini povzročili goste betonske zgradbe, običajno sedem ali več nadstropij v višino. Največja rast stanovanjskih hiš se je zgodila na jugu občine, v trikotniku São Pedro de Penaferrim, Santa Maria e São Miguel in Casal de Cambra. Poleg tega sta v tej regiji velika koncentracija in rast družinskih bivališč sezonske narave ali sekundarnih domov ter širjenje nezakonite gradnje v župnijah São João das Lampas, São Pedro de Penaferrim, Belas, Agualva- Cacém in Casal de Cambra. == Gospodarstvo == [[File:Pena National Palace.JPG|thumb|right|200px|Ikonična nacionalna palača Pena, prvotno zgrajena na samostanu Nossa Senhora da Pena in obsežno prenovljena na pobudo Ferdinanda II. Portugalskega ]] Rast terciarnih dejavnosti je igrala pomembno vlogo v vzorcu zaposlovanja v regiji, pri čemer prevladujejo komercialne, maloprodajne in podporne storitve. To je bilo v škodo industrije, čeprav stalne industrijske dejavnosti vključujejo transport materialov, predelavo mineralov, proizvodnjo strojev in opreme, podjetja za predelavo hrane, pijače in tobaka ter založniške in tiskarske storitve. Dramatična rast je bila tudi v industriji gradbeništva. EuroAtlantic Airways ima sedež v Sintri.<ref>"[http://www.euroatlantic.pt/html/en_contactos.asp Contact Us] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207234708/http://www.euroatlantic.pt/html/en_contactos.asp |date=2011-12-07 }}." EuroAtlantic Airways. Retrieved on 14 December 2011. "Headquarters: Rua das Sesmarias, 3 Quinta da Beloura 2710-692 SINTRA PORTUGAL "</ref> Pomemben je tudi turizem, saj so parki in spomeniki, ki jih upravlja Parques de Sintra, leta 2017 na primer zabeležili 3,2 milijona obiskovalcev.<ref>https://www.parquesdesintra.pt/en/noticias/parques-de-sintra-records-a-21-65-rise-in-2017-visitor-numbers/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190424050056/https://www.parquesdesintra.pt/en/noticias/parques-de-sintra-records-a-21-65-rise-in-2017-visitor-numbers/ |date=2019-04-24 }}, PARQUES DE SINTRA RECORDS A 21.65% RISE IN 2017 VISITOR NUMBERS</ref> == Znamenitosti == V Sintri je veliko ohranjenih ali razvrščenih arhitekturnih stavb: ===Prazgodovina=== * [[Megalitski kompleks Barreira]] * [[Dolmen Adrenunes]] ({{lang-pt|Anta de Adrenunes}}) * [[Dolmen iz Agualve]] ({{lang-pt|Anta de Agualva/Anta do Carrascal}}) * [[Estrijski dolmen]] ({{lang-pt|Anta da Estria}}) * [[Dolmen Monte Abraão]] ({{lang-pt|Anta do Monte Abraão}}) * [[Prazgodovinski spomenik Praia das Maçãs]] ({{lang-pt|Monumento Pré-Histórico de Praia das Maçãs}}) * Tolos grobnica Monge ({{lang-pt|Tholos do Monge}}) === Posvetne stavbe === * [[Akvadukt Aguas Livres]]-Sintra ({{lang-pt|Aqueduto das Águas Livres-Troço de Sintra}}) * [[Brunarica in vrt grofice Edle]] * Posestvo Penha Verde ({{lang-pt|Quinta de Penha Verde/Quinta da Fonte del Rei}}) * Dvorec Penha Verde ({{lang-pt|Solar da Quinta de Penha Verde}}) * [[palača Pena]] ({{lang-pt|Palácio Nacional da Pena}}) * [[palača Queluz]] ({{lang-pt|Palácio Nacional de Queluz}}) * [[Narodna palača Sintra|Narodna palača Sintra]] ({{lang-pt|Palácio Nacional de Sintra/Palácio da Vila}}) * Palača grofov Almeida-Araújo ({{lang-pt|Palácio Pombal/Palacete dos Condos de Almeida Araújo}}) * Steber Colaresa ({{lang-pt|Pelourinho de Colares}}) * [[Quinta da Regaleira]] vključno s palačo in kapelo * [[Quinta da Ribafria, Sintra|Quinta da Ribafria]] * [[Palača Monserrate]] * [[Palača Seteais]] * [[Palača Ramalhão]] === Kultura === * Lutkovna hiša v Sintri ({{Lang-pt|Casa da Marioneta de Sintra}})<ref>[http://casadamarioneta.com/ Lutkovna hiša v Sintri]</ref> * Kulturno združenje Valdevinos ({{Lang-pt|Valdevinos Associação Cultural}})<ref>{{Navedi splet |url=http://www.valdevinos.net/ |title=Kulturno združenje Valdevinos |accessdate=2024-01-06 |archive-date=2021-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306034918/http://www.valdevinos.net/ |url-status=dead }}</ref> === Vojaške zgradbe === * [[Mavrski grad]] ({{lang-pt|Castelo dos Mouros}}) === Religiozne stavbe === * Cerkev Santa Maria ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Santa Maria}}) * Samostan Penha Longa ({{lang-pt|Convento de Penha Longa}}) * [[Samostan kapucinov (Sintra)]] <gallery widths="200px" heights="160px"> File:Jardim Pênsil, Palácio Nacional de Queluz 06.jpg|Sprednja fasada in vodnjak [[palača Queluz|palače Queluz]] File:Castelo dos Mouros, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 111.jpg|Utrinek narodne [[palača Pena|palače Pena]] z gradu Mavrov File:Palácio de Monserrate.jpg|Posestvo Monserrate, ki ga je zgradil Gerard Devisme, vendar je svoj orientalski videz dobilo po Francisu Cooku File:Sintra National Palace, from above.jpg|[[Narodna palača Sintra]], od zgoraj File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 03.jpg|Narodna palača Sintra. Najbolje ohranjena srednjeveška kraljeva palača na Portugalskem, ki je bila naseljena bolj ali manj neprekinjeno od zgodnjega 15. stoletja do poznega 19. stoletja. File:Fonte da Sabuga, Sintra, Portugal.jpg|Fonte da Sabuga, Sintra </gallery> == V popularni kulturi == *Velik del miniserije ''Gulliverjeva potovanja'' (1996) je bil posnet v Sintri in prikazanih je veliko njenih palač. *''Opel Sintra'', veliko enoprostorno vozilo, proizvedeno pod nemško znamko Opel za trg v Evropi, ki ga je Vauxhall med letoma 1996 in 1999 prodajal v Združenem kraljestvu kot Vauxhall Sintra, ima ime, ki ga je izbral računalnik s seznama kratkih, enostavno izgovorljive besede in ne po zgodovinskem portugalskem mestu Sintra. *Leta 2018 je bila namizna igra nemškega oblikovalca iger Michaela Kieslinga, ''Azul: Stained Glass of Sintra'', poimenovana po mestu Sintra. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sintra}} {{wikivoyage|Sintra}} * [http://www.cm-sintra.pt Municipality official website] {{in lang|pt}} * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=723 UNESCO World Heritage Page] {{in lang|en}} * [http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=22840 Sistema de Informação para o Património Arquitetónico – Registo da Unidade de Paisagem da Serra de Sintra] * [http://www.sintraromantica.net/en Sintra Municipality Touristic Information] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra|* ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Mesta na Portugalskem‎]] 3x42lan8k6aj23us7ceqky3yek3gbaz 0 556622 6764731 6178505 2026-10-13T13:03:08Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kukla]] 6764731 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kukla]] tsdsmsouwqeklrzl7ad7dq4ky7r3fz6 0 565128 6764795 6723897 2026-10-13T15:37:19Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, np, družina Acestrorhamphidae 6764795 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrst ribe}} {{Speciesbox | name = Kardinalska tetra | image = Cardinal Paracheirodon axelrodi (3).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{cite iucn|title=''Paracheirodon axelrodi''|author= Lima, F. |year=2023|access-date=11 December 2023|doi=10.2305/IUCN.UK.2023-1.RLTS.T164584363A164584373.en|article-number=e.T164584363A164584373}}</ref> | taxon = Paracheirodon axelrodi | authority = ([[Leonard Peter Schultz|L. P. Schultz]], 1956)<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Paracheirodon|access-date=17 October 2025}}</ref> | synonyms = {{Specieslist |Cheirodon axelrodi|Schultz, 1956 |Hyphessobrycon cardinalis|[[George S. Myers|Myers]] & [[Stanley Howard Weitzman|Weitzman]], 1956 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus"/> }} '''Kardinalska tetra''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Paracheirodon axelrodi''''') je sladkovodna riba iz družine [[Acestrorhamphidae]] v [[red (biologija)|redu]] [[Characiformes]]. Doma je v zgornjem toku rek [[Orinoko]] in [[Rio Negro (Amazonka)|Rio Negro]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Kardinalska tetra, ki zraste do približno 3&nbsp;cm skupne dolžine, ima osupljivo [[Iridescenca|prelivajočo]] se modro črto, značilno za rod ''[[Paracheirodon]]'', ki bočno prepolovi ribo, pri čemer je telo pod to črto živo rdeče barve, od tod tudi ime ''kardinalska tetra''. Videz kardinalske tetre je podoben videzu sorodne [[neonska tetra|neonske tetre]] (''Paracheirodon innesi''), s katero jo pogosto zamenjujejo; neonska rdeča barva sega le približno do polovice nosu, neonska modra črta pa je manj živahno modra. Kardinalska tetra je zelo priljubljena [[akvarij]]ska riba, vendar je manj razširjena kot neonska tetra, ker jo je bilo do nedavnega težko gojiti v ujetništvu. Vendar mnogi rejci zdaj proizvajajo ribe; v večini primerov lahko ugotovimo, ali je kardinalska tetra vzrejena ali ulovljena zaradi poškodovanih plavuti na ulovljenih primerkih. Nekateri [[Ihtiologija|ihtiologi]] menijo, da bi morali ribiči še naprej podpirati trajnostni ribolov v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]], saj je na tisoče ljudi zaposlenih v regiji za lovljenje rib za prodajo akvarijem. Če bi ti ribiči izgubili sredstva za preživetje z lovljenjem kardinalskih in drugih tropskih rib, bi se morda posvetili [[krčenje gozdov|krčenju gozdov]].<ref name="piaba">{{cite web|title=Background about the Fishery and History {{!}} Project Piaba|url=http://projectpiaba.org/who-we-are/history/|website=projectpiaba.org|access-date=18 November 2017|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126125956/http://projectpiaba.org/who-we-are/history/|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Guo |first=Jeff |date=2026-03-18 |title=The little pet fish that saved a town in the Amazon |url=https://www.npr.org/2026/03/18/nx-s1-5751251/amazon-brazil-forest-fish-aquarium-trade |access-date=2026-04-09 |work=NPR |language=en}}</ref> == Taksonomija == Ameriški [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Leonard Peter Schultz]] je kardinalsko tetro leta 1956 opisal kot ''Cheirodon axelrodi''.<ref name=fishbase>{{FishBase_|Paracheirodon|axelrodi|year=2019|month=December}}</ref> [[Vrstni pridevek]] je v čast ihtiologu [[Herbert R. Axelrod|Herbertu R. Axelrodu]]. ''Hyphessobrycon cardinalis'' je zastarel sinonim. [[Domače ime]] ribe, kardinalska tetra, se nanaša na briljantno rdečo obarvanost, ki spominja na [[Kardinal|kardinalsko]] obleko. ''P. axelrodi'' se pogosto imenuje tudi rdeča neonska tetra. Vrsta obstaja v številnih različnih barvnih oblikah ali fenotipih. 'Zlata' in 'srebrno-blond' oblika obstaja v porečju Rio Negra, ki ima manj modrega vzdolžnega traku. Normalna oblika iz porečja Rio Negro ima moder trak, ki sega do maščobne plavuti. [[Fenotip]] porečja Orinoka lahko predstavlja [[Podvrsta (biologija)|podvrsto]] ''P. axelrodi''. == Opis == [[File:Cardinal tetra & neon tetra.jpg|thumb|Kardinalska tetra (zgoraj) ima na spodnji strani več rdeče kot na videz podobna neonska tetra (spodaj)]] Kardinalska tetra ima svetlo rdeče trebušne dele in mavrično modro črto, ki poteka vodoravno vzdolž telesa. Značilna mavričnost te in sorodnih rib, kot je neonska tetra, je strukturna barva, ki nastane zaradi loma svetlobe v kristalih gvanina, ki se razvijejo v posebnih celicah, imenovanih [[Kromatofora|iridociti]], v podkožju. Točen odtenek modre barve, ki ga vidimo, je odvisen od zornega kota gledalca glede na ribo – če se zorni kot spremeni tako, da ribo gleda bolj od spodaj, bo barva spremenila odtenek in postala bolj globoko safirno modra in celo indigo. Spremenite zorni kot nad ribami in barva postane bolj zelenkasta. Zdi se, da kardinalske tetre v ujetništvu zrastejo večje kot v naravi. Imajo velik želodec in majhno črevesje.<ref name=walker2004/> == Razširjenost in življenjski prostor == Kardinalske tetre najdemo na zgornjem Orinoku in Rio Negro, ki sta v Kolumbiji, Venezueli oziroma Braziliji. == Ekologija in obnašanje == === Prehrana === Kardinalska tetra išče hrano na območjih počasne plitve vode. Je pretežno plenilski, hrani se z drobnimi živalmi, ki jih najdejo na podvodnih rastlinah, koreninah in listju. Bitja, ki jih običajno jedo, so ličinke [[Chironomidae|chironomidnih]] mušic in mikrorakov, kot so vodne bolhe ([[Cladocera]]) iz družin [[Moinidae]], [[Macrotrichidae]] in [[Daphniidae]] ter kopepodi iz družine [[Harpacticidae]]. Drugi organizmi, ki jih zaužijejo, so ličinke drugih muh, jajčeca žuželk, kolobarje in testate amebe.<ref name=walker2004>{{cite journal|last=Walker|first=Ilse|date=2004|title=The food spectrum of the cardinal - tetra (''Paracheirodon axelrodi'', Characidae) in its natural habitat|journal=Acta Amazonica|volume=34|issue=1|pages=69–73|doi=10.1590/S0044-59672004000100009|bibcode=2004AcAma..34...69W |doi-access=free}}</ref> === Razmnoževanje === V divjini kardinalska tetra v velikem številu plava gorvodno do delov svojega domačega rečnega habitata, ki so zgoraj popolnoma zaprti s krošnjami deževnega gozda. Takšne vode so podvržene močnemu senčenju dreves deževnega gozda in do njih praktično ne pride sončna svetloba. Tu se ribe drstijo v velikih združbah. Če so ribe pripravljene na drst, samec zasleduje samico v drobnolistne rastline; njen popolnejši obris, ki običajno kaže na prisotnost zrelih jajčec v njenem reproduktivnem traktu, bi moral biti na tej točki takoj viden. Če je samica pripravljena, dovoli samcu, da plava ob njej in skupaj izpustita jajčeca in spermo. === Življenjska doba === Ribe so lahko dejansko tudi enoletne vrste z življenjsko dobo le enega leta v naravi. V ujetništvu živijo več let. Za tiste, ki jih želijo gojiti v akvariju, je najboljši način za to posnemanje iste naravne postavitve. Študija, izvedena v [[Manaus]]u v Braziliji, je kardinalske tetre za 96 ur izpostavila neugodnim vodnim razmeram. Ribe so poginile pri nizki temperaturi 19,6 °C in visoki 33,7 °C ter pH pod 2,9 ali nad 8,8.<ref>{{cite journal|author=Sarah Ragonha de Oliveira|author2=Rondon Tatsuta Yamane Baptista de SouzaI|author3=Érica da Silva Santiago NunesI|author4=Cristiane Suely Melo de CarvalhoI|author5=Glauber Cruz de MenezesI|author6=Jaydione Luíz MarconII|author7=Rodrigo Roubach|author8=Eduardo Akifumi OnoI|author9=Elizabeth Gusmão Affonso|date=2008|title=Tolerance to temperature, pH, ammonia and nitrite in cardinal tetra, ''Paracheirodon axelrodi'', an amazonian ornamental fish|journal=Acta Amazonica|volume=38|issue=4|pages=773–779| doi=10.1590/S0044-59672008000400023|bibcode=2008AcAma..38..773O |doi-access=free}}</ref> === V akvaristiki === [[Image:Paracheirodon axelrodi school.jpg|thumb|250px|Jata kardinalskih teter v akvariju]] V Barcelosu na bregovih brazilskega reke [[Rio Negro (Amazonka)|Rio Negro]] deluje cela industrija, v kateri lokalno prebivalstvo lovi ribe za prodajo v akvarije.<ref name=":0" /> Lokalni prebivalci, ki skrbijo za okolje, zelo cenijo kardinalski ribolov. Lokalno prebivalstvo se ne sme vključiti v potencialno okolju škodljive dejavnosti, kot je krčenje gozdov, saj lahko z ribištvom trajnostno živijo.<ref name="piaba"/> Med letoma 2006 in 2015 je bilo iz države [[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]] izvoženih več kot 92.000.000 kardinalskih teter, kar je predstavljalo 64,57 % vseh izvozov okrasnih rib iz države v tem času.<ref name="TribuzyNeto2021">{{cite journal|last1=Tribuzy-Neto|first1=Ivan Azevedo|last2=Beltrão|first2=Hélio|last3=Benzaken|first3=Zehev Schwartz|last4=Yamamoto|first4=Kedma Cristine|name-list-style=&|date=26 March 2021|title=Analysis of the Ornamental Fish Exports from the Amazon State, Brazil|journal=Boletim do Instituto de Pesca|volume=46|number=4|doi=10.20950/1678-2305.2020.46.4.554|doi-access=free|issn=1678-2305|url=https://institutodepesca.org/index.php/bip/article/view/1470/1479|access-date=25 April 2024|archive-date=27 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241127085322/https://institutodepesca.org/index.php/bip/article/view/1470/1479|url-status=dead}}{{open access}}</ref> == Sklici == {{sklici}} * {{ITIS |id=163037 |taxon=Paracheirodon axelrodi |accessdate=14 December 2004}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://web.archive.org/web/20110708043751/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/content.php?sid=3139 Cardinal tetra, Paracheirodon axelrodi], Practical Fishkeeping magazine * [https://web.archive.org/web/20051115183141/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/show_article.php?article_id=150 Life in the shallows - the Rio Negro], Practical Fishkeeping magazine * [https://web.archive.org/web/20040923061211/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/show_article.php?article_id=152 River to retailer - the Cardinal tetra fishery in Brazil], Practical Fishkeeping magazine {{Taxonbar|from=Q590731}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1956]] [[Kategorija:Karancini]] 0q0qytm9oc1akkqfdw0gjqnzu4n5bum 6764797 6764795 2026-10-13T15:39:46Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Karancini]]; dodal [[Kategorija:Acestrorhamphidae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764797 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrst ribe}} {{Speciesbox | name = Kardinalska tetra | image = Cardinal Paracheirodon axelrodi (3).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{cite iucn|title=''Paracheirodon axelrodi''|author= Lima, F. |year=2023|access-date=11 December 2023|doi=10.2305/IUCN.UK.2023-1.RLTS.T164584363A164584373.en|article-number=e.T164584363A164584373}}</ref> | taxon = Paracheirodon axelrodi | authority = ([[Leonard Peter Schultz|L. P. Schultz]], 1956)<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Paracheirodon|access-date=17 October 2025}}</ref> | synonyms = {{Specieslist |Cheirodon axelrodi|Schultz, 1956 |Hyphessobrycon cardinalis|[[George S. Myers|Myers]] & [[Stanley Howard Weitzman|Weitzman]], 1956 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus"/> }} '''Kardinalska tetra''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Paracheirodon axelrodi''''') je sladkovodna riba iz družine [[Acestrorhamphidae]] v [[red (biologija)|redu]] [[Characiformes]]. Doma je v zgornjem toku rek [[Orinoko]] in [[Rio Negro (Amazonka)|Rio Negro]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Kardinalska tetra, ki zraste do približno 3&nbsp;cm skupne dolžine, ima osupljivo [[Iridescenca|prelivajočo]] se modro črto, značilno za rod ''[[Paracheirodon]]'', ki bočno prepolovi ribo, pri čemer je telo pod to črto živo rdeče barve, od tod tudi ime ''kardinalska tetra''. Videz kardinalske tetre je podoben videzu sorodne [[neonska tetra|neonske tetre]] (''Paracheirodon innesi''), s katero jo pogosto zamenjujejo; neonska rdeča barva sega le približno do polovice nosu, neonska modra črta pa je manj živahno modra. Kardinalska tetra je zelo priljubljena [[akvarij]]ska riba, vendar je manj razširjena kot neonska tetra, ker jo je bilo do nedavnega težko gojiti v ujetništvu. Vendar mnogi rejci zdaj proizvajajo ribe; v večini primerov lahko ugotovimo, ali je kardinalska tetra vzrejena ali ulovljena zaradi poškodovanih plavuti na ulovljenih primerkih. Nekateri [[Ihtiologija|ihtiologi]] menijo, da bi morali ribiči še naprej podpirati trajnostni ribolov v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]], saj je na tisoče ljudi zaposlenih v regiji za lovljenje rib za prodajo akvarijem. Če bi ti ribiči izgubili sredstva za preživetje z lovljenjem kardinalskih in drugih tropskih rib, bi se morda posvetili [[krčenje gozdov|krčenju gozdov]].<ref name="piaba">{{cite web|title=Background about the Fishery and History {{!}} Project Piaba|url=http://projectpiaba.org/who-we-are/history/|website=projectpiaba.org|access-date=18 November 2017|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126125956/http://projectpiaba.org/who-we-are/history/|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Guo |first=Jeff |date=2026-03-18 |title=The little pet fish that saved a town in the Amazon |url=https://www.npr.org/2026/03/18/nx-s1-5751251/amazon-brazil-forest-fish-aquarium-trade |access-date=2026-04-09 |work=NPR |language=en}}</ref> == Taksonomija == Ameriški [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Leonard Peter Schultz]] je kardinalsko tetro leta 1956 opisal kot ''Cheirodon axelrodi''.<ref name=fishbase>{{FishBase_|Paracheirodon|axelrodi|year=2019|month=December}}</ref> [[Vrstni pridevek]] je v čast ihtiologu [[Herbert R. Axelrod|Herbertu R. Axelrodu]]. ''Hyphessobrycon cardinalis'' je zastarel sinonim. [[Domače ime]] ribe, kardinalska tetra, se nanaša na briljantno rdečo obarvanost, ki spominja na [[Kardinal|kardinalsko]] obleko. ''P. axelrodi'' se pogosto imenuje tudi rdeča neonska tetra. Vrsta obstaja v številnih različnih barvnih oblikah ali fenotipih. 'Zlata' in 'srebrno-blond' oblika obstaja v porečju Rio Negra, ki ima manj modrega vzdolžnega traku. Normalna oblika iz porečja Rio Negro ima moder trak, ki sega do maščobne plavuti. [[Fenotip]] porečja Orinoka lahko predstavlja [[Podvrsta (biologija)|podvrsto]] ''P. axelrodi''. == Opis == [[File:Cardinal tetra & neon tetra.jpg|thumb|Kardinalska tetra (zgoraj) ima na spodnji strani več rdeče kot na videz podobna neonska tetra (spodaj)]] Kardinalska tetra ima svetlo rdeče trebušne dele in mavrično modro črto, ki poteka vodoravno vzdolž telesa. Značilna mavričnost te in sorodnih rib, kot je neonska tetra, je strukturna barva, ki nastane zaradi loma svetlobe v kristalih gvanina, ki se razvijejo v posebnih celicah, imenovanih [[Kromatofora|iridociti]], v podkožju. Točen odtenek modre barve, ki ga vidimo, je odvisen od zornega kota gledalca glede na ribo – če se zorni kot spremeni tako, da ribo gleda bolj od spodaj, bo barva spremenila odtenek in postala bolj globoko safirno modra in celo indigo. Spremenite zorni kot nad ribami in barva postane bolj zelenkasta. Zdi se, da kardinalske tetre v ujetništvu zrastejo večje kot v naravi. Imajo velik želodec in majhno črevesje.<ref name=walker2004/> == Razširjenost in življenjski prostor == Kardinalske tetre najdemo na zgornjem Orinoku in Rio Negro, ki sta v Kolumbiji, Venezueli oziroma Braziliji. == Ekologija in obnašanje == === Prehrana === Kardinalska tetra išče hrano na območjih počasne plitve vode. Je pretežno plenilski, hrani se z drobnimi živalmi, ki jih najdejo na podvodnih rastlinah, koreninah in listju. Bitja, ki jih običajno jedo, so ličinke [[Chironomidae|chironomidnih]] mušic in mikrorakov, kot so vodne bolhe ([[Cladocera]]) iz družin [[Moinidae]], [[Macrotrichidae]] in [[Daphniidae]] ter kopepodi iz družine [[Harpacticidae]]. Drugi organizmi, ki jih zaužijejo, so ličinke drugih muh, jajčeca žuželk, kolobarje in testate amebe.<ref name=walker2004>{{cite journal|last=Walker|first=Ilse|date=2004|title=The food spectrum of the cardinal - tetra (''Paracheirodon axelrodi'', Characidae) in its natural habitat|journal=Acta Amazonica|volume=34|issue=1|pages=69–73|doi=10.1590/S0044-59672004000100009|bibcode=2004AcAma..34...69W |doi-access=free}}</ref> === Razmnoževanje === V divjini kardinalska tetra v velikem številu plava gorvodno do delov svojega domačega rečnega habitata, ki so zgoraj popolnoma zaprti s krošnjami deževnega gozda. Takšne vode so podvržene močnemu senčenju dreves deževnega gozda in do njih praktično ne pride sončna svetloba. Tu se ribe drstijo v velikih združbah. Če so ribe pripravljene na drst, samec zasleduje samico v drobnolistne rastline; njen popolnejši obris, ki običajno kaže na prisotnost zrelih jajčec v njenem reproduktivnem traktu, bi moral biti na tej točki takoj viden. Če je samica pripravljena, dovoli samcu, da plava ob njej in skupaj izpustita jajčeca in spermo. === Življenjska doba === Ribe so lahko dejansko tudi enoletne vrste z življenjsko dobo le enega leta v naravi. V ujetništvu živijo več let. Za tiste, ki jih želijo gojiti v akvariju, je najboljši način za to posnemanje iste naravne postavitve. Študija, izvedena v [[Manaus]]u v Braziliji, je kardinalske tetre za 96 ur izpostavila neugodnim vodnim razmeram. Ribe so poginile pri nizki temperaturi 19,6 °C in visoki 33,7 °C ter pH pod 2,9 ali nad 8,8.<ref>{{cite journal|author=Sarah Ragonha de Oliveira|author2=Rondon Tatsuta Yamane Baptista de SouzaI|author3=Érica da Silva Santiago NunesI|author4=Cristiane Suely Melo de CarvalhoI|author5=Glauber Cruz de MenezesI|author6=Jaydione Luíz MarconII|author7=Rodrigo Roubach|author8=Eduardo Akifumi OnoI|author9=Elizabeth Gusmão Affonso|date=2008|title=Tolerance to temperature, pH, ammonia and nitrite in cardinal tetra, ''Paracheirodon axelrodi'', an amazonian ornamental fish|journal=Acta Amazonica|volume=38|issue=4|pages=773–779| doi=10.1590/S0044-59672008000400023|bibcode=2008AcAma..38..773O |doi-access=free}}</ref> === V akvaristiki === [[Image:Paracheirodon axelrodi school.jpg|thumb|250px|Jata kardinalskih teter v akvariju]] V Barcelosu na bregovih brazilskega reke [[Rio Negro (Amazonka)|Rio Negro]] deluje cela industrija, v kateri lokalno prebivalstvo lovi ribe za prodajo v akvarije.<ref name=":0" /> Lokalni prebivalci, ki skrbijo za okolje, zelo cenijo kardinalski ribolov. Lokalno prebivalstvo se ne sme vključiti v potencialno okolju škodljive dejavnosti, kot je krčenje gozdov, saj lahko z ribištvom trajnostno živijo.<ref name="piaba"/> Med letoma 2006 in 2015 je bilo iz države [[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]] izvoženih več kot 92.000.000 kardinalskih teter, kar je predstavljalo 64,57 % vseh izvozov okrasnih rib iz države v tem času.<ref name="TribuzyNeto2021">{{cite journal|last1=Tribuzy-Neto|first1=Ivan Azevedo|last2=Beltrão|first2=Hélio|last3=Benzaken|first3=Zehev Schwartz|last4=Yamamoto|first4=Kedma Cristine|name-list-style=&|date=26 March 2021|title=Analysis of the Ornamental Fish Exports from the Amazon State, Brazil|journal=Boletim do Instituto de Pesca|volume=46|number=4|doi=10.20950/1678-2305.2020.46.4.554|doi-access=free|issn=1678-2305|url=https://institutodepesca.org/index.php/bip/article/view/1470/1479|access-date=25 April 2024|archive-date=27 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241127085322/https://institutodepesca.org/index.php/bip/article/view/1470/1479|url-status=dead}}{{open access}}</ref> == Sklici == {{sklici}} * {{ITIS |id=163037 |taxon=Paracheirodon axelrodi |accessdate=14 December 2004}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://web.archive.org/web/20110708043751/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/content.php?sid=3139 Cardinal tetra, Paracheirodon axelrodi], Practical Fishkeeping magazine * [https://web.archive.org/web/20051115183141/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/show_article.php?article_id=150 Life in the shallows - the Rio Negro], Practical Fishkeeping magazine * [https://web.archive.org/web/20040923061211/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/show_article.php?article_id=152 River to retailer - the Cardinal tetra fishery in Brazil], Practical Fishkeeping magazine {{Taxonbar|from=Q590731}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1956]] [[Kategorija:Acestrorhamphidae]] o5am19qrmjqi1r07tedjt54t6xt0178 0 565240 6764826 6757023 2026-10-13T16:10:41Z Pinky sl 2932 {{Paraphyletic group 6764826 wikitext text/x-wiki {{Short description|Domače ime za nekatere vrste rib v družini Serrasalmidae}} {{Paraphyletic group | auto = yes | name = Piranje |fossil_range = {{fossilrange|miocen|recentno}} | image = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image_caption = [[Rdeča piranja]] v Živalskem vrtu Karlsruhe | display_parents = 0 | parent = Serrasalminae | includes_text = Vključeni rodovi | includes = ''[[Catoprion]]''<br /> ''[[Pristobrycon]]''<br /> ''[[Pygocentrus]]''<br /> ''[[Pygopristis]]''<br /> ''[[Serrasalmus]]''<br /> †''[[Megapiranha]]'' | excludes = ''[[Metynnis]]'' }} '''Piranja''', '''piranha''' ali '''piraja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=pira*ja |title=Fran/iskanje/pira*ja |publisher=fran.si}}</ref> je katera koli vrsta sladkovodnih [[ribe|rib]] iz družine Serrasalmidae,<ref name="Freeman2">{{cite journal| url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories |first=Barbie|last=Freeman |author2=Nico, Leo G. |author3=Osentoski, Matthew |author4=Jelks, Howard L. |author5=Collins, Timothy M. |journal=Zootaxa|volume=1484|page=2|year=2007|access-date=2009-06-25|doi=10.11646/zootaxa.1484.1.1 |doi-access=free}}</ref> včasih obravnavane kot poddružine Serrasalminae znotraj družine Characidae,<ref>{{FishBase family|family=Characidae}}</ref> v [[red (biologija)|redu]] Characiformes. Te ribe naseljujejo južnoameriške reke, poplavne ravnice, jezera in zadrževalnike. Čeprav jih pogosto opisujejo kot izredno plenilske in se v glavnem prehranjujejo z ribami, se njihove prehranjevalne navade zelo razlikujejo, uživajo pa tudi rastlinski material, zaradi česar so razvrščene kot [[vsejed]]e.<ref name=BBC2007>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6259946.stm |title=Piranha 'less deadly than feared' |access-date=2 July 2007 |author=BBC News Online |date=2 July 2007|author-link= }}</ref> == Etimologija == Ime izvira od domorodnega ljudstva [[Tupi]] iz njihovega jezika. Nastalo je iz dveh besed, ''pirá'', ki pomeni 'riba', in ''sainha'', ki pomeni 'zob'; isto besedo Indijanci uporabljajo za opis škarij.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6ok9AQAAIAAJ|title=Scientific American, "Fishing on the Amazon"|date=1880-11-06|publisher=Munn & Company|page=293|language=en}}</ref> Druga možna izpeljava je iz ''pira nya'', verjetno dobesedno 'riba, ki grize'.<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/piranha|title=Piranha &#124; Origin and meaning of piranha by Online Etymology Dictionary}}</ref> Sredi 18. stoletja so [[Portugalci]] besedi združili v ''piranha''. Beseda bi lahko izvirala tudi iz kombinacije ''pirá'' 'riba' in ''ánha'' 'rezati' (kar je prav tako pomenilo 'slab' ali 'hudič' v tupi-[[gvaranščina|gvaranščini]]).<ref>Britton, A. Scott. Guaraní: Guaraní-English, English-Guaraní ; concise dictionary. New York: Hippocrene Books, 2005. Print.</ref> == Taksonomija in evolucija == Piranje spadajo v [[Družina (biologija)|družino]] Serrasalmidae skupaj s tesno sorodnimi vsejedimi ribami,<ref>[http://badmanstropicalfish.com/profiles/profile86.html Black-finned Pacu Fish, Colossoma macropomum Profile with care, maintenance requirements and breeding information for your tropical fish]. Badmanstropicalfish.com. Retrieved on 13 May 2012.</ref> kot so [[Paku|pakuji]].<ref name="Freeman">{{cite journal|url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories|doi=10.1046/j.1439-0469.2000.384132.x|author1=Freeman, Barbie|author2=Nico, Leo G.|author3=Osentoski, Matthew|author4=Jelks, Howard L.|author5=Collins, Timothy M.|journal=Zootaxa|volume=1484|pages=1–38|year=2007|access-date=22 June 2009|issue=4}}</ref> Tradicionalno za prave piranje veljajo štirje rodovi – ''Pristobrycon'', ''Pygocentrus'', ''Pygopristis'' in ''Serrasalmus'' – zaradi njihovih specializiranih zob. Vendar pa je nedavna analiza pokazala, da če naj bo skupina piranj [[Monofiletska skupina|monofiletska]], jo je treba omejiti na ''Serrasalmus'', ''Pygocentrus'' in del ''Pristobrycona'' ali razširiti, da vključuje te taksone ter ''Pygopristis'', ''Catoprion'' in ''Pristobrycon striolatus''. Ugotovljeno je bilo, da je rodu ''Catoprion'' bliže soroden rod ''Pygopristis'' kot drugi trije rodovi piranj. Skupno število vrst piranj je neznano in sporno, nove vrste pa še naprej opisujejo. Ocene segajo od manj kot 30 do več kot 60. [[Image:Jaw of the piranha.jpg|thumb|Piranja v Venezueli z odprtimi čeljustmi, ki kažejo značilne ostre zobe]] === Rodovi in ​​vrste === <gallery> Catoprion mento (juvenile).jpeg|''Catoprion'' sp. Pygocentrus piraya - Zoo Frankfurt 4.jpg|''[[Pygocentrus piraya]]'' Pygopristis denticulata.jpg|''[[Pygopristis denticulata]]'' Serrasalmus elongatus.jpg|''[[Serrasalmus elongatus]]'' Serrasalmus marginatus.jpg|''[[Serrasalmus marginatus]]'' BlackPirahna2010.jpg|''[[Serrasalmus rhombeus]]'' (črna piranja) Roter Piranha Pygocentrus nattereri Zoo Rostock.ogg|[[Rdeča piranja]] (''Pygocentrus nattereri'') </gallery> * [[Catoprion mento|''Catoprion mento'']] ''Catoprion'' Müller & Troschel, 1844 ** ''[[Catoprion absconditus]]'' Mateussi et al., 2020 ** ''[[Catoprion mento]]'' (Cuvier, 1819) * ''Megapiranha'' Cione et al., 2009, amo ena vrsta ** ''[[Megapiranha paranensis]]'' Cione et al., 2009, izumrla (pozni [[miocen]]) * ''[[Pristobrycon]]'' Eigenmann, 1915 (Carabitos), razmeroma redke in manj agresivne vrste piranj v spodnjem in srednjem toku regije Amazonke, Gvajani in delti Orinoka ** ''[[Pristobrycon aureus]]'' (Spix & Agassiz, 1829) ** [[Schlusslichtpiranha]] (''Pristobrycon calmoni'' <small>Steindachner, 1908</small>) ** ''[[Pristobrycon careospinus]]'' Fink & Machado-Allison, 1992 ** ''[[Pristobrycon maculipinnis]]'' Fink & Machado-Allison, 1992 ** ''[[Pristobrycon striolatus]]'' (Steindachner, 1908) * ''[[Pygocentrus]]'' ** ''[[Pygocentrus cariba]]'' (Humboldt in Humboldt & Valenciennes, 1821) ** [[Rdeča piranja]] (''Pygocentrus nattereri'' <small>Kner, 1858</small>) ** ''Pygocentrus palometa'' Valenciennes, 1850 (''Nomen dubium'') ** [[Piraya]] (''Pygocentrus piraya'' <small>Cuvier, 1819</small>) * ''Pygopristis'' Müller & Troschel, 1844 (samo ena vrsta) ** ''[[Pygopristis denticulata]]'' (Cuvier, 1819) * ''[[Serrasalmus]]'' Lacepède, 1803 (Pirambebas) trenutno 31 vrst; najbolj vrstno bogat rod (od avgusta 2014), podrod ''Taddyella'', za katerega je značilen konveksen obris glave in telesa ** ''[[Serrasalmus altispinis]]'' Merckx, Jégu & Santos, 2000 ** ''[[Serrasalmus altuvei]]'' (Ramirez, 1965) ** [[Pirambeba]] (''Serrasalmus brandtii'' Lütken, 1875) ** ''[[Serrasalmus compressus]]'' Jégu, Leão & Santos, 1991 ** ''[[Serrasalmus eigenmanni]]'' (Norman, 1929), Pojavi se: reke Essequibo, Potaro, Rio Tampoc v regiji Gvajana ** ''[[Serrasalmus elongatus]]'' Kner, 1858 ** ''[[Serrasalmus geryi]]'' Jégu & Santos, 1988 ** ''[[Serrasalmus gibbus]]'' Castelnau, 1855 ** ''[[Serrasalmus gouldingi]]'' Fink & Machado-Allison, 1992 ** ''[[Serrasalmus hastatus]]'' Fink & Machado-Allison, 2001 ** ''[[Serrasalmus hollandi]]'' (Eigenmann, 1915) ** ''[[Serrasalmus humeralis]]'' Valenciennes, 1850 ** ''[[Serrasalmus irritans]]'' Peters, 1877 ** ''[[Serrasalmus maculatus]]'' Kner, 1858 ** ''[[Serrasalmus manueli]]'' (Yepez, Ramirez, 1967) ** ''[[Serrasalmus marginatus]]'' Valenciennes, 1837 ** ''[[Serrasalmus medinai]]'' (Ramirez, 1965) ** ''[[Serrasalmus nalseni]]'' Fernández-Yépez, 1969 ** ''[[Serrasalmus neveriensis]]'' Machado-Allison, Fink, López Rojas & Rodenas, 1993 ** ''[[Serrasalmus nigricans]]'' (Spix & Agassiz, 1829) ** ''[[Serrasalmus odyssei]]'' Hubert & Renno, 2010 ** [[Črna piranja]] (''Serrasalmus rhombeus'' <small>Linnaeus, 1766</small>) ** ''[[Serrasalmus sanchezi]]'' Géry, 1964 ** ''[[Serrasalmus scapularis]]'' (Günther, 1929), Pojavi se: Rio Essequibo ** ''[[Serrasalmus serrulatus]]'' (Valenciennes, 1850) ** [[Schwarzband-Sägesalmler]] (''Serrasalmus spilopleura'' <small>Kner 1858</small>)<ref>[http://www.angelfire.com/biz/piranha038/spilopleura.html angelfire.com]</ref> Naslednji kladogram prikazuje razmerja med posameznimi rodovi.<ref>N. Hubert, F. Duponchelle, J. Nunez, C. Garcia-Davila, D. Paugy, J.-F. Renno: ''Phylogeography of the piranha genera ''Serrasalmus'' and ''Pygocentrus'': implications for the diversification of the Neotropical ichthyofauna.'' In: ''Molecular Ecology.'' (2007) 16, S. 2115–2136. [[doi:10.1111/j.1365-294X.2007.03267.x]]</ref> Sestrska skupina piranj je rod ''Metynnis''.Die [[Schwestergruppe]] der Piranhas ist die Gattung ''Metynnis''.<ref>A. W. Thompson, R. Betancur-R., H. López-Fernández, G. Ortí: ''[http://www.fishphylogeny.org/publications/piranha/2014_MPE_Serrasalmidae.pdf?attredirects=0&d=1 A time-calibrated, multi-locus phylogeny of piranhas, pacus, and allies (Characiformes: Serrasalmidae) and a comparison of species tree methods.]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Toter Link|url=http://www.fishphylogeny.org/publications/piranha/2014_MPE_Serrasalmidae.pdf?attredirects=0&d=1 |date=2024-04 |archivebot=2024-04-16 22:17:49 InternetArchiveBot }}'' In: ''Molecular Phylogenetics and Evolution.'' 2014.</ref> {{clade|style= |1={{clade |1=''[[Metynnis]]'' |label2='''Piranje''' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Pristobrycon]]'' |2={{clade |1=''[[Catoprion mento]]'' |2=''[[Pygopristis]]'' }} }} |2={{clade |1=''[[Pygocentrus]]'' |label2=''[[Serrasalmus]]'' |2={{clade |1=clade B 1 (''S. brandtii, S. maculatus, S. manueli, S. medinai'') |2={{clade |1=clade B 2 (''S. compressus, S. geryi, S. hastatus, S. hollandi, S. marginatus, S. rhombeus, S. sanchezi'') |2=clade B 3 (''S. eigenmanni, S. gouldingi, S. elongatus, S. spilopleura, S. serrulatus'') }} }} }} }} }} }} == Razširjenost == Piranje so avtohtone v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]], v [[Orinoko|Orinoku]], v rekah Gvajane, v sistemih [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]]–[[Parana]] in reki [[São Francisco (reka)|São Francisco]], vendar obstajajo velike razlike v bogastvu vrst. V pregledu, v katerem je bilo prepoznanih 38–39 vrst piranj, jih je bilo 25 iz Amazonke in 16 iz Orinoka, medtem ko so bile le tri prisotne v sistemu Paragvaj-Paraná in dve v São Franciscu. Večina vrst je omejena na en sam rečni sistem, nekatere (na primer rdeča piranja) pa se pojavljajo v večih. Veliko vrst se lahko pojavi skupaj; na primer, sedem jih najdemo v Caño Maporal, potoku v Venezueli. Akvarijske piranje so bile neuspešno vnesene v dele Združenih držav.<ref>Fahrenthold, David A. (29 May 2005) [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2005/05/28/AR2005052801079_pf.html "In River of Many Aliens, Snakehead Looms as Threat"], ''The Washington Post''.</ref> V mnogih primerih pa so prijavljena ujetja piranj napačne identifikacije pakujev (npr. rdečetrebušasti paku ali ''Piaractus brachypomus'' je pogosto napačno določen kot [[rdeča piranja]] ali ''Pygocentrus nattereri'').<ref>Nico, L., Fuller, P. and Neilson, M. [https://nas.er.usgs.gov/queries/FactSheet.aspx?speciesID=427 ''Piaractus brachypomus'']. USGS Nonindigenous Aquatic Species Database, Gainesville, FL. Revision Date: 23 August 2013.</ref> Piranje so odkrili tudi v jezeru Kaptai v jugovzhodnem [[Bangladeš]]u. Izvajajo se raziskave, da bi ugotovili, kako so se piranje iz svojega prvotnega [[habitat]]a preselile v tako oddaljene konce sveta. Domneva se, da so jih nekateri prevarantski trgovci z eksotičnimi ribami izpustili v jezero, da bi se izognili prijetju zaradi krivolova. Piranje so opazili tudi v reki Lidžjang na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |last=Hanna |first=Jason |date=13 July 2012 |title=City cancels piranha bounty as other fish slaughtered |url=http://news.blogs.cnn.com/2012/07/13/city-cancels-piranha-bounty-as-other-fish-slaughtered/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20120715220320/http://news.blogs.cnn.com/2012/07/13/city-cancels-piranha-bounty-as-other-fish-slaughtered/ |archive-date=15 July 2012 |department=This Just In (blog) |publisher=CNN Blogs |access-date=8 March 2021 }}</ref> == Opis == [[Image:Piranha.jaw.jpg|thumb|Čeljust ''[[Pygocentrus nattereri]]'']] === Velikost === Odvisno od natančne vrste večina piranj zraste med 12 in 35 cm. Nekaj ​​jih lahko zraste večje, pri čemer največja živeča vrsta, rdeča, doseže do 50 cm).<ref>{{FishBase genus | genus = Pygocentrus| month = March | year = 2018}}</ref><ref>{{FishBase genus | genus = Serrasalmus| month = March | year = 2018}}</ref> Obstajajo trditve, da so piraje iz São Francisca velike do 60 cm, vendar so največji potrjeni primerki precej manjši.<ref>{{navedi splet | url=http://www.piranha-info.com/default.php%3Flang%3Den%26id%3Dp_piraya | title=Pygocentrus piraya | publisher=piranha-info.com | access-date=25 March 2018 | archive-date=26 March 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180326141735/http://www.piranha-info.com/default.php?lang=en&id=p_piraya | url-status=dead }}</ref> Izumrla ''megapiranha'', ki je živela pred 8–10 milijoni let, je dosegla približno 71 cm dolžine in morda celo 128 cm.<ref>{{Cite journal|last1=Cione|first1=Alberto Luis|last2=Dahdul|first2=Wasila M.|last3=Lundberg|first3=John G.|last4=Machado-Allison|first4=Antonio|date=2009-06-12|title=Megapiranha paranensis, a new genus and species of Serrasalmidae (Characiformes, Teleostei) from the upper Miocene of Argentina|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=2|pages=350–358|doi=10.1671/039.029.0221|bibcode=2009JVPal..29..350C |s2cid=86046546|issn=0272-4634}}</ref> === Morfologija === Rodove ''Serrasalmus'', ''Pristobrycon'', ''Pygocentrus'' in ''Pygopristis'' je najlažje prepoznati po edinstvenem zobovju. Vse piranje imajo v vsaki čeljusti po eno vrsto tesno skupaj nameščenih ostrih zob, ki se prilegata druga drugi. Zobje se uporabljajo za hitro prebadanje in striženje. Posamezni zobje so običajno široko trikotni, koničasti in podobni rezilu (ploski v profilu). Razlika v številu konic je majhna. Pri večini vrst so zobje trikuspidalni z večjo srednjo konico, zaradi česar so posamezni zobje videti izrazito trikotni. Izjema je ''Pygopristis'', ki ima pentakuspidalne zobce in srednjo konico običajno le malo večjo od ostalih. === Sposobnosti grizenja === Piranje imajo enega najmočnejših ugrizov med ribami kostnicami. Enega najmočnejših ugrizov glede na telesno maso, izmerjenih pri vretenčarjih, povzroči črna piranja (''Serrasalmus rhombeus''). Ta izjemno močan in nevaren ugriz ustvarijo velike čeljustne mišice (''adductor mandibulae''), ki so tesno pritrjene na konico čeljusti, zaradi česar ima piranja mehansko prednost, ki daje prednost proizvodnji sile pred hitrostjo ugriza. Zaradi močnih čeljusti v kombinaciji s fino nazobčanimi zobmi so spretne pri trganju mesa.<ref>{{Cite journal|title = Mega-Bites: Extreme jaw forces of living and extinct piranhas (Serrasalmidae)|journal = Scientific Reports|date = 2012-12-20|pmc = 3526859|pmid = 23259047|volume = 2|page = 1009|doi = 10.1038/srep01009|first1 = Justin R.|last1 = Grubich|first2 = Steve|last2 = Huskey|first3 = Stephanie|last3 = Crofts|first4 = Guillermo|last4 = Orti|first5 = Jorge|last5 = Porto|bibcode = 2012NatSR...2E1009G}}</ref> == Ekologija == [[File:Close-up of a piranha at Georgia Aquarium.jpg|thumb|Bližnji posnetek piraje v akvariju Georgia]] Piranje se zelo razlikujejo glede ekologije in vedenja glede na točno določeno vrsto. Piranje, zlasti rdeče (''Pygocentrus nattereri''), slovijo kot divji plenilci, ki svoj plen lovijo v jatah. Nedavna raziskava, ki je »začela s predpostavko, da se učijo skupnega lova«, je odkrila, da so plašne ribe, ki so se šolale zaradi zaščite pred lastnimi plenilci, kot so [[kormorani]], [[kajmani]] in [[delfini]]. Piranje so »v bistvu kot navadne ribe z velikimi zobmi«. Tudi nekaj ​​drugih vrst se lahko pojavlja v velikih skupinah, medtem ko so preostale samotne ali jih najdemo v majhnih skupinah. Čeprav jih ljudje opisujejo kot zelo plenilske in se prehranjujejo predvsem z ribami, se prehrana piranj močno razlikuje, zaradi česar so razvrščene kot vsejede. Poleg rib (občasno celo lastne vrste<ref name=Nico1988>{{cite journal| author1=Nico, L.G. |author2=D.C. Taphorn | year=1988 | title=Food Habits of Piranhas in the Low Llanos of Venezuela | url=https://archive.org/details/sim_biotropica_1988-12_20_4/page/311 | journal=Biotropica | volume=20 | issue=4 | pages=311–321 | doi=10.2307/2388321| jstor=2388321 |bibcode=1988Biotr..20..311N }}</ref>) dokumentirana hrana za piranje vključuje druge vretenčarje (sesalce, ptice, plazilce), nevretenčarje (žuželke, rake), sadje, semena, liste in ''detritus''. Prehrana se pogosto spreminja s starostjo in velikostjo. Raziskave vrste ''Serrasalmus aff. brandtii'' in ''Pygocentrus nattereri'' v jezeru Viana v Maranhau, ki nastane v deževnem obdobju, ko reka Pindaré (pritok reke Mearim) poplavlja, je pokazala, da se prehranjujejo predvsem z ribami, jedo pa tudi rastlinske snovi.<ref>{{cite journal|doi=10.1590/S0044-59672005000100010 |language=pt|title=Alimentação e ecomorfologia de duas espécies de piranhas (Characiformes: Characidae) do lago de Viana, estado do Maranhão, Brasil|year=2005|last1=Piorski|first1=Nivaldo Magalhães|last2=Alves|first2=José de Ribamar Lima|last3=Machado|first3=Monica Rejany Barros|last4=Correia|first4=Maria Marlucia Ferreira|journal=Acta Amazonica|volume=35|page=63|doi-access=free}} [https://web.archive.org/web/20080222064556/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/item.php?news=695 Lay summary]</ref> V drugi študiji več kot 250 ''Serrasalmus rhombeus'' na reki Ji-Paraná (Machado) je bilo 75 % do 81 % (odvisno od sezone) vsebine želodca rib, približno 10 % pa sadja ali semen. Pri nekaterih vrstah, kot je''Serrasalmus serrulatus'', je lahko razdelitev prehrane bolj enaka, vendar je to manj gotovo, saj temelji na manjših vzorcih: med 24 ''S. serrulatus'' iz poplavljenih gozdov reke Ji-Paraná (Machado) jih je bilo več z ribjimi ostanki v njihovih želodcih, vendar je polovica vsebovala žvečena semena in v večini teh je bila to prevladujoča snov. Piranje pogosto jedo mrhovino in nekatere vrste, kot je ''Serrasalmus elongatus'', so specializirani luskojedci, ki se hranijo predvsem z luskami in plavutmi drugih rib. Jedenje lusk in plavuti je bolj razširjeno med mladimi in neodraslimi pirajami. Piranje odlagajo jajčeca v jame, izkopane v času gnezdenja, in plavajo naokoli, da jih zaščitijo. Novoizvaljene mladice se hranijo z zooplanktonom in sčasoma preidejo na majhne ribe, ko so dovolj velike.<ref name="Petrovický">{{navedi knjigo|last=Petrovický|first=Ivan|title=Aquarium Fish of the World A Comprehensive Illustrative Guide to Over 500 Aquarium Fish|url=https://archive.org/details/aquariumfishofwo0000petr|year=1989|publisher=Arch Cape Press|location=New York City|isbn=978-0-517-67903-6|page=[https://archive.org/details/aquariumfishofwo0000petr/page/92 92]}}</ref> == Odnos z ljudmi == [[Image:Peru - PiranhaFishing.jpg|thumb|right|Ribiška piranja na reki Ucayali]] [[File:2010-0117-Peru-piranha.jpg|thumb|right|Piranja, rahlo pečena na žaru, je služila kot hrana v perujski Amazonki]] [[Image:Souvenir piranha side.JPG|thumb|Piranha za spomin]] Zobje piranj se pogosto uporabljajo kot orodje (na primer za rezljanje lesa ali rezanje las) ali za spreminjanje drugih orodij (na primer za ostrenje pušic). Ta praksa je bila dokumentirana med več južnoameriškimi plemeni, vključno s Kamayurá in Xavante v Braziliji ter Pacahuara v Boliviji.<ref>{{navedi knjigo | author=Onofrio-Grimm, O. | year=1993 | title=Dictionary of Indian Tribes of the Americas |url={{google books |plainurl=y |id=padutQEACAAJ}}| pages=209–210 | volume=1 | publisher=American Indian Publishers | edition=2 | isbn=978-0-937862-28-5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author=Weatherford, J.M. | year=1985 | title=Tribes on the Hill |url={{google books |plainurl=y |id=u1uTPIU6lA4C|page=28}} | page=28 | isbn=978-0-89789-071-7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author=Méthraux, A. | chapter=Tribes of Eastern Bolivia and the Madeira Headwaters | editor=Steward, J.H. | year=1948 | title=Handbook of South American Indians |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=6fDCFLba7Q8C}}| pages=389, 402, 452 | volume=3 }}</ref> Piranje so priljubljene tudi kot hrana, saj jih ribiči jedo kot ulov za preživetje in prodajajo na tržnici. Kljub temu jih ribiči pogosto obravnavajo kot nadlogo, ker kradejo vabo, jedo ulov, poškodujejo ribiško opremo in lahko ob slučajnem ulovu ugriznejo. Ponekod je piranje mogoče kupiti kot hišne ljubljenčke, vendar so nezakonite v mnogih delih ZDA in na Filipinih, kjer se uvozniki soočajo z zaporno kaznijo od šest mesecev do štirih let, piranje pa uničijo, da preprečijo širjenje. Najpogostejša akvarijska piranja je rdeča piranja, ''Pygocentrus nattereri''. Piranje je mogoče kupiti odrasle ali mlade, pogosto ne večje od sličice. Pomembno je, da piranje ''Pygocentrus'' živijo bodisi same bodisi v skupinah štirih ali več, ne pa v parih, saj je agresija med njimi pogosta in šibkejši ribi ne omogoča preživetja. Ni nenavadno, da najdemo posamezne piranje z manjkajočim enim očesom zaradi napada. === Napadi === Čeprav so v medijih pogosto opisane kot izjemno nevarne, piranje običajno ne predstavljajo resne nevarnosti za ljudi.<ref name=Goulding1980>{{navedi knjigo | author=Goulding, M | year=1980 | title=The Fishes and the Forest: Explorations in Amazonian Natural History |url= {{google books |plainurl=y |id=krIsP5RbFx0C}}| publisher=University of California Press | pages=153–170 | isbn=978-0-520-04131-8 }}</ref><ref name=Sleen2017>{{navedi knjigo |editor1=van der Sleen, P. |editor2=J.S. Albert | year=2017 | title=Field Guide to the Fishes of the Amazon, Orinoco, and Guianas |url= {{google books |plainurl=y |id=Gzc2DwAAQBAJ}} | publisher=Princeton University Press | pages=172–193 | isbn=978-0-691-17074-9 }}</ref> Vendar pa je prišlo do napadov, še posebej, ko so piraje v stresnih razmerah, kot so goste skupine, ki se lahko pojavijo, ko je voda nižja v sušnem obdobju in je hrana relativno redka. Plavanje v bližini ribičev lahko poveča tveganje za napade zaradi nemira, ki ga povzročajo ribe, ki se borijo, in prisotnosti vabe v vodi. Brizganje privablja piranje in zato so otroci pogosteje napadeni kot odrasli. Biti v vodi, ko ste že poškodovani ali kako drugače onesposobljeni, prav tako poveča tveganje. Včasih so opozorilni znaki na lokacijah z visokim tveganjem in plaže na takih območjih so včasih zaščitene s pregrado. Večina napadov piranj na ljudi ima za posledico le manjše poškodbe, običajno stopal ali rok, lahko pa so tudi resnejše in so zelo redko usodne. V bližini mesta Palmas v Braziliji so v prvi polovici leta 2007 v umetnem jezeru, ki je nastalo po zajezitvi reke [[Tocantins (reka)|Tocantins]], poročali o 190 napadih piranj, ki so vsi vključevali posamezne ugrize v stopala.<ref>{{navedi splet |url=http://g1.globo.com/Noticias/Brasil/0,,MUL70510-5598,00.html |title=Palmas registra 190 ataques de piranhas desde janeiro |work=globo.com|date= 16 July 2007}}</ref> V zvezni državi São Paulo je serija napadov leta 2009 na reki Tietê povzročila manjše poškodbe 15 ljudi. Leta 2011 je bila zaradi druge serije napadov na José de Freitas v brazilski zvezni državi Piauí zdravljenih 100 ljudi zaradi ugrizov prstov na nogah ali petah. 25. decembra 2013 je bilo v Rosariu v Argentini napadenih več kot 70 kopalcev, ki so jim povzročili poškodbe rok ali nog. Leta 2011 je bil v Rosario del Yata v Boliviji napaden in ubit pijani 18-letni moški.<ref>{{navedi splet |url=http://noticias.terra.com.br/mundo/noticias/0,,OI5507003-EI8140,00-Homem+bebado+morre+apos+ser+atacado+por+piranhas+na+Bolivia.html |title=Homem bêbado morre após ser atacado por piranhas na Bolívia |date=7 December 2011|work=terra.com.br}}</ref> Leta 2012 je petletno brazilsko deklico napadla in ubila jata P. nattereri.<ref>{{navedi splet |url=http://tvuol.uol.com.br/assistir.htm?video=menina-e-atacada-por-piranhas-e-morre-no-amazonas-0402CD183464C4A13326&tagIds=1793&orderBy=mais-recentes&edFilter=editorial&time=all& |date=25 October 2012 |title=Menina é atacada por piranhas e morre no Amazonas|work=tvuol.uol.com.br}}</ref> Januarja 2015 so šestletno deklico našli mrtvo z znaki piranjinih ugrizov na delu telesa, potem ko se je med počitnicami v Monte Alegreju v Braziliji prevrnil njen družinski kanu. Medtem ko so smrtni napadi na ljudi redki, se piranje zlahka prehranjujejo s trupli ljudi, ki so že umrli, kot so žrtve utopitve.<ref>{{navedi novice |title=Pirañas atacaron de nuevo, ahora en San Pedro: la víctima fue un hombre ahogado en el río Paraguay |url=https://www.lanacion.com.py/pais/2022/01/04/piranas-atacaron-de-nuevo-ahora-en-san-pedro-la-victima-fue-un-hombre-ahogado-en-el-rio-paraguay/ |publisher=La Nacion|access-date=4 January 2022 |date=19 June 2022}}</ref> == Ugled == O piranjah krožijo različne zgodbe, na primer o tem, kako lahko v nekaj sekundah oglodajo človeško telo ali govedo. Te legende se posebej nanašajo na rdečo piranjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ecoterrabrasil.com.br/home/index.php?pg=ecoentrevistas&tipo=temas&cd=944 |title=Piranhas vermelhas são medrosas e comem vegetais |publisher=EcoTerra Brasil |year=2004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110116172238/http://www.ecoterrabrasil.com.br/home/index.php?pg=ecoentrevistas&tipo=temas&cd=944 |archive-date=16 January 2011}}</ref> Po legendah o ribah piranjah je dobila ime "raztopina Piranha", nevarna mešanica žveplove kisline in vodikovega peroksida, za katero je znano, da agresivno raztaplja organske snovi. Pogosta zmota je, da jih lahko privlači kri in da so izključno mesojede.<ref>{{navedi splet|url=http://cienciahoje.uol.com.br/controlPanel/materia/view/3349|title=Experimentos provam que peixes se agrupam para defesa, não para ataque|publisher=Ciência Hoje|date=9 May 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906163352/http://cienciahoje.uol.com.br/controlPanel/materia/view/3349|archive-date=6 September 2008}}</ref> Brazilska legenda navaja, da z veliko hitrostjo prečesavajo reke in napadejo prvo govedo, ki vstopi v vodo, preostali skupini pa omogočijo prečkanje reke. Te legende so ovrgli z raziskavo Hélderja Queiroza in Anne Magurran in objavili v ''Biology Letters''.<ref>{{cite journal |doi=10.1098/rsbl.2004.0267 |title=Safety in numbers? Shoaling behaviour of the Amazonian red-bellied piranha |year=2005 |author1 =Queiroz, Helder |author2 =Magurran, Anne E |journal=Biology Letters |volume=1 |issue=2 |pages=155–7 |pmid=17148153 |pmc=1626212 }}</ref> === Zapisi Theodora Roosevelta === Ko je nekdanji ameriški predsednik [[Theodore Roosevelt]] leta 1913 obiskal Brazilijo, se je odpravil na lovsko ekspedicijo skozi amazonski deževni gozd. Ko je stal na bregu reke Amazonke, je bil priča spektaklu, ki so ga pripravili lokalni ribiči: potem ko so zaprli del reke in nekaj dni stradali piranje, so v vodo potisnili kravo, ki jo je jata lačnih piranj hitro raztrgala in oglodala.<ref name="hsw-cow">{{navedi splet|url=http://animals.howstuffworks.com/fish/piranha-eat-cows.htm|title=Can piranhas really strip a cow to the bone in under a minute?|first=Julia |last=Layton|publisher=HowStuffWorks|access-date=22 May 2009|date=30 June 2008}}</ref><ref name="NatGeo-Howard">{{navedi splet|url=http://environment.nationalgeographic.com/environment/photos/scariest-freshwater-animals/|archive-url=https://web.archive.org/web/20111101140108/http://environment.nationalgeographic.com/environment/photos/scariest-freshwater-animals/|archive-date=1 November 2011|last=Howard, Brian Clark |title=13 Scariest Freshwater Fish: Piranha|first=Brian Clark Howard|publisher=National Geographic|access-date=4 October 2012|date=31 October 2011 }}</ref> Roosevelt je pozneje v svoji knjigi ''Skozi brazilsko divjino'' iz leta 1914 opisal piranje kot hudobna bitja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Serrasalminae|Sägesalmler/Piranha}} {{Wiktionary|Piranha}} * {{curlie|Recreation/Pets/Fish_and_Aquaria/Freshwater/Species/Characins/Piranhas/}} * Eric J. Lyman: [http://www.ericjlyman.com/piranha.html "Piranha meat could take a bite out of what ails you"], ''Houston Chronicle'', 17 July 1998 * [https://web.archive.org/web/20170202003559/http://www.ehometips.com/piranha101guide.htm How to maintain healthy piranha in the home aquarium] * [https://web.archive.org/web/20150321024544/http://news.nationalgeographic.com/2015/03/150319-piranha-feeding-frenzy-viral-video-brazil-animals/ "Piranha Feeding Frenzy"], National Geographic.com (2015-03-19) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piranje| ]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] sm3t7hn91n6vlo6cthp9u1uigjwbprn 6764830 6764826 2026-10-13T16:14:51Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Piranje (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764830 wikitext text/x-wiki {{Short description|Domače ime za nekatere vrste rib v družini Serrasalmidae}} {{Paraphyletic group | auto = yes | name = Piranje |fossil_range = {{fossilrange|miocen|recentno}} | image = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image_caption = [[Rdeča piranja]] v Živalskem vrtu Karlsruhe | display_parents = 0 | parent = Serrasalminae | includes_text = Vključeni rodovi | includes = ''[[Catoprion]]''<br /> ''[[Pristobrycon]]''<br /> ''[[Pygocentrus]]''<br /> ''[[Pygopristis]]''<br /> ''[[Serrasalmus]]''<br /> †''[[Megapiranha]]'' | excludes = ''[[Metynnis]]'' }} '''Piranja''', '''piranha''' ali '''piraja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=pira*ja |title=Fran/iskanje/pira*ja |publisher=fran.si}}</ref> je katera koli vrsta sladkovodnih [[ribe|rib]] iz družine Serrasalmidae,<ref name="Freeman2">{{cite journal| url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories |first=Barbie|last=Freeman |author2=Nico, Leo G. |author3=Osentoski, Matthew |author4=Jelks, Howard L. |author5=Collins, Timothy M. |journal=Zootaxa|volume=1484|page=2|year=2007|access-date=2009-06-25|doi=10.11646/zootaxa.1484.1.1 |doi-access=free}}</ref> včasih obravnavane kot poddružine Serrasalminae znotraj družine Characidae,<ref>{{FishBase family|family=Characidae}}</ref> v [[red (biologija)|redu]] Characiformes. Te ribe naseljujejo južnoameriške reke, poplavne ravnice, jezera in zadrževalnike. Čeprav jih pogosto opisujejo kot izredno plenilske in se v glavnem prehranjujejo z ribami, se njihove prehranjevalne navade zelo razlikujejo, uživajo pa tudi rastlinski material, zaradi česar so razvrščene kot [[vsejed]]e.<ref name=BBC2007>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6259946.stm |title=Piranha 'less deadly than feared' |access-date=2 July 2007 |author=BBC News Online |date=2 July 2007|author-link= }}</ref> == Etimologija == Ime izvira od domorodnega ljudstva [[Tupi]] iz njihovega jezika. Nastalo je iz dveh besed, ''pirá'', ki pomeni 'riba', in ''sainha'', ki pomeni 'zob'; isto besedo Indijanci uporabljajo za opis škarij.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6ok9AQAAIAAJ|title=Scientific American, "Fishing on the Amazon"|date=1880-11-06|publisher=Munn & Company|page=293|language=en}}</ref> Druga možna izpeljava je iz ''pira nya'', verjetno dobesedno 'riba, ki grize'.<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/piranha|title=Piranha &#124; Origin and meaning of piranha by Online Etymology Dictionary}}</ref> Sredi 18. stoletja so [[Portugalci]] besedi združili v ''piranha''. Beseda bi lahko izvirala tudi iz kombinacije ''pirá'' 'riba' in ''ánha'' 'rezati' (kar je prav tako pomenilo 'slab' ali 'hudič' v tupi-[[gvaranščina|gvaranščini]]).<ref>Britton, A. Scott. Guaraní: Guaraní-English, English-Guaraní ; concise dictionary. New York: Hippocrene Books, 2005. Print.</ref> == Taksonomija in evolucija == Piranje spadajo v [[Družina (biologija)|družino]] Serrasalmidae skupaj s tesno sorodnimi vsejedimi ribami,<ref>[http://badmanstropicalfish.com/profiles/profile86.html Black-finned Pacu Fish, Colossoma macropomum Profile with care, maintenance requirements and breeding information for your tropical fish]. Badmanstropicalfish.com. Retrieved on 13 May 2012.</ref> kot so [[Paku|pakuji]].<ref name="Freeman">{{cite journal|url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories|doi=10.1046/j.1439-0469.2000.384132.x|author1=Freeman, Barbie|author2=Nico, Leo G.|author3=Osentoski, Matthew|author4=Jelks, Howard L.|author5=Collins, Timothy M.|journal=Zootaxa|volume=1484|pages=1–38|year=2007|access-date=22 June 2009|issue=4}}</ref> Tradicionalno za prave piranje veljajo štirje rodovi – ''Pristobrycon'', ''Pygocentrus'', ''Pygopristis'' in ''Serrasalmus'' – zaradi njihovih specializiranih zob. Vendar pa je nedavna analiza pokazala, da če naj bo skupina piranj [[Monofiletska skupina|monofiletska]], jo je treba omejiti na ''Serrasalmus'', ''Pygocentrus'' in del ''Pristobrycona'' ali razširiti, da vključuje te taksone ter ''Pygopristis'', ''Catoprion'' in ''Pristobrycon striolatus''. Ugotovljeno je bilo, da je rodu ''Catoprion'' bliže soroden rod ''Pygopristis'' kot drugi trije rodovi piranj. Skupno število vrst piranj je neznano in sporno, nove vrste pa še naprej opisujejo. Ocene segajo od manj kot 30 do več kot 60. [[Image:Jaw of the piranha.jpg|thumb|Piranja v Venezueli z odprtimi čeljustmi, ki kažejo značilne ostre zobe]] === Rodovi in ​​vrste === <gallery> Catoprion mento (juvenile).jpeg|''Catoprion'' sp. Pygocentrus piraya - Zoo Frankfurt 4.jpg|''[[Pygocentrus piraya]]'' Pygopristis denticulata.jpg|''[[Pygopristis denticulata]]'' Serrasalmus elongatus.jpg|''[[Serrasalmus elongatus]]'' Serrasalmus marginatus.jpg|''[[Serrasalmus marginatus]]'' BlackPirahna2010.jpg|''[[Serrasalmus rhombeus]]'' (črna piranja) Roter Piranha Pygocentrus nattereri Zoo Rostock.ogg|[[Rdeča piranja]] (''Pygocentrus nattereri'') </gallery> * [[Catoprion mento|''Catoprion mento'']] ''Catoprion'' Müller & Troschel, 1844 ** ''[[Catoprion absconditus]]'' Mateussi et al., 2020 ** ''[[Catoprion mento]]'' (Cuvier, 1819) * ''Megapiranha'' Cione et al., 2009, amo ena vrsta ** ''[[Megapiranha paranensis]]'' Cione et al., 2009, izumrla (pozni [[miocen]]) * ''[[Pristobrycon]]'' Eigenmann, 1915 (Carabitos), razmeroma redke in manj agresivne vrste piranj v spodnjem in srednjem toku regije Amazonke, Gvajani in delti Orinoka ** ''[[Pristobrycon aureus]]'' (Spix & Agassiz, 1829) ** [[Schlusslichtpiranha]] (''Pristobrycon calmoni'' <small>Steindachner, 1908</small>) ** ''[[Pristobrycon careospinus]]'' Fink & Machado-Allison, 1992 ** ''[[Pristobrycon maculipinnis]]'' Fink & Machado-Allison, 1992 ** ''[[Pristobrycon striolatus]]'' (Steindachner, 1908) * ''[[Pygocentrus]]'' ** ''[[Pygocentrus cariba]]'' (Humboldt in Humboldt & Valenciennes, 1821) ** [[Rdeča piranja]] (''Pygocentrus nattereri'' <small>Kner, 1858</small>) ** ''Pygocentrus palometa'' Valenciennes, 1850 (''Nomen dubium'') ** [[Piraya]] (''Pygocentrus piraya'' <small>Cuvier, 1819</small>) * ''Pygopristis'' Müller & Troschel, 1844 (samo ena vrsta) ** ''[[Pygopristis denticulata]]'' (Cuvier, 1819) * ''[[Serrasalmus]]'' Lacepède, 1803 (Pirambebas) trenutno 31 vrst; najbolj vrstno bogat rod (od avgusta 2014), podrod ''Taddyella'', za katerega je značilen konveksen obris glave in telesa ** ''[[Serrasalmus altispinis]]'' Merckx, Jégu & Santos, 2000 ** ''[[Serrasalmus altuvei]]'' (Ramirez, 1965) ** [[Pirambeba]] (''Serrasalmus brandtii'' Lütken, 1875) ** ''[[Serrasalmus compressus]]'' Jégu, Leão & Santos, 1991 ** ''[[Serrasalmus eigenmanni]]'' (Norman, 1929), Pojavi se: reke Essequibo, Potaro, Rio Tampoc v regiji Gvajana ** ''[[Serrasalmus elongatus]]'' Kner, 1858 ** ''[[Serrasalmus geryi]]'' Jégu & Santos, 1988 ** ''[[Serrasalmus gibbus]]'' Castelnau, 1855 ** ''[[Serrasalmus gouldingi]]'' Fink & Machado-Allison, 1992 ** ''[[Serrasalmus hastatus]]'' Fink & Machado-Allison, 2001 ** ''[[Serrasalmus hollandi]]'' (Eigenmann, 1915) ** ''[[Serrasalmus humeralis]]'' Valenciennes, 1850 ** ''[[Serrasalmus irritans]]'' Peters, 1877 ** ''[[Serrasalmus maculatus]]'' Kner, 1858 ** ''[[Serrasalmus manueli]]'' (Yepez, Ramirez, 1967) ** ''[[Serrasalmus marginatus]]'' Valenciennes, 1837 ** ''[[Serrasalmus medinai]]'' (Ramirez, 1965) ** ''[[Serrasalmus nalseni]]'' Fernández-Yépez, 1969 ** ''[[Serrasalmus neveriensis]]'' Machado-Allison, Fink, López Rojas & Rodenas, 1993 ** ''[[Serrasalmus nigricans]]'' (Spix & Agassiz, 1829) ** ''[[Serrasalmus odyssei]]'' Hubert & Renno, 2010 ** [[Črna piranja]] (''Serrasalmus rhombeus'' <small>Linnaeus, 1766</small>) ** ''[[Serrasalmus sanchezi]]'' Géry, 1964 ** ''[[Serrasalmus scapularis]]'' (Günther, 1929), Pojavi se: Rio Essequibo ** ''[[Serrasalmus serrulatus]]'' (Valenciennes, 1850) ** [[Schwarzband-Sägesalmler]] (''Serrasalmus spilopleura'' <small>Kner 1858</small>)<ref>[http://www.angelfire.com/biz/piranha038/spilopleura.html angelfire.com]</ref> Naslednji kladogram prikazuje razmerja med posameznimi rodovi.<ref>N. Hubert, F. Duponchelle, J. Nunez, C. Garcia-Davila, D. Paugy, J.-F. Renno: ''Phylogeography of the piranha genera ''Serrasalmus'' and ''Pygocentrus'': implications for the diversification of the Neotropical ichthyofauna.'' In: ''Molecular Ecology.'' (2007) 16, S. 2115–2136. [[doi:10.1111/j.1365-294X.2007.03267.x]]</ref> Sestrska skupina piranj je rod ''Metynnis''.Die [[Schwestergruppe]] der Piranhas ist die Gattung ''Metynnis''.<ref>A. W. Thompson, R. Betancur-R., H. López-Fernández, G. Ortí: ''[http://www.fishphylogeny.org/publications/piranha/2014_MPE_Serrasalmidae.pdf?attredirects=0&d=1 A time-calibrated, multi-locus phylogeny of piranhas, pacus, and allies (Characiformes: Serrasalmidae) and a comparison of species tree methods.]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Toter Link|url=http://www.fishphylogeny.org/publications/piranha/2014_MPE_Serrasalmidae.pdf?attredirects=0&d=1 |date=2024-04 |archivebot=2024-04-16 22:17:49 InternetArchiveBot }}'' In: ''Molecular Phylogenetics and Evolution.'' 2014.</ref> {{clade|style= |1={{clade |1=''[[Metynnis]]'' |label2='''Piranje''' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Pristobrycon]]'' |2={{clade |1=''[[Catoprion mento]]'' |2=''[[Pygopristis]]'' }} }} |2={{clade |1=''[[Pygocentrus]]'' |label2=''[[Serrasalmus]]'' |2={{clade |1=clade B 1 (''S. brandtii, S. maculatus, S. manueli, S. medinai'') |2={{clade |1=clade B 2 (''S. compressus, S. geryi, S. hastatus, S. hollandi, S. marginatus, S. rhombeus, S. sanchezi'') |2=clade B 3 (''S. eigenmanni, S. gouldingi, S. elongatus, S. spilopleura, S. serrulatus'') }} }} }} }} }} }} == Razširjenost == Piranje so avtohtone v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]], v [[Orinoko|Orinoku]], v rekah Gvajane, v sistemih [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]]–[[Parana]] in reki [[São Francisco (reka)|São Francisco]], vendar obstajajo velike razlike v bogastvu vrst. V pregledu, v katerem je bilo prepoznanih 38–39 vrst piranj, jih je bilo 25 iz Amazonke in 16 iz Orinoka, medtem ko so bile le tri prisotne v sistemu Paragvaj-Paraná in dve v São Franciscu. Večina vrst je omejena na en sam rečni sistem, nekatere (na primer rdeča piranja) pa se pojavljajo v večih. Veliko vrst se lahko pojavi skupaj; na primer, sedem jih najdemo v Caño Maporal, potoku v Venezueli. Akvarijske piranje so bile neuspešno vnesene v dele Združenih držav.<ref>Fahrenthold, David A. (29 May 2005) [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2005/05/28/AR2005052801079_pf.html "In River of Many Aliens, Snakehead Looms as Threat"], ''The Washington Post''.</ref> V mnogih primerih pa so prijavljena ujetja piranj napačne identifikacije pakujev (npr. rdečetrebušasti paku ali ''Piaractus brachypomus'' je pogosto napačno določen kot [[rdeča piranja]] ali ''Pygocentrus nattereri'').<ref>Nico, L., Fuller, P. and Neilson, M. [https://nas.er.usgs.gov/queries/FactSheet.aspx?speciesID=427 ''Piaractus brachypomus'']. USGS Nonindigenous Aquatic Species Database, Gainesville, FL. Revision Date: 23 August 2013.</ref> Piranje so odkrili tudi v jezeru Kaptai v jugovzhodnem [[Bangladeš]]u. Izvajajo se raziskave, da bi ugotovili, kako so se piranje iz svojega prvotnega [[habitat]]a preselile v tako oddaljene konce sveta. Domneva se, da so jih nekateri prevarantski trgovci z eksotičnimi ribami izpustili v jezero, da bi se izognili prijetju zaradi krivolova. Piranje so opazili tudi v reki Lidžjang na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |last=Hanna |first=Jason |date=13 July 2012 |title=City cancels piranha bounty as other fish slaughtered |url=http://news.blogs.cnn.com/2012/07/13/city-cancels-piranha-bounty-as-other-fish-slaughtered/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20120715220320/http://news.blogs.cnn.com/2012/07/13/city-cancels-piranha-bounty-as-other-fish-slaughtered/ |archive-date=15 July 2012 |department=This Just In (blog) |publisher=CNN Blogs |access-date=8 March 2021 }}</ref> == Opis == [[Image:Piranha.jaw.jpg|thumb|Čeljust ''[[Pygocentrus nattereri]]'']] === Velikost === Odvisno od natančne vrste večina piranj zraste med 12 in 35 cm. Nekaj ​​jih lahko zraste večje, pri čemer največja živeča vrsta, rdeča, doseže do 50 cm).<ref>{{FishBase genus | genus = Pygocentrus| month = March | year = 2018}}</ref><ref>{{FishBase genus | genus = Serrasalmus| month = March | year = 2018}}</ref> Obstajajo trditve, da so piraje iz São Francisca velike do 60 cm, vendar so največji potrjeni primerki precej manjši.<ref>{{navedi splet | url=http://www.piranha-info.com/default.php%3Flang%3Den%26id%3Dp_piraya | title=Pygocentrus piraya | publisher=piranha-info.com | access-date=25 March 2018 | archive-date=26 March 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180326141735/http://www.piranha-info.com/default.php?lang=en&id=p_piraya | url-status=dead }}</ref> Izumrla ''megapiranha'', ki je živela pred 8–10 milijoni let, je dosegla približno 71 cm dolžine in morda celo 128 cm.<ref>{{Cite journal|last1=Cione|first1=Alberto Luis|last2=Dahdul|first2=Wasila M.|last3=Lundberg|first3=John G.|last4=Machado-Allison|first4=Antonio|date=2009-06-12|title=Megapiranha paranensis, a new genus and species of Serrasalmidae (Characiformes, Teleostei) from the upper Miocene of Argentina|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=2|pages=350–358|doi=10.1671/039.029.0221|bibcode=2009JVPal..29..350C |s2cid=86046546|issn=0272-4634}}</ref> === Morfologija === Rodove ''Serrasalmus'', ''Pristobrycon'', ''Pygocentrus'' in ''Pygopristis'' je najlažje prepoznati po edinstvenem zobovju. Vse piranje imajo v vsaki čeljusti po eno vrsto tesno skupaj nameščenih ostrih zob, ki se prilegata druga drugi. Zobje se uporabljajo za hitro prebadanje in striženje. Posamezni zobje so običajno široko trikotni, koničasti in podobni rezilu (ploski v profilu). Razlika v številu konic je majhna. Pri večini vrst so zobje trikuspidalni z večjo srednjo konico, zaradi česar so posamezni zobje videti izrazito trikotni. Izjema je ''Pygopristis'', ki ima pentakuspidalne zobce in srednjo konico običajno le malo večjo od ostalih. === Sposobnosti grizenja === Piranje imajo enega najmočnejših ugrizov med ribami kostnicami. Enega najmočnejših ugrizov glede na telesno maso, izmerjenih pri vretenčarjih, povzroči črna piranja (''Serrasalmus rhombeus''). Ta izjemno močan in nevaren ugriz ustvarijo velike čeljustne mišice (''adductor mandibulae''), ki so tesno pritrjene na konico čeljusti, zaradi česar ima piranja mehansko prednost, ki daje prednost proizvodnji sile pred hitrostjo ugriza. Zaradi močnih čeljusti v kombinaciji s fino nazobčanimi zobmi so spretne pri trganju mesa.<ref>{{Cite journal|title = Mega-Bites: Extreme jaw forces of living and extinct piranhas (Serrasalmidae)|journal = Scientific Reports|date = 2012-12-20|pmc = 3526859|pmid = 23259047|volume = 2|page = 1009|doi = 10.1038/srep01009|first1 = Justin R.|last1 = Grubich|first2 = Steve|last2 = Huskey|first3 = Stephanie|last3 = Crofts|first4 = Guillermo|last4 = Orti|first5 = Jorge|last5 = Porto|bibcode = 2012NatSR...2E1009G}}</ref> == Ekologija == [[File:Close-up of a piranha at Georgia Aquarium.jpg|thumb|Bližnji posnetek piraje v akvariju Georgia]] Piranje se zelo razlikujejo glede ekologije in vedenja glede na točno določeno vrsto. Piranje, zlasti rdeče (''Pygocentrus nattereri''), slovijo kot divji plenilci, ki svoj plen lovijo v jatah. Nedavna raziskava, ki je »začela s predpostavko, da se učijo skupnega lova«, je odkrila, da so plašne ribe, ki so se šolale zaradi zaščite pred lastnimi plenilci, kot so [[kormorani]], [[kajmani]] in [[delfini]]. Piranje so »v bistvu kot navadne ribe z velikimi zobmi«. Tudi nekaj ​​drugih vrst se lahko pojavlja v velikih skupinah, medtem ko so preostale samotne ali jih najdemo v majhnih skupinah. Čeprav jih ljudje opisujejo kot zelo plenilske in se prehranjujejo predvsem z ribami, se prehrana piranj močno razlikuje, zaradi česar so razvrščene kot vsejede. Poleg rib (občasno celo lastne vrste<ref name=Nico1988>{{cite journal| author1=Nico, L.G. |author2=D.C. Taphorn | year=1988 | title=Food Habits of Piranhas in the Low Llanos of Venezuela | url=https://archive.org/details/sim_biotropica_1988-12_20_4/page/311 | journal=Biotropica | volume=20 | issue=4 | pages=311–321 | doi=10.2307/2388321| jstor=2388321 |bibcode=1988Biotr..20..311N }}</ref>) dokumentirana hrana za piranje vključuje druge vretenčarje (sesalce, ptice, plazilce), nevretenčarje (žuželke, rake), sadje, semena, liste in ''detritus''. Prehrana se pogosto spreminja s starostjo in velikostjo. Raziskave vrste ''Serrasalmus aff. brandtii'' in ''Pygocentrus nattereri'' v jezeru Viana v Maranhau, ki nastane v deževnem obdobju, ko reka Pindaré (pritok reke Mearim) poplavlja, je pokazala, da se prehranjujejo predvsem z ribami, jedo pa tudi rastlinske snovi.<ref>{{cite journal|doi=10.1590/S0044-59672005000100010 |language=pt|title=Alimentação e ecomorfologia de duas espécies de piranhas (Characiformes: Characidae) do lago de Viana, estado do Maranhão, Brasil|year=2005|last1=Piorski|first1=Nivaldo Magalhães|last2=Alves|first2=José de Ribamar Lima|last3=Machado|first3=Monica Rejany Barros|last4=Correia|first4=Maria Marlucia Ferreira|journal=Acta Amazonica|volume=35|page=63|doi-access=free}} [https://web.archive.org/web/20080222064556/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/item.php?news=695 Lay summary]</ref> V drugi študiji več kot 250 ''Serrasalmus rhombeus'' na reki Ji-Paraná (Machado) je bilo 75 % do 81 % (odvisno od sezone) vsebine želodca rib, približno 10 % pa sadja ali semen. Pri nekaterih vrstah, kot je''Serrasalmus serrulatus'', je lahko razdelitev prehrane bolj enaka, vendar je to manj gotovo, saj temelji na manjših vzorcih: med 24 ''S. serrulatus'' iz poplavljenih gozdov reke Ji-Paraná (Machado) jih je bilo več z ribjimi ostanki v njihovih želodcih, vendar je polovica vsebovala žvečena semena in v večini teh je bila to prevladujoča snov. Piranje pogosto jedo mrhovino in nekatere vrste, kot je ''Serrasalmus elongatus'', so specializirani luskojedci, ki se hranijo predvsem z luskami in plavutmi drugih rib. Jedenje lusk in plavuti je bolj razširjeno med mladimi in neodraslimi pirajami. Piranje odlagajo jajčeca v jame, izkopane v času gnezdenja, in plavajo naokoli, da jih zaščitijo. Novoizvaljene mladice se hranijo z zooplanktonom in sčasoma preidejo na majhne ribe, ko so dovolj velike.<ref name="Petrovický">{{navedi knjigo|last=Petrovický|first=Ivan|title=Aquarium Fish of the World A Comprehensive Illustrative Guide to Over 500 Aquarium Fish|url=https://archive.org/details/aquariumfishofwo0000petr|year=1989|publisher=Arch Cape Press|location=New York City|isbn=978-0-517-67903-6|page=[https://archive.org/details/aquariumfishofwo0000petr/page/92 92]}}</ref> == Odnos z ljudmi == [[Image:Peru - PiranhaFishing.jpg|thumb|right|Ribiška piranja na reki Ucayali]] [[File:2010-0117-Peru-piranha.jpg|thumb|right|Piranja, rahlo pečena na žaru, je služila kot hrana v perujski Amazonki]] [[Image:Souvenir piranha side.JPG|thumb|Piranha za spomin]] Zobje piranj se pogosto uporabljajo kot orodje (na primer za rezljanje lesa ali rezanje las) ali za spreminjanje drugih orodij (na primer za ostrenje pušic). Ta praksa je bila dokumentirana med več južnoameriškimi plemeni, vključno s Kamayurá in Xavante v Braziliji ter Pacahuara v Boliviji.<ref>{{navedi knjigo | author=Onofrio-Grimm, O. | year=1993 | title=Dictionary of Indian Tribes of the Americas |url={{google books |plainurl=y |id=padutQEACAAJ}}| pages=209–210 | volume=1 | publisher=American Indian Publishers | edition=2 | isbn=978-0-937862-28-5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author=Weatherford, J.M. | year=1985 | title=Tribes on the Hill |url={{google books |plainurl=y |id=u1uTPIU6lA4C|page=28}} | page=28 | isbn=978-0-89789-071-7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author=Méthraux, A. | chapter=Tribes of Eastern Bolivia and the Madeira Headwaters | editor=Steward, J.H. | year=1948 | title=Handbook of South American Indians |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=6fDCFLba7Q8C}}| pages=389, 402, 452 | volume=3 }}</ref> Piranje so priljubljene tudi kot hrana, saj jih ribiči jedo kot ulov za preživetje in prodajajo na tržnici. Kljub temu jih ribiči pogosto obravnavajo kot nadlogo, ker kradejo vabo, jedo ulov, poškodujejo ribiško opremo in lahko ob slučajnem ulovu ugriznejo. Ponekod je piranje mogoče kupiti kot hišne ljubljenčke, vendar so nezakonite v mnogih delih ZDA in na Filipinih, kjer se uvozniki soočajo z zaporno kaznijo od šest mesecev do štirih let, piranje pa uničijo, da preprečijo širjenje. Najpogostejša akvarijska piranja je rdeča piranja, ''Pygocentrus nattereri''. Piranje je mogoče kupiti odrasle ali mlade, pogosto ne večje od sličice. Pomembno je, da piranje ''Pygocentrus'' živijo bodisi same bodisi v skupinah štirih ali več, ne pa v parih, saj je agresija med njimi pogosta in šibkejši ribi ne omogoča preživetja. Ni nenavadno, da najdemo posamezne piranje z manjkajočim enim očesom zaradi napada. === Napadi === Čeprav so v medijih pogosto opisane kot izjemno nevarne, piranje običajno ne predstavljajo resne nevarnosti za ljudi.<ref name=Goulding1980>{{navedi knjigo | author=Goulding, M | year=1980 | title=The Fishes and the Forest: Explorations in Amazonian Natural History |url= {{google books |plainurl=y |id=krIsP5RbFx0C}}| publisher=University of California Press | pages=153–170 | isbn=978-0-520-04131-8 }}</ref><ref name=Sleen2017>{{navedi knjigo |editor1=van der Sleen, P. |editor2=J.S. Albert | year=2017 | title=Field Guide to the Fishes of the Amazon, Orinoco, and Guianas |url= {{google books |plainurl=y |id=Gzc2DwAAQBAJ}} | publisher=Princeton University Press | pages=172–193 | isbn=978-0-691-17074-9 }}</ref> Vendar pa je prišlo do napadov, še posebej, ko so piraje v stresnih razmerah, kot so goste skupine, ki se lahko pojavijo, ko je voda nižja v sušnem obdobju in je hrana relativno redka. Plavanje v bližini ribičev lahko poveča tveganje za napade zaradi nemira, ki ga povzročajo ribe, ki se borijo, in prisotnosti vabe v vodi. Brizganje privablja piranje in zato so otroci pogosteje napadeni kot odrasli. Biti v vodi, ko ste že poškodovani ali kako drugače onesposobljeni, prav tako poveča tveganje. Včasih so opozorilni znaki na lokacijah z visokim tveganjem in plaže na takih območjih so včasih zaščitene s pregrado. Večina napadov piranj na ljudi ima za posledico le manjše poškodbe, običajno stopal ali rok, lahko pa so tudi resnejše in so zelo redko usodne. V bližini mesta Palmas v Braziliji so v prvi polovici leta 2007 v umetnem jezeru, ki je nastalo po zajezitvi reke [[Tocantins (reka)|Tocantins]], poročali o 190 napadih piranj, ki so vsi vključevali posamezne ugrize v stopala.<ref>{{navedi splet |url=http://g1.globo.com/Noticias/Brasil/0,,MUL70510-5598,00.html |title=Palmas registra 190 ataques de piranhas desde janeiro |work=globo.com|date= 16 July 2007}}</ref> V zvezni državi São Paulo je serija napadov leta 2009 na reki Tietê povzročila manjše poškodbe 15 ljudi. Leta 2011 je bila zaradi druge serije napadov na José de Freitas v brazilski zvezni državi Piauí zdravljenih 100 ljudi zaradi ugrizov prstov na nogah ali petah. 25. decembra 2013 je bilo v Rosariu v Argentini napadenih več kot 70 kopalcev, ki so jim povzročili poškodbe rok ali nog. Leta 2011 je bil v Rosario del Yata v Boliviji napaden in ubit pijani 18-letni moški.<ref>{{navedi splet |url=http://noticias.terra.com.br/mundo/noticias/0,,OI5507003-EI8140,00-Homem+bebado+morre+apos+ser+atacado+por+piranhas+na+Bolivia.html |title=Homem bêbado morre após ser atacado por piranhas na Bolívia |date=7 December 2011|work=terra.com.br}}</ref> Leta 2012 je petletno brazilsko deklico napadla in ubila jata P. nattereri.<ref>{{navedi splet |url=http://tvuol.uol.com.br/assistir.htm?video=menina-e-atacada-por-piranhas-e-morre-no-amazonas-0402CD183464C4A13326&tagIds=1793&orderBy=mais-recentes&edFilter=editorial&time=all& |date=25 October 2012 |title=Menina é atacada por piranhas e morre no Amazonas|work=tvuol.uol.com.br}}</ref> Januarja 2015 so šestletno deklico našli mrtvo z znaki piranjinih ugrizov na delu telesa, potem ko se je med počitnicami v Monte Alegreju v Braziliji prevrnil njen družinski kanu. Medtem ko so smrtni napadi na ljudi redki, se piranje zlahka prehranjujejo s trupli ljudi, ki so že umrli, kot so žrtve utopitve.<ref>{{navedi novice |title=Pirañas atacaron de nuevo, ahora en San Pedro: la víctima fue un hombre ahogado en el río Paraguay |url=https://www.lanacion.com.py/pais/2022/01/04/piranas-atacaron-de-nuevo-ahora-en-san-pedro-la-victima-fue-un-hombre-ahogado-en-el-rio-paraguay/ |publisher=La Nacion|access-date=4 January 2022 |date=19 June 2022}}</ref> == Ugled == O piranjah krožijo različne zgodbe, na primer o tem, kako lahko v nekaj sekundah oglodajo človeško telo ali govedo. Te legende se posebej nanašajo na rdečo piranjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ecoterrabrasil.com.br/home/index.php?pg=ecoentrevistas&tipo=temas&cd=944 |title=Piranhas vermelhas são medrosas e comem vegetais |publisher=EcoTerra Brasil |year=2004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110116172238/http://www.ecoterrabrasil.com.br/home/index.php?pg=ecoentrevistas&tipo=temas&cd=944 |archive-date=16 January 2011}}</ref> Po legendah o ribah piranjah je dobila ime "raztopina Piranha", nevarna mešanica žveplove kisline in vodikovega peroksida, za katero je znano, da agresivno raztaplja organske snovi. Pogosta zmota je, da jih lahko privlači kri in da so izključno mesojede.<ref>{{navedi splet|url=http://cienciahoje.uol.com.br/controlPanel/materia/view/3349|title=Experimentos provam que peixes se agrupam para defesa, não para ataque|publisher=Ciência Hoje|date=9 May 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906163352/http://cienciahoje.uol.com.br/controlPanel/materia/view/3349|archive-date=6 September 2008}}</ref> Brazilska legenda navaja, da z veliko hitrostjo prečesavajo reke in napadejo prvo govedo, ki vstopi v vodo, preostali skupini pa omogočijo prečkanje reke. Te legende so ovrgli z raziskavo Hélderja Queiroza in Anne Magurran in objavili v ''Biology Letters''.<ref>{{cite journal |doi=10.1098/rsbl.2004.0267 |title=Safety in numbers? Shoaling behaviour of the Amazonian red-bellied piranha |year=2005 |author1 =Queiroz, Helder |author2 =Magurran, Anne E |journal=Biology Letters |volume=1 |issue=2 |pages=155–7 |pmid=17148153 |pmc=1626212 }}</ref> === Zapisi Theodora Roosevelta === Ko je nekdanji ameriški predsednik [[Theodore Roosevelt]] leta 1913 obiskal Brazilijo, se je odpravil na lovsko ekspedicijo skozi amazonski deževni gozd. Ko je stal na bregu reke Amazonke, je bil priča spektaklu, ki so ga pripravili lokalni ribiči: potem ko so zaprli del reke in nekaj dni stradali piranje, so v vodo potisnili kravo, ki jo je jata lačnih piranj hitro raztrgala in oglodala.<ref name="hsw-cow">{{navedi splet|url=http://animals.howstuffworks.com/fish/piranha-eat-cows.htm|title=Can piranhas really strip a cow to the bone in under a minute?|first=Julia |last=Layton|publisher=HowStuffWorks|access-date=22 May 2009|date=30 June 2008}}</ref><ref name="NatGeo-Howard">{{navedi splet|url=http://environment.nationalgeographic.com/environment/photos/scariest-freshwater-animals/|archive-url=https://web.archive.org/web/20111101140108/http://environment.nationalgeographic.com/environment/photos/scariest-freshwater-animals/|archive-date=1 November 2011|last=Howard, Brian Clark |title=13 Scariest Freshwater Fish: Piranha|first=Brian Clark Howard|publisher=National Geographic|access-date=4 October 2012|date=31 October 2011 }}</ref> Roosevelt je pozneje v svoji knjigi ''Skozi brazilsko divjino'' iz leta 1914 opisal piranje kot hudobna bitja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Serrasalminae|Sägesalmler/Piranha}} {{Wiktionary|Piranha}} * {{curlie|Recreation/Pets/Fish_and_Aquaria/Freshwater/Species/Characins/Piranhas/}} * Eric J. Lyman: [http://www.ericjlyman.com/piranha.html "Piranha meat could take a bite out of what ails you"], ''Houston Chronicle'', 17 July 1998 * [https://web.archive.org/web/20170202003559/http://www.ehometips.com/piranha101guide.htm How to maintain healthy piranha in the home aquarium] * [https://web.archive.org/web/20150321024544/http://news.nationalgeographic.com/2015/03/150319-piranha-feeding-frenzy-viral-video-brazil-animals/ "Piranha Feeding Frenzy"], National Geographic.com (2015-03-19) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piranje| ]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] [[Kategorija:Piranje (družina)]] aarl6xapo3k11j76ioycj5uvtkefj33 6764844 6764830 2026-10-13T16:32:21Z Pinky sl 2932 posodobitev taksonomije 6764844 wikitext text/x-wiki {{Short description|Domače ime za nekatere vrste rib v družini Serrasalmidae}} {{Paraphyletic group | auto = yes | name = Piranje |fossil_range = {{fossilrange|miocen|recentno}} | image = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image_caption = [[Rdeča piranja]] v Živalskem vrtu Karlsruhe | display_parents = 0 | parent = Serrasalminae | includes_text = Vključeni rodovi | includes = ''[[Catoprion]]''<br /> ''[[Pristobrycon]]''<br /> ''[[Pygocentrus]]''<br /> ''[[Pygopristis]]''<br /> ''[[Serrasalmus]]''<br /> †''[[Megapiranha]]'' | excludes = ''[[Metynnis]]'' }} '''Piranja''', '''piranha''' ali '''piraja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=pira*ja |title=Fran/iskanje/pira*ja |publisher=fran.si}}</ref> je katera koli vrsta sladkovodnih [[ribe|rib]] iz družine Serrasalmidae,<ref name="Freeman2">{{cite journal| url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories |first=Barbie|last=Freeman |author2=Nico, Leo G. |author3=Osentoski, Matthew |author4=Jelks, Howard L. |author5=Collins, Timothy M. |journal=Zootaxa|volume=1484|page=2|year=2007|access-date=2009-06-25|doi=10.11646/zootaxa.1484.1.1 |doi-access=free}}</ref> včasih obravnavane kot poddružine Serrasalminae znotraj družine Characidae,<ref>{{FishBase family|family=Characidae}}</ref> v [[red (biologija)|redu]] Characiformes. Te ribe naseljujejo južnoameriške reke, poplavne ravnice, jezera in zadrževalnike. Čeprav jih pogosto opisujejo kot izredno plenilske in se v glavnem prehranjujejo z ribami, se njihove prehranjevalne navade zelo razlikujejo, uživajo pa tudi rastlinski material, zaradi česar so razvrščene kot [[vsejed]]e.<ref name=BBC2007>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6259946.stm |title=Piranha 'less deadly than feared' |access-date=2 July 2007 |author=BBC News Online |date=2 July 2007|author-link= }}</ref> == Etimologija == Ime izvira od domorodnega ljudstva [[Tupi]] iz njihovega jezika. Nastalo je iz dveh besed, ''pirá'', ki pomeni 'riba', in ''sainha'', ki pomeni 'zob'; isto besedo Indijanci uporabljajo za opis škarij.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6ok9AQAAIAAJ|title=Scientific American, "Fishing on the Amazon"|date=1880-11-06|publisher=Munn & Company|page=293|language=en}}</ref> Druga možna izpeljava je iz ''pira nya'', verjetno dobesedno 'riba, ki grize'.<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/piranha|title=Piranha &#124; Origin and meaning of piranha by Online Etymology Dictionary}}</ref> Sredi 18. stoletja so [[Portugalci]] besedi združili v ''piranha''. Beseda bi lahko izvirala tudi iz kombinacije ''pirá'' 'riba' in ''ánha'' 'rezati' (kar je prav tako pomenilo 'slab' ali 'hudič' v tupi-[[gvaranščina|gvaranščini]]).<ref>Britton, A. Scott. Guaraní: Guaraní-English, English-Guaraní ; concise dictionary. New York: Hippocrene Books, 2005. Print.</ref> == Taksonomija in evolucija == [[Image:Jaw of the piranha.jpg|thumb|left|Piranja v [[Venezuela|Venezueli]] z odprtimi čeljustmi, ki prikazujejo njene značilne ostre zobe]] Piranje spadajo v [[Družina (biologija)|družino]] [[Serrasalmidae]], ki vključuje tesno sorodne vsejede<ref>[http://badmanstropicalfish.com/profiles/profile86.html Black-finned Pacu Fish, Colossoma macropomum Profile with care, maintenance requirements and breeding information for your tropical fish]. Badmanstropicalfish.com. Retrieved on 13 May 2012.</ref> ribe kot so [[Paku|pakuji]].<ref name="Freeman">{{cite journal|url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories|doi=10.1046/j.1439-0469.2000.384132.x|author1=Freeman, Barbie|author2=Nico, Leo G.|author3=Osentoski, Matthew|author4=Jelks, Howard L.|author5=Collins, Timothy M.|journal=[[Zootaxa]]|volume=1484|pages=1–38|year=2007|access-date=22 June 2009|issue=4}}</ref> Tradicionalno se zaradi njihovih specializiranih zob za prave piranje štejejo le štirje [[Rod (biologija)|rodovi]]: ''[[Pristobrycon]]'', ''[[Pygocentrus]]'', [[Pygopristis]] in ''[[Serrasalmus]]''. Vendar pa je nedavna analiza pokazala, da bi morala biti skupina piranj, če naj bo [[Monofilija|monofiletska]], omejena na rodove ''Serrasalmus'', ''Pygocentrus'' in del roda ''Pristobrycon'', ali pa razširjena tako, da poleg teh taksonov vključuje še rodove ''Pygopristis'', ''[[Catoprion]] in vrsto'' ''[[Pristobrycon striolatus]]''. Ugotovljeno je bilo, da je rod ''Pygopristis'' tesneje soroden rodu ''Catoprion'' kot preostali trije rodovi piranj.<ref name="Freeman"/> Sodobnejše taksonomske obravnave označujejo z imenom »piranja« skoraj vse pripadnike poddružine [[Serrasalmidae|Serrasalminae]] v družini Serrasalmidae, z izjemo najbolj bazalnih članov poddružine z rodovnim imenom, ''[[Metynnis]]'', ki jih imenujejo »srebrni dolarji«.<ref name=":13">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-04-28 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last1=Kolmann |first1=M A |last2=Hughes |first2=L C |last3=Hernandez |first3=L P |last4=Arcila |first4=D |last5=Betancur-R |first5=R |last6=Sabaj |first6=M H |last7=López-Fernández |first7=H |last8=Ortí |first8=G |date=2021-05-01 |title=Phylogenomics of Piranhas and Pacus (Serrasalmidae) Uncovers How Dietary Convergence and Parallelism Obfuscate Traditional Morphological Taxonomy |url=https://academic.oup.com/sysbio/article/70/3/576/5891674 |journal=Systematic Biology |volume=70 |issue=3 |pages=576–592 |doi=10.1093/sysbio/syaa065 |pmid=32785670 |issn=1063-5157}}</ref> Natančno število vrst piranj ni povsem pojasnjeno in ostaja predmet razprav, strokovnjaki pa še vedno odkrivajo in opisujejo nove vrste. Ocene se gibljejo od manj kot 30 do več kot 60 vrst.<ref name="Freeman"/> == Razširjenost == Piranje so avtohtone v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]], v [[Orinoko|Orinoku]], v rekah Gvajane, v sistemih [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]]–[[Parana]] in reki [[São Francisco (reka)|São Francisco]], vendar obstajajo velike razlike v bogastvu vrst. V pregledu, v katerem je bilo prepoznanih 38–39 vrst piranj, jih je bilo 25 iz Amazonke in 16 iz Orinoka, medtem ko so bile le tri prisotne v sistemu Paragvaj-Paraná in dve v São Franciscu. Večina vrst je omejena na en sam rečni sistem, nekatere (na primer rdeča piranja) pa se pojavljajo v večih. Veliko vrst se lahko pojavi skupaj; na primer, sedem jih najdemo v Caño Maporal, potoku v Venezueli. Akvarijske piranje so bile neuspešno vnesene v dele Združenih držav.<ref>Fahrenthold, David A. (29 May 2005) [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2005/05/28/AR2005052801079_pf.html "In River of Many Aliens, Snakehead Looms as Threat"], ''The Washington Post''.</ref> V mnogih primerih pa so prijavljena ujetja piranj napačne identifikacije pakujev (npr. rdečetrebušasti paku ali ''Piaractus brachypomus'' je pogosto napačno določen kot [[rdeča piranja]] ali ''Pygocentrus nattereri'').<ref>Nico, L., Fuller, P. and Neilson, M. [https://nas.er.usgs.gov/queries/FactSheet.aspx?speciesID=427 ''Piaractus brachypomus'']. USGS Nonindigenous Aquatic Species Database, Gainesville, FL. Revision Date: 23 August 2013.</ref> Piranje so odkrili tudi v jezeru Kaptai v jugovzhodnem [[Bangladeš]]u. Izvajajo se raziskave, da bi ugotovili, kako so se piranje iz svojega prvotnega [[habitat]]a preselile v tako oddaljene konce sveta. Domneva se, da so jih nekateri prevarantski trgovci z eksotičnimi ribami izpustili v jezero, da bi se izognili prijetju zaradi krivolova. Piranje so opazili tudi v reki Lidžjang na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |last=Hanna |first=Jason |date=13 July 2012 |title=City cancels piranha bounty as other fish slaughtered |url=http://news.blogs.cnn.com/2012/07/13/city-cancels-piranha-bounty-as-other-fish-slaughtered/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20120715220320/http://news.blogs.cnn.com/2012/07/13/city-cancels-piranha-bounty-as-other-fish-slaughtered/ |archive-date=15 July 2012 |department=This Just In (blog) |publisher=CNN Blogs |access-date=8 March 2021 }}</ref> == Opis == [[Image:Piranha.jaw.jpg|thumb|Čeljust ''[[Pygocentrus nattereri]]'']] === Velikost === Odvisno od natančne vrste večina piranj zraste med 12 in 35 cm. Nekaj ​​jih lahko zraste večje, pri čemer največja živeča vrsta, rdeča, doseže do 50 cm).<ref>{{FishBase genus | genus = Pygocentrus| month = March | year = 2018}}</ref><ref>{{FishBase genus | genus = Serrasalmus| month = March | year = 2018}}</ref> Obstajajo trditve, da so piraje iz São Francisca velike do 60 cm, vendar so največji potrjeni primerki precej manjši.<ref>{{navedi splet | url=http://www.piranha-info.com/default.php%3Flang%3Den%26id%3Dp_piraya | title=Pygocentrus piraya | publisher=piranha-info.com | access-date=25 March 2018 | archive-date=26 March 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180326141735/http://www.piranha-info.com/default.php?lang=en&id=p_piraya | url-status=dead }}</ref> Izumrla ''megapiranha'', ki je živela pred 8–10 milijoni let, je dosegla približno 71 cm dolžine in morda celo 128 cm.<ref>{{Cite journal|last1=Cione|first1=Alberto Luis|last2=Dahdul|first2=Wasila M.|last3=Lundberg|first3=John G.|last4=Machado-Allison|first4=Antonio|date=2009-06-12|title=Megapiranha paranensis, a new genus and species of Serrasalmidae (Characiformes, Teleostei) from the upper Miocene of Argentina|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=2|pages=350–358|doi=10.1671/039.029.0221|bibcode=2009JVPal..29..350C |s2cid=86046546|issn=0272-4634}}</ref> === Morfologija === Rodove ''Serrasalmus'', ''Pristobrycon'', ''Pygocentrus'' in ''Pygopristis'' je najlažje prepoznati po edinstvenem zobovju. Vse piranje imajo v vsaki čeljusti po eno vrsto tesno skupaj nameščenih ostrih zob, ki se prilegata druga drugi. Zobje se uporabljajo za hitro prebadanje in striženje. Posamezni zobje so običajno široko trikotni, koničasti in podobni rezilu (ploski v profilu). Razlika v številu konic je majhna. Pri večini vrst so zobje trikuspidalni z večjo srednjo konico, zaradi česar so posamezni zobje videti izrazito trikotni. Izjema je ''Pygopristis'', ki ima pentakuspidalne zobce in srednjo konico običajno le malo večjo od ostalih. === Sposobnosti grizenja === Piranje imajo enega najmočnejših ugrizov med ribami kostnicami. Enega najmočnejših ugrizov glede na telesno maso, izmerjenih pri vretenčarjih, povzroči črna piranja (''Serrasalmus rhombeus''). Ta izjemno močan in nevaren ugriz ustvarijo velike čeljustne mišice (''adductor mandibulae''), ki so tesno pritrjene na konico čeljusti, zaradi česar ima piranja mehansko prednost, ki daje prednost proizvodnji sile pred hitrostjo ugriza. Zaradi močnih čeljusti v kombinaciji s fino nazobčanimi zobmi so spretne pri trganju mesa.<ref>{{Cite journal|title = Mega-Bites: Extreme jaw forces of living and extinct piranhas (Serrasalmidae)|journal = Scientific Reports|date = 2012-12-20|pmc = 3526859|pmid = 23259047|volume = 2|page = 1009|doi = 10.1038/srep01009|first1 = Justin R.|last1 = Grubich|first2 = Steve|last2 = Huskey|first3 = Stephanie|last3 = Crofts|first4 = Guillermo|last4 = Orti|first5 = Jorge|last5 = Porto|bibcode = 2012NatSR...2E1009G}}</ref> == Ekologija == [[File:Close-up of a piranha at Georgia Aquarium.jpg|thumb|Bližnji posnetek piraje v akvariju Georgia]] Piranje se zelo razlikujejo glede ekologije in vedenja glede na točno določeno vrsto. Piranje, zlasti rdeče (''Pygocentrus nattereri''), slovijo kot divji plenilci, ki svoj plen lovijo v jatah. Nedavna raziskava, ki je »začela s predpostavko, da se učijo skupnega lova«, je odkrila, da so plašne ribe, ki so se šolale zaradi zaščite pred lastnimi plenilci, kot so [[kormorani]], [[kajmani]] in [[delfini]]. Piranje so »v bistvu kot navadne ribe z velikimi zobmi«. Tudi nekaj ​​drugih vrst se lahko pojavlja v velikih skupinah, medtem ko so preostale samotne ali jih najdemo v majhnih skupinah. Čeprav jih ljudje opisujejo kot zelo plenilske in se prehranjujejo predvsem z ribami, se prehrana piranj močno razlikuje, zaradi česar so razvrščene kot vsejede. Poleg rib (občasno celo lastne vrste<ref name=Nico1988>{{cite journal| author1=Nico, L.G. |author2=D.C. Taphorn | year=1988 | title=Food Habits of Piranhas in the Low Llanos of Venezuela | url=https://archive.org/details/sim_biotropica_1988-12_20_4/page/311 | journal=Biotropica | volume=20 | issue=4 | pages=311–321 | doi=10.2307/2388321| jstor=2388321 |bibcode=1988Biotr..20..311N }}</ref>) dokumentirana hrana za piranje vključuje druge vretenčarje (sesalce, ptice, plazilce), nevretenčarje (žuželke, rake), sadje, semena, liste in ''detritus''. Prehrana se pogosto spreminja s starostjo in velikostjo. Raziskave vrste ''Serrasalmus aff. brandtii'' in ''Pygocentrus nattereri'' v jezeru Viana v Maranhau, ki nastane v deževnem obdobju, ko reka Pindaré (pritok reke Mearim) poplavlja, je pokazala, da se prehranjujejo predvsem z ribami, jedo pa tudi rastlinske snovi.<ref>{{cite journal|doi=10.1590/S0044-59672005000100010 |language=pt|title=Alimentação e ecomorfologia de duas espécies de piranhas (Characiformes: Characidae) do lago de Viana, estado do Maranhão, Brasil|year=2005|last1=Piorski|first1=Nivaldo Magalhães|last2=Alves|first2=José de Ribamar Lima|last3=Machado|first3=Monica Rejany Barros|last4=Correia|first4=Maria Marlucia Ferreira|journal=Acta Amazonica|volume=35|page=63|doi-access=free}} [https://web.archive.org/web/20080222064556/http://www.practicalfishkeeping.co.uk/pfk/pages/item.php?news=695 Lay summary]</ref> V drugi študiji več kot 250 ''Serrasalmus rhombeus'' na reki Ji-Paraná (Machado) je bilo 75 % do 81 % (odvisno od sezone) vsebine želodca rib, približno 10 % pa sadja ali semen. Pri nekaterih vrstah, kot je''Serrasalmus serrulatus'', je lahko razdelitev prehrane bolj enaka, vendar je to manj gotovo, saj temelji na manjših vzorcih: med 24 ''S. serrulatus'' iz poplavljenih gozdov reke Ji-Paraná (Machado) jih je bilo več z ribjimi ostanki v njihovih želodcih, vendar je polovica vsebovala žvečena semena in v večini teh je bila to prevladujoča snov. Piranje pogosto jedo mrhovino in nekatere vrste, kot je ''Serrasalmus elongatus'', so specializirani luskojedci, ki se hranijo predvsem z luskami in plavutmi drugih rib. Jedenje lusk in plavuti je bolj razširjeno med mladimi in neodraslimi pirajami. Piranje odlagajo jajčeca v jame, izkopane v času gnezdenja, in plavajo naokoli, da jih zaščitijo. Novoizvaljene mladice se hranijo z zooplanktonom in sčasoma preidejo na majhne ribe, ko so dovolj velike.<ref name="Petrovický">{{navedi knjigo|last=Petrovický|first=Ivan|title=Aquarium Fish of the World A Comprehensive Illustrative Guide to Over 500 Aquarium Fish|url=https://archive.org/details/aquariumfishofwo0000petr|year=1989|publisher=Arch Cape Press|location=New York City|isbn=978-0-517-67903-6|page=[https://archive.org/details/aquariumfishofwo0000petr/page/92 92]}}</ref> == Odnos z ljudmi == [[Image:Peru - PiranhaFishing.jpg|thumb|right|Ribiška piranja na reki Ucayali]] [[File:2010-0117-Peru-piranha.jpg|thumb|right|Piranja, rahlo pečena na žaru, je služila kot hrana v perujski Amazonki]] [[Image:Souvenir piranha side.JPG|thumb|Piranha za spomin]] Zobje piranj se pogosto uporabljajo kot orodje (na primer za rezljanje lesa ali rezanje las) ali za spreminjanje drugih orodij (na primer za ostrenje pušic). Ta praksa je bila dokumentirana med več južnoameriškimi plemeni, vključno s Kamayurá in Xavante v Braziliji ter Pacahuara v Boliviji.<ref>{{navedi knjigo | author=Onofrio-Grimm, O. | year=1993 | title=Dictionary of Indian Tribes of the Americas |url={{google books |plainurl=y |id=padutQEACAAJ}}| pages=209–210 | volume=1 | publisher=American Indian Publishers | edition=2 | isbn=978-0-937862-28-5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author=Weatherford, J.M. | year=1985 | title=Tribes on the Hill |url={{google books |plainurl=y |id=u1uTPIU6lA4C|page=28}} | page=28 | isbn=978-0-89789-071-7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author=Méthraux, A. | chapter=Tribes of Eastern Bolivia and the Madeira Headwaters | editor=Steward, J.H. | year=1948 | title=Handbook of South American Indians |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=6fDCFLba7Q8C}}| pages=389, 402, 452 | volume=3 }}</ref> Piranje so priljubljene tudi kot hrana, saj jih ribiči jedo kot ulov za preživetje in prodajajo na tržnici. Kljub temu jih ribiči pogosto obravnavajo kot nadlogo, ker kradejo vabo, jedo ulov, poškodujejo ribiško opremo in lahko ob slučajnem ulovu ugriznejo. Ponekod je piranje mogoče kupiti kot hišne ljubljenčke, vendar so nezakonite v mnogih delih ZDA in na Filipinih, kjer se uvozniki soočajo z zaporno kaznijo od šest mesecev do štirih let, piranje pa uničijo, da preprečijo širjenje. Najpogostejša akvarijska piranja je rdeča piranja, ''Pygocentrus nattereri''. Piranje je mogoče kupiti odrasle ali mlade, pogosto ne večje od sličice. Pomembno je, da piranje ''Pygocentrus'' živijo bodisi same bodisi v skupinah štirih ali več, ne pa v parih, saj je agresija med njimi pogosta in šibkejši ribi ne omogoča preživetja. Ni nenavadno, da najdemo posamezne piranje z manjkajočim enim očesom zaradi napada. === Napadi === Čeprav so v medijih pogosto opisane kot izjemno nevarne, piranje običajno ne predstavljajo resne nevarnosti za ljudi.<ref name=Goulding1980>{{navedi knjigo | author=Goulding, M | year=1980 | title=The Fishes and the Forest: Explorations in Amazonian Natural History |url= {{google books |plainurl=y |id=krIsP5RbFx0C}}| publisher=University of California Press | pages=153–170 | isbn=978-0-520-04131-8 }}</ref><ref name=Sleen2017>{{navedi knjigo |editor1=van der Sleen, P. |editor2=J.S. Albert | year=2017 | title=Field Guide to the Fishes of the Amazon, Orinoco, and Guianas |url= {{google books |plainurl=y |id=Gzc2DwAAQBAJ}} | publisher=Princeton University Press | pages=172–193 | isbn=978-0-691-17074-9 }}</ref> Vendar pa je prišlo do napadov, še posebej, ko so piraje v stresnih razmerah, kot so goste skupine, ki se lahko pojavijo, ko je voda nižja v sušnem obdobju in je hrana relativno redka. Plavanje v bližini ribičev lahko poveča tveganje za napade zaradi nemira, ki ga povzročajo ribe, ki se borijo, in prisotnosti vabe v vodi. Brizganje privablja piranje in zato so otroci pogosteje napadeni kot odrasli. Biti v vodi, ko ste že poškodovani ali kako drugače onesposobljeni, prav tako poveča tveganje. Včasih so opozorilni znaki na lokacijah z visokim tveganjem in plaže na takih območjih so včasih zaščitene s pregrado. Večina napadov piranj na ljudi ima za posledico le manjše poškodbe, običajno stopal ali rok, lahko pa so tudi resnejše in so zelo redko usodne. V bližini mesta Palmas v Braziliji so v prvi polovici leta 2007 v umetnem jezeru, ki je nastalo po zajezitvi reke [[Tocantins (reka)|Tocantins]], poročali o 190 napadih piranj, ki so vsi vključevali posamezne ugrize v stopala.<ref>{{navedi splet |url=http://g1.globo.com/Noticias/Brasil/0,,MUL70510-5598,00.html |title=Palmas registra 190 ataques de piranhas desde janeiro |work=globo.com|date= 16 July 2007}}</ref> V zvezni državi São Paulo je serija napadov leta 2009 na reki Tietê povzročila manjše poškodbe 15 ljudi. Leta 2011 je bila zaradi druge serije napadov na José de Freitas v brazilski zvezni državi Piauí zdravljenih 100 ljudi zaradi ugrizov prstov na nogah ali petah. 25. decembra 2013 je bilo v Rosariu v Argentini napadenih več kot 70 kopalcev, ki so jim povzročili poškodbe rok ali nog. Leta 2011 je bil v Rosario del Yata v Boliviji napaden in ubit pijani 18-letni moški.<ref>{{navedi splet |url=http://noticias.terra.com.br/mundo/noticias/0,,OI5507003-EI8140,00-Homem+bebado+morre+apos+ser+atacado+por+piranhas+na+Bolivia.html |title=Homem bêbado morre após ser atacado por piranhas na Bolívia |date=7 December 2011|work=terra.com.br}}</ref> Leta 2012 je petletno brazilsko deklico napadla in ubila jata P. nattereri.<ref>{{navedi splet |url=http://tvuol.uol.com.br/assistir.htm?video=menina-e-atacada-por-piranhas-e-morre-no-amazonas-0402CD183464C4A13326&tagIds=1793&orderBy=mais-recentes&edFilter=editorial&time=all& |date=25 October 2012 |title=Menina é atacada por piranhas e morre no Amazonas|work=tvuol.uol.com.br}}</ref> Januarja 2015 so šestletno deklico našli mrtvo z znaki piranjinih ugrizov na delu telesa, potem ko se je med počitnicami v Monte Alegreju v Braziliji prevrnil njen družinski kanu. Medtem ko so smrtni napadi na ljudi redki, se piranje zlahka prehranjujejo s trupli ljudi, ki so že umrli, kot so žrtve utopitve.<ref>{{navedi novice |title=Pirañas atacaron de nuevo, ahora en San Pedro: la víctima fue un hombre ahogado en el río Paraguay |url=https://www.lanacion.com.py/pais/2022/01/04/piranas-atacaron-de-nuevo-ahora-en-san-pedro-la-victima-fue-un-hombre-ahogado-en-el-rio-paraguay/ |publisher=La Nacion|access-date=4 January 2022 |date=19 June 2022}}</ref> == Ugled == O piranjah krožijo različne zgodbe, na primer o tem, kako lahko v nekaj sekundah oglodajo človeško telo ali govedo. Te legende se posebej nanašajo na rdečo piranjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ecoterrabrasil.com.br/home/index.php?pg=ecoentrevistas&tipo=temas&cd=944 |title=Piranhas vermelhas são medrosas e comem vegetais |publisher=EcoTerra Brasil |year=2004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110116172238/http://www.ecoterrabrasil.com.br/home/index.php?pg=ecoentrevistas&tipo=temas&cd=944 |archive-date=16 January 2011}}</ref> Po legendah o ribah piranjah je dobila ime "raztopina Piranha", nevarna mešanica žveplove kisline in vodikovega peroksida, za katero je znano, da agresivno raztaplja organske snovi. Pogosta zmota je, da jih lahko privlači kri in da so izključno mesojede.<ref>{{navedi splet|url=http://cienciahoje.uol.com.br/controlPanel/materia/view/3349|title=Experimentos provam que peixes se agrupam para defesa, não para ataque|publisher=Ciência Hoje|date=9 May 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906163352/http://cienciahoje.uol.com.br/controlPanel/materia/view/3349|archive-date=6 September 2008}}</ref> Brazilska legenda navaja, da z veliko hitrostjo prečesavajo reke in napadejo prvo govedo, ki vstopi v vodo, preostali skupini pa omogočijo prečkanje reke. Te legende so ovrgli z raziskavo Hélderja Queiroza in Anne Magurran in objavili v ''Biology Letters''.<ref>{{cite journal |doi=10.1098/rsbl.2004.0267 |title=Safety in numbers? Shoaling behaviour of the Amazonian red-bellied piranha |year=2005 |author1 =Queiroz, Helder |author2 =Magurran, Anne E |journal=Biology Letters |volume=1 |issue=2 |pages=155–7 |pmid=17148153 |pmc=1626212 }}</ref> === Zapisi Theodora Roosevelta === Ko je nekdanji ameriški predsednik [[Theodore Roosevelt]] leta 1913 obiskal Brazilijo, se je odpravil na lovsko ekspedicijo skozi amazonski deževni gozd. Ko je stal na bregu reke Amazonke, je bil priča spektaklu, ki so ga pripravili lokalni ribiči: potem ko so zaprli del reke in nekaj dni stradali piranje, so v vodo potisnili kravo, ki jo je jata lačnih piranj hitro raztrgala in oglodala.<ref name="hsw-cow">{{navedi splet|url=http://animals.howstuffworks.com/fish/piranha-eat-cows.htm|title=Can piranhas really strip a cow to the bone in under a minute?|first=Julia |last=Layton|publisher=HowStuffWorks|access-date=22 May 2009|date=30 June 2008}}</ref><ref name="NatGeo-Howard">{{navedi splet|url=http://environment.nationalgeographic.com/environment/photos/scariest-freshwater-animals/|archive-url=https://web.archive.org/web/20111101140108/http://environment.nationalgeographic.com/environment/photos/scariest-freshwater-animals/|archive-date=1 November 2011|last=Howard, Brian Clark |title=13 Scariest Freshwater Fish: Piranha|first=Brian Clark Howard|publisher=National Geographic|access-date=4 October 2012|date=31 October 2011 }}</ref> Roosevelt je pozneje v svoji knjigi ''Skozi brazilsko divjino'' iz leta 1914 opisal piranje kot hudobna bitja. === Galerija === <gallery> Catoprion mento (juvenile).jpeg|''Catoprion'' sp. Pygocentrus piraya - Zoo Frankfurt 4.jpg|''[[Pygocentrus piraya]]'' Pygopristis denticulata.jpg|''[[Pygopristis denticulata]]'' Serrasalmus elongatus.jpg|''[[Serrasalmus elongatus]]'' Serrasalmus marginatus.jpg|''[[Serrasalmus marginatus]]'' BlackPirahna2010.jpg|''[[Serrasalmus rhombeus]]'' (črna piranja) Roter Piranha Pygocentrus nattereri Zoo Rostock.ogg|[[Rdeča piranja]] (''Pygocentrus nattereri'') </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Serrasalminae|Sägesalmler/Piranha}} {{Wiktionary|Piranha}} * {{curlie|Recreation/Pets/Fish_and_Aquaria/Freshwater/Species/Characins/Piranhas/}} * Eric J. Lyman: [http://www.ericjlyman.com/piranha.html "Piranha meat could take a bite out of what ails you"], ''Houston Chronicle'', 17 July 1998 * [https://web.archive.org/web/20170202003559/http://www.ehometips.com/piranha101guide.htm How to maintain healthy piranha in the home aquarium] * [https://web.archive.org/web/20150321024544/http://news.nationalgeographic.com/2015/03/150319-piranha-feeding-frenzy-viral-video-brazil-animals/ "Piranha Feeding Frenzy"], National Geographic.com (2015-03-19) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piranje| ]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] [[Kategorija:Piranje (družina)]] qzxkjvkznml0gw05soubfb2f5v9e3d5 14 565252 6764828 6758388 2026-10-13T16:13:33Z Pinky sl 2932 −[[Kategorija:Karacinidi (red)]]; +[[Kategorija:Piranje (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764828 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike‎]] [[Kategorija:Piranje (družina)]] 0o8qt0jq90w1tw58w9q8ilz5xr67aam 0 565304 6764814 6761598 2026-10-13T15:55:27Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6764814 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rdeča piranja | image = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image_caption = Karlsruhe Zoo, [[Nemčija]] | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Brejão, G.L. |year=2024 |title=''Pygocentrus nattereri'' |article-number=e.T186604A1815617 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T186604A1815617.en |access-date=30 October 2024}}</ref> | genus = Pygocentrus | species = nattereri | authority = ([[Rudolf Kner|Kner]], 1858) | synonyms = {{Species list | Serrasalmus nattereri | (Kner, 1858) | Pygocentrus altus | [[Theodore Gill|Gill]], 1870 | Serrasalmo (Pygocentrus) ternetzi | [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1908 | Serrasalmus ternetzi | Steindachner 1908 }} | synonyms_ref = <ref name="Cof genus">{{Cof genus|genus=Pygocentrus|access-date=20 July 2025}}</ref> }} '''Rdeča piranja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pygocentrus nattereri'''''), je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[piranje]], ki izvira iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in jo najdemo v porečjih [[porečje Amazonke|Amazonke]], [[Paragvaj (reka)|Paragvaja]], reke [[Parana]] in reke Essequiba ter obalnih rek severovzhodne [[Brazilija|Brazilije]].<ref name=adw>[http://animaldiversity.org/accounts/Pygocentrus_nattereri/ ''Pygocentrus nattereri''.] Animal Diversity Web. University of Michigan. Accessed 19 February 2016.</ref><ref name=fishbase>Froese, R. and D. Pauly, Editors. [http://fishbase.org/summary/Pygocentrus-nattereri.html ''Pygocentrus nattereri''.] 2015.</ref> Ta riba je v svojem sladkovodnem habitatu lokalno številčna.<ref name=Santos2016>{{cite journal |last1=Santos |first1=Carlos Henrique dos A. dos |last2=Sá Leitão |first2=Carolina S. |last3=Paula-Silva |first3=Maria de N. |last4=Almeida-Val |first4=Vera Maria F. |title=Genetic differentiation in red-bellied piranha populations (''Pygocentrus nattereri'', Kner, 1858) from the Solimões-Amazonas River |journal=Ecology and Evolution|date=2016 |volume=6 |issue=12 |pages=4203–4213 |doi=10.1002/ece3.2195 |pmid=27516875 |pmc=4972243 |bibcode=2016EcoEv...6.4203S }}</ref> Je [[vsejed]]a in se hrani z žuželkami, črvi, raki in ribami. Ni selitvena vrsta, ampak potujoča, da bi poiskala razmere, ki so ugodne za razmnoževanje in drst v obdobjih povečanega dežja. Rdeče piranje pogosto potujejo v jatah zaradi obrambe, vendar le redko pokažejo skupinsko lovsko vedenje. Akustična komunikacija je pogosta in se včasih kaže skupaj z agresivnim vedenjem. So priljubljene akvarijske ribe. == Taksonomija in filogenija == Rdeča piranja spada v družino ''Serrasalmidae'', ki je skupina srednje velikih do velikih ''haracidov'' in vključuje druge tesno povezane vsejedce, kot je [[pacu]].<ref>[http://badmanstropicalfish.com/profiles/profile86.html Black-finned Pacu Fish, ''Colossoma macropomum'': Profile with care, maintenance requirements and breeding information for your tropical fish]. Badmanstropicalfish.com. Retrieved on 2012-05-13.</ref> Zanje so značilna globoka, bočno stisnjena telesa in dolge hrbtne plavuti.<ref name="Freeman">{{cite journal|url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories|doi=10.1046/j.1439-0469.2000.384132.x|author1=Freeman, B. |author2=Nico, L. G. |author3=Osentoski, M. |author4=Jelks, H. L. |author5=Collins, T. M. |journal=Zootaxa|volume=1484|pages=1–38|year=2007|access-date=2009-06-22|issue=4}}</ref> Znotraj družine rdeče piranje uvrščamo v [[rod (biologija)|rod]] ''Pygocentrus'', ki se odlikuje po nenavadnem zobovju in različno širino glave. Rdeča piranja pogosto velja za zelo mesojedo, vendar je pravzaprav vsejeda. == Razširjenost in življenjski prostor == Rdeča piranja je zelo razširjena po vsej južnoameriški celini in jo najdemo v [[Neotropska regija|neotropskih]] rekah Argentine, Brazilije, Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Paragvaja, Peruja, Urugvaja in Venezuele. Živi v toplih sladkovodnih porečjih več večjih rek, vključno z [[Amazonka|Amazonko]], rekami Paragvaj, Parana in Essequibo, pa tudi v številnih manjših rečnih sistemih.<ref name="seriouslyfish">{{navedi splet | title=''Pygocentrus nattereri'' | url=http://www.seriouslyfish.com/species/pygocentrus-nattereri/ | publisher=SeriouslyFish | access-date=8 October 2017}}</ref> Živi lahko v vodah s temperaturo med 15 in 35 °C, lahko pa nekaj časa preživi tudi temperature do 10 °C.<ref>{{cite journal|last=Bennett|first=W. A.|author2=Currie, R. J. |author3=Wagner, P. F. |author4= Beitinger, T. L. |title=Cold Tolerance and Potential Overwintering of the Red-Bellied Piranha in the United States|url=https://archive.org/details/american-fisheries-society-transactions_1997-09_126_5/page/841|journal=Transactions of the American Fisheries Society|date=September 1997|volume=126|issue=5|pages=841–849|doi=10.1577/1548-8659(1997)126<0841:CTAPOO>2.3.CO;2|doi-access=free}}</ref> V glavnem jo najdemo v rečnem tipu imenovanem bele vode (glede na kemijo, usedline in barvo vode), vendar so bile zabeležene tudi v takoimenovanih črnih (vrsta reke s počasnim koritom, ki teče skozi gozdnata močvirja ali mokrišča) in bistrih vodah. Rdeče piranje živijo v velikih rekah, potokih, jezerih (kot so mrtvice in umetna jezera, nastala z jezovi), poplavnih ravnicah in poplavljenih gozdovih. Na Kitajsko so jih prinesli verjetno s trgovino z akvaristiko. Prvič so jih odkrili leta 1990, od takrat pa so v državi postale invazivne.<ref name="Wan-et-al-2017">{{navedi knjigo | editor-first1=Fanghao | editor-last1=Wan | editor-first2=Mingxing | editor-last2=Jiang | editor-first3=Aibin | editor-last3=Zhan | title=Biological invasions and its management in China | publisher=Springer | publication-place=Dordrecht, Netherlands | year=2017 | isbn=978-94-024-0946-8 | oclc=984692367 | pages=xiv+366 | doi=10.1007/978-94-024-0948-2 | s2cid=132236558}} {{ISBN|978-94-024-0948-2}}.</ref>{{rp|page=75}} V Združenih državah ni nobene piranje. Leta 1998 je bil najden en sam primerek v jezeru na igrišču za golf v Simi Valleyju v okrožju Ventura v Kaliforniji. Kalifornija in Washington prepovedujeta ''P. nattereri'' in spodbujata nadzor, da se prepreči njen vnos.<ref name="cadfw">{{navedi splet|access-date=2023-01-17|year=2020|title=California's Invaders: Piranha|website=California Department of Fish and Wildlife|url=https://wildlife.ca.gov/Conservation/Invasives/Species/Characidae|archive-url=https://web.archive.org/web/20230117210828/https://wildlife.ca.gov/Conservation/Invasives/Species/Characidae|archive-date=2023-01-17|url-status=dead}}</ref><ref name="wadfw">{{navedi splet|access-date=2023-01-17|website=Washington Department of Fish & Wildlife|title=Red-Bellied piranha|url=https://wdfw.wa.gov/species-habitats/invasive/pygocentrus-nattereri}}</ref> == Opis == [[File:20170525 Pairi Daiza cabeza de piraña.jpg|thumb|right|Zoo Pairi Daiza|250px]] [[File:Piranha.jaw.jpg|thumb|right|Čeljustna kost z zobmi v obliki britvice v kölnskem živalskem vrtu|250px]] Rdeča piranja ima sloves divjega plenilca, čeprav je predvsem [[mrhovinar]].<ref name=BBC>{{navedi splet|title=Red-bellied piranha|url=https://www.bbc.co.uk/nature/life/Red-bellied_piranha|work=BBC Nature Wildlife|publisher=BBC|access-date=10 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121209160223/http://www.bbc.co.uk/nature/life/Red-bellied_piranha|archive-date=2012-12-09|url-status=dead}}</ref> Kot pove ime, ima rdečkast odtenek na trebuhu, ko je popolnoma odrasla, mladiči so srebrne barve s temnejšimi lisami. Vrsta lahko doseže težo do 3,9 kg in le redko preseže 35 cm. Preostali del telesa je pogosto siv s srebrnimi luskami. Včasih se za škrgami pojavijo črne lise, analna plavut pa je na dnu običajno črna. Prsne in medenične plavuti se lahko razlikujejo od rdeče do oranžne. Samice lahko ločimo od samcev po rahlo temnejši rdeči barvi trebuha. Rdeče piranje sicer živijo v skupinah, vendar ne lovijo v skupinah. V primeru prehranjevalne mrzlice se skupine piranj zberejo ob velikem plenu in ga pojedo v nekaj minutah. Ti napadi so izjemno redki in so pogosto posledica provokacije ali stradanja. Razmnoževanje poteka v obdobju dveh mesecev v deževnem obdobju, vendar se to lahko razlikuje glede na območje. Samice odložijo okoli 5000 jajčec na novo potopljeno vegetacijo v gnezda, ki jih zgradijo samci. Po zaključku znanstvene ekspedicije Roosevelt-Rondon je veliko poročil o divjosti rdeče piranje mogoče izslediti pri predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]]. Nekdanji predsednik se je vrnil z dramatičnimi zgodbami o tem, da so celotno kravo do kosti požrle v nekaj minutah. Kasneje so ugotovili, da so ta dogodek uprizorili lokalni vodniki, ki so Rooseveltu želeli zagotoviti spektakel, vreden potovanja. Izkazalo se je, da so bile ribe zaprte in izstradane več kot teden dni v delu reke, v katerega so za ta dogodek pognali nesrečno kravo. Nič ne kaže, da bi se Roosevelt kdaj zavedal tega dejstva. == Vedenje == [[File:Roter Piranha Pygocentrus nattereri Zoo Rostock.ogg|thumb|Živalski vrt Rostock|250px]] ''Pygocentrus nattereri'' obsega večje geografsko območje kot katera koli druga vrsta piranj in pokriva velik del neotropske regije. Ko so rdeče piranje vnesene v druge dele ameriške celine, so običajno negativne posledice za lokalno favno rib, deloma zaradi njihovega splošnega agresivnega vedenja. To agresivno vedenje včasih zaznamujejo akustični zvoki, ki jih proizvajajo.<ref name=katenhuber>{{cite journal|last=Katenhuber|first=E.|author2=S. C. F. Neuhauss |title=Acoustic Communication: Sound Advice from Piranhas|journal=Current Biology|date=20 December 2011|volume=21|issue=24|pages=986–988|doi=10.1016/j.cub.2011.10.048|pmid=22192829|doi-access=free|bibcode=2011CBio...21.R986K }}</ref> Rdeča piranja ni selitvena vrsta, vendar išče pogoje, ki bi bili ugodni za razmnoževanje v obdobjih povečanega dežja. So vsejede in predvsem iskalci krme. Hranijo se z žuželkami, ribami, rastlinami in organskimi ostanki. Bechara in drugi so leta 1996 ugotovili, da je ''P. nattereri'' skoraj imuna na bolezen plinskih mehurčkov, ki je uničujoča za skoraj vse ribe v istem okolju. === Prehrana in vedenje pri hranjenju === Tipična prehrana rdeče piranje je vsejedost, vključno s sadjem, listi, žuželkami, mehkužci, mrhovino in ribami. Znano je, da se v skupinah do več sto prehranjujejo z živalmi, velikimi kot so čaplje ali kapibare. Kljub slovesu piranhe kot nevarne mesojedke je pravzaprav predvsem mrhovinar in iskalec hrane ter se v deževnem obdobju, ko je hrane v izobilju, v glavnem prehranjuje z rastlinami in žuželkami.<ref name=Zollinger1>{{navedi splet|last=Zollinger|first=S. A.|title=Piranha – Ferocious Fighter or Scavenging Softie?|url=http://indianapublicmedia.org/amomentofscience/piranhaferocious-fighter-scavenging-softie/|publisher=Indiana Public Media}}</ref> Prav tako se običajno hranijo samo s šibkimi, poškodovanimi, umirajočimi ali mrtvimi živalmi v naravi. Ne zbirajo se v skupinah, da bi lovile večje živali, temveč se združujejo zaradi zaščite pred plenilci. Metode iskanja hrane se razlikujejo v različnih obdobjih življenja. Manjše ribe hrano iščejo podnevi, večje pa ob zori, pozno popoldne in zgodaj zvečer. Ves dan ribe prežijo na temnih območjih in plen čakajo v zasedi. Piranja lahko plen ujame tudi z lovom in preganjanjem, kjer bo ležala skrita v rastlinju, dokler njen plen ne priplava mimo. Piranja nato ujame svoj plen. Pri mrhovini piranha je široko paleto hrane, od kosov odpadkov, žuželk, polžev, ribjih plavuti, lusk in rastlin. === Razmnoževanje === Gnezditvene navade piranj v naravi so večinoma neznane, večino raziskav o drstenju izvajajo v akvarijih.<ref name=uetanabaro1>{{cite journal|last=Uetanabaro|first=M.|author2=T. Wang |author3=A. S. Abe |title=Breeding behaviour of the red-bellied piranha, ''Pygocentrus nattereri'', in nature|url=https://archive.org/details/sim_environmental-biology-of-fishes_1993-12_38_4/page/369|journal=Environmental Biology of Fishes|date=December 1993|volume=38|issue=4|pages=369–371|doi=10.1007/bf00007529|bibcode=1993EnvBF..38..369U |s2cid=44227257}}</ref> Piranje so običajno sposobne za razmnoževanje, ko so stare eno leto. Samice izležejo več tisoč jajčec ob vodnih rastlinah, na katere se jajčeca prilepijo. Samci nato oplodijo ikre. Že po dveh do treh dneh se iz jajčec izležejo mlade piraje, ki se skrijejo med rastline, dokler niso dovolj velike, da se lahko branijo. Raziskave vedenja rdeče piranje pri razmnoževanju v naravi so razkrile določene vedenjske vzorce okoli gnezdišč. Odrasle piranje plavajo druga ob drugi v majhnih krogih, včasih dva posameznika, ki plavata v nasprotnih smereh, medtem ko imata trebušni površini blizu drug drugega. Čeprav se morda zdi, da gre za dvorjenje, podrobnejši pogled razkrije, da odrasli dejansko branijo gnezdišča. Gnezda so globoka približno 4 do 5 centimetrov in so izkopana med vodnimi travami, jajčeca pa so pritrjena na trave in rastlinska stebla. To oblikovanje paritvenih parov, poročno plavanje in varovanje gnezd kaže, da rdeče piranje izkazujejo starševsko skrb za gnezdo in mladiče. Če ostanejo brez nadzora, lahko druge ribe plenijo ikre. Kljub obrambni praksi kroženja okoli gnezda so rdeče piranje pogosto pasivne do drugih rib, ki se jim približajo. Možno je, da sama prisotnost piranje, naravnega plenilca, predstavlja zadostno grožnjo, da potencialnim plenilcem prepreči, da bi se približali gnezdu. Piranje imajo dve letni reproduktivni sezoni; ti časi so povezani z nihanjem nivoja vode, poplavnim utripom, temperaturo in drugimi hidrološkimi razmerami. Ko so posamezniki pripravljeni na spolno aktivnost, bodo izgubili svojo rdečo obarvanost in izbrali habitate, ki so ugodni za drstenje, kot so poplavljene obrobne trave in vegetacija v jezerih. Ta izbor habitata je jasna razlika od nereproduktivnih osebkov, ki imajo raje odprto vodo. === Šolanje === [[File:Pygocentrus nattereri 3.jpg|thumb|Akvarij Särkänniemi|250px]] Pirane pogosto potujejo v skupinah kot plenilska obramba, pa tudi za napad. V študijah, ki so preizkušale reakcije piranj na simuliran napad plenilca, so se te hitreje vrnile v normalno stanje pri pirajah, ki so bile v skupinah po osem, namesto v parih. Čeprav se domneva, da piranje lovijo v skupinah, nobena raziskava ne kaže, da izvajajo skupen lov.<ref name=Quiroz2>{{cite journal|last=Queiroz|first=H.|author2=Magurran, A. E. |title=Safety in numbers? Shoaling behaviour of the Amazonian red-bellied piranha|journal=Biology Letters|date=22 June 2005|volume=1|issue=2|pages=155–157|doi=10.1098/rsbl.2004.0267|pmid=17148153|pmc=1626212}}</ref> Najverjetneje je to vedenje v skupinah obramba pred plenilci večjih živali, kot so delfini, velike ribojede ribe, kajmani in vodne ptice, kot so štorklje, čaplje in drugi. Piranje do svojih gnezdišč potujejo v skupinah, da zmanjšajo verjetnost napada plenilcev. === Komunikacija in signalizacija === Akustična komunikacija med pirajami je prikazana skupaj z agresivnim vedenjem, kot so grizenje, lovljenje, soočenje in pretepanje. Zvoki, ki jih ustvarjajo, nastajajo s hitrim krčenjem zvočnih mišic in so povezani s plavalnim mehurjem. Plavalni mehur ima lahko pomembno vlogo pri proizvajanju zvoka kot resonator.<ref>{{cite journal|last=Onuki|first=A|author2=Ohmori Y. |author3=Somiya H. |title=Spinal Nerve Innervation to the Sonic Muscle and Sonic Motor Nucleus in Red Piranha, ''Pygocentrus nattereri'' (Characiformes, Ostariophysi)|journal=Brain, Behavior and Evolution|date=January 2006|volume=67|issue=2|pages=11–122|doi=10.1159/000089185|pmid=16254416|s2cid=7395840}}</ref> Vsa opažanja o proizvajanju zvoka rdeče piranje so bila, ko so osebke držali z roko. Ko jo vzamemo iz vode, bo oddala bobnenju podoben zvok, sestavljen iz nizkofrekvenčnega harmoničnega zvoka. So pa raziskave pokazale prisotnost treh vrst akustičnih emisij, ki so povezane s specifičnim vedenjem. Klici enega tipa so sestavljeni iz harmoničnih zvokov, trajajo približno 140 milisekund pri 120 Hz in so povezani z vedenjem med dvema ribama. Zvoki druge vrste trajajo približno 36 milisekund pri 40 Hz in so povezani s kroženjem in bojevanjem, povezanim s tekmovanjem pri hrani. Zvoki tretje vrste so sestavljeni iz enega samega impulza, ki traja le 3 milisekunde pri 1740 Hz, in so močno povezani z vedenjem za lovom določenega posameznika. Isti zvok nastane tudi, ko posameznik zaskoči s čeljustmi, da bi ugriznil drugega posameznika. Skoraj vsi zvoki, ki jih proizvajajo rdeče piranje, nastanejo v kontekstu socialnih interakcij med posamezniki. Nizki, bobneči zvoki se običajno proizvajajo med zmernimi napadi, medtem ko se glasni, grozeči zvoki proizvajajo med močnejšimi napadi.<ref name=millot1>{{cite journal|last=Millot|first=S.|author2=Vandewalle, P. |author3=Parmentier, E. |title=Sound production in red-bellied piranhas (''Pygocentrus nattereri'', Kner): an acoustical, behavioural and morphofunctional study|journal=Journal of Experimental Biology|date=12 October 2011|volume=214|issue=21|pages=3613–3618|doi=10.1242/jeb.061218|pmid=21993790|doi-access=free}}</ref> == Stanje ohranjenosti == [[File:El Caribe.jpg|thumb|Ujeta riba]] Rdeča piranha je razširjena in jo je lokalno veliko. V nekaterih delih območja razširjenosti je med najpogostejšimi vrstami rib. Ribolov in trgovanje z vrsto za akvarije lokalno predstavlja majhno tveganje. == V medijih == [[File:20170525 Pairi Daiza pirañas.jpg|thumb|right|Zoo Pairi Daiza]] To vrsto obdaja veliko mitov. Film ''Piranha'' iz leta 1978 Joeja Danteja prikazuje te ribe v podobni luči kot morski psi v ''Žrelu''. Piranji je sledilo nadaljevanje ''Piranha II: The Spawning'' leta 1982 ter dve predelavi, ena leta 1995 in ''Piranha 3D'' leta 2010, ki je dobila tudi svoje nadaljevanje ''Piranha 3DD''. Filmi, kot so ti, in zgodbe o velikih jatah rdečih piranj, ki napadajo ljudi, krepijo njihov pretiran in zmoten sloves ene najbolj divjih sladkovodnih rib. V resnici so na splošno plašni mrhovinarji, ki opravljajo podobno vlogo kot jastrebi na kopnem. V ''Piranhi 3D'' je odkrita prej neznana piranja. Lik Christopherja Lloyda napačno identificira primerek te pošastne nove vrste kot znano ''Pygocentrus nattereri''.<ref>{{cite journal | last1 = Chakrabarty | first1 = P. | last2 = Fink | first2 = W. L. | year = 2011 | title = Review of ''Piranha 3D'' | url = http://www.prosanta.net/docs/piranha3D.pdf | journal = Copeia | volume = 1 | page = 181 | doi = 10.1643/ot-10-147 | s2cid = 85396832 | access-date = 2024-08-21 | archive-date = 2016-04-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160405004124/http://www.prosanta.net/docs/piranha3D.pdf | url-status = dead }}</ref> == V akvarijih == Rdeče piranje včasih gojijo kot akvarijske ribe. Hranijo jih lahko z živo, svežo ali zamrznjeno hrano, vendar ne bodo jedle pokvarjenega mesa. Njihova naravna prehrana je sestavljena iz živega plena in mrtvih živali ali rib. Živo hranjenje piranj v ujetništvu lahko povzroči bolezni, zlate ribice pa vsebujejo hormon, ki zavira rast, kar bo vplivalo na piranje. Rdeče piranje, zlasti mladice, se v akvariju včasih ugriznejo, običajno v plavuti, kar se imenuje 'ščipanje plavuti'. Tistim, ki so jim pristrigli plavuti, bodo presenetljivo hitro ponovno zrasle. Za vzdrževanje akvarija s piranjami je pomembno, da ohranjate kakovost vode, saj jedo nered, kar umaže vodo v rezervoarju. Prav tako potrebujejo kraje, kjer se lahko skrijejo ob šibki svetlobi. Ker v divjini morda ne jedo vsak dan, tistih v ujetništvu ni treba hraniti vsak dan, ko pa so lačni, lahko jedo drug drugega.<ref>Wittenrich, M. L. ''The Complete Illustrated Breeder's Guide to Marine Aquarium Fishes''. Neptune City, New Jersey: T. F. H. Publications. 2007. {{ISBN|1890087718}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Pygocentrus nattereri}} * [https://fishbase.de/summary/Pygocentrus-nattereri.html Pygocentrus nattereri] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Pygocentrus_nattereri.html Eintrag im Animal Diversity Web] (englisch) * Phylogeography of the piranha genera Serrasalmus and Pygocentrus: implications for the diversification of the Neotropical ichthyofauna ([http://www.riiaamazonia.org/PUBS/T10.pdf PDF-Datei]; 1,18&nbsp;MB) * Piranha! The true story of one of nature’s most feared animals ([http://biology.st-andrews.ac.uk/biolog/documents/Exh23_Piranha.pdf PDF-Datei]; 456&nbsp;kB) {{Taxonbar|from=Q928382}} [[Kategorija:Piranje]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike‎]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1858]] 1gnomq20vj406tcbmwkrzevzew1xbl9 6764817 6764814 2026-10-13T15:58:12Z Pinky sl 2932 pp zp 6764817 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rdeča piranja | image = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg | image_caption = Karlsruhe Zoo, [[Nemčija]] | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Brejão, G.L. |year=2024 |title=''Pygocentrus nattereri'' |article-number=e.T186604A1815617 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T186604A1815617.en |access-date=30 October 2024}}</ref> | genus = Pygocentrus | species = nattereri | authority = ([[Rudolf Kner|Kner]], 1858) | synonyms = {{Species list | Serrasalmus nattereri | (Kner, 1858) | Pygocentrus altus | [[Theodore Gill|Gill]], 1870 | Serrasalmo (Pygocentrus) ternetzi | [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1908 | Serrasalmus ternetzi | Steindachner 1908 }} | synonyms_ref = <ref name="Cof genus">{{Cof genus|genus=Pygocentrus|access-date=20 July 2025}}</ref> }} '''Rdeča piranja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pygocentrus nattereri'''''), je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[piranje]], ki izvira iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in jo najdemo v porečjih [[porečje Amazonke|Amazonke]], [[Paragvaj (reka)|Paragvaja]], reke [[Parana]] in reke Essequiba ter obalnih rek severovzhodne [[Brazilija|Brazilije]].<ref name=adw>[http://animaldiversity.org/accounts/Pygocentrus_nattereri/ ''Pygocentrus nattereri''.] Animal Diversity Web. University of Michigan. Accessed 19 February 2016.</ref><ref name=fishbase>Froese, R. and D. Pauly, Editors. [http://fishbase.org/summary/Pygocentrus-nattereri.html ''Pygocentrus nattereri''.] 2015.</ref> Ta riba je v svojem sladkovodnem habitatu lokalno številčna.<ref name=Santos2016>{{cite journal |last1=Santos |first1=Carlos Henrique dos A. dos |last2=Sá Leitão |first2=Carolina S. |last3=Paula-Silva |first3=Maria de N. |last4=Almeida-Val |first4=Vera Maria F. |title=Genetic differentiation in red-bellied piranha populations (''Pygocentrus nattereri'', Kner, 1858) from the Solimões-Amazonas River |journal=Ecology and Evolution|date=2016 |volume=6 |issue=12 |pages=4203–4213 |doi=10.1002/ece3.2195 |pmid=27516875 |pmc=4972243 |bibcode=2016EcoEv...6.4203S }}</ref> Je [[vsejed]]a in se hrani z žuželkami, črvi, raki in ribami. Ni selitvena vrsta, ampak potujoča, da bi poiskala razmere, ki so ugodne za razmnoževanje in drst v obdobjih povečanega dežja. Rdeče piranje pogosto potujejo v jatah zaradi obrambe, vendar le redko pokažejo skupinsko lovsko vedenje. Akustična komunikacija je pogosta in se včasih kaže skupaj z agresivnim vedenjem. So priljubljene akvarijske ribe. == Taksonomija in filogenija == Rdeča piranja spada v družino ''Serrasalmidae'', ki je skupina srednje velikih do velikih ''haracidov'' in vključuje druge tesno povezane vsejedce, kot je [[pacu]].<ref>[http://badmanstropicalfish.com/profiles/profile86.html Black-finned Pacu Fish, ''Colossoma macropomum'': Profile with care, maintenance requirements and breeding information for your tropical fish]. Badmanstropicalfish.com. Retrieved on 2012-05-13.</ref> Zanje so značilna globoka, bočno stisnjena telesa in dolge hrbtne plavuti.<ref name="Freeman">{{cite journal|url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories|doi=10.1046/j.1439-0469.2000.384132.x|author1=Freeman, B. |author2=Nico, L. G. |author3=Osentoski, M. |author4=Jelks, H. L. |author5=Collins, T. M. |journal=Zootaxa|volume=1484|pages=1–38|year=2007|access-date=2009-06-22|issue=4}}</ref> Znotraj družine rdeče piranje uvrščamo v [[rod (biologija)|rod]] ''Pygocentrus'', ki se odlikuje po nenavadnem zobovju in različno širino glave. Rdeča piranja pogosto velja za zelo mesojedo, vendar je pravzaprav vsejeda. == Razširjenost in življenjski prostor == Rdeča piranja je zelo razširjena po vsej južnoameriški celini in jo najdemo v [[Neotropska regija|neotropskih]] rekah Argentine, Brazilije, Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Paragvaja, Peruja, Urugvaja in Venezuele. Živi v toplih sladkovodnih porečjih več večjih rek, vključno z [[Amazonka|Amazonko]], rekami Paragvaj, Parana in Essequibo, pa tudi v številnih manjših rečnih sistemih.<ref name="seriouslyfish">{{navedi splet | title=''Pygocentrus nattereri'' | url=http://www.seriouslyfish.com/species/pygocentrus-nattereri/ | publisher=SeriouslyFish | access-date=8 October 2017}}</ref> Živi lahko v vodah s temperaturo med 15 in 35 °C, lahko pa nekaj časa preživi tudi temperature do 10 °C.<ref>{{cite journal|last=Bennett|first=W. A.|author2=Currie, R. J. |author3=Wagner, P. F. |author4= Beitinger, T. L. |title=Cold Tolerance and Potential Overwintering of the Red-Bellied Piranha in the United States|url=https://archive.org/details/american-fisheries-society-transactions_1997-09_126_5/page/841|journal=Transactions of the American Fisheries Society|date=September 1997|volume=126|issue=5|pages=841–849|doi=10.1577/1548-8659(1997)126<0841:CTAPOO>2.3.CO;2|doi-access=free}}</ref> V glavnem jo najdemo v rečnem tipu imenovanem bele vode (glede na kemijo, usedline in barvo vode), vendar so bile zabeležene tudi v takoimenovanih črnih (vrsta reke s počasnim koritom, ki teče skozi gozdnata močvirja ali mokrišča) in bistrih vodah. Rdeče piranje živijo v velikih rekah, potokih, jezerih (kot so mrtvice in umetna jezera, nastala z jezovi), poplavnih ravnicah in poplavljenih gozdovih. Na Kitajsko so jih prinesli verjetno s trgovino z akvaristiko. Prvič so jih odkrili leta 1990, od takrat pa so v državi postale invazivne.<ref name="Wan-et-al-2017">{{navedi knjigo | editor-first1=Fanghao | editor-last1=Wan | editor-first2=Mingxing | editor-last2=Jiang | editor-first3=Aibin | editor-last3=Zhan | title=Biological invasions and its management in China | publisher=Springer | publication-place=Dordrecht, Netherlands | year=2017 | isbn=978-94-024-0946-8 | oclc=984692367 | pages=xiv+366 | doi=10.1007/978-94-024-0948-2 | s2cid=132236558}} {{ISBN|978-94-024-0948-2}}.</ref>{{rp|page=75}} V Združenih državah ni nobene piranje. Leta 1998 je bil najden en sam primerek v jezeru na igrišču za golf v Simi Valleyju v okrožju Ventura v Kaliforniji. Kalifornija in Washington prepovedujeta ''P. nattereri'' in spodbujata nadzor, da se prepreči njen vnos.<ref name="cadfw">{{navedi splet|access-date=2023-01-17|year=2020|title=California's Invaders: Piranha|website=California Department of Fish and Wildlife|url=https://wildlife.ca.gov/Conservation/Invasives/Species/Characidae|archive-url=https://web.archive.org/web/20230117210828/https://wildlife.ca.gov/Conservation/Invasives/Species/Characidae|archive-date=2023-01-17|url-status=dead}}</ref><ref name="wadfw">{{navedi splet|access-date=2023-01-17|website=Washington Department of Fish & Wildlife|title=Red-Bellied piranha|url=https://wdfw.wa.gov/species-habitats/invasive/pygocentrus-nattereri}}</ref> == Opis == [[File:20170525 Pairi Daiza cabeza de piraña.jpg|thumb|right|Zoo Pairi Daiza|250px]] [[File:Piranha.jaw.jpg|thumb|right|Čeljustna kost z zobmi v obliki britvice v kölnskem živalskem vrtu|250px]] Rdeča piranja ima sloves divjega plenilca, čeprav je predvsem [[mrhovinar]].<ref name=BBC>{{navedi splet|title=Red-bellied piranha|url=https://www.bbc.co.uk/nature/life/Red-bellied_piranha|work=BBC Nature Wildlife|publisher=BBC|access-date=10 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121209160223/http://www.bbc.co.uk/nature/life/Red-bellied_piranha|archive-date=2012-12-09|url-status=dead}}</ref> Kot pove ime, ima rdečkast odtenek na trebuhu, ko je popolnoma odrasla, mladiči so srebrne barve s temnejšimi lisami. Vrsta lahko doseže težo do 3,9 kg in le redko preseže 35 cm. Preostali del telesa je pogosto siv s srebrnimi luskami. Včasih se za škrgami pojavijo črne lise, analna plavut pa je na dnu običajno črna. Prsne in medenične plavuti se lahko razlikujejo od rdeče do oranžne. Samice lahko ločimo od samcev po rahlo temnejši rdeči barvi trebuha. Rdeče piranje sicer živijo v skupinah, vendar ne lovijo v skupinah. V primeru prehranjevalne mrzlice se skupine piranj zberejo ob velikem plenu in ga pojedo v nekaj minutah. Ti napadi so izjemno redki in so pogosto posledica provokacije ali stradanja. Razmnoževanje poteka v obdobju dveh mesecev v deževnem obdobju, vendar se to lahko razlikuje glede na območje. Samice odložijo okoli 5000 jajčec na novo potopljeno vegetacijo v gnezda, ki jih zgradijo samci. Po zaključku znanstvene ekspedicije Roosevelt-Rondon je veliko poročil o divjosti rdeče piranje mogoče izslediti pri predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]]. Nekdanji predsednik se je vrnil z dramatičnimi zgodbami o tem, da so celotno kravo do kosti požrle v nekaj minutah. Kasneje so ugotovili, da so ta dogodek uprizorili lokalni vodniki, ki so Rooseveltu želeli zagotoviti spektakel, vreden potovanja. Izkazalo se je, da so bile ribe zaprte in izstradane več kot teden dni v delu reke, v katerega so za ta dogodek pognali nesrečno kravo. Nič ne kaže, da bi se Roosevelt kdaj zavedal tega dejstva. == Vedenje == [[File:Roter Piranha Pygocentrus nattereri Zoo Rostock.ogg|thumb|Živalski vrt Rostock|250px]] ''Pygocentrus nattereri'' obsega večje geografsko območje kot katera koli druga vrsta piranj in pokriva velik del neotropske regije. Ko so rdeče piranje vnesene v druge dele ameriške celine, so običajno negativne posledice za lokalno favno rib, deloma zaradi njihovega splošnega agresivnega vedenja. To agresivno vedenje včasih zaznamujejo akustični zvoki, ki jih proizvajajo.<ref name=katenhuber>{{cite journal|last=Katenhuber|first=E.|author2=S. C. F. Neuhauss |title=Acoustic Communication: Sound Advice from Piranhas|journal=Current Biology|date=20 December 2011|volume=21|issue=24|pages=986–988|doi=10.1016/j.cub.2011.10.048|pmid=22192829|doi-access=free|bibcode=2011CBio...21.R986K }}</ref> Rdeča piranja ni selitvena vrsta, vendar išče pogoje, ki bi bili ugodni za razmnoževanje v obdobjih povečanega dežja. So vsejede in predvsem iskalci krme. Hranijo se z žuželkami, ribami, rastlinami in organskimi ostanki. Bechara in drugi so leta 1996 ugotovili, da je ''P. nattereri'' skoraj imuna na bolezen plinskih mehurčkov, ki je uničujoča za skoraj vse ribe v istem okolju. === Prehrana in vedenje pri hranjenju === Tipična prehrana rdeče piranje je vsejedost, vključno s sadjem, listi, žuželkami, mehkužci, mrhovino in ribami. Znano je, da se v skupinah do več sto prehranjujejo z živalmi, velikimi kot so čaplje ali kapibare. Kljub slovesu piranhe kot nevarne mesojedke je pravzaprav predvsem mrhovinar in iskalec hrane ter se v deževnem obdobju, ko je hrane v izobilju, v glavnem prehranjuje z rastlinami in žuželkami.<ref name=Zollinger1>{{navedi splet|last=Zollinger|first=S. A.|title=Piranha – Ferocious Fighter or Scavenging Softie?|url=http://indianapublicmedia.org/amomentofscience/piranhaferocious-fighter-scavenging-softie/|publisher=Indiana Public Media}}</ref> Prav tako se običajno hranijo samo s šibkimi, poškodovanimi, umirajočimi ali mrtvimi živalmi v naravi. Ne zbirajo se v skupinah, da bi lovile večje živali, temveč se združujejo zaradi zaščite pred plenilci. Metode iskanja hrane se razlikujejo v različnih obdobjih življenja. Manjše ribe hrano iščejo podnevi, večje pa ob zori, pozno popoldne in zgodaj zvečer. Ves dan ribe prežijo na temnih območjih in plen čakajo v zasedi. Piranja lahko plen ujame tudi z lovom in preganjanjem, kjer bo ležala skrita v rastlinju, dokler njen plen ne priplava mimo. Piranja nato ujame svoj plen. Pri mrhovini piranha je široko paleto hrane, od kosov odpadkov, žuželk, polžev, ribjih plavuti, lusk in rastlin. === Razmnoževanje === Gnezditvene navade piranj v naravi so večinoma neznane, večino raziskav o drstenju izvajajo v akvarijih.<ref name=uetanabaro1>{{cite journal|last=Uetanabaro|first=M.|author2=T. Wang |author3=A. S. Abe |title=Breeding behaviour of the red-bellied piranha, ''Pygocentrus nattereri'', in nature|url=https://archive.org/details/sim_environmental-biology-of-fishes_1993-12_38_4/page/369|journal=Environmental Biology of Fishes|date=December 1993|volume=38|issue=4|pages=369–371|doi=10.1007/bf00007529|bibcode=1993EnvBF..38..369U |s2cid=44227257}}</ref> Piranje so običajno sposobne za razmnoževanje, ko so stare eno leto. Samice izležejo več tisoč jajčec ob vodnih rastlinah, na katere se jajčeca prilepijo. Samci nato oplodijo ikre. Že po dveh do treh dneh se iz jajčec izležejo mlade piraje, ki se skrijejo med rastline, dokler niso dovolj velike, da se lahko branijo. Raziskave vedenja rdeče piranje pri razmnoževanju v naravi so razkrile določene vedenjske vzorce okoli gnezdišč. Odrasle piranje plavajo druga ob drugi v majhnih krogih, včasih dva posameznika, ki plavata v nasprotnih smereh, medtem ko imata trebušni površini blizu drug drugega. Čeprav se morda zdi, da gre za dvorjenje, podrobnejši pogled razkrije, da odrasli dejansko branijo gnezdišča. Gnezda so globoka približno 4 do 5 centimetrov in so izkopana med vodnimi travami, jajčeca pa so pritrjena na trave in rastlinska stebla. To oblikovanje paritvenih parov, poročno plavanje in varovanje gnezd kaže, da rdeče piranje izkazujejo starševsko skrb za gnezdo in mladiče. Če ostanejo brez nadzora, lahko druge ribe plenijo ikre. Kljub obrambni praksi kroženja okoli gnezda so rdeče piranje pogosto pasivne do drugih rib, ki se jim približajo. Možno je, da sama prisotnost piranje, naravnega plenilca, predstavlja zadostno grožnjo, da potencialnim plenilcem prepreči, da bi se približali gnezdu. Piranje imajo dve letni reproduktivni sezoni; ti časi so povezani z nihanjem nivoja vode, poplavnim utripom, temperaturo in drugimi hidrološkimi razmerami. Ko so posamezniki pripravljeni na spolno aktivnost, bodo izgubili svojo rdečo obarvanost in izbrali habitate, ki so ugodni za drstenje, kot so poplavljene obrobne trave in vegetacija v jezerih. Ta izbor habitata je jasna razlika od nereproduktivnih osebkov, ki imajo raje odprto vodo. === Šolanje === [[File:Pygocentrus nattereri 3.jpg|thumb|Akvarij Särkänniemi|250px]] Pirane pogosto potujejo v skupinah kot plenilska obramba, pa tudi za napad. V študijah, ki so preizkušale reakcije piranj na simuliran napad plenilca, so se te hitreje vrnile v normalno stanje pri pirajah, ki so bile v skupinah po osem, namesto v parih. Čeprav se domneva, da piranje lovijo v skupinah, nobena raziskava ne kaže, da izvajajo skupen lov.<ref name=Quiroz2>{{cite journal|last=Queiroz|first=H.|author2=Magurran, A. E. |title=Safety in numbers? Shoaling behaviour of the Amazonian red-bellied piranha|journal=Biology Letters|date=22 June 2005|volume=1|issue=2|pages=155–157|doi=10.1098/rsbl.2004.0267|pmid=17148153|pmc=1626212}}</ref> Najverjetneje je to vedenje v skupinah obramba pred plenilci večjih živali, kot so delfini, velike ribojede ribe, kajmani in vodne ptice, kot so štorklje, čaplje in drugi. Piranje do svojih gnezdišč potujejo v skupinah, da zmanjšajo verjetnost napada plenilcev. === Komunikacija in signalizacija === Akustična komunikacija med pirajami je prikazana skupaj z agresivnim vedenjem, kot so grizenje, lovljenje, soočenje in pretepanje. Zvoki, ki jih ustvarjajo, nastajajo s hitrim krčenjem zvočnih mišic in so povezani s plavalnim mehurjem. Plavalni mehur ima lahko pomembno vlogo pri proizvajanju zvoka kot resonator.<ref>{{cite journal|last=Onuki|first=A|author2=Ohmori Y. |author3=Somiya H. |title=Spinal Nerve Innervation to the Sonic Muscle and Sonic Motor Nucleus in Red Piranha, ''Pygocentrus nattereri'' (Characiformes, Ostariophysi)|journal=Brain, Behavior and Evolution|date=January 2006|volume=67|issue=2|pages=11–122|doi=10.1159/000089185|pmid=16254416|s2cid=7395840}}</ref> Vsa opažanja o proizvajanju zvoka rdeče piranje so bila, ko so osebke držali z roko. Ko jo vzamemo iz vode, bo oddala bobnenju podoben zvok, sestavljen iz nizkofrekvenčnega harmoničnega zvoka. So pa raziskave pokazale prisotnost treh vrst akustičnih emisij, ki so povezane s specifičnim vedenjem. Klici enega tipa so sestavljeni iz harmoničnih zvokov, trajajo približno 140 milisekund pri 120 Hz in so povezani z vedenjem med dvema ribama. Zvoki druge vrste trajajo približno 36 milisekund pri 40 Hz in so povezani s kroženjem in bojevanjem, povezanim s tekmovanjem pri hrani. Zvoki tretje vrste so sestavljeni iz enega samega impulza, ki traja le 3 milisekunde pri 1740 Hz, in so močno povezani z vedenjem za lovom določenega posameznika. Isti zvok nastane tudi, ko posameznik zaskoči s čeljustmi, da bi ugriznil drugega posameznika. Skoraj vsi zvoki, ki jih proizvajajo rdeče piranje, nastanejo v kontekstu socialnih interakcij med posamezniki. Nizki, bobneči zvoki se običajno proizvajajo med zmernimi napadi, medtem ko se glasni, grozeči zvoki proizvajajo med močnejšimi napadi.<ref name=millot1>{{cite journal|last=Millot|first=S.|author2=Vandewalle, P. |author3=Parmentier, E. |title=Sound production in red-bellied piranhas (''Pygocentrus nattereri'', Kner): an acoustical, behavioural and morphofunctional study|journal=Journal of Experimental Biology|date=12 October 2011|volume=214|issue=21|pages=3613–3618|doi=10.1242/jeb.061218|pmid=21993790|doi-access=free}}</ref> == Stanje ohranjenosti == [[File:El Caribe.jpg|thumb|Ujeta riba]] Rdeča piranha je razširjena in jo je lokalno veliko. V nekaterih delih območja razširjenosti je med najpogostejšimi vrstami rib. Ribolov in trgovanje z vrsto za akvarije lokalno predstavlja majhno tveganje. == V medijih == [[File:20170525 Pairi Daiza pirañas.jpg|thumb|right|Zoo Pairi Daiza]] To vrsto obdaja veliko mitov. Film ''Piranha'' iz leta 1978 Joeja Danteja prikazuje te ribe v podobni luči kot morski psi v ''Žrelu''. Piranji je sledilo nadaljevanje ''Piranha II: The Spawning'' leta 1982 ter dve predelavi, ena leta 1995 in ''Piranha 3D'' leta 2010, ki je dobila tudi svoje nadaljevanje ''Piranha 3DD''. Filmi, kot so ti, in zgodbe o velikih jatah rdečih piranj, ki napadajo ljudi, krepijo njihov pretiran in zmoten sloves ene najbolj divjih sladkovodnih rib. V resnici so na splošno plašni mrhovinarji, ki opravljajo podobno vlogo kot jastrebi na kopnem. V ''Piranhi 3D'' je odkrita prej neznana piranja. Lik Christopherja Lloyda napačno identificira primerek te pošastne nove vrste kot znano ''Pygocentrus nattereri''.<ref>{{cite journal | last1 = Chakrabarty | first1 = P. | last2 = Fink | first2 = W. L. | year = 2011 | title = Review of ''Piranha 3D'' | url = http://www.prosanta.net/docs/piranha3D.pdf | journal = Copeia | volume = 1 | page = 181 | doi = 10.1643/ot-10-147 | s2cid = 85396832 | access-date = 2024-08-21 | archive-date = 2016-04-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160405004124/http://www.prosanta.net/docs/piranha3D.pdf | url-status = dead }}</ref> == V akvarijih == Rdeče piranje včasih gojijo kot akvarijske ribe. Hranijo jih lahko z živo, svežo ali zamrznjeno hrano, vendar ne bodo jedle pokvarjenega mesa. Njihova naravna prehrana je sestavljena iz živega plena in mrtvih živali ali rib. Živo hranjenje piranj v ujetništvu lahko povzroči bolezni, zlate ribice pa vsebujejo hormon, ki zavira rast, kar bo vplivalo na piranje. Rdeče piranje, zlasti mladice, se v akvariju včasih ugriznejo, običajno v plavuti, kar se imenuje 'ščipanje plavuti'. Tistim, ki so jim pristrigli plavuti, bodo presenetljivo hitro ponovno zrasle. Za vzdrževanje akvarija s piranjami je pomembno, da ohranjate kakovost vode, saj jedo nered, kar umaže vodo v rezervoarju. Prav tako potrebujejo kraje, kjer se lahko skrijejo ob šibki svetlobi. Ker v divjini morda ne jedo vsak dan, tistih v ujetništvu ni treba hraniti vsak dan, ko pa so lačni, lahko jedo drug drugega.<ref>Wittenrich, M. L. ''The Complete Illustrated Breeder's Guide to Marine Aquarium Fishes''. Neptune City, New Jersey: T. F. H. Publications. 2007. {{ISBN|1890087718}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Pygocentrus nattereri}} * [https://fishbase.de/summary/Pygocentrus-nattereri.html Pygocentrus nattereri] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Pygocentrus_nattereri.html Eintrag im Animal Diversity Web] (englisch) * Phylogeography of the piranha genera Serrasalmus and Pygocentrus: implications for the diversification of the Neotropical ichthyofauna ([http://www.riiaamazonia.org/PUBS/T10.pdf PDF-Datei]; 1,18&nbsp;MB) {{Taxonbar|from=Q928382}} [[Kategorija:Piranje]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike‎]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1858]] 271b9h8hum7if8zpwausm00ikw54q5z 0 565594 6765019 6752579 2026-10-14T10:21:49Z ~2026-55100-90 267322 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6752579|6752579]] uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) 6765019 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina furryjev v fursuitih na konvenciji v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Furryji''' (slovensko tudi Kosmatki)<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence, uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Gre za subkulturo ljudi, ki se medsebojno in na spletnih omrežjih radi predstavljajo s svojim oz. tujim likom, ki je v tem primeru antropomorfna žival.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Furryji izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko združenje ljubiteljev risank ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost. V ospredju je imelo živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobilo nove zainteresirane člane, ti pa so se pričeli srečevati na konvencijah znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''furryjev'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na konvencijah znanstvene fantastike in družbenih srečanjih ljubiteljev stripov. Samostojni termin za to skupino se je v revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s furryji ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture furryjev veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Furryjev.<ref name="YarfChronology" /> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričele objavljati revije z furry tematiko, ljudje pa so se začeli medsebojno družiti in tudi načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je zanimanje za takšen dogodek naraslo do te mere, da so kmalu za tem izvedli prvo furry konvencijo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Imenovala se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet, ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med furryji.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo furryjev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj kulture furryjev se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so furryji v povprečju imeli risanke bolj radi v primerjavi z ostalimi skupinami. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina furryjev mnenja, da imajo vizualna umetnost, konvencije in druženje, literatura ter spletne skupnosti zelo pomembno vlogo pri identiteti kulture.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med furryji prevladujejo ljudje moškga spola v povprečju približno 80 %.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na Further Confusionu]] Furryji so pogosto vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, prav tako pa sestavljajo kostume svojih likov, imenovane ''fursuits.''<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> Te nosijo za zabave, druženja in konvencije, v njih pa se lahko pogosto veliko bolje izražajo kot svoj lik, s katerim se počutijo prijetno in samozavestno.<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Obstajajo različi tipi fursuitov, ki vključujejo celotelesne, polovične, samo glavo ali tudi samo šape in rep. Glavno bistvo kostuma je, da se vsak furry v njem počuti prijetno in dobro. Furryji se prav tako pogosto lahko ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' === Konvencije === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Furryji se pripravljajo na tekmovanje na konvenciji Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število furryjev sta omogočila ustanovitev številnih konvencij furryjev v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Furry konvencije so namenjene druženju, zabavam, spoznavanju novih ljudi, artističnemu udejstvovanju kot so risanje, fotografiranje, snemanje posnetkov, sodelovanju na panelih in delavnicah ter tudi nošenju fursuitov itd.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon je leta 2008 z več kot 5861 udeleženci<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo mesta Pittsburgh.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Druga konvencija, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na konvencijah je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Zbiranje finančnih sredstev v dobrodelne namene je na številnih konvencijah tako postala standardna aktivnost. V Evropi se vse konvencije držijo pravil, da morajo biti vsi udeleženci stari najmanj 18 let, preden se jih lahko udeležijo. Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> Od leta 2026 naprej pa se SloFluffCon odvija v Ljubljani v mesecu Januarju. === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene konvencijam, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl ter družbena omrežja Furry 4 Life, FurNation ter ''WikiFur''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili furryji, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost pogosto prisotna med furryji.<ref name="Gerbasi2008" /> Medsebojno ne prihaja do konfliktov glede orientacije, furryji pa to tretirajo kot popolnoma normalno in sprejemljivo. So nadpovprečno odprti in pozitivni do spolnih odnosov, kar se številnim ljudem ne zdi sprejemljivo. Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Furryji pa so lahko tudi podpovprečno aktivni na področju spolnosti. Številni se takšnih dejanj in aktivnosti ne udeležujejo, nekateri se jih tudi izogibajo, ker v njih ne vidijo pomena. == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s furryjem, SloFluffCon 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih furryjev. Izmišljene upodobitve furryjev so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina furryjev trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani z njimi.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil Anthrocona 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', na konvenciji ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je konvencija predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o furryjih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so furryji?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocona 2007 in je poročal o negativnem mnenju o furryjih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema furryje med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> [[Samuel Conway|Dr. Samuel Conway]], predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po konvenciji, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci konvencije, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica furryjev zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih furryjev.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo furryjem v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri furryji ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o furryjih. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel furry star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % furryjev poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih furryjev pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % furryjev se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % furryjev se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % furryjev pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % furryjev se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % furryjev se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Furryji so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Približno 70 % odraslih furryjev je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % furryjev motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti furryjev. V primerjavi s člani drugih skupnosti, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo furryji poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti furryjev tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Furryji se ocenjujejo višje glede na stopnjo globalne ozaveščenosti, identifikacijo globalnega državljanstva in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == * [[SloFluffCon]] * [[:en:Anthrocon|Anthrocon]] * [[Samuel Conway]] == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] ppx3e6spbms0jngu6q1oikv07bysj4z 6765022 6765019 2026-10-14T10:34:34Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6765019|6765019]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-55100-90|~2026-55100-90]] ([[User talk:~2026-55100-90|pogovor]]) - isti razlog kot prej 6765022 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodnem kongresu v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Kosmatki''' ({{jezik-en|furries}})<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence in uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Izraz ''kosmatki'' se uporablja tudi za označevanje skupnosti ljudi, ki se zbirajo na internetu in na kongresih.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Kosmatki izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko tiskovno združenje ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost, ki ima v ospredju živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobil majhno skupino privržencev, člani društva pa so se pričeli srečevati na kongresih znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''kosmatkov'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na kongresih znanstvene fantastike in na zborovanjih na temo stripov. Samostojni termin za to skupino (pri nas kasneje: ''kosmatki'') se je v oboževalskih revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s kosmatki ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture kosmatov veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Kosmatkov.<ref name="YarfChronology" /> Razprave v spletnih tematskih skupinah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ustvarile razmejitev med ljubitelji smešnih živalskih likov in likov, ki predstavljajo kosmatke, da bi se izognili prtljagi, ki je bila povezana z razumevanjem izraza kosmatki.<ref>{{Navedi knjigo|last=Sandler|first=Kevin S.|url=https://archive.org/details/readingrabbitexp0000unse|title=Reading the Rabbit: Explorations in Warner Bros. Animation|publisher=Rutgers University Press|year=1998|isbn=0-8135-2537-3|location=New Brunswick, N.J.|pages=202|oclc=37890394|quote=[The distinction between "furry" and "funny animal"] is largely because of the baggage the term 'furry' carries with it, as a number of people see 'furries' [to be] obsessed with the sexuality of their fictitious characters.}}</ref> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so privrženci kosmatkov pričeli objavljati oboževalske revije, kar je vodilo v razvoj raznolike družbena skupina, ki je sčasoma začela načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je bilo zanimanja za kosmatke dovolj za izvedbo prvega kongresa.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Kongres se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet v splošno populacijo, le ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med kosmatki.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo oboževalcev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj subkulture kosmatkov se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so v primerjavi s kontrolno skupino udeležencev, ki se ne označujejo za kosmatke, večji delež tistih, ki so se identificirali kot kosmatki, imeli kot otroci zelo radi risanke. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike kot pripadniki kontrolne skupine.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina kosmatkov mnenja, da imajo vizualna umetnost, kongresi, literatura in spletne skupnosti zelo pomembno vlogo v subkulturi.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med kosmatki prevladujejo moški, raziskave pa poročajo o približno 80% sestavi moškega spola v subkulturi.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na kongresu Further Confusion]] Kosmatki, ki so vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, včasih imenovane tudi pliški/pliškoti, prav tako pa sestavljajo dovršene kostume, imenovane ''fursuits'',<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> ki jih nosijo za zabavo ali za udeležbo na paradah, kongresih, maškaradah, plesih ali dobrodelnih dogodkih za zbiranje sredstev (kot animatorji).<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Ti kostumi zajemajo vse od modelov s preprosto zgradbo, ki so podobni [[Šport|športnim]] [[Maskota|maskotam]]<ref name="Gerbasi2008" /> do tistih z bolj izpopolnjenimi lastnostmi in zapleteno konstrukcijo, ki vključujejo premikajoče se čeljustne mehanizme, mehanične električne dele, protetična ličila in veliko drugih lastnosti. Cena takšnih kostumov se giblje od 500[[Ameriški dolar|$]] za maskotam podobne preproste dizajne, do več kot 10.000$ za modele, ki vključujejo funkcionalne elektromehanične dele.<ref name="Brandolph2008">{{Navedi novice|url=http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|title=Furries Descend On Pittsburgh|publisher=KDKA-TV|date=June 16, 2006|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070126105803/http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|archivedate=2007-01-26}}</ref> Medtem ko približno 80% kosmatkov nima celotelesnega kostuma,<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Gerbasi2008" /> za kar pogosto navajajo njihovo visoko ceno kot odločilni dejavnik,<ref name="Gerbasi2008" /> jih večina goji pozitivna čustva do kosmatkov v kostumih in kongresov, v katerih ti sodelujejo.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /> Nekateri pripadniki subkulture pa nosijo tudi delne kostume, ki so sestavljeni samo iz ušes in repa ali pa iz glave, tačk in repa.<ref name="Gerbasi2008" /> Kosmatki se prav tako ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' Prav tako pa ustvarjajo kosmate dodatke, namenjene drugim pripadnikom subkulture kosmatkov, kot so ušesa ali repki.<ref name="FoxyStudent">{{Navedi novice|title=A 'furry' tale for a foxy college student|url=http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|last=Irwin, Charles|last2=Watterson, Summer|work=The Olympian|date=April 24, 2002|accessdate=2008-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090911141422/http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|archivedate=September 11, 2009}}</ref> === Igranje vlog === Antropomorfni živalski liki, ki jih ustvarijo kosmatki in so znani kot ''fursone'',<ref name="Gaudio2008">{{Navedi novice|last=Gaudio|first=Greg|date=August 23, 2008|title=Lions and foxes and cat-dragons walk on two legs in Beach|work=The Virginian-Pilot|url=http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|accessdate=2008-09-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211234713/http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|archivedate=February 11, 2009}}</ref> se uporabljajo za igranje vlog v [[MUD|MUD-jih]],<ref name="Mitchell1995">{{Navedi splet|last=Mitchell|first=Don|date=March 23, 1995|title=From MUDs To Virtual Worlds|website=Social Computing Group, Microsoft|url=http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519035523/http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|archivedate=May 19, 2009}}</ref> na [[Spletni forum|internetnih forumih]] ali kot psevdonimi za prejemnike na elektronskih poštnih seznamih.<ref name="Howells2002">{{Navedi novice|last=Howells|first=Shelley|date=October 1, 2002|title=Secret lives of strange and furry|work=The New Zealand Herald}}</ref> Za osnovo teh živalskih osebnosti so uporabljene različne vrste, čeprav se mnogi kosmatki (na primer več kot 60% vprašanih leta 2007) vidijo in posledično identificirajo z [[Zveri|mesojedci]] .<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=205}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|title=Och, sind die süüüüß!|accessdate=2008-09-06|last=Werner|first=Christian|website=Zeit Online Zuender|publisher=Zeit Online|language=de|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080906005232/http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|archivedate=2008-09-06}}</ref> Najdlje delujoče spletno okolje namenjeno igranju vlog v subkulturi kosmatkov je ''FurryMUCK ,'' ustanovljeno leta 1990.<ref name="dog">{{Navedi knjigo|last=Mulligan|first=Jessica|last2=Patrovsky|first2=Bridgette|year=2003|title=Developing Online Games: An Insider's Guide|url=https://archive.org/details/developingonline0000mull|publisher=New Riders|isbn=1-59273-000-0|pages=[https://archive.org/details/developingonline0000mull/page/452 452]|quote=1990 [...] ''FurryMUCK'' opens. It features avatars who are anthropomorphic animals.}}</ref> Številni pripadniki kosmatkov so bili prvič izpostavljeni tej subkulturi skozi večigralske spletne igre vlog. <ref name="baldwin">{{Navedi časopis|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|journal=Ann Arbor Paper|volume=2|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archive-date=2007-02-04|access-date=2007-02-02|quote=Many furs' first introduction to the fandom is through on-line MUCKs or MOOs, such as Furry Muck, the graphic FurCadia, or even through sites that try to poke fun at the fandom, such as Something Awful, or Portal of Evil.}}</ref>{{Nezanesljiv vir?|date=July 2016}} Druga priljubljena spletna družabna igra namenjega kosmatkom, se imenuje ''Furcadia'', ki so jo ustvarili v Dragon's Eye Productions. V virtualnem svetu ''[[Second Life]]'' se prav tako nahaja več območij in skupnosti, katerih tematika je namenjena kosmatkom.<ref>{{Navedi novice|first=Eyder|last=Peralta|url=http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|title=In Second Life, the World is Yours|work=Houston Chronicle|date=May 28, 2006|accessdate=2007-08-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012212447/http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|archivedate=October 12, 2007}}</ref> === Kongresi === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Kosmatki se pripravljajo na tekmovanje na kongresu Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število pripadnikov subkulture sta omogočila ustanovitev številnih kongresov kosmatkov v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Kongres kosmatkov je namenjen zbiranju pripadnikov subkulture z namenom, da kupujejo in prodajajo umetnine, sodelujejo v raznih delavnicah in aktivnostih, nosijo kostume ter se družijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon, ki je leta 2008 bila največji kongres kosmatkov z več kot 5861 udeleženci,<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> naj bi tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo Pittsburgha.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Drugi kongres, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na kongresih je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Od decembra 2017 je Midwest FurFest največji svetovni kongres kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|last=Sonious (Tantroo McNally)|date=2017-12-04|title=Midwest FurFest usurps Anthrocon's record and becomes the world's largest furry convention|url=https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention|accessdate=2020-06-13|website=Flayrah|archivedate=2020-12-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201203075524/https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention}}</ref> Leta 2019 jo je po lastno podani oceni obiskalo 11.019 udeležencev.<ref>{{Navedi splet|date=2020-01-20|title=Midwest FurFest 2019 Metrics&mdash;Thanks to all our attendees for making this possible—We couldn't have done it without you!|url=https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231212051805/https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archivedate=2023-12-12|accessdate=2020-06-13|website=Midwest FurFest|language=en|url-status=bot: unknown}}</ref> Prvi znani kongres kosmatkov, imenovana ConFurence,<ref name="YarfChronology" /> se ne organizira več. Nadomestil jo je kongres Califur, saj sta se oba kongresa odvijala v [[Južna Kalifornija|južni Kaliforniji]]. Raziskovalni vprašalnik kalifornijske univerze v Davisu je pokazal, da se je približno 40% vprašanih kosmatkov udeležilo vsaj enega kongresa.<ref name="SecondSurvey" /> Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> SloFluffCon je največji kongres kosmatkov v Sloveniji, ki vsako leto privabi približno 150 udeležencev.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-08-17|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene kongresom, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl, družbena omrežja Furry 4 Life in FurNation ter ''WikiFur'', [[wiki]], ki ga oblikujejo in urejajo pripadniki subkulture kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili kosmatki, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Življenjski slog kosmatkov == Besedni zvezi ''furry lifestyle'' in ''furry lifestyler'' sta se prvič pojavili v novičarski skupini alt.fan.furry julija 1996 med takrat prisotnim sporom znotraj te spletne skupnosti. Novičarska skupnost Usenet alt.lifestyle.furry je bila ustvarjena, za namen razprave, ki presega umetnost in literaturo kosmatkov, ter za reševanje sporov glede tega, kaj bi moralo in kaj ne bi smelo biti povezano s skupnostjo kosmatkov. Člani skupnosti kosmatkov so hitro sprejeli izraz ''furry lifestylers'' in še vedno menijo, da sta skupnost kosmatkov in njihov življenjski slog ločeni družbeni entiteti. Opredelili in sprejeli so alternativni pomen besede ''kosmatek'', značilen za to skupino: »oseba s pomembno čustveno ali duhovno povezavo z živaljo ali živalmi, tako resničnimi, izmišljenimi ali simboličnimi.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|title=alt.lifestyle.furry - Frequently Asked Questions|date=May 8, 2001|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060821023802/http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|archivedate=August 21, 2006}}</ref> V anketi iz leta 2007 so Gerbasi et al. preučili, kaj pomeni biti kosmatek, in so predlagali taksonomično razvrstitev, v kateri bi kategorizirali različne »vrste« kosmatkov. Največja skupina, ki je znašala 38 % anketirancev je svoje zanimanje za subkulturo kosmatkov opisala predvsem kot »pot do druženja z drugimi, ki imajo skupne interese, kot so umetnost in kostumi antropomorfnih živali«.<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=220}}</ref> Vendar so identificirali tudi kosmatke, ki so se imeli za »drugo od ljudi« ali ki so želeli postati bolj podobni živalskim vrstam, s katerimi so čutili povezanost.<ref name="BBC" /><ref name="Gerbasi2008" /> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost prekomerno zastopani v skupnosti kosmatkov,<ref name="Gerbasi2008" /> in sicer za približno faktor 10. Med odraslim prebivalstvom ZDA se je približno 3,1 % anketirancev opredelilo kot biseksualnih, 1,4 % pa kot gejev. 0,7 % anketirancev se je prav tako opredelilo kot lezbijke v skladu z objavo Gallupa iz leta 2020.<ref>{{Navedi splet|last=Jones|first=Jeffery M.|date=February 24, 2021|title=LGBT Identification Rises to 5.6% in Latest U.S. Estimate|url=https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224194441/https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archivedate=2021-02-24|accessdate=2021-07-21|publisher=Gallup, Inc.|language=en}}</ref> Za razliko pa se glede na štiri različne raziskave 14–25 % članov skupnosti poroča kot homoseksualnih, 37–52 % kot biseksualnih, 28–51 % kot heteroseksualnih in 3–8 % kot drugih oblik spolnih usmerjenosti.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="Evans" /><ref name="FirstSurvey">{{Navedi splet|url=http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|title=State of the Fandom|date=June 27, 2008|website=Furry Research Center|last=Alex Osaki|accessdate=March 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304223529/http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|archivedate=March 4, 2016}}</ref><ref name="Gerbasi-winter-2011">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|title=International Online Furry Survey: Winter 2011|last=Gerbasi|year=2011|accessdate=2012-09-01|display-authors=etal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130308185939/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|archivedate=2013-03-08}}</ref> Približno polovica anketirancev je poročala, da so v razmerju, od tega jih je bilo 76 % v razmerju s članom skupnosti kosmatkov.<ref name="SecondSurvey" /> Primeri spolnih vidikov kosmatkov vključujejo erotično umetnost in [[kiberseks]] na temo anthropomorfičnih živalskih likov.<ref name="Indiana">Bardzell, Jeffery, and Shaowen Bardzell. ''Sex-Interface-Aesthetics: The Docile Avatars and Embodied Pixels of'' Second Life ''BDSM''. Indiana University, 2005.</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|title=I like dressing up as a bear during sex|work=[[The Times]]|last=Stuttaford, Thomas|authorlink=|last2=Godson, Suzi|authorlink2=|date=December 8, 2007|accessdate=2007-12-11|location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110615180141/http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|archivedate=June 15, 2011}} ([[wikifur:I like dressing up as a bear during sex|further details]])</ref> Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Spolna privlačnost do antropomorfičnih živalskih likov je polarizirajoče vprašanje. V anketi s 4.300 kosmatki, jih je 37 % odgovorilo, da je spolna privlačnost pomembna pri njihovih dejavnostih znotraj skupnosti, 38 % jih je bilo ambivalentnih, 24 % pa je odgovorilo, da spolna privlačnost do antropomorfičnih likov predstavlja malo ali nič pomembnosti k njihovim aktivnostim znotraj skupnosti.<ref name="Gerbasi-winter-2011" /> V spletni anketi, ki je bila izvedena nekaj časa pred zgoraj omenjeno, je 33 % anketirancev odgovorilo, da imajo »pomembno spolno zanimanje za kosmatke«, nadaljnjih 46 % jih je izjavilo, da imajo »manjši spolni interes za kosmatke«, preostalih 21 % pa je izjavilo, da jih »ne zanimajo«. Anketa se je izrecno izogibala spletnim mestom, namenjenim vsebinam za odrasle, da bi preprečila pristranskost pridobljenih odgovorov.<ref name="Evans" /> Druga anketa na kongresu kosmatkov leta 2013 je pokazala, da je 96,3&nbsp;% kosmatkov moškega spola poročalo o gledanju antropomorfne pornografije v primerjavi z 78,3&nbsp;% žensk. Moški so ocenili, da je 50,9 % vseh umetnin kosmatkov pornografske narave, v primerjavi s 30,7 % žensk. Anketiranci so imeli raje pornografske umetnine kot nepornografske. 17,1&nbsp;% moških je poročalo, da so pri ogledu pornografije izključno ali skoraj izključno izbirali antropomorfno pornografijo, le približno 5&nbsp;% pa jih je odgovorilo, da je bila pornografija glavni dejavnik, ki jih je spravil v skupnost.<ref name="Fiesta2013">Plante, C. N., Reysen, S., Roberts, S. E., & Gerbasi, K. C. (2013). International Anthropomorphic Research Project: Furry Fiesta 2013 Summary</ref> == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s kosmatkom ob robu SloFluffCon-a 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih skupnosti kosmatkov. Izmišljene upodobitve kosmatkov so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina pripadnikov kosmatkov trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani s kosmatki.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil kongresa Anthrocon 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', kongres kosmatkov ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je kongres kosmatkov predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o kosmatkih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so kosmatki?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocon 2007 in je poročal o negativnem mnenju o kosmatkih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema kosmatke med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence kongresov.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> Dr. Samuel Conway, predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po kongresu kosmatkov, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci kongresa, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica kosmatkov zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih kosmatkov.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje kosmatkov, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo kosmatkom v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> V letih 2021 in 2022 se je medijsko poročanje v Kanadi in Združenih državah osredotočalo na lažne govorice o mačjih straniščih v šolah, ki bi naj bili na voljo za učence kosmatke, kar je bil del negativnega kulturnega odziva, ki so ga okrepili konzervativni in [[Skrajna desnica|skrajno desni]] politiki proti prilagoditvam za [[Transspolnost|transspolne osebe]] v šolah.<ref>{{Navedi novice|last=Todd|first=Dorman|date=2020-05-13|title=School litter box fever will not die in Iowa|url=https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|work=The Gazette (Cedar Rapids)|accessdate=2022-10-06|quote=The solution, obviously, is to take tens of millions of dollars from public schools and give it to private schools, because parents should be scared to send their kids to public schools.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005071156/https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|archivedate=2022-10-05}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|last=Dalbey|first=Beth|date=2022-09-07|title=Debunked School Restroom Litter Box Claims Resurface With New Year|work=Patch.com|url=https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year|accessdate=2022-10-05|archivedate=2022-10-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005160327/https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Nolan Brown|first=Elizabeth|date=2022-03-29|title=No, Schools Aren't Accommodating Students Who Identify as Animals|url=https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|website=Reason.com|accessdate=2022-09-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905194442/https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|archivedate=2022-09-05}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri kosmatki ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o skupnosti kosmatkov. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel kosmatek star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % kosmatkov poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih kosmatkov pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % kosmatkov se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % kosmatkov se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % kosmatkov pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % kosmatkov se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % kosmatkov se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Kosmatki so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni kot povprečni Američani ali druge primerljive skupine oboževalcev, kot so oboževalci animejev.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Vendar pa skupnost še vedno vsebuje sporne skupine, ki so se opredelili kot neonacisti in desničarski aktivisti, katerih pripadnost je deloma v šali in deloma resna.<ref name="ViceAltRight">{{Navedi splet|last=Kiberd|first=Roisin|date=January 12, 2017|title=Pony Nationalism and the Furred Reich: Inside the Alt-Furry's Online Zoo|url=http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|publisher=Vice Media|accessdate=January 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170115085409/http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|archivedate=January 15, 2017}}</ref> Glede verskih preferenc se je 23,5 % kosmatkov opredelilo za kristjane, 16,8 % za ateiste, 16,8 % za agnostike, 11,0 % kot pogan/vikan, 2,4 % kot budist, 1,1 % kot jud, 1,1 % kot deist, 0,9 % kot satanist in 26,2 % kot »drugo« (vključno z udeleženci, ki so imeli svoje sisteme prepričanj, so bili neodločeni, niso želeli odgovoriti, ali so imeli neobičajne sisteme prepričanj).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|16}} Približno 70 % odraslih kosmatkov je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % kosmatkov motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Podatek o 15 % vključuje ljudi, ki morda niso nikoli prejeli diagnoze, vendar se sami opredeljujejo kot avtisti.<ref>{{Navedi splet|last=Boden|first=Sarah|date=July 10, 2019|title=For Some With Autism, Furry Culture Offers Comfort And Acceptance|url=https://www.wesa.fm/science-health-tech/2019-07-10/for-some-with-autism-furry-culture-offers-comfort-and-acceptance|website=90.5 WESA|accessdate=June 23, 2023}}</ref> Eno najbolj univerzalnih vedenj v skupnosti kosmatkov je ustvarjanje fursone — to je antropomorfne živalske upodobitve ali avatarja pripadnika skupnosti. Več kot 95 % kosmatkov ima fursono. Skoraj polovica kosmatkov poroča, da so imeli samo eno fursono, ki so jo uporabljali kot predstavo sebe. Razmeroma malo kosmatkov je imelo več kot tri ali štiri fursone. Deloma je to posledica dejstva, da so za mnoge kosmatke njihove fursone osebno pomembne in predstavljajo upodobitev njihovega idealnega jaza. Najbolj priljubljene živalske vrste za fursono so volkovi, lisice, psi, velike mačke in zmaji. Podatki kažejo, da na splošno ni povezave med osebnostnimi lastnostmi kosmatkov in različnimi živalskimi vrstami furson.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|50–74}} Vendar kosmatki poročajo o različnih stopnjah osebnostnih lastnosti, ko razmišljajo o sebi v svoji vsakdanji identiteti v primerjavi z identiteto svoje fursone.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|129–133}} Nekateri kosmatki se identificirajo kot delno nečloveški: 35 % jih pravi, da se ne počutijo 100 % človeško (v primerjavi s 7 % ne-kosmatkov), 39 % pa pravi, da bi bili 0 % ljudje, če bi lahko (v primerjavi z 10 % ne-kosmatkov).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|78}} Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti kosmatkov. V primerjavi s člani drugih oboževalcev, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo kosmatki poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti kosmatkov tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Kosmatki se ocenjujejo višje (v primerjavi s primerjalnim vzorcem skupnosti ne-kosmatkov) glede na stopnjo globalne ozaveščenosti (poznavanje sveta in občutek povezanosti z drugimi v svetu), identifikacijo globalnega državljanstva (psihološka povezanost z globalnimi državljani) in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == &nbsp; == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] cvvsxbmfksrsmpl4s02hhxzv8uq0dk8 10 566469 6764870 6299023 2026-10-13T17:29:09Z Pinky sl 2932 |parent=Malvids 6764870 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |parent=Malvids |rank=ordo |link=Mirtovci|Myrtales |refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111/boj.12385}} }} kyriun150m5pwm7lgzf2dtaoerj9aq1 10 572094 6764858 6358790 2026-10-13T17:17:42Z Pinky sl 2932 |link=Bugenvilovke|Nyctaginaceae 6764858 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Bugenvilovke|Nyctaginaceae |parent=Caryophyllales |refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111/boj.12385}} }} 63805cu49ly546pgfhmr3vasiu2ddd3 0 591192 6764903 6719889 2026-10-13T18:50:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6764903 wikitext text/x-wiki [[Slika:Legality_of_assisted_suicide.svg|thumb|upright=1.5|Zakonitost asistiranega samomora: {{Legend|#0000ffff|Zakonit asistirani samomor}} {{Legend|#00afffff|Legaliziran s sodno odločitvijo, neurejen}}]] '''Asistirani samomor''', '''samomor z zdravniško pomočjo''', '''pomoč pri samomoru''' ali '''zdravniško pomoč pri samomoru''' je postopek, pri katerem oseba s pomočjo zdravstvenega strokovnjaka sprejme ukrepe za končanje svojega življenja. V določenih okoliščinah je zakonit v nekaterih državah, med drugim v [[Belgija|Belgiji]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.ejustice.just.fgov.be/mopdf/2002/06/22_1.pdf#Page16 |title=28 MEI 2002. — Wet betreffende de euthanasie / 28 MAI 2002. — Loi relative a' l'euthanasie |publisher=Belgisch Staatsblad / Moniteur Belge |language=nl, fr |page=16 |date=2002-06-22 }}</ref> [[Kanada|Kanadi]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.parl.ca/legisinfo/BillDetails.aspx?billId=8177165 |title=Bill C-14. An Act to amend the Criminal Code and to make related amendments to other Acts (medical assistance in dying) |website=parl.ca }}</ref> [[Luksemburg|Luksemburgu]],<ref>{{navedi splet |url=http://data.legilux.public.lu/file/eli-etat-leg-memorial-2009-46-fr-pdf.pdf |title=Legislation reglementant les soins palliatifs ainsi que l'euthanasie et l'assistance au suicide |publisher=Journal Officiel du Grand-Duché de Luxembourg |language=fr |date=2009-03-16 }}</ref> na [[Nizozemska|Nizozemskem]],<ref>{{navedi splet |url=https://wetten.overheid.nl/BWBR0012410/2020-03-19 |title=Wet toetsing levensbeëindiging op verzoek en hulp bij zelfdoding |website=overheid.nl |language=nl }}</ref> na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.health.govt.nz/our-work/regulation-health-and-disability-system/end-life-choice-act |title=End of Life Choice Act |website=health.govt.nz }}</ref> v [[Avstrija|Avstriji]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vfgh.gv.at/downloads/VfGH-Erkenntnis_G_139_2019_vom_11.12.2020.pdf |title=G 139/2019-71. 11. Dezember 2020 |publisher=Verfassungsgerichtshof |language=de |date=2020-12-11 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.parlament.gv.at/PAKT/VHG/XXVII/I/I_01177/index.shtml |title=Sterbeverfügungsgesetz; Suchtmittelgesetz, Strafgesetzbuch, Änderung |website=parlament.gv.at |language=de }}</ref> na [[Portugalska|Portugalskem]],<ref>{{navedi splet|url=https://diariodarepublica.pt/dr/detalhe/lei/22-2023-213498831|title=Lei n.º 22/2023, of 22 May, published on the 1st Series of Diário da República, n.º 101, of 25 May 2023, in Portuguese, retrieved 25 May 2023.}}</ref> v [[Švica|Švici]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.fedlex.admin.ch/eli/cc/54/757_781_799/en |title=Swiss Criminal Code |website=fedlex.admin.ch }}</ref> v [[Španija|Španiji]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2021-4628 |title=Ley Orgánica 3/2021, de 24 de marzo, de regulación de la eutanasia |website=boe.es |language=es |date=2021-03-25 |pages=34037–34049 }}</ref> ter v nekaterih delih [[Avstralija|Avstralije]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Ustavna sodišča [[Kolumbija|Kolumbije]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.corteconstitucional.gov.co/relatoria/1997/c-239-97.htm |title=Sentencia C-239/97 }}</ref> [[Estonija|Estonije]],<ref>{{navedi splet |title=Riigikohus selgitas tervishoiuteenuse mõistet |url=https://www.riigikohus.ee/et/uudiste-arhiiv/riigikohus-selgitas-tervishoiuteenuse-moistet |editor=Riigikohus |date=2025-05-06 |access-date=2025-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250910210515/https://www.riigikohus.ee/et/uudiste-arhiiv/riigikohus-selgitas-tervishoiuteenuse-moistet |archive-date=2025-09-10 |url-status=dead}}</ref> [[Italija|Italije]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.quotidianosanita.it/allegati/allegato8990968.pdf |title=Sentenza n. 242/2019 |accessdate=2025-10-09 |archive-date=2021-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129231122/http://www.quotidianosanita.it/allegati/allegato8990968.pdf |url-status=dead }}</ref> in [[Nemčija|Nemčije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bundesverfassungsgericht.de/SharedDocs/Entscheidungen/DE/2020/02/rs20200226_2bvr234715.html |title=Zum Urteil des Zweiten Senats vom 26. Februar 2020 |date=2020-02-26 }}</ref> so legalizirala asistirani samomor, vendar njihovi parlamenti še niso sprejeli zakonov ali uredili prakse. ==Pomisleki glede poimenovanja== Nekateri zagovorniki končanja življenja s pomočjo nasprotujejo izrazu »asistirani samomor« ali »samomor« in rajši uporabljajo izraz »medicinska pomoč pri umiranju« ali »umiranje s pomočjo«. V razpravi se namreč želijo ločiti od samomora, ki ga storijo ljudje, ki niso [[terminalna bolezen|terminalno bolni]], saj menijo, da beseda »samomor« te medicinske prakse ne odslikava ustrezno.<ref>{{navedi splet |title=Assisted Dying not Assisted Suicide |url=https://www.dignityindying.org.uk/blog-post/assisted-dying-not-assisted-suicide/ |website=Dignity in Dying |date=10 April 2013 |access-date=21 December 2018 |archive-date=6 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210406021722/https://www.dignityindying.org.uk/blog-post/assisted-dying-not-assisted-suicide/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Why medically assisted dying is not suicide |url=https://www.dyingwithdignity.ca/assisted_dying_is_not_suicide |website=Dying with Dignity Canada |access-date=21 December 2018 |archive-date=6 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210406021722/https://www.dyingwithdignity.ca/assisted_dying_is_not_suicide |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal|url=https://apm.amegroups.com/article/view/50986/html|title=Assisted dying around the world: a status quaestionis|journal=Annals of Palliative Medicine|volume=10|number=3|date=March 2021|access-date=25 December 2021|archive-date=25 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225124317/https://apm.amegroups.com/article/view/50986/html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/339055628|title=Las justificaciones de la muerte asistida|journal=Recerca Revista de pensament i anàlisi|number=2|date=2020|volume=25 }}</ref> Novembra 2022 je na letnem generalnem srečanju [[Svetovna zveza društev za pravico do smrti]] kot prednostni izraz za to medicinsko prakso sprejela frazo »prostovoljno umiranje s pomočjo« (»voluntary assisted dying«).{{cn|datum=maj 2025}} ==Omejitve in kriteriji== Da bi bili upravičeni do medicinske pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, morajo posamezniki običajno izpolnjevati stroge kriterije, ki vključujejo: * imajo terminalno (tj. verjetnost smrti v 6 mesecih do 1 letu) ali neozdravljivo bolezen ali invalidnost, * so [[prisebnost|prisebni]], * so večkrat [[informirano soglasje|prostovoljno]] izrazili, da želijo umreti, * si lahko sami aplicirajo predvideni smrtni odmerek. Zakoni se med državami po obsegu razlikujejo. V Kanadi in številnih evropskih državah je za upravičenost kriterij tudi »neznosno trpljenje« (tj. ni treba, da je oseba terminalno bolna).<ref name="auto7"/> V Združenih državah Amerike je medicinska pomoč pri umiranju omejena na tiste, pri katerih bo smrt predvidoma nastopila v manj kot šestih mesecih. Poleg tega je v Združenih državah Amerike potrebno, da zdravnik ponudi alternativno metodo za omejitev bolnikovega trpljenja ali neugodja, kot je [[hospic]] ali [[paliativna oskrba]], preden bolniku omogoči privolitev v asistirani samomor.<ref>{{navedi splet |title=Medical Aid in Dying - Compassion & Choices |url=https://compassionandchoices.org/our-issues/medical-aid-in-dying/ |access-date=2025-04-02 |website=compassionandchoices.org/ |language=en-US}}</ref> === Švica === V [[Evtanazija v Švici|Švici]] medicinska diagnoza ni potrebna. Za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja lahko zaprosi katera koli prisebna oseba. [[Zvezno vrhovno sodišče Švice|Zvezno vrhovno sodišče]] je leta 2023 presodilo, da v primeru duševne motnje zdravniku za predpis smrtnega odmerka zadošča več intenzivnih pogovorov z osebo, pogovor z bolnikovimi svojci in pridobitev [[drugo mnenje|drugega mnenja]]. Mnenje [[psihiater|psihiatra]] ni potrebno.<ref>{{navedi novice |title=Bundesgericht stützt liberale Sterbehilfepraxis |last=Bondolfi |first=Sibilla |date=2023-06-28 |url=https://www.srf.ch/news/schweiz/hilfe-zum-suizid-bundesgericht-stuetzt-liberale-sterbehilfepraxis |access-date=2025-03-30 |work=Swiss Radio and Television}}</ref> Švicarsko združenje Dignitas zahteva, da: * ima oseba bolezen, ki bo privedla do smrti (terminalna bolezen) in/ali neznosno onesposabljajočo invalidnost in/ali neznosno in neobvladljivo bolečino, * je oseba sposobna prisebne presoje, * da lahko oseba sama opravi zadnje dejanje – pogoltne zdravilo ali si vstavi želodčno sondo ali odpre ventil intravenskega kanala.<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://www.dignitas.ch/index.php?option=com_content&view=article&id=22&Itemid=5&lang=en|title=Brochure of DIGNITAS|website=www.dignitas.ch}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dignitas.ch/index.php?option=com_content&view=article&id=20&Itemid=60&lang=en|title=Accompanied Suicide|website=www.dignitas.ch}}</ref> ==Argumenti za in proti== ===Argumenti za=== Argumenti v podporo asistiranemu samomoru vključujejo: * zmanjšanje človeškega trpljenja<ref>{{navedi splet |last=Wright |first=Oliver |date=2024-11-28 |title=The arguments for and against the assisted dying bill |url=https://www.thetimes.com/uk/politics/article/assisted-dying-bill-vote-arguments-for-against-kh00tmvvl |access-date=2024-12-19 |website=www.thetimes.com |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/politics/article/david-cameron-assisted-dying-bill-backing-5swzr5g36|title=David Cameron: Why I'm now backing assisted dying|first=David|last=Cameron|date=27 November 2024|website=www.thetimes.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cdd088r6j28o|title=Ex-prime minister David Cameron backs assisted dying bill|date=27 November 2024|website=BBC News}}</ref> * sočutje * spoštovanje do avtonomije pacientov * osebno svobodo * enakovredno obravnavo terminalno bolnih bolnikov na življenjski podpori in brez nje * transparentnost<ref>{{navedi splet |vauthors=Starks H |title=Physician Aid-in-Dying |url=https://depts.washington.edu/bioethx/topics/pad.html |website=Physician Aid-in-Dying: Ethics in Medicine |publisher=University of Washington School of Medicine |access-date=29 April 2019 |archive-date=2 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502054649/https://depts.washington.edu/bioethx/topics/pad.html |url-status=live }}</ref> * etiko odgovornosti<ref name=":0">{{Cite journal|vauthors=Baril A|date=2020|title=Suicidism: A new theoretical framework to conceptualize suicide from an anti-oppressive perspective|url=https://dsq-sds.org/article/view/7053/5711|journal=Disability Studies Quarterly|volume=40|issue=3|pages=1–41|doi=10.18061/dsq.v40i3.7053|doi-access=free|access-date=2 January 2021|archive-date=12 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201212075202/https://dsq-sds.org/article/view/7053/5711|url-status=live}}</ref> ====Navajani razlogi ljudi, ki želijo asistirani samomor==== Leta 2022 so bili v programu, ki poteka v [[Oregon]]u, najpogosotejši razlogi za iskanje asistiranega samomora: * zmanjšana zmožnost uživanja v dejavnostih, zaradi katerih je vredno živeti (89&nbsp;%) * izguba avtonomije (86&nbsp;%) * izguba dostojanstva (62&nbsp;%) * obremenitev družine/negovalcev (46&nbsp;%) * izguba nadzora nad telesnimi funkcijami (44&nbsp;%) * nezadosten nadzor bolečine ali skrbi v zvezi z bolečino (31&nbsp;%) * finančne posledice zdravljenja (6&nbsp;%)<ref name="auto3">Oregon Death with Dignity Act 2022 data summary https://www.oregon.gov/oha/PH/PROVIDERPARTNERRESOURCES/EVALUATIONRESEARCH/DEATHWITHDIGNITYACT/Documents/year25.pdf</ref> V predhodnih letih so bili navajani podobni razlogi.<ref>The three most frequently mentioned end-of-life concerns reported by Oregon residents who took advantage of the Death With Dignity Act in 2015 were: decreasing ability to participate in activities that made life enjoyable (96.2%), loss of [[autonomy]] (92.4%), and loss of [[dignity]] (75.4%).{{navedi splet|title=Oregon Death with Dignit Act: 2015 data SUMMARY|url=https://public.health.oregon.gov/ProviderPartnerResources/EvaluationResearch/DeathwithDignityAct/Documents/year18.pdf|website=Oregon.gov|publisher=Oregon Health Authority|access-date=4 October 2016|archive-date=17 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170517094212/http://public.health.oregon.gov/ProviderPartnerResources/EvaluationResearch/DeathwithDignityAct/Documents/year18.pdf|url-status=live}}</ref> Bolečina v Združenih državah Amerike večinoma ni bila glavni razlog za iskanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.<ref name="Attitudes2016">{{cite journal | vauthors = Emanuel EJ, Onwuteaka-Philipsen BD, Urwin JW, Cohen J | title = Attitudes and Practices of Euthanasia and Physician-Assisted Suicide in the United States, Canada, and Europe | url = https://archive.org/details/sim_jama_2016-07-05_316_1/page/78 | journal = JAMA | volume = 316 | issue = 1 | pages = 79–90 | date = July 2016 | pmid = 27380345 | doi = 10.1001/jama.2016.8499 }}</ref> ===Argumenti proti=== Argumenti proti asistiranemu samomoru so: * odsotnost iskrenega soglasja: Nekatere skrbi, da ranljivo prebivalstvo ogroža prezgodnja smrt, ker »so bolniki izpostavljeni asistiranemu samomoru brez iskrenega soglasja«.<ref name="auto2">{{cite journal | vauthors = Mayo DJ, Gunderson M | title = Vitalism revitalized.... Vulnerable populations, prejudice, and physician-assisted death | url = https://archive.org/details/sim_hastings-center-report_july-august-2002_32_4/page/n14 | journal = The Hastings Center Report | volume = 32 | issue = 4 | pages = 14–21 | date = July 2002 | pmid = 12362519 | doi = 10.2307/3528084 | jstor = 3528084 }}</ref> * [[Evtanazija in spolzka strmina|Spolzka strmina]]: zaskrbljenost, da se bo po uvedbi asistiranega samomora za terminalno bolne ta uporabljal tudi za druge ranljive skupine, tj. ljudi z različnimi oviranostmi, in da bi ga lahko začeli uporabljati tisti, ki se počutijo manj vredne zaradi svojega demografskega ali socioekonomskega statusa.<ref name="auto2"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/09/07/opinion/07douthat.html|title=A More Perfect Death|vauthors=Douthat R|date=6 September 2009|work=The New York Times|access-date=24 February 2017|archive-date=6 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206030459/https://www.nytimes.com/2009/09/07/opinion/07douthat.html|url-status=live}}</ref><ref name="auto8">{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c3wxq28znpqo|title='I could live 30 years – but want to die': Has assisted dying in Canada gone too far?|date=4 April 2025|website=BBC News}}</ref> Odbor za zdravstveno in socialno varstvo v Združenem kraljestvu pri pregledu stanja asistiranega samomora v letu 2024 ni ugotovil pojava spolzke strmine.<ref name="auto7">{{navedi splet|url=https://bills.parliament.uk/bills/3774/publications|title=Terminally Ill Adults (End of Life) Bill publications – Parliamentary Bills – UK Parliament|website=bills.parliament.uk}}</ref> ==Mnenja== ===Medicinska etika=== ====Hipokratova prisega==== Nekateri zdravniki<ref>{{cite journal | vauthors = Kass L | title = Neither for love nor money: why doctors must not kill | journal = The Public Interest | number = 94 | pages = 25–46 | year = 1989 | volume = 94 | pmid = 11651967 | url = http://philosophyfaculty.ucsd.edu/faculty/rarneson/Courses/KASSwhydoctorsmust.pdf | access-date = 8 December 2016 | archive-date = 4 June 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190604120345/http://philosophyfaculty.ucsd.edu/faculty/rarneson/Courses/KASSwhydoctorsmust.pdf }}</ref> menijo, da je samomor z zdravniško pomočjo v nasprotju s [[Hipokratova prisega|Hipokratovo prisego]] (ok. 400 BC), ki so jo zgodovinsko izrekali zdravniki. Ta pravi: »Prisegam ... da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel.«<ref name="mit.edu">{{navedi splet|url=http://classics.mit.edu/Hippocrates/hippooath.html|title=The Internet Classics Archive – The Oath by Hippocrates|work=mit.edu|access-date=19 February 2015|archive-date=10 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150210200505/http://classics.mit.edu/Hippocrates/hippooath.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/266652/Hippocratic-oath|title=Hippocratic oath|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=10 May 2024|access-date=2 June 2022|archive-date=3 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150503090637/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/266652/Hippocratic-oath|url-status=live}}</ref> Vendar se je prvotna prisega mnogokrat spremenila in je v nasprotju z razširjenim prepričanjem večina sodobnih medicinskih šol ne narekuje, prav tako pa ni pravno zavezujoča za tiste, ki se jo odločijo sprejeti.<ref>{{navedi splet |title=Greek Medicine – The Hippocratic Oath |date=7 February 2012 |url=https://www.nlm.nih.gov/hmd/greek/greek_oath.html |website=History of Medicine |access-date=22 March 2018 |archive-date=7 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307132605/https://www.nlm.nih.gov/hmd/greek/greek_oath.html |url-status=live }}</ref> Danes se opravljajo tudi posegi, ki jih Hipokratova prisega prepoveduje, kot sta [[splav]] in usmrtitev.<ref>{{cite journal | vauthors = Oxtoby K |title=Is the Hippocratic oath still relevant to practicing doctors today? |journal=BMJ |date=14 December 2016 |article-number=i6629 |doi=10.1136/bmj.i6629 |doi-access=free }}</ref> ====Ženevska deklaracija==== [[Ženevska deklaracija]] je revizija Hipokratove prisege, ko jo je [[Svetovno zdravniško združenje]] sprejelo v odziv na prisilno (neprostovoljno) evtanazijo, evgeniko in druga medicinska hudodelstva, ki so se izvajala v [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Pravi »Spoštoval bom bolnikovo avtonomijo in dostojanstvo« in »Ohranil bom kar največje mogoče spoštovanje do človekovega življenja«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wma.net/policies-post/wma-declaration-of-geneva/|title=WMA DECLARATION OF GENEVA|date=6 November 2017|website=www.wma.net|language=en-US|access-date=2 January 2018|archive-date=15 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171015161707/https://www.wma.net/policies-post/wma-declaration-of-geneva/|url-status=live}}</ref> ====Mednarodni kodeks medicinske etike==== [[Mednarodni kodeks medicinske etike]], ki je bil zadnjič revidiran leta 2006, v poglavju »dolžnosti zdravnikov do bolnikov« pravi, da se mora »zdravnik vedno zavedati obveze spoštovanja do človeškega življenja.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.wma.net/en/30publications/10policies/c8/|title=WMA International Code of Medical Ethics|date=1 October 2006|work=wma.net|access-date=17 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20120825225730/http://www.wma.net/en/30publications/10policies/c8/|archive-date=25 August 2012}}</ref> ====Marbellska izjava==== Marbellsko izjavo je sprejela 44. svetovna zdravniška skupščina v Marbelli (Španija) leta 1992. Navaja, da je »samomor z zdravniško pomočjo, tako kot prostovoljna evtanazija, neetičen in ga mora medicinska profesija obsoditi.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.wma.net/en/30publications/10policies/p13/|title=WMA Statement on Physician-Assisted Suicide|date=1 May 2005|work=wma.net|access-date=17 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140725091434/http://www.wma.net/en/30publications/10policies/p13/|archive-date=25 July 2014}}</ref> ====Etični kodeks Ameriškega zdravniškega združenja ==== Ameriško zdravniško združenje (AMA) je leta 2022 nasprotovalo medicinski pomoči pri umiranju. V odgovor na potekajočo razpravo o medicinski pomoči pri umiranju je AMA izdala smernice za podpornike in nasprotnike samomomora z zdravniško pomočjo. Mnenje 5.7 Etičnega kodeks Ameriškega zdravniškega društva pravi, da je »samomor z zdravniško pomočjo v temelju nezdružljiv z zdravnikovo vlogo zdravitelja« in da bi ga bilo »težko ali nemogoče nadzorovati in bi pomenilo resno družbeno tveganje,« vendar prakse izrecno ne prepoveduje. Mnenje 1.1.7 tega kodeksa »tvori premišljeno moralno podlago za tiste, ki podpirajo asistirani samomor,« in trdi, da je zunaj specifičnih situacij, v katerih imajo zdravniki jasne dolžnosti, kot je urgentna oskrba ali spoštovanje državljanskih pravic, »zdravniki lahko ravnajo (ali pa se odrečejo ravnanju) v skladu s tem, kar jim narekuje vest, ne da bi kršili poklicne dolžnosti.«<ref>{{navedi splet |title=Physician-Assisted Suicide |url=https://www.ama-assn.org/delivering-care/ethics/physician-assisted-suicide |access-date=28 June 2022 |website=American Medical Association |language=en |archive-date=6 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706132032/https://www.ama-assn.org/delivering-care/ethics/physician-assisted-suicide |url-status=live }}</ref> ===Verska stališča=== ====Religije, ki ga podpirajo==== ===== Unitarni univerzalizem ===== V skladu s Splošno resolucijo iz leta 1988 »[[Unitarni univerzalisti]] zagovarjajo pravico do samostojne odločitve glede umiranja in opustitev civilnih ali kazenskih sankcij za tiste, ki ob ustreznih zaščitnih ukrepih ravnajo v skladu s svojo pravico do smrti«.<ref>{{navedi splet|title=The Right to Die with Dignity: 1988 General Resolution|url=http://www.uua.org/statements/right-die-dignity|website=Unitarian Universalist Association|access-date=4 October 2016|date=24 August 2011|archive-date=23 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170423193952/http://www.uua.org/statements/right-die-dignity|url-status=live}}</ref> ====Religije, ki mu nasprotujejo==== ===== Katolištvo ===== [[Katoliška cerkev]] ugotavlja, da je treba moralne odločitve v zvezi z življenjem posameznika sprejemati v skladu z lastno vestjo in vero.<ref name=pmid11655313>{{cite journal | vauthors = Donovan GK | title = Decisions at the end of life: Catholic tradition | journal = Christian Bioethics | volume = 3 | issue = 3 | pages = 188–203 | date = December 1997 | pmid = 11655313 | doi = 10.1093/cb/3.3.188 }}</ref> Katoliška tradicija pravi, da skrb za trpljenje drugega ni zadosten razlog za odločitev, ali je primerno izvesti prostovoljno evtanazijo. Po [[Katekizem Katoliške cerkve|Katekizmu Katoliške cerkve]] je »Bog stvarnik in avtor vsega življenja.« Po tem verskem prepričanju je Bog ustvaril človeško življenje, zato Bog sodi, kdaj naj se življenje konča.<ref name=pmid11655313/> S perspektive Katoliške cerkve je namerno končanje svojega življenja moralno napačno in v nasprotju s katoliško doktrino. Poleg tega prekinitev življenja osebi in svojcem odvzame čas, ki jim je namenjen v življenju, ter povzroči bolečino in trpljenje za zanamce.<ref name=Harvey2016>{{cite journal |vauthors=Harvey K |title=Mercy and Physician-Assisted Suicide |journal=Ethics & Medics |year=2016 |volume=41 |issue=6 |pages=1–2 |doi=10.5840/em201641611}}</ref> [[Papež Frančišek]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.biography.com/people/pope-francis-21152349|title=Pope Francis Biography|date=20 April 2021|access-date=7 December 2016|archive-date=3 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190403101052/https://www.biography.com/people/pope-francis-21152349|url-status=live}}</ref> je zatrdil, da je smrt zveličaven dogodek in da o njem ne sme odločati nihče razen Boga. Menil je, da obramba življenja pomeni obrambo njegove svetosti.<ref>{{cite journal | vauthors = Cherry MJ |title=Pope Francis, Weak Theology, and the Subtle Transformation of Roman Catholic Bioethics |journal=Christian Bioethics |date=6 February 2015 |volume=21 |issue=1 |pages=84–88 |doi=10.1093/cb/cbu045 }}</ref> Katoliška cerkev svoje vernike uči, da je evtanazija nesprejemljiva, ker se šteje kot greh, saj je v nasprotju z eno od desetih zapovedi. [[Deset zapovedi|Peta zapoved]] pravi »ne ubijaj«. Asistirani samomor nasprotuje dostojanstvu človeškega življenja in spoštovanju do Boga.<ref>{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/topic/Roman-Catholicism|title=Roman Catholicism|newspaper=Encyclopædia Britannica|access-date=7 December 2016|archive-date=17 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190417093924/https://www.britannica.com/topic/Roman-Catholicism|url-status=live}}</ref><ref name=Harvey2016/> Katoliška cerkev priporoča, da so terminalno bolni ljudje namesto samomora z medicinsko pomočjo deležni paliativne oskrbe, ki poleg telesne bolečine obravnava tudi duševno in duhovno trpljenje.<ref>{{cite journal | vauthors = Yao T |title=Can We Limit a Right to Physician-Assisted Suicide? | url = https://archive.org/details/national-catholic-bioethics-quarterly_autumn-winter-2016_16_3-4/page/385 |journal=The National Catholic Bioethics Quarterly |date=2016 |volume=16 |issue=3 |pages=385–392 |doi=10.5840/ncbq201616336 }}</ref> ===== Hinduizem ===== V hinduizmu se samomor šteje za resno dejanje v nasprotju s temeljnimi načeli, kot so [[dharma]] (krepost), [[karma]] (dejanja in njihove posledice) in [[ahimsa]] (nenasilje).<ref>{{navedi splet |title=BBC - Religions - Hinduism: Euthanasia, assisted dying and Suicide |url=https://www.bbc.co.uk/religion/religions/hinduism/hinduethics/euthanasia.shtml |access-date=2024-12-01 |website=www.bbc.co.uk |language=en-GB}}</ref> Čeprav v hinduizmu ni dokočnčega nauka o samomoru in pomoči pri samomoru, lahko prezgodnje končanje življenja ali pomoč pri takem dejanju negativno vpliva na karmo osebe, ki tako umre, kot tudi tiste, ki ji pri tem pomaga. Deepak Sarma, profesor južnoazijskih religij in filozofije na [[Case Western Reserve University]] v [[Cleveland]]u, pojasnjuje: »Če se izogneš karmi z dejanjem, ki ustavi trpljenje, boš zanj plačal pozneje.«<ref>{{navedi splet |last=Liu |first=Joseph |date=2013-11-21 |title=Religious Groups' Views on End-of-Life Issues |url=https://www.pewresearch.org/religion/2013/11/21/religious-groups-views-on-end-of-life-issues/ |access-date=2024-12-17 |website=Pew Research Center |language=en-US}}</ref> Hinduizem zagovarja načelo »''Ahimsa Paramo Dharma''«, kar pomeni »Ahimsa (nenasilje) je najvišja oblika dharme (kreposti)".<ref>{{navedi splet |title=The Mahabharata in Sanskrit: Book 13: Chapter 117 |url=https://sacred-texts.com/hin/mbs/mbs13117.htm |access-date=2024-12-17 |website=sacred-texts.com}}</ref> Vendar hindujci ne smejo biti brezbrižni do trpljenja drugih. V mislih, besedah in dejanjih se je treba izogibati nasilju do katerega koli živega bitja. Izvajanje evtanazije bi bilo zato kršitev naukov ahimse.<ref>{{Cite journal |last=Nimbalkar |first=Namita |date=2007 |title=Euthanasia: The Hindu Perspective |url=https://vpmthane.org/Publications/Bio-Ethics/Namita%20Nimbalkar.pdf |journal=Vpmthane}}</ref> ===== Judovstvo ===== Čeprav je ohranjanje življenja v judovstvu ena največjih vrednost, se v Bibliji in [[rabinska literatura|rabinski literaturi]] pojavljajo primeri samomora in pomoči pri samomoru.<ref>{{navedi knjigo|title=Samuel 1:31:4–5, Daat Zekeinim Baalei Hatosfot Genesis 9:5}}</ref> Srednjeveške avtoritete so razpravljale o legitimnosti teh dejanj in v katerih omejenih okoliščinah se lahko uporabijo. V skladu z večino poznejših rabinskih avtoritet in sprejeto normativno prakso v judovstvu samomor in pomoč pri samomoru nista dopustna niti za neozdravljivo bolnega človeka, ki trpi neznosne bolečine.<ref>{{navedi knjigo| vauthors = Steinberg A |title=Encyclopedia Hilchatit Refuit|date=1988|publisher=Shaarei Zedek Hospital|location=Jerusalem| volume = 1 | page = 15 }}</ref> ===== Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ===== [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] nasprotuje pomoči pri samomoru in evtanaziji in šteje vsakogar, ki je sodeloval pri katerem od teh dejanj, za kršitelja božjih zapovedi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.churchofjesuschrist.org/study/manual/handbook-2-administering-the-church/selected-church-policies-and-guidelines/selected-church-policies|title=Handbook 2: Administering the Church – 21.3 Medical and Health Policies|publisher=Church of Jesus Christ of Latter-day Saints|access-date=15 July 2019|archive-date=21 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141021203917/https://www.lds.org/handbook/handbook-2-administering-the-church/selected-church-policies|url-status=live}}</ref> Vendar se cerkev zaveda, da je v zadnjih fazah neozdravljive bolezni morda treba sprejeti težke odločitve. Cerkev navaja, da »ko postane smrt neizogibna, jo je treba obravnavati kot blagoslov in smiseln del večnega obstoja. Člani se ne smejo čutiti obvezani k podaljševanju smrtnega življenja z nerazumnimi sredstvi«.<ref>{{navedi splet|url=https://newsroom.churchofjesuschrist.org/official-statement/euthanasia-and-prolonging-life|title=Euthanasia and Prolonging Life|work=LDS News|access-date=18 July 2019|archive-date=27 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627231146/https://newsroom.churchofjesuschrist.org/official-statement/euthanasia-and-prolonging-life|url-status=live}}</ref> ===== Islam ===== Po islamski doktrini muslimanski zdravnik ne sme neposredno prispevati k smrti bolnika niti iz sočutja (Islamski kodeks medicinske etike, Kuvajt, 1981); preveriti mora, ali bolnik lahko ozdravi ali ne, ni pa, ali mora še naprej živeti. Podobno ne sme dajati zdravil, ki pospešujejo smrt, niti na izrecno zahtevo sorodnikov; tako ravnanje bi bilo enakovredno umoru. Koran 3.145 pravi: »Nobena duša ne more umreti brez Božjega dovoljenja, čas pa je zapisan.« Koran 3.156 nadaljuje: »Bog daje življenje in smrt, in Bog dobro vidi vse, kar delate,« kar pomeni, da je Bog določil dolžino vsakega življenja, vendar pušča možnost za človeška prizadevanja, da ga rešijo, kadar za to obstaja upanje. Bolnikova prošnja za končanje življenja je bila deloma obravnavana s pravnega vidika. Štiri »kanonične« sunitske pravne šole ([[hanafijska šola]], [[malikijska šola]], [[šafijska šola]] in [[hanbalska šola]]) v svojih spoznanjih niso enotne. Za vse velja, da prošnja ali dovoljenje za usmrtitev ne pomeni, da je dejanje, ki ostaja umor, zakonito. Nesoglasje pa se nanaša na možnost kaznovanja tistih, ki povzročijo smrt: hanafijci ga podpirajo, hanbalci, šafijci in malikjci pa ga podpirajo delno in mu delno nasprotujejo.<ref>{{Cite journal |last=Nohra |first=Fouad |date=1 December 2014 |title=Pouvoir politique, droits fondamentaux et droit à la révolte: la doctrine religieuse face aux processus révolutionnaires dans le monde arabe |url=http://journals.openedition.org/revdh/922 |journal=Revue des droits de l'homme |issue=6 |doi=10.4000/revdh.922 |issn=2264-119X |doi-access=free |access-date=13 October 2023 |archive-date=6 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221006041230/http://journals.openedition.org/revdh/922 |url-status=live }}</ref> Junija 1995 je konferenca muslimanskih zdravnikov v Maleziji (Kuala Lumpur) ponovno potrdila, da evtanazija (ki ni natančneje opredeljena) nasprotuje načelom islama. To velja tudi v vojaškem kontekstu, kjer je resno ranjenemu vojaku prepovedano, da stori samomor ali prosi druge vojake, naj ga ubijejo iz usmiljenja ali da ne bi padel v roke sovražnika.<ref>{{Cite journal |last1=Gurcum |first1=Banu Hatice |last2=Ozcan |first2=Nazan |title=Searching for Form in Textile Art with Traditional Cit Weaving |date=31 August 2016 |journal=Idil Journal of Art and Language |volume=5 |issue=24 |doi=10.7816/idil-05-24-10 |issn=2146-9903|doi-access=free }}</ref> ===Organizacije, ki zagovarjajo nevtralno stališče=== Organizacije, ki zastopajo zdravstvene delavce, so bile pozvane, naj zavzamejo nevtralno in ne nasprotujoče stališče do medicinske pomoči pri umiranju. Razlog za to je, da bi tako bolje odražale mnenja zdravstvenih delavcev in širše družbe ter preprečile, da bi pretirano vplivale na razpravo.<ref>{{cite journal | vauthors = Godlee F |title=Assisted dying: it's time to poll UK doctors |journal=BMJ |date=8 February 2018 |pages=k593 |doi=10.1136/bmj.k593 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi splet |title='Neutrality' on assisted suicide is a step forward |url=https://www.nursingtimes.net/archive/neutrality-on-assisted-suicide-is-a-step-forward-31-07-2009/ |website=Nursing Times |access-date=30 December 2018 |date=31 July 2009 |archive-date=6 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206030328/https://www.nursingtimes.net/archive/neutrality-on-assisted-suicide-is-a-step-forward-31-07-2009/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Gerada C | title = The case for neutrality on assisted dying – a personal view | journal = The British Journal of General Practice | volume = 62 | issue = 605 | page = 650 | date = December 2012 | pmid = 23211247 | pmc = 3505400 | doi = 10.3399/bjgp12X659376 }}</ref> Britanski [[Kraljevi kolegij zdravstvene nege]] je leta 2009 izgasoval bolj nevtralno stališče do medicinske pomoči pri umiranju.<ref>{{navedi splet |title=RCN Position statement on assisted dying |url=https://www.rcn.org.uk/-/media/royal-college-of-nursing/documents/policies-and-briefings/uk-wide/policies/2014/2314.pdf |website=Royal College of Nursing |access-date=30 December 2018 |archive-date=9 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211209042010/https://www.rcn.org.uk/-/media/royal-college-of-nursing/documents/policies-and-briefings/uk-wide/policies/2014/2314.pdf |url-status=live }}</ref> [[Kalifornijsko zdravniško združenje]] je leta 2015 deloma na pobudo bolnice z rakom [[Brittany Maynard]] opustilo svoje dolgoletno nasprotovanje uvedbi zakona o medicinski pomoči pri umiranju.<ref>{{navedi novice |title=California Medical Association drops opposition to doctor-assisted suicide |url=https://www.reuters.com/article/us-usa-assistedsuicide-california-idUSKBN0O52TI20150520 |access-date=21 December 2018 |newspaper=Reuters |date=20 May 2015 |archive-date=5 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205233417/https://www.reuters.com/article/us-usa-assistedsuicide-california-idUSKBN0O52TI20150520 |url-status=live }}</ref> Pozneje istega leta je bil sprejet zakon [[California End of Life Option Act]]. Decembra 2017 je [[Massachusettsko zdravniško združenje]] (MMS) z glasovanjem opustilo nasprotovanje medicinski pomoči pri umiranju in sprejelo nevtralno stališče.<ref>{{navedi splet |title=Massachusetts Medical Society adopts several organizational policies at Interim Meeting |url=http://www.massmed.org/News-and-Publications/MMS-News-Releases/Massachusetts-Medical-Society-adopts-several-organizational-policies-at-Interim-Meeting/ |website=Massachusetts Medical Society |access-date=17 October 2018 |archive-date=5 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205233653/https://www.massmed.org/News-and-Publications/MMS-News-Releases/Massachusetts-Medical-Society-adopts-several-organizational-policies-at-Interim-Meeting/ |url-status=live }}</ref> Oktobra 2018 je [[Ameriška akademija družinskih zdravnikov]] (AAFP) z glasovanjem prešla s stališča nasprotovanja na nevtralno stališče. To je v nasprotju s stališčem [[Ameriško zdravniško združenje|Ameriškega zdravniškega združenja]] (AMA).<ref>{{navedi splet |title=COD Addresses Medical Aid in Dying, Institutional Racism |url=https://www.aafp.org/news/2018-congress-fmx/20181010cod-hops.html |website=AAFP |access-date=17 October 2018 |archive-date=6 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206012944/https://www.aafp.org/news/2018-congress-fmx/20181010cod-hops.html |url-status=live }}</ref> Januarja 2019 je britanski [[Kraljevi kolegij zdravnikov]] sporočil, da bo sprejel nevtralno stališče, dokler ne bo dve tretjini članov bodisi podpiralo bodisi nasprotovalo legalizaciji medicinske pomoči pri umiranju.<ref>{{navedi novice |title=Doctors to be asked if they would help terminally ill patients die |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/health/doctors-asked-would-help-terminally-15670817 |access-date=14 January 2019 |publisher=Chronicle Live |archive-date=5 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205233434/https://www.chroniclelive.co.uk/news/health/doctors-asked-would-help-terminally-15670817 |url-status=live }}</ref> Septembra 2021 je [[Britansko zdravniško združenje]] sprejelo nevtralno stališče do spremembe zakona o pomoči pri umiranju, ki je zamenjalo nasprotovanje od leta 2006.<ref>{{navedi novice |title=BMA drops opposition to assisted dying and adopts neutral stance |url=https://www.theguardian.com/society/2021/sep/14/bma-drops-opposition-assisted-dying-adopts-neutral-stance |access-date=15 February 2023}}</ref> ===Izvajalci zdravstvenih storitev=== V mnogih programih medicinske pomoči pri umiranju imajo zdravniki pomembno vlogo »vratarja«, zaradi česar so pri tej temi pogosto v ospredju. Desetletja raziskav in anket so pokazala, da zdravniki v ZDA in več evropskih državah manj podpirajo legalizacijo medicinske pomoči pri umiranju kot splošna javnost.<ref name="seale" /> Legalizacijo na primer od 1970. let podpira »približno dve tretjini ameriške javnosti«, ankete med ameriškimi zdravniki pa »redko kažejo«, da bi jih korak k legalizaciji podpirala vsaj polovica.<ref name="seale" /> Vendar se mnenja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev o vprašanju zdravniške pomoči pri samomoru močno razlikujejo, kot je razvidno iz naslednjih tabel. {| class="wikitable" ! Študija || Populacija || Odgovori || colspan="2"|Pripravljenost pomagati || colspan="2" |Nepripravljenost pomagati |- | Canadian Medical Association, 2011<ref name="cma">{{navedi splet|author=Canadian Medical Association|title=Physician view on end-of-life issues vary widely: CMA survey|url=https://www.cma.ca/Assets/assets-library/document/en/advocacy/EOL/2011-CMA-End-of-Life-Survey-Press-Release-e.pdf|access-date=16 October 2017|date=2011|archive-date=17 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171017041957/https://www.cma.ca/Assets/assets-library/document/en/advocacy/EOL/2011-CMA-End-of-Life-Survey-Press-Release-e.pdf}}</ref> || Kanadsko zdravniško združenje || 2125 || {{bartable|16|%}} || {{bartable|44|%}} |- | Cohen, 1994 (NEJM)<ref name=cohen>{{cite journal | vauthors = Cohen JS, Fihn SD, Boyko EJ, Jonsen AR, Wood RW | title = Attitudes toward assisted suicide and euthanasia among physicians in Washington State | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 331 | issue = 2 | pages = 89–94 | date = July 1994 | pmid = 8208272 | doi = 10.1056/NEJM199407143310206 | doi-access = free }}</ref> || Zdravniki v Washingtonu || 938 || {{bartable|40|%}} || {{bartable|49|%}} |- | Lee, 1996 (NEJM)<ref>{{cite journal | vauthors = Lee MA, Nelson HD, Tilden VP, Ganzini L, Schmidt TA, Tolle SW | title = Legalizing assisted suicide—views of physicians in Oregon | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 334 | issue = 5 | pages = 310–315 | date = February 1996 | pmid = 8532028 | doi = 10.1056/nejm199602013340507 | doi-access = free }}</ref> || Zdravniki v Oregonu || 2761 || {{bartable|46|%}} || {{bartable|31|%}} |} {| class="wikitable" ! Študija || Populacija || Odgovori || colspan="2"|V podporo legalizaciji || colspan="2" |Proti legalizaciji |- | Medscape Ethics Report, 2014<ref>{{navedi splet|vauthors=Kane L|title=Medscape Ethics Report 2014, Part 1: Life, Death, and Pain|url=http://www.medscape.com/features/slideshow/public/ethics2014-part1#2|website=Medscape|access-date=4 October 2016|archive-date=5 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005173329/http://www.medscape.com/features/slideshow/public/ethics2014-part1#2|url-status=live}}</ref>|| Zdravniki v ZDA || || {{bartable|54|%}} || {{bartable|31|%}} |- | Seale, 2009<ref name="seale" /> || Zdravniki v Združenem kraljestvu || 3,733 || {{bartable|35|%}} || {{bartable|62,2|%}} |- | Cohen, 1994 (NEJM)<ref name="cohen" />|| Zdravniki v Washingtonu || 938 || {{bartable|53|%}} || {{bartable|39|%}} |} Anketa med ameriškimi zdravniki leta 2019 je pokazala, da je 60&nbsp;odstotkov zdravnikov na vprašanje »Ali bi moral biti samomor z zdravniško pomočjo [PAS] v vaši državi legaliziran?« odgovorilo z »da«. Anketa je pokazala, da so zdravniki pogosto zaskrbljeni zaradi morebitne »spolzke strmine«. 30&nbsp;odstotkov se jih je strinjalo, da bi »PAS/AID vodila k legalizaciji evtanazije«, 46&nbsp;% pa se jih je strinjalo, da »bi zdravstvene zavarovalnice krile PAS/AID namesto dražjih, morda življenjsko pomembnih zdravljenj, kot je kemoterapija«.<ref name="Hetzler">{{cite journal |author4-link=Lydia Dugdale | vauthors = Hetzler III PT, Nie J, Zhou A, Dugdale LS | title = A Report of Physicians' Beliefs about Physician-Assisted Suicide: A National Study | journal = The Yale Journal of Biology and Medicine | volume = 92 | issue = 4 | pages = 575–585 | date = December 2019 | pmid = 31866773 | pmc = 6913834 | doi = }}</ref> Raziskava je tudi pokazala, da zdravniki na splošno napačno razumejo, zakaj bolniki iščejo PAS. 49 odstotkov jih je menilo, da »večina bolnikov, ki iščejo PAS/AID, to počne zaradi telesne bolečine«, študije, opravljene v Oregonu, pa so pokazale, da »so bile tri najpogosteje navedene skrbi ob koncu življenja izguba avtonomije (89,5 %), zmanjšana sposobnost sodelovanja v dejavnostih, ki so življenje naredile prijetno (89,5 %) in izguba dostojanstva (65,4 %).<ref>{{navedi splet | url = https://www.oregon.gov/oha/PH/PROVIDERPARTNERRESOURCES/EVALUATIONRESEARCH/DEATHWITHDIGNITYACT/Documents/year19.pdf | title = Oregon Death with Dignity Act Data summary | date = 2016 | website = oregon.gov/oha | publisher = Oregon Health Authority | access-date = 12 February 2023 | archive-date = 14 February 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230214225357/https://www.oregon.gov/oha/ph/providerpartnerresources/evaluationresearch/deathwithdignityact/documents/year19.pdf | url-status = live }}</ref> Poleg tega je raziskava pokazala, da so bili zdravniki zaskrbljeni glede varovalnih ukrepov. 59 odstotkov se jih je strinjalo, da »veljavni zakoni o PAS zagotavljajo ustrezne varovalne ukrepe«, večja pa je bila zaskrbljenost v zvezi s konkretnimi varovalnimi ukrepi. 60 odstotkov jih je nasprotovalo trditvi, da »so zdravniki, ki niso psihiatri, dovolj usposobljeni za prepoznavanje depresije pri pacientih, ki prosijo za PAS«, 60 odstotkov pa se jih ni strinjalo, da »večina zdravnikov lahko z gotovostjo napove, ali ima pacient, ki prosi za PAS/AID, še 6 mesecev ali manj življenja«.<ref name="Hetzler"/> Zaskrbljenost glede ustreznih varovalnih ukrepov je še večja med urgentnimi zdravniki v Oregonu; ena študija je ugotovlila, da »samo 37 % zdravnikov meni, da ima pobuda v Oregonu dovolj varovalnih ukrepov za zaščito ranljivih oseb«.<ref name="pmid8891040">{{cite journal | vauthors = Schmidt TA, Zechnich AD, Tilden VP, Lee MA, Ganzini L, Nelson HD, Tolle SW | title = Oregon emergency physicians' experiences with, attitudes toward, and concerns about physician-assisted suicide | url = https://archive.org/details/sim_academic-emergency-medicine_1996-10_3_10/page/938 | journal = Academic Emergency Medicine | volume = 3 | issue = 10 | pages = 938–945 | date = October 1996 | pmid = 8891040 | pmc = | doi = 10.1111/j.1553-2712.1996.tb03323.x | doi-access = free }}</ref> Odnos do medicinske pomoči pri umiranju se razlikuje tudi glede na zdravstveno stroko. Obsežna raziskava, v kateri jie sodelovalo 3733 zdravnikov in ki so jo sponzorirali National Council for Palliative Care, Age Concern, Help the Hospices, Macmillan Cancer Support, the Motor Neurone Disease Association, MS Society in Sue Ryder Care, je pokazala, da je nasprotovanje prostovoljni evtanaziji in asistiranemu samomoru največje med paliativnimi zdravniki in geriatri, pri čemer spremembi zakona nasprotuje več kot 90 odstotkov specialistov za paliativno oskrbo.<ref name=seale>{{cite journal | vauthors = Seale C | title = Legalisation of euthanasia or physician-assisted suicide: survey of doctors' attitudes | journal = Palliative Medicine | volume = 23 | issue = 3 | pages = 205–212 | date = April 2009 | pmid = 19318460 | doi = 10.1177/0269216308102041 | s2cid = 43547476 }}</ref> Študija, ki jo je leta 1997 opravil Inštitut za pravo in etiko v medicini Univerze v Glasgowu, je ugotovila, da so farmacevti (72&nbsp;%) in anesteziologi (56&nbsp;%) na splošno naklonjeni legalizaciji asistiranega samomora. Farmacevti so bili dvakrat bolj kot splošni zdravniki mnenja, da »če se bolnik odloči končati svoje življenje, bi moralo biti zdravnikom dovoljeno, da mu pri tem pomagajo«.<ref>{{navedi knjigo| vauthors = McLean S |title=Sometimes a Small Victory|date=1997|publisher=Institute of Law and Ethics in Medicine, University of Glasgow.}}</ref> Sodeč po poročilu medijske hiše NPR, objavljenem januarja 2017, je zaščita, ki omogoča zdravnikov ugovor vesti, povzročila nedostopnost posega tudi v delih ZDA, kjer je ta legalen.<ref>{{navedi novice|title=Legalizing Aid in Dying Doesn't Mean Patients Have Access To It|url=https://www.npr.org/sections/health-shots/2017/01/25/511456109/legalizing-aid-in-dying-doesnt-mean-patients-have-access-to-it|newspaper=NPR|date=25 January 2017|access-date=18 November 2017|vauthors=Aleccia J|archive-date=22 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190222214623/https://www.npr.org/sections/health-shots/2017/01/25/511456109/legalizing-aid-in-dying-doesnt-mean-patients-have-access-to-it|url-status=live}}</ref> Anketa v Združenem kraljestvu je pokazala, da 54 odstotkov splošnih zdravnikov podpira ali je nevtralnih do uvedbe zakonov o pomoči pri umiranju.<ref>{{navedi splet |title=Public Opinion – Dignity in Dying |url=https://www.dignityindying.org.uk/assisted-dying/public-opinion/ |access-date=4 August 2018 |archive-date=14 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190514142940/https://www.dignityindying.org.uk/assisted-dying/public-opinion/ |url-status=live }}</ref> Podobna anketa na [[Doctors.net.uk]], objavljena v reviji [[British Medical Journal|BMJ]], je pokazala, da bi jo podprlo 55 odstotkov zdravnikov.<ref>{{navedi novice |title=Assisted dying case 'stronger than ever' with majority of doctors now in support |url=https://inews.co.uk/news/health/assisted-dying-debate-bmj-doctors-majority-support/ |access-date=4 August 2018 |date=7 February 2018 |archive-date=15 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190515040235/https://inews.co.uk/news/health/assisted-dying-debate-bmj-doctors-majority-support/ |url-status=live }}</ref> Nasprotno ji Britansko zdravniško združenje nasprotuje.<ref>{{navedi splet |title=Physician-assisted dying – BMA |url=https://www.bma.org.uk/advice/employment/ethics/ethics-a-to-z/physician-assisted-dying |access-date=4 August 2018 |archive-date=14 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190514040428/https://www.bma.org.uk/advice/employment/ethics/ethics-a-to-z/physician-assisted-dying |url-status=live }}</ref> Zaupna poštna anketa, izvedena leta 20000 med vsemi splošnimi zdravniki na Severnem Irskem, je pokazala, da je zdravniški pomoči pri samomoru in prostovoljni aktivni evtanaziji nasprotovalo več kot 70 odstotkov respondentov.<ref>{{cite journal | vauthors = McGlade KJ, Slaney L, Bunting BP, Gallagher AG | title = Voluntary euthanasia in Northern Ireland: general practitioners' beliefs, experiences, and actions | journal = The British Journal of General Practice | volume = 50 | issue = 459 | pages = 794–797 | date = October 2000 | pmid = 11127168 | pmc = 1313819 }}</ref> ===Javno mnenje o medicinski pomoči pri umiranju=== ====Ameriške ankete==== Ankete, ki jih od leta 1947 izvaja podjetje Gallup, so vključevale vprašanje: »Ko ima oseba neozdravljivo bolezen, ali naj bo zdravnikom dovoljeno, da končajo bolnikovo življenje z nebolečim sredstvom, če to zahteva bolnik ali njegova družina?« Ankete so pokazale, da se je podpora za tako ravnanje povečala s 37 % leta 1947 do platoja ~75 % v obdobju približno od 1990 do 2005. Ko je bila v anketnem vprašanju »neozdravljiva bolezen« zamenjana s »hudo bolečino«, dovoljenje zdravnikov z izrazom »legalizacija« in »prostovoljna evtanazija z zdravnikovo pomočjo« s frazo »bolnikov samomor«, se je podpora zmanjšala za približno 10 do 15 %.<ref name="Attitudes2016"/> Anketa, ki sta jo izvedla [[National Journal]] in Regence Foundation, je pokazala, da so prebivalci Oregona in Washingtona bolj seznanjeni z izrazom »oskrba ob koncu življenja« kot prebivalci drugih delov ZDA, prebivalci obeh držav pa so nekoliko bolj seznanjeni z izrazoma »paliativna oskrba« in »oskrba v hospicu«.<ref>{{cite journal|title=Living Well at the End of Life Poll|journal=The National Journal|date=February 2010|url=http://syndication.nationaljournal.com/communications/NationalJournalRegenceSeattleToplines.pdf|access-date=4 October 2016|archive-date=13 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513094638/http://syndication.nationaljournal.com/communications/NationalJournalRegenceSeattleToplines.pdf}}</ref> Raziskava, objavljena v reviji Journal of Palliative Medicine, je pokazala, da so družinski negovalci bolnikov, ki so se odločili za pomoč pri umiranju, pogosteje našli pozitiven pomen v negovanju bolnika in so se počutili bolj pripravljeni na bolnikovo smrt kot družinski negovalci bolnikov, ki niso zaprosili za pomoč pri umiranju.<ref>{{cite journal | vauthors = Ganzini L, Goy ER, Dobscha SK, Prigerson H | title = Mental health outcomes of family members of Oregonians who request physician aid in dying | journal = Journal of Pain and Symptom Management | volume = 38 | issue = 6 | pages = 807–815 | date = December 2009 | pmid = 19783401 | doi = 10.1016/j.jpainsymman.2009.04.026 | doi-access = free }}</ref> ==Zakonitost po državah in regijah== ===Slovenija=== Asistirani samomor je v [[Slovenija|Sloveniji]] nezakonit in se kaznuje z zaporom do 5 let, razen v primeru oteževalnih ali olajševalnih okoliščin.<ref>{{navedi splet |url=https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/120-clen-napeljevanje-k-samomoru-in-pomoc-pri-samomoru |title=Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru |language=sl |work=Kazenski zakonik Republike Slovenije |access-date=24 November 2025}}</ref> Obravnava ureditve »pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja« je bila podprta na [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|posvetovalnem referendumu 9. junija 2024]]. Predlog zakonske ureditve je bil nato po parlamentarnem postopku sprejet 24. julija 2025, vendar s [[kvorum|kvorumsko]] večino zavrnjen na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu 23. novembra 2025]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/do-16-ure-glas-oddalo-29-odstotkov-upravicencev-2768920/ |title=Po padcu zakona: Primc o zmagi kulture življenja, Pleterski o novem poskusu |language=sl |newspaper=Dnevnik.si |date=23 November 2025}}</ref> Vzroki za zavrnitev so bili različni, vključno z močnim nasprotovanjem zdravniških organizacij in [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]], domnevnih dezinformacij nasprotnikov zakona, očitano slabo kakovostjo zakona, prevladujočimi konservativnimi stališči slovenskega prebivalstva in slabo udeležbo podpornikov zakona na referendumu. == Glej tudi == * [[Samomor]] * [[Pomoč pri smrti]] * [[Evtanazija]] * [[Terminalna sedacija]] * [[Paliacija|Paliativna oskrba]] * [[Pravica do smrti]] * [[Dostojanstvena smrt]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samomor]] 5ulur0hyauiexlymehfcb017wi6616p 0 594148 6764919 6668205 2026-10-13T20:19:37Z Nareto 77605 6764919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |employer=Kraljevo vojno letalstvo Jugoslavije 1941<br>NDH 1941<br>Luftwaffe 1942-43<br>Rdeča Armada 1944-45<br>Jugoslovansko vojno letalstvo 1945-64|known_for=Letalski as na <br>Messerschmitt Me-109|nationality = Slovenec |occupation=vojaški pilot, inštruktor letenja }} '''Albin Starc''', slovensko-hrvaški [[Vojaški pilot|vojaški]] [[pilot]], dvojni [[letalski as]], inštruktor letenja in [[polkovnik]] letalstva, * [[20. december]] [[1916]], [[Susak]], [[Avstro-Ogrska]], † [[21. november]] [[2011]] [[Pančevo]], [[Srbija]]. Bil je eden od redkih pilotov, ki so aktivno službovali v petih vojnih letalstvih. Z 11 zračnimi zmagami je bil tudi dvojni slovenski letalski as.<ref>{{Navedi splet|url=http://aces.safarikovi.org/victories/slovenia-ww2-zndh.html|title=Airmen of Slovenian origin who flew during World War II|date=9.8.2024|website=Aces Safarikovi|publisher=Jan Josef|last=Šafaří}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska vojaška inteligenca|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2005|cobiss=218032896}}</ref> == Življenjepis == Rodil se je na otoku Susak, saj je takrat na [[Vipavska dolina|Vipavskem]] divjala vojna in so prebivalci morali po ukazu generala [[Svetozar Borojević von Bojna|Borojevića]] zapustiti svoje domove, če so bili v nevarni vojni coni. Njegov oče je bil Slovenec Andrej Starc iz Črnega Kala, mati je bila rojena v [[Pulj]]u. Leta 1939 je zaključil pilotsko šolo v Pančevu kot poročnik Kraljevega vojnega letalstva Jugoslavije in bil dodeljen v bazo [[Zagreb]]. V [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] se je nahajal na letališču v [[Skopje|Skopju]], kjer je sodeloval v bojih proti [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije se je vrnil v Zagreb. Nečelnik letalskega štaba [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] je bil takrat slovenec [[France Pirc|Franc Pirc]] in tudi Albin Starc se je opredelil za državljana NDH, s čimer se je izognil ujetniškemu taborišču kot pripadnik vojnega letalstva in oficir Kraljevine Jugoslavije, saj Nemci Hrvatov niso pošiljali v taborišča. V skupini pilotov NDH je bil nadporočnik Albin Starc poslan na vzhodno fronto v sestav nemške Luftwaffe, 15. lovske eskadrilije Jagdgeschwader 52 in dosegel 11 letalskih zmag ter postal [[letalski as]] na letalu [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me-109]] v boju proti [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetskim]] pilotom. Nazadnje je bil stacioniran v [[Volgograd|Stalingradu]]. {| class="wikitable" |+Pegled znanih zračnih zmag v 15. lovski eskadriliji Jagdgeschwader 52<ref>{{Navedi splet|url=http://aces.safarikovi.org/victories/victories-croatia-ww2.pdf|title=Seznam sestrelu|date=2025|website=Aces Safarikovi|publisher=Jan Josef|last=Šafarik}}</ref> !Datum !Sestreljeno letalo |- |21. april 1942 10:35 |[[Polikarpov I-16]] |- |7. maj 1942 18:14 |[[Polikarpov I-153]] |- |1. avgust 1942 13:33 |[[Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3]] |- |20. avgust 1942 10:10 |Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3 |- |24. avgust 1942 10:50 |Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3 |- |5. september 1942 11:30 |[[Mikojan-Gurevič MiG-1]] |- |6. oktober 1942 10:40 |Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3 |- |25. oktober 1942 8:38 |Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3 |- |25. oktober 1942 8:44 |Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3 |} 14. maja 1943 je skupaj z dvema tovarišema prebegnil na sovjetsko stran, ni bil tretiran kot ujetnik in je bil poslan na šolanje s sovjetskimi letali. Septembra 1945 je bil z 254. eskadrilijo v skupini 40 pilotov letal [[Jakovljev Jak-3]] poslan v Jugoslavijo. Albin se je poročil s Katico (roj. Tubić) iz Ečke pri Zrenjaninu, rodila se mu je hči Gordana (1947), poročena Nikolić. Ima vnuka Željka in Zvonka. V Jugoslaviji je bil povelnik 101. šolskega letalskega polka, bil je prvi jugoslovanski pilot na reaktivnih letalih in kasneje načelnik centra za prešolanje na reaktivna letala. Prejel je zlato značko vojnega letalstva in čin polkovnika. Upokojil se je leta 1963. Bil je letalski redaktor za vojaško letalstvo pri ''[[Vojna enciklopedija|Vojni encikopediji]]'' in tudi pilot pri [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnem prevozniku]] [[JAT]].<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/piloti.pdf|title=Albin Starc, polkovnik letalstva JLA, prvi slovenski as – pilot v petih vojskah|date=2005|website=vojastvo-military.si|publisher=Marijan F.|last=Kranjc}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Starc, Albin}} [[Kategorija:Slovenski piloti]] [[Kategorija:Slovenski letalci]] [[Kategorija:Slovenski letalski asi]] [[Kategorija:Slovenski vojaški piloti]] n6xevj87lfzkywjbu0dle3my09eodwv 0 595919 6764974 6763833 2026-10-13T23:52:49Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6764974 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj|Evgen (Adolf) Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * ([[Saša Marko Dekleva]]) * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Mehmedalija Đonlagić|Mehmedalija (Dali) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Ivan Fink]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] (Jože Gašperič?) * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Vera Gradišnik]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Fedor Gregorič]] (1897-1970) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Marko Lajovic]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Matjaž Leskovšek]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Emil Mandeljc]] * [[Milan Marčič]] *[[Erik Margan]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * Franc Novak, elektronik, prof. (IJS) * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gregor Primc]] * Igor Prodan * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * Janko Rudolf (1898-1968) * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Matej Slapšak]] * [[Herbert Slivnik]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Riko Šafarič]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Marko Tkalčič]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Branko Vajda]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Gorazd Vrabič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Slavko Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] n94duzdjoxnz0rtxsqbtn918jfsgscu 0 596533 6764939 6753303 2026-10-13T21:22:48Z ~2026-44996-51 264415 6764939 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Laožanov|Laos|laoških}} '''Seznam laoških politikov.''' Pred 1975 * [[Phetsarath Ratanavongsa]] (princ) * [[Phaya Khammao]] * [[Faydang Lobliayao]] * Sisavang Vong (kralj) * Sisavang Vatthana (kralj) * Vong Savang (princ) * [[Souvannarath]] (princ) * [[Souvanna Phouma]] (princ) * [[Phoui Sananikone]] * Boun Oum (princ) * [[Somsanith Vongkotrattana]] * [[Phoumi Nosavan]] (general) * [[Kong Le]] * [[Katay Don Sasorith]] Po 1975 Vrstni red je po hierarhiji prvih 7 članov politbiroja CK Laoške ljudske revolucionarne stranke iz let 1972-86 in nato vrstnem redu vključevanja vanj (ženske imajo zvezdico*) * [[Kaysone Phomvihane]] (1920-1992) * [[Nouhak Phoumsavan]] (1914-2008) * [[Souphanouvong]] ("rdeči princ") (1909-1995) * [[Phūmī Vongvichit]] (1909-1994) * [[Khamtai Siphandon]] (1924-2025) * [[Phoun Sipaseut]] * [[Sisomphon Lovansay]] * [[Sisavath Keobounphanh]] (1928-2020) * [[Saly Vongkhamsao]] * [[Maichantan Sengmani]] * [[Samane Vignaket]] * [[Oudom Khattigna]] * [[Choummaly Sayasone]] * [[Somlat Chanthamat]] * [[Khamphoui Keoboualapha]] * [[Thongsing Thammavong]] * [[Osakanh Thammatheva]] * [[Bounnhang Vorachit]] * [[Sisavath Keobounphanh]] * [[Asang Laoly]] * [[Thongloun Sisoulith]] * [[Douangchay Phichit]] * [[Bouasone Bouphavanh]] * [[Somsavat Lengsavad]] * [[Pany Yathotou]]* * [[Bounthong Chitmany]] * [[Bounpone Bouttanavong]] * [[Phankham Viphavanh]] * [[Chansy Phosikham]] * [[Saysomphon Phomvihane]] (Xaysomphone Phomvihane) (1956–2026) * [[Chansamone Chanyalath]] * [[Khamphan Phommathat]] * [[Sinlavong Khoutphaythoune]] * [[Sonexay Siphandone]] * [[Kikeo Khaykhamphithoune]] * [[Vilay Lakhamfong]] * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Saleumxay Kommasith]] * [[Khamphanh Pheuyavong]] * [[Thongsalith Mangnomek]] * [[Phet Phomphiphak]] * [[Khamlieng Outhakaysone]] * [[Vansay Phongsavanh]] - drugi vidnejši politiki oz. političarke: * [[Khampheng Boupha]]* * [[Onchanh Thammavong]]* * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Sounthone Xayachack]]* * [[Viengthong Siphandone]]* * [[Khamsay Souphanouvong]] * [[Bounkham Vorachit]]* * Anouphab Tounalom *Chansy Phosikham *Kikeo Khaykhamphithoune *Somkeo Silavong *Vilay Lakhamfong * Santiphab Phomvihane * Thongsavanh Phomvihane [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Laošanov]] [[Kategorija:Laos]] 4kbyo463mios9jtlsw5d4u18b1p3w94 6764941 6764939 2026-10-13T21:27:09Z ~2026-44996-51 264415 6764941 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Laožanov|Laos|laoških}} '''Seznam laoških politikov.''' Pred 1975 * [[Phetsarath Ratanavongsa]] (princ) * [[Phaya Khammao]] * [[Faydang Lobliayao]] * Sisavang Vong (kralj) * Sisavang Vatthana (kralj) * Vong Savang (princ) * [[Souvannarath]] (princ) * [[Souvanna Phouma]] (princ) * [[Phoui Sananikone]] * Boun Oum (princ) * [[Somsanith Vongkotrattana]] * [[Phoumi Nosavan]] (general) * [[Kong Le]] * [[Katay Don Sasorith]] Po 1975 Vrstni red je po hierarhiji prvih 7 članov politbiroja CK Laoške ljudske revolucionarne stranke iz let 1972-86 in nato vrstnem redu vključevanja vanj (ženske imajo zvezdico*) * [[Kaysone Phomvihane]] (1920-1992) * [[Nouhak Phoumsavan]] (1914-2008) * [[Souphanouvong]] ("rdeči princ") (1909-1995) * [[Phūmī Vongvichit]] (1909-1994) * [[Khamtai Siphandon]] (1924-2025) * [[Phoun Sipaseuth]] (1920-94) * [[Sisomphon Lovansay]] * [[Sisavath Keobounphanh]] (1928-2020) * [[Saly Vongkhamsao]] * [[Maichantan Sengmani]] * [[Samane Vignaket]] * [[Oudom Khattigna]] * [[Choummaly Sayasone]] (1936-) * [[Somlat Chanthamat]] * [[Khamphoui Keoboualapha]] * [[Thongsing Thammavong]] * [[Osakanh Thammatheva]] * [[Bounnhang Vorachit]] (1937-) * [[Sisavath Keobounphanh]] * [[Asang Laoly]] * [[Thongloun Sisoulith]] * [[Douangchay Phichit]] * [[Bouasone Bouphavanh]] * [[Somsavat Lengsavad]] * [[Pany Yathotou]]* * [[Bounthong Chitmany]] * [[Bounpone Bouttanavong]] * [[Phankham Viphavanh]] * [[Chansy Phosikham]] * [[Saysomphon Phomvihane]] (Xaysomphone Phomvihane) (1956–2026) * [[Chansamone Chanyalath]] * [[Khamphan Phommathat]] * [[Sinlavong Khoutphaythoune]] * [[Sonexay Siphandone]] * [[Kikeo Khaykhamphithoune]] * [[Vilay Lakhamfong]] * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Saleumxay Kommasith]] * [[Khamphanh Pheuyavong]] * [[Thongsalith Mangnomek]] * [[Phet Phomphiphak]] * [[Khamlieng Outhakaysone]] * [[Vansay Phongsavanh]] - drugi vidnejši politiki oz. političarke: * [[Khampheng Boupha]]* * [[Onchanh Thammavong]]* * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Sounthone Xayachack]]* * [[Viengthong Siphandone]]* * [[Khamsay Souphanouvong]] * [[Bounkham Vorachit]]* * Anouphab Tounalom *Chansy Phosikham *Kikeo Khaykhamphithoune *Somkeo Silavong *Vilay Lakhamfong * Santiphab Phomvihane * Thongsavanh Phomvihane [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Laošanov]] [[Kategorija:Laos]] jjc2ix54b6amuo4wx4mvbbffufmdx28 6764943 6764941 2026-10-13T21:51:15Z ~2026-44996-51 264415 6764943 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Laožanov|Laos|laoških}} '''Seznam laoških politikov.''' Pred 1975 * [[Phetsarath Ratanavongsa]] (princ) * [[Phaya Khammao]] * [[Faydang Lobliayao]] * Sisavang Vong (kralj) * Sisavang Vatthana (kralj) * Vong Savang (princ) * [[Souvannarath]] (princ) * [[Souvanna Phouma]] (princ) * [[Phoui Sananikone]] * Boun Oum (princ) * Nhouy Abhay * Quinim Pholsena * Pheng Phongsavan * [[Somsanith Vongkotrattana]] * [[Phoumi Nosavan]] (general) * [[Kong Le]] * [[Katay Don Sasorith]] Po 1975 Vrstni red je po hierarhiji prvih 7 članov politbiroja CK Laoške ljudske revolucionarne stranke iz let 1972-86 in nato vrstnem redu vključevanja vanj (ženske imajo zvezdico*) * [[Kaysone Phomvihane]] (1920-1992) * [[Nouhak Phoumsavan]] (1914-2008) * [[Souphanouvong]] ("rdeči princ") (1909-1995) * [[Phūmī Vongvichit]] (1909-1994) * [[Khamtai Siphandon]] (1924-2025) general * [[Phoun Sipaseuth]] (1920-94) * [[Sisomphon Lovansay]] * [[Sisavath Keobounphanh]] (1928-2020) * [[Saly Vongkhamsao]] * [[Maichantan Sengmani]] * [[Samane Vignaket]] * [[Oudom Khattigna]] * [[Choummaly Sayasone]] (1936-) general * [[Somlat Chanthamat]] * [[Khamphoui Keoboualapha]] * [[Thongsing Thammavong]] * [[Osakanh Thammatheva]] * [[Bounnhang Vorachit]] (1937-) * [[Sisavath Keobounphanh]] * [[Asang Laoly]] * [[Thongloun Sisoulith]] * [[Douangchay Phichit]] * [[Bouasone Bouphavanh]] * [[Somsavat Lengsavad]] * [[Pany Yathotou]]* * [[Bounthong Chitmany]] * [[Bounpone Bouttanavong]] * [[Phankham Viphavanh]] * [[Chansy Phosikham]] * [[Saysomphon Phomvihane]] (Xaysomphone Phomvihane) (1956–2026) * [[Chansamone Chanyalath]] * [[Khamphan Phommathat]] * [[Sinlavong Khoutphaythoune]] * [[Sonexay Siphandone]] * [[Kikeo Khaykhamphithoune]] * [[Vilay Lakhamfong]] * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Saleumxay Kommasith]] * [[Khamphanh Pheuyavong]] * [[Thongsalith Mangnomek]] * [[Phet Phomphiphak]] * [[Khamlieng Outhakaysone]] * [[Vansay Phongsavanh]] - drugi vidnejši politiki oz. političarke: * [[Khampheng Boupha]]* * [[Onchanh Thammavong]]* * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Sounthone Xayachack]]* * [[Viengthong Siphandone]]* * [[Khamsay Souphanouvong]] * [[Bounkham Vorachit]]* * Sali Vongkhamsao * Asang Laoly * Khamphoui Keoboualapha * Anouphab Tounalom *Chansy Phosikham *Kikeo Khaykhamphithoune *Thongbanh Sengaphone *Somdy Duangdy *Somkeo Silavong *Vilay Lakhamfong * Thongsavanh Phomvihane * Santiphab Phomvihane [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Laošanov]] [[Kategorija:Laos]] f4kehu2ce1v3jtx2ea1ceyapon66iay 0 597616 6764997 6727328 2026-10-14T08:48:50Z ~2026-52530-75 266611 /* Geografska razširjenost */ bosansko 6764997 wikitext text/x-wiki '''Sicanje''', '''bocanje''' ali '''bockanje''' je tradicionalna oblika [[Tetoviranje|tetoviranja,]] razširjena predvsem med katoliškim prebivalstvom na območju [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter deloma na [[Hrvaška|Hrvaškem]], zlasti v [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Običaj je vključeval tetoviranje deklet in fantov z značilnimi [[Simbol|simboli]], največkrat na rokah, dlaneh, prsih in čelu, ter je imel verski, identitetni in zaščitni pomen. Tetovaže so bile izdelane z ročno tehniko, brez uporabe sodobnih naprav, običajno v otroštvu ali zgodnji mladosti.<ref>{{navedi splet |title=Traditional Croatian Tattoos |url=https://www.croatiaweek.com/traditional-croatian-tattoos/ |website=Croatia Week |access-date=28 January 2026}}</ref><ref name="CroatiaWeekArtist">{{navedi splet |title=Traditional Croatian Tattoos: Meet the Tattoo Artist Keeping Tradition Alive |url=https://www.croatiaweek.com/traditional-croatian-tattoos-meet-the-tattoo-artist-keeping-tradition-alive/ |website=Croatia Week |access-date=28 January 2026 }}</ref> [[File:Frau aus dem Lasvatale.jpg|thumb|Ženska iz doline Lašve v Bosni in Hercegovini.]] == Zgodovina == Že v 1. stoletju pr. n. št. je grški zgodovinar [[Strabon]] pisal o tetoviranju med prebivalci tega območja, zlasti med [[Iliri]] in [[Tračani]], ter o drugih njihovih običajih.<ref>{{navedi splet |title=Sicanje |url=https://engagedscholarship.csuohio.edu/sicanje/ |website=EngagedScholarship |access-date=28 January 2026}}</ref> Podobna [[praksa]] je bila prisotna tudi med [[Albanci]] ter med ženskami Vlahinjami iz [[Grčija|Grčije]], [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in [[Hercegovina|Hercegovine]].<ref>{{navedi splet |title=Tattoos in Greece |url=https://www.vanishingtattoo.com/tattoos_in_Greece.htm |website=Vanishing Tattoo |access-date=28 January 2026}}</ref> Arheolog [[:en:Ćiro_Truhelka|Ćiro Truhelka]] je konec 19. stoletja raziskoval tovrstne tetovaže in bil med prvimi, ki je o njih pisal ter jih tudi likovno dokumentiral.<ref>{{navedi splet |title=Ćiro Truhelka and Tattooing |url=https://www.kakanien-revisited.at/beitr/fallstudie/ALipa1.pdf |website=Kakanien Revisited |access-date=28 January 2026}}</ref> Leta 1894 je zdravnik [[:bs:Leopold_Glück|Leopold Glück]], delujoč v Bosni, na [[Dunaj|Dunaju]] objavil članek z naslovom ''Die Tätowirung der Haut bei den Katholiken Bosniens und der Herzegowina'' (''Tetoviranje kože pri katolikih v Bosni in Hercegovini''), v katerem je podrobno opisal tetovaže, opažene med lokalnim prebivalstvom.<ref>{{navedi splet |title=Die Tätowirung der Haut bei den Katholiken Bosniens und der Herzegowina |url=https://www.zobodat.at/pdf/Wiss-Mitt-Bosnien-Hercegovina_2_1894_0455-0462.pdf |website=ZOBODAT |access-date=28 January 2026}}</ref> Raziskovalci domnevajo, da praksa tetoviranja na [[Balkan|Balkanu]] sega v čas pred [[Slovanske migracije na Balkan|slovanskimi]] selitvami in celo pred pojav [[Krščanstvo|krščanstva]], v obdobje starobalkanskih ljudstev.<ref>{{navedi knjigo |last=Krutak |first=Lars |title=Balkan Ink: Europe’s Oldest Living Tattoo Tradition |chapter=10 |pages=150–158 |year=2017 |publisher=University of Washington Press |url=https://www.academia.edu/40130232/_2017_Balkan_Ink_Europes_Oldest_Living_Tattoo_Tradition_Pp_150_158_in_Ancient_Ink_The_Archaeology_of_Tattooing_Lars_Krutak_and_Aaron_Deter_Wolf_eds_Seattle_University_of_Washington_Press}}</ref> == Geografska razširjenost == Sicanje je bilo razširjeno v skoraj vseh regijah [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], kjer je živelo [[Katolištvo|katoliško]], večinoma bosansko prebivalstvo. Izjeme so bila območja okoli Banje Luke, Dervente ter deli južne Hercegovine.<ref name="PetricGeo">{{navedi knjigo |last=Petrić |first=Mario |title=Običaj tatauiranja kod balkanskih naroda – karakteristike, uloga i porijeklo |year=1973 |location=Sarajevo |pages=8–34}}</ref> Na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je bil običaj dokumentiran v posameznih vaseh šibeniškega zaledja ([[Muć]], [[Kijevo]], [[Unešić]], [[Klis]]), v okolici [[Šibenik|Šibenika]], v južni Dalmaciji ob meji z Bosno in Hercegovino ([[Ston]], [[Metković]]) ter v [[Slavonija|slavonski]] vasi v [[Osijek|občini Osijek]].<ref name="PetricHR">{{navedi knjigo |last=Petrić |first=Mario |title=Običaj tatauiranja kod balkanskih naroda – karakteristike, uloga i porijeklo |year=1973 |location=Sarajevo |pages=34}}</ref> [[File:Tatouages des catholiques de Bosnie-Herzégovine.jpg|thumb|center|upright=1.4|Tetovaže katoliških žensk v Bosni in Hercegovini.]] == Razlage običaja == O izvoru in pomenu tradicionalnega tetoviranja med [[Hrvati]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] obstaja več razlag. Etnolog [https://www.enciklopedija.hr/clanak/petric-mario Mario Petrić] jih je razvrstil v naslednje skupine: * kot znak [[Krščanstvo|krščanstva]],<ref name="Petric146">{{navedi knjigo |last=Petrić |first=Mario |title=Običaj tatauiranja kod balkanskih naroda – karakteristike, uloga i porijeklo |year=1973 |location=Sarajevo |pages=146}}</ref> * kot izraz katoliške identitete,<ref name="Petric146" /> * kot okras,<ref name="Petric147">{{navedi knjigo |last=Petrić |first=Mario |title=Običaj tatauiranja kod balkanskih naroda – karakteristike, uloga i porijeklo |year=1973 |location=Sarajevo |pages=147}}</ref> * kot sredstvo preprečevanja spreobrnitve v [[islam]],<ref name="Petric146" /> * kot način prepoznavanja otrok, ki so bili prisilno mobilizirani ali odpeljani od doma,<ref name="Haluga2023">{{navedi knjigo |last=Haluga |first=Vesna |title=Znamen na koži – tradicijska tetovaža žena Hrvatica, katolkinja iz Bosne i Hercegovine |year=2023 |location=Zagreb |pages=48}}</ref> * kot dokaz telesne vzdržljivosti oziroma prenašanja [[Bolečina|bolečine]].<ref name="Petric147" /> == Motivi == [[File:Tattoos of Catholic women – Bugojno, Bosnia.png|thumb|Tetovaže katoliških žensk v Bugojnu v Bosni, risba Edith Durham pred letom 1928.]] Najpogostejši [[Motiv (likovna umetnost)|motivi]] pri sicanju so bili [[križ]] ''(križ)'', zapestnica ''(narukvica)'', ograja ''(ograda)'' ter veje ali vejice ''(grančica)''. Križi so se pojavljali v številnih različicah, pogosto dopolnjeni z majhnimi vejicam podobnimi črtami, imenovanimi grančica ali jelica .<ref name="PetricMotivi">{{navedi knjigo |last=Petrić |first=Mario |title=Običaj tatauiranja kod balkanskih naroda – karakteristike, uloga i porijeklo |year=1973 |location=Sarajevo |pages=116}}</ref> Poleg [[Krščanstvo|krščanskih]] so bili prisotni tudi nekrščanski oziroma [[Poganstvo|poganski]] simboli, zlasti krožni motivi, ki se povezujejo s tradicionalnimi krožnimi plesi ''([[:en:Kolo_(dance)|kolo]])''. Poganski in krščanski simboli so se pogosto prepletali; starejši motivi izvirajo iz naravnih in družinskih verovanj, kasneje pa so dobili krščansko razlago.<ref name="Krutak2017">{{navedi knjigo | last = Krutak | first = Lars | title = ''Ancient Ink: The Archaeology of Tattooing'' | year = 2017 | publisher = University of Washington Press | location = Seattle | pages = 150–158 | url = https://www.academia.edu/40130232/_2017_Balkan_Ink_Europes_Oldest_Living_Tattoo_Tradition_Pp_150_158_in_Ancient_Ink_The_Archaeology_of_Tattooing_Lars_Krutak_and_Aaron_Deter_Wolf_eds_Seattle_University_of_Washington_Press | access-date = 28 January 2026 }}</ref> == Zaton in sodobni odmevi == [[File:On Wednesday 16th October 1912 - French photographer Auguste Léon was in Sarajevo, -Bosnia, where he took this autochrome of a tattooed Catholic woman.jpg|thumb|left|Katoliška ženska iz Sarajeva, 1912. Fotografija: Auguste Léon.]] Običaj tetoviranja mladih deklet in fantov je po drugi svetovni vojni v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] postopoma izginil, predvsem po ustanovitvi [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]]. Tradicionalno izvedene tetovaže so danes večinoma vidne le še pri starejših ženskah.<ref>{{navedi splet |title=Sicanje, bocanje – tetovaže na rokah baka |url=https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/zivot/sicanje-bocanje-sto-se-skriva-iza-tetovaza-na-rukama-baka-diljem-bosne-i-hercegovine-322869 |website=Slobodna Dalmacija |access-date=28 January 2026}}</ref> V sodobnem času se v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter na [[Hrvaška|Hrvaškem]] pojavlja vse večje zanimanje za tradicionalne motive, ki jih sodobni tetovatorji ponovno uporabljajo z modernimi tehnikami tetoviranja.<ref>{{navedi splet |title=Traditional Croatian Tattoos: Meet the Tattoo Artist Keeping Tradition Alive |url=https://www.croatiaweek.com/traditional-croatian-tattoos-meet-the-tattoo-artist-keeping-tradition-alive/ |website=Croatia Week |access-date=28 January 2026}}</ref> Leta 2013 je bil na hrvaškem televizijskem kanalu [[:en:HRT_3|HRT 3]] predvajan [[dokumentarni film]] ''Sicanje, bocanje, tetoviranje''.<ref>{{navedi splet |title=Sicanje, bocanje, tetoviranje |url=https://tvprofil.com/film/3434626/sicanje-bocanje-tetoviranje |website=TV Profil |access-date=28 January 2026 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422151038/https://tvprofil.com/film/3434626/sicanje-bocanje-tetoviranje |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Sicanje, bocanje – tetovaže na rokah baka |url=https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/zivot/sicanje-bocanje-sto-se-skriva-iza-tetovaza-na-rukama-baka-diljem-bosne-i-hercegovine-322869 |website=Slobodna Dalmacija |access-date=28 January 2026}}</ref> Leta 2011 je revija ''[[:en:Vice_(magazine)|Vice]]'' objavila članek z naslovom ''The Croatian Tattooed Grandma Cult'', ki obravnava ta [[pojav]].<ref>{{navedi splet |title=The Croatian Tattooed Grandma Cult |url=https://www.vice.com/en/article/atlas-hoods-the-croatian-tattoo-grandma-cult/ |website=Vice |access-date=28 January 2026}}</ref> Prav tako je ''Vice Srbija'' objavil prispevek in kratki dokumentarni film ''Tetovirane bake'', v katerem so predstavljeni pogovori z bosansko-hrvaškimi ženskami o njihovih tetovažah.<ref>{{navedi splet |title=Tetovirane bake |url=https://www.vice.com/sr/article/tetovirane-bake/ |website=Vice Srbija |access-date=28 January 2026}}</ref> <br clear="left"> Med sodobnimi tetovatorji, ki se ukvarjajo z reinterpretacijo tradicionalnih motivov sicanja, je tudi francoska tetovatorka Melisa Pizović, ki uporablja elemente tradicionalnega hrvaškega in bosansko-hercegovskega tetoviranja pri sodobnem delu.<ref name="CroatiaWeekArtist" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Tetoviranje]] [[Kategorija:Hrvaška kultura]] [[Kategorija:Kultura Bosne in Hercegovine]] 09skk3zo7jtt7foz0o9p9amh226uzb6 0 601021 6764988 6759348 2026-10-14T07:50:14Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ Anketa Mediana za DELO (oktober 2026) 6764988 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Grafični povzetek == [[File:Opinion polling for the 2030 Slovenian parliamentary election.svg|1000px]] == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> |'''[[Nova Slovenija|NSi]]'''<br><small>[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]]</small> |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''<br><small>[[Tina Bregant|Bregant]]</small> |'''[[FOKUS Marka Lotriča|Fokus]]'''<br><small>[[Marko Lotrič|Lotrič]]</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]'''<br><small>[[Luka Mesec|Mesec]]</small> |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''<br><small>[[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | |- ! colspan="20" |2026 |- |{{nowrap|5.–8. oktober}} |Mediana<br>DELO |'''736''' |24,6 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan="3" |10,4 |11,6 | style="background:silver" |2,6 |8,2 | style="background:silver" |/ |4,4 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |/ |2,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,4 |<ref>{{Navedi splet |title=Če bi volili jutri, bi Demokrati ostali pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ce-bi-volili-jutri-bi-demokrati-ostali-pred-vrati |access-date=2026-10-14 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–24. september}} |Mediana<br>POP TV |'''716''' |26,1 | style="background:#fffb90" |30,4 | colspan="3" |9,0 |8,7 |5,4 |7,8 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |2,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,3 |<ref>{{Navedi splet |title=Vladi in SDS zrasla podpora, Han najbolj priljubljen {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-in-sds-zrasla-podpora-han-se-vedno-najbolj-priljubljen-politik.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|1.–18. september}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''643''' |23,9 | style="background:#fffb90" |27,9 | colspan="3" |8,8 |9,5 |4,7 |8,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |/ |2,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |24,8 | style="background:#fffb90" |28,6 |8,6 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |0,5 |10,2 |4,2 |9,1 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,1 |2,1{{efn|Zeleni - 0,5<br>SG - 0,5<br>Glas upokojencev - 0,5<br>ZD - 0,4<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,8 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Vox populi: Janša povečuje razliko do Goloba, Resnica daleč od parlamenta |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vox-populi-jansa-povecuje-razliko-do-goloba-2828442/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10. september}} |Mediana<br>DELO |'''717''' |24,1 | style="background:#fffb90" |29,1 | colspan="3" |9,9 |9,7 |4,4 |6,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,9 |4,0 | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |/ |3,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |5,0 |<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica prvič po 30 mesecih padla z vrha lestvice priljubljenosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-prvic-po-30-mesecih-z-vrha-lestvice |access-date=2026-09-14 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|17.–20. avgust}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |26,3 | style="background:#fffb90" |27,3 | colspan="3" |10,4 |8,5 | style="background:silver" |3,5 |6,1 | style="background:silver" |/ |5,0 | style="background:silver" |2,5 |4,2 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet |title=Priljubljenost politikov: po dveh letih preobrat na samem vrhu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/priljubljenost-politikov-po-dveh-letih-preobrat-na-samem-vrhu.html |access-date=2026-08-24 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–12. avgust}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |26,5 | style="background:#fffb90" |26,9 |7,6 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,7 |10,2 |4,4 |8,7 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,4 |1,7{{efn|Zeleni - 0,7<br>SG - 0,5<br>ZD - 0,3<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,4 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-17 |title=Vox populi: Danes bi vlado sestavljala levica, Resnica pa tone |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-bi-vlado-sestavljala-levica-resnica-pa-tone-2821582/ |access-date=2026-08-17 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|3.–6. avgust}} |Mediana<br>DELO |'''720''' |25,8 | style="background:#fffb90" |29,6 | colspan="3" |9,7 |6,9 |5,3 |7,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,4 |4,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |/ |3,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,8 |<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Anketa Dela: Parlamentarni prag bi prestopilo šest strank |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sest-strank/790519 |access-date=2026-08-17 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |23. julij | colspan="23" |Zavezništvo [[Levica in Vesna]] s preimenovanjem poslanske skupine preneha z delovanjem. |- |{{nowrap|20.–23. julij}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |24,8 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan="3" |10,5 |8,4 |5,8 | colspan="2" |8,5 |4,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ |1,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Afera Mijič Stevanovića potisnila na dno lestvice. Kdo je pri vrhu?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-odskocil-kdo-padel.html|website=24ur.com|accessdate=2026-07-28|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. julij}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |25,6 | style="background:#fffb90" |27,3 |8,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ |10,2 |4,2 |9,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ |14,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Anketa: Resni.ca bi ostala pod parlamentarnim pragom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-resni-ca-bi-ostala-pod-parlamentarnim-pragom/788688 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9. julij}} |Mediana<br>DELO |'''725''' |26,3 | style="background:#fffb90" |28,7 | colspan="3" |10,8 |7,7 |4,7 | colspan="2" |10,1 |4,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,4 |<ref>{{Navedi splet |title=Dve odstotni točki razkoraka med SDS in GS |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-odstotni-tocki-razkoraka-med-sds-in-gs |access-date=2026-07-25 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|22.–24. junij}} |Mediana<br>POP TV |'''721''' |27,5 | style="background:#fffb90" |28,4 | colspan="3" |10,3 |9,9 | style="background:silver" |3,5 | colspan="2" |8,3 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |0,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot 40 odstotkov vprašanih, med strankami vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-40-odstotkov-vprasanih-med-strankami-vodi-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2026-06-28|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–19. junij}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''543''' |24,4 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan="3" |11,0 |9,0 |4,6 | colspan="2" |9,7 |6,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |1,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, junij 2026|url=https://www.ijek.si/2026/06/24/utrip-druzbe-junij-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-06-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–11. junij}} |Mediana<br>DELO |'''716''' |26,7 | style="background:#fffb90" |26,8 | colspan="3" |11,1 |10,2 |5,1 | colspan="2" |9,1 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova razmerja moči: kdo bi danes prišel v parlament in kdo bi ostal pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sds-in-svoboda-izenaceni-z-manjso-podporo-kot-maja|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-15|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–10. junij}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |26,6 | style="background:#fffb90" |28,3 |8,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,3 |9,1 |4,3 |8,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,2 |1,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Podpora SDS-u raste, Gibanju Svoboda pada |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-podpora-sds-u-raste-gibanju-svoboda-pada/785453|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T.|last=K. B.}}</ref> |- |4. junij | colspan="23" |[[16. vlada Republike Slovenije|Četrta vlada Janeza Janše]] je izvoljena v Državnem zboru in prične z delom. |- |22. maj | colspan="23" |[[Janez Janša]] je izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika Vlade Republike Slovenije]]. |- |{{nowrap|4.–20. maj}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''611''' |24,4 | style="background:#fffb90" |27,1 | colspan="3" |10,8 |10,2 |4,5 | colspan="2" |7,8 |4,6 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, maj 2026|url=https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|19.–21. maj}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |26,6 | style="background:#fffb90" |29,2 | colspan="3" |8,7 |8,0 |4,6 | colspan="2" |6,8 | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |/ |2,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec podpore vodilni trojici in vrnitev Prebiliča med najljubše politike |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-podpore-vodilni-trojici-in-vrnitev-prebilica-med-najljubse-politike.html|website=24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13. maj}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,9}} |25,0 |9,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,3 |9,3 | style="background:silver" |3,2 |9,7 | style="background:silver" |0,4 |4,3 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |0,7 |1,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati bi šli v zgodovino, Levica z največjim skokom|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-bi-sli-v-zgodovino-2802618/|website=Dnevnik|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |{{nowrap|8.–12. maj}} |Valicon<br>Siol.net |'''987''' |25,8 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan="3" |10,6 |8,4 |4,4 | colspan="2" |7,2 |4,9 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |/ |1,8 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bi bilo drugače, če bi bile volitve še enkrat?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bi-bilo-drugace-ce-bi-bile-volitve-se-enkrat-691359|website=siol.net|accessdate=2026-05-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–7. maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|30,4}} |29,4 | colspan="3" |11,1 |5,9 |5,6 | colspan="2" |6,5 |4,1 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,3 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,0}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23. april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |28,0 | style="background:#fffb90" |29,2 | colspan="3" |10,4 |7,1 |4,9 | colspan="2" |6,9 |4,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |/ |1,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|29,3}} |27,9 |8,7 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,6 |7,2 |5,2 |5,8 | style="background:silver" |0,4 |4,4 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,7 |0,9 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,4}} |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – april 2026|url=https://ninamedia.si/arhivi/1719|website=Ninamedia|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |10. april | colspan="23" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10. april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 |1,6{{efn|SG + Zeleni - 0,6<br>AzaS - 0,6}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9. april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,0}} |27,4 | colspan="3" |10,7 |6,6 |6,8 | colspan="2" |6,5 |5,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! style="border-top-width:3px |1,5{{efn|SG + Zeleni - 0,5<br>AzaS - 0,4<br>Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === Političnim strankam pripada 88 sedežev v Državnem zboru. Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[NSi, SLS, FOKUS|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Levica in Vesna|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' | width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | rowspan=2 |Vodstvo{{efn|Pod "Koalicija" vštete stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca, ki je vlado omogočila in jo podpira iz opozicije; pod "Opozicija" vštete stranke Svoboda, SD in Levica.}} |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 30. Sep 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|9 | 10 | 4 | colspan=2|8 | – | – | ''brez večine'' |- | [https://www.ijek.si/2026/06/22/utrip-druzbe-september-2026/ RC IJEK] | 22. Sep 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |30 | colspan=2|9 | 10 | 5 | colspan=2|9 | – | – | ''brez večine'' |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vox-populi-jansa-povecuje-razliko-do-goloba-2828442// Ninamedia] | 21. Sep 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 11 | 4 | colspan=2|9 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (46) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 24. Avg 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-bi-vlado-sestavljala-levica-resnica-pa-tone-2821582/ Ninamedia] | 17. Avg 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 11 | 4 | colspan=2|9 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (48) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 28. Jul 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|10 | 9 | 4 | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (45) |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-resni-ca-bi-ostala-pod-parlamentarnim-pragom/788688 Ninamedia] | 20. Jul 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|9 | 11 | 4 | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (47) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 28. Jun 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 9 | 4 | colspan=2|8 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (45) |- | [https://www.ijek.si/2026/06/24/utrip-druzbe-junij-2026/ RC IJEK] | 24. Jun 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|11 | 8 | 4 | colspan=2|9 | 6 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (47) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 25. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 5 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/ RC IJEK] | 25. Maj 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|11 | 10 | 4 | colspan=2|7 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://ninamedia.si/arhivi/1721 Ninamedia] | 18. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 26 | colspan=2|9 | 9 | – | colspan=2|10 | 5 | – | {{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 | – | {{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 | – | {{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 | – | {{n/a}} |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|– | style="border-top-width:3px" {{n/a}} |- |} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] 3mngqi3kjsz3wcj4vdzbwnd4dgs191y 0 603036 6764995 6727821 2026-10-14T08:22:28Z Ingrid Andreessen 254878 6764995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Phonsak Songsaeng | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | years_active = ok. 1979-2021 | background = solo_singer | birth_name = Boonsao Prajantasen | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | label = Siangsiam, Sony BMG | associated_acts = }} '''Phonsak Songsaeng''' ({{jezik-th|พรศักดิ์ ส่องแสง}}, 2. november 1960 – 15. oktober 2021), rojen kot '''Boonsao Prajantasen''', [[Tajska|tajska]] pevec [[Tajska|tajskem]] [[folk]] (Luk thung) in [[mor lam]]<ref name=Clewley>{{navedi knjigo |last=Clewley |first=John |year=2000 |chapter=Thailand |editor-last1=Broughton |editor-first1=Simon |editor-last2=Ellingham |editor-first2=Mark |editor-last3=McConnachie |editor-first3=James |editor-last4=Duane |editor-first4=Orla |title=World Music: The Rough Guide. Latin and North America, Caribbean, India, Asia and Pacific |publisher=Rough Guides |pages=247, 253 |isbn=9781858286365}}</ref>; V strokovni literaturi se uvršča med prve izvajalce ljudske glasbe iz regije [[Isan]], ki so dosegli tudi mednarodno občinstvo. Med njegova najpomembnejša dela sodijo ''»Fant iz Nakhon Phanoma«'' (Noom Nakhon Phanom / หนุ่มนานครพนม), ''»Prevarana ljubezen«'' (Loy Phae / The Betrayed Love / ลอยแพ), ''»Še vedno lepa«'' (Suai Muean Doem / สวยเหมือนเดิม), ''»Dekle Chan, ki čaka in opazuje«'' (Sao Chan Kang Kob / เต้ยสาวจันทร์กั้งโกบ), ''»Ljubica«'' (Mistress / มีเมียเด็ก) ter ''»Bananin list pod solzami«'' (Bai Tong Rong Namta / ใบตองรองน้ำตา). Rojen je bil v okrožju Ban Phai, provinca [[Khon Kaen]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nangdee.com/name/?person_id=1071|title = บุญเสาร์ ประจันตะเสน พรศักดิ์ ส่องแสง ประวัติ อัลบั้มดารา บุญเสาร์ ประจันตะเสน พรศักดิ์ ส่องแสง ประวัติดารา}}</ref>, v kmečki družini; pozneje se je njegova družina preselila v provinco [[Udon Thani]]. Njegova formalna izobrazba je bila omejena na četrti razred osnovne šole. Z glasbo se je začel ukvarjati že v zgodnjem obdobju, pri čemer je sprva deloval kot nosač tolkal v zasedbi [[Rak Wattanaya]]<ref>[https://mgronline.com/entertainment/detail/9640000102624 ย้อนรอยความสำเร็จ “พรศักดิ์ ส่องแสง” ผู้สร้างตำนาน “หมอลำล้านตลับ” คนแรกของไทย]</ref>. Po odhodu dotedanjega glavnega pevca zaradi spora glede plačila mu je bila dodeljena vloga vodilnega vokalista. Njegov prvi glasbeni projekt, ''»Kesajoči se tiger«'' (Suea Samnuek Bap / เสือสำนึกบาป), je leta 1980 napisal [[Arrom Phummiphak]]. Nato je skladno z zakonodajo odslužil dveletni vojaški rok. Leta 1983 je sledila izdaja albuma ''Prevarana ljubezen'', katerega avtor je bil Rak Wattanaya; delo velja za njegov preboj. Največji uspeh je bil dosežen leta 1986 z albumom ''Dekle Chan, ki čaka in opazuje'', ki ga je napisal Sumthum Phairimbueng. V nadaljevanju je ustanovil lastno glasbeno skupino ter izvajal koncertne turneje po Tajski in v tujini<ref>[https://mgronline.com/onlinesection/detail/9620000003489 เปิดใจ "ไอ้หนุ่มแขนซ้ายลายมังกร" พรศักดิ์ ส่องแสง]</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.matichon.co.th/politics/news_1389754|title="พรศักดิ์ ส่องแสง" ลำกลอน ฮำฮอนไทยรักไทย อยากให้ทักษิณกลับมา|date=3 March 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siamrath.co.th/n/62928|title="มมส"มอบรางวัล"สิงหราช"ให้ราชาลูกทุ่งหมอลำ "พรศักดิ์ ส่องแสง"|date=28 January 2019|website=สยามรัฐ|access-date=29 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190629043204/https://siamrath.co.th/n/62928|archive-date=29 June 2019|url-status=dead}}</ref>. Po smrti Raka Wattanaye je prevzel vodstvo skupine, vendar je bila ta po treh letih razpuščena zaradi finančnih težav in organizacijskih omejitev, povezanih z disciplino članov. Leta 2004 je ponovno dosegel komercialni uspeh z albumom ''Ljubica''<ref>[https://www.springnews.co.th/news/817149 พรศักดิ์ ส่องแสง ประวัติ อาลัยนักร้องดังวัย 60 ปี เจ้าของเพลงมีเมียเด็ก]</ref>, pri katerem so kot avtorji večine skladb sodelovali Chatsak Phattanaphaophan, Rungruang Daosurin in Kiat Chaloemchai. Bil je poročen in oče treh otrok. Z družino je živel v provinci [[Nong Bua Lamphu]]. Umrl je 15. oktobra 2021 zaradi ishemične bolezni srca v starosti 60 let<ref>[https://themomentum.co/life-culture-pornsak-songsaeng/ ส่ง ‘พรศักดิ์ ส่องแสง’ กลับบ้าน ตามหาคนรักของสาวจันทร์ในยุคประชาธิปไตยครึ่งใบ]</ref><ref>[https://www.bangkokpost.com/life/social-and-lifestyle/2204023/remember-the-raja Remember the Raja]</ref>; pogrebni obredi so bili izvedeni tri dni pozneje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.discogs.com/artist/4324581-%E0%B8%9E%E0%B8%A3%E0%B8%A8%E0%B8%81%E0%B8%94-%E0%B8%AA%E0%B8%AD%E0%B8%87%E0%B9%81%E0%B8%AA%E0%B8%87?srsltid=AfmBOoo98q2BAECoML9j7sZU2gSRQ736-sdJ52V5XK83MOkp9xHsdINk Diskografija] na Discogs {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Songsaeng, Phonsak}} [[Kategorija:Tajski pevci]] 0ztxncbpwa496ysr1f59nr2md61vzn9 10 603883 6764794 6686989 2026-10-13T15:36:53Z Pinky sl 2932 pp ref 6764794 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=unranked |link=Otophysi |parent=Ostariophysi |refs={{cite web|author1=<!-- not stated -->|title=Cyprinion macrostomum|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/Taxonomy/Browser/wwwtax.cgi?id=137058|website=NCBI taxonomy|publisher=National Center for Biotechnology Information|access-date=13 December 2017|location=Bethesda, MD|language=en|format=HTML|quote=Lineage( full ) cellular organisms; Eukaryota; Opisthokonta; Metazoa; Eumetazoa; Bilateria; Deuterostomia; Chordata; Craniata; Vertebrata; Gnathostomata; Teleostomi; Euteleostomi; Actinopterygii; Actinopteri; Neopterygii; Teleostei; Osteoglossocephalai; Clupeocephala; Otomorpha; Ostariophysi; Otophysi; Cypriniphysae; Cypriniformes; Cyprinoidea; Cyprinidae; Cyprinion }} }} c9xo8ljvz5kqbr253b9bzpuq8acoz6n 3 604306 6764772 6764170 2026-10-13T15:05:23Z JoMK 240261 /* Predloga:Župnija Šmarjeta */ odgovor 6764772 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Enciklopedija Slovenije == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) :Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] mimogrede lahko omenim, da je I. Grdina našel zapisnik [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK <nowiki>[1]</nowiki>] (160-2), kjer piše, da so člani Komisije za zgodovino pri ZKS in Sekcije MC CK ZKS za zgodovinopisje še tik pred razpadom enopartijskega sistema (november 1989) zgodovinopisje razumeli kot instrument političnega delovanja. Izrecno so namreč zagovarjali ustanovitev strokovnega telesa pri CK ZKS, ki bi poleg znanstvenega raziskovanja opravljalo tudi »''sprotni strokovni servis za potrebe organov ZKS''«, obenem pa so si ''prizadevali'' usmerjati predstavitev zgodovine KPS in ZKS v Enciklopediji Slovenije. ZKS si je torej v času demokratizacije prizadevala ohraniti vpliv nad interpretacijo (lastne) preteklosti. Med navzočimi na seji so bili: Martin Ivanič, Dušan Biber, Božo Repe, Branko Babič, Ivan Križnar, Niko Lukež, Jože Peterkoč, Lidija Šentjurc, Vinko Hafner in Zdravko Troha. Opravičili pa so se: Tone Ferenc, Miran Kalšek, Marjetka Kastelic, Dušan Nećak, Franc Šali, Ljubica Šuligoj, Drago Štefe, Vida Deželak, Mirko Stiplovšek in Milan Ževart. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:11, 15. julij 2026 (CEST) :::Poročilo mi je znano, ja. Seveda je veliko zgodovinarjev razumelo zgodovino kot podaljšano roko politike. Bilo je ogromno cenzure tudi glede ES. Tako sta cenzurirala vsebine [[Janko Pleterski|Pleterski]] in [[Ludvik Čarni|Čarni]], recimo o kakšnih zdrahah med partizanskimi voditelji, saj naj bi bili "vsi enotni". Primer cenzure je tudi recimo [[Ivan Dolenec]], specialist za [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]], ki je šele v dodatni knjigi ES-ja. No, nekateri zgodovinarji imajo na zgodovino tak pogled še danes... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:59, 15. julij 2026 (CEST) :Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) ::Lp, Grega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) : Pozdrav vsem. Ne pozabimo, da je princip, na katerem temelji Wikipedija, drugačen od uredniške politike Enciklopedije Slovenije ter drugih enciklopedij in leksikonov – te imajo namreč uredniški odbor, ki [[WP:IR|zbira in preverja podatke]] ter jamči za njihovo točnost, Wikipedija pa [[WP:P|v celoti temelji na že objavljenih podatkih iz verodostojnih virov]]. To pomeni, da ne sme sprejeti podatka zgolj na podlagi izjave nekoga, ki se predstavlja za ožjega sorodnika ({{u|Gbaggy}}, ni mišljeno kot omalovaževanje, poskušam le ponazoriti, zakaj so pravila takšna, kot so). Če je datum smrti objavljen v kakšni osmrtnici, novici, nekrologu ali leksikonu oz. enciklopediji (kamor ga sorodnik lahko posreduje), pa je pravilom zadoščeno in se datum lahko objavi v Wikipediji skupaj z navedenim virom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 2. julij 2026 (CEST) ::Se opravičujem Jonatanu, glede zadnje zadeva pa mislim, da je potrebno ožjim sorodnikom v takih primerih verjeti. Naša Wikipedija ima v primerjavi z kakšnimi večjimi namreč to posebnost, da pokriva relativno majhno "skupnost" ali "pleme", ki ima določene navade, mdr., da nekateri sorodniki, ki odločajo o objavi, skrivajo nekatere podatke, zlasti o datumu smrti, drugi pa jih objavijo na Wikipšediji. Tak primer je bil že lani v zvezi z Andrejem Marincem, z Božidarjem Grabnarjem, kjer je bil v detajle natančno opisan potek bolezni in smrti in objavljen še isti dan, ko je umrl, pa tudi nekateri drugi. Trdno stojim na stališču, ker sem tudi iz stroke, ki bi potrebovala dostop do uradnih podatkov, pa jih je skoraj nemogoče pridobiti zaradi zaostrene zakonodaje, da v takih primerih, če presodimo, da je vir verodostojen, torej tudi v tem primeru, kjer se je dodajalec podatka razkril kot ožji sorodnik, temu verjamemo. Težko si namreč predstavljam, da bi nekdo, ki zares pozna podatek, tega napisal napačno in iz kakšnih razlogov... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-28279-21|&#126;2026-28279-21]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-28279-21|pogovor]]) 17:02, 2. julij 2026 (CEST) :::Glede tega se pa ne strinjam. Tukaj stojim za administratorji. Ravno v debato glede tega smo se spustili na strani Taja Kramberger, kjer je ona dodala podatke o svoji družini. Med drugim je napisala, da je potomec Josipa Jurčiča. Če je ta podatek preverljiv in ima ustrezen vir, v redu. A se tukaj ne moremo sklicevati na to, da govori resnico. Jaz se lahko recimo okličem za potomca Franceta Prešerna. Ta podatek bi bilo ekstremno težko dobiti, pa tudi če bi ga, bi moral biti ustrezen. Če vira ni, se takih stvari v članek ne da pisati. V tistem pogovoru smo se pogajali glede tega in še mnogih drugih stvari absurdnih 27 komentarjev (nadaljni komentarji se po večini ne nanašajo na to). Prosim, da se to ne zgodi v tem pogovoru. Če @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] nima vira, kot ga je omenil @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], se to na žalost ne da napisati v stran. Ne gre za to, da kdo komu ne verjame, so pač pravila. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:24, 2. julij 2026 (CEST) ::::Se opravičujem še enkrat. Imam dolgoletne izkušnje prav s podatki o rojstvu in smrti posameznih osebnosti. To je ena mojih glavnih preokupacij v službi in "prostem" času, kar - mimogrede - težko ločim. Bojim se, da marikateri podatek o smrti ne bo nikoli javno objavljen, zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov pa je po uradni poti tudi nemogoče priti do njih. Na marikaterem članku je napisano marikaj, kar ni direktno preverjivo, posredno pa je. Tako npr. vem, da se je Tajin starejši brat Anton-Tone Kramberger (1954-2025), ki sem ga tudi osebnio poznal, ukvarjal z rodoslovjem Krambergerjev v Muljavi in je pač prišel do ugotovitve sorodstva z Jurčičerm, kar sploh ni nič presenetljivega in nič takega, kar bi bilo absolutno nujno dokumentirati. Poznam tudi neko osebo, doma iz Muljave, ki se piše Kutnar; jo bom še povprašal... Seveda razumem, da je Wikipedija osnovana na virih, vendar je treba biti v nekaterih pravilih nekoloiko fleksibilen, poleg tega pa so administratorji v praksi precej nedosledni pri tem. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 19:13, 2. julij 2026 (CEST) :::::Da me ne bo kdo narobe razumel - osebno tudi mislim, da bi lahko bili glede družin bolj fleksibilni. A kot sem že v prejšnjem komentarju omenil, lahko nekdo to izrabi za svojo korist, podatke pa lahko celo vpiše nekdo drug, ki se izdaja za ožjega družinskega člana. Seveda te ugotovitve sorodstva z Jurčičem ne bi bilo treba dokumentirati, a če se to vnaša v Wikipedijo, je treba na to biti pozoren. To piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]], še bolj podrobno pa [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|tukaj]] (nobeno poučevanje, samo malo bolj natančno, kaj mislim). Administratorji pa še posebej pri takih stvareh rade volje pomagajo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:24, 2. julij 2026 (CEST) ::::::BTW, naj dopolnim, da sem že večkrat posredoval Slovenski biografiji popravke glede točnih datumov smrti, ki so jih nato objavili. Nič ni narobe, če točnega datuma ni, nekoč bo že prišel, ko se bodo na to odzvali ustrezni viri. Že tako je preveč raznoraznih dolgotrajnih vandalov, ki poskušajo pisati potegavske prispevke o tem, da je njihova družina potomka teh in onih plemičev ... skratka izvirno raziskovanje in preverljivost sta ledeni strmini in v kolikor bi začeli popuščati pri teh in onih izjemah smo hitro na zgornjih skrajnih primerih. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:20, 3. julij 2026 (CEST) :::::::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:21, 3. julij 2026 (CEST) ::::::::Slučajno vem, kdo je dodal podatek pri Jazbinšku in potrjujem, da je vir v tem primeru verodostojen [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:13, 3. julij 2026 (CEST) :::::::Kdo ali kaj so "ustrezni viri" ? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:04, 4. julij 2026 (CEST) ::::::::Nekaj o tem piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]]. Ustrezni viri temeljijo na preverljivosti in zanesljivosti. Ko uporabnik ustvarja geslo, se mora držati smernic Wikipedije, če pa o virih še vedno ni prepričan, se lahko obrne na administratorje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 4. julij 2026 (CEST) :::::Pa še tole - t.i. posredna preverljivost virov je zelo težko določljiva, saj se zgolj iz nekega ustnega izročila ali nezapisanih informacij ne da sklepati, kaj lahko uvrstimo v članek. Seveda smo tako prisiljeni člankom prihraniti nešteto informacij, a se brez zapisa (ki je preverljiv) pač na žalost ne da. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:27, 3. julij 2026 (CEST) ::::::V nekaterih primerih se [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:11, 3. julij 2026 (CEST) ::::::Mimogrede - t. i. ne t.i. @[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:42, 3. julij 2026 (CEST) :::Popravek: gre seveda za Miklavža Grabnarja [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:34, 4. julij 2026 (CEST) ::::To posebej omenjam zqto, ker je ta primer izredno zanimiv in poučen, a za administratorja Yerpa, ki sem ga sam opozoril na to, ker sem mislil, da je pustil zanalašč, ker je biolog, pa sem se zmotil in je potem izbrisal vse variante navedb smrti Miklavža Grabnarja, čeprav se datumi ujemajo z javno objavo smrti in pogebom, tako da ni bilo nič kaj drugače kot zdaj pri Jazbinšku, samio še kraj je bil naveden in pa celoten povzetek bolezni in vzrokov smrti. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 21:32, 4. julij 2026 (CEST) :::::Smem vprašati, katera je ta javna objava? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 23:49, 4. julij 2026 (CEST) ::::::To je bila osmrtnica v Delu okoli novega leta, saj so prav osmrtnice eden mojih poglavitnih virov za določanje datumov smrti in oz. pogrebov, pri čemer v redkih piše oboje, v nekaterih pa sploh ni nobenega datuma... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:18, 5. julij 2026 (CEST) :::::::Mogoče ravno zaradi tega niso tako zanesljive. Pa tudi je odvisno, če je bila osmrtnica samo v tiskani izdaji, v tem primeru ni dostopna vsem. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 01:23, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::Seveda v tiskani, a je včasih to žal edini zanesljiv vir. ::::::::Še enkrat komentar k naboru osebnosti v ES, ki je bila tudi zame včasih glavni vir podatkov o ljudeh. Izbor je bil opravljen po posameznih področjih in je bil, kolikor mi je znano seveda sproti popravljan, a tudi s tega vidika danes precej zastarel. Sicer v ES niso bile v ospredju osebnosti, ampak stvarna gesla, tako kot kasneje v Sloveniki, kjer je bil izbor le-teh še bistveno zmanjšan. Edini leksikon, ki je zajel osebnosti iz vseh mogočih leksikografskih virov, so Osebnosti (izšlo v dveh knjigah 2008 pri MK), ki žal tudi ni brez napak in pomanjkljivosti, a lahko boljša osnova za biografsko proučevanje, čeprav je v primerjavi z ES ne le ažuriran, ampak tudi nekoliko informativno "osiromašen", pa tudi (predvsem v drugi knjigi) manjka kar nekaj manj pomembnih osebnosti, ki so bile v ES, tam pa izpuščene, ker smo morali krajšati obseg knjige, da je fizično ustrezala prvi. Sicer pa je še najbolj zanesljiv biografski vir SBL (Slovenski biografski leksikon), katerega druga verzija - NSBL počasi spet nastaja (pred izidom je črka D) in kjer spet sodelujem, žal pa zaradi počasnosti izhajanja ne pokriva enakomerno vseh črk oz. osebnosti iz vseh obdobij... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 12:12, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::BTW, Delo je v spletni obliki dostopno na strežnikih NUK-a in ne vidim razloga, zakaj to ne bi bil primeren vir – je pa res, da zastarela slika nagrobnika na portalu Pokopališč Žale ne podpira točnega datuma, okoliščine smrti pa so bile popolnoma nereferencirane ([[Special:Diff/6634459|redakcija]]). Odstranitev se mi je zdela popolnoma primerna in ne gre za osebno obračunavanje adminov. ::::::::Z ostalim se strinjam. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:55, 5. julij 2026 (CEST) :::::::::Ali prav razumem, da so torej za Wikipedijo relevantne predvsem oz, skoraj samo samo reference, ki so dosegljive na spletu? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 20:13, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::::Ne, so le zaželene, ker olajšajo preverjanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 5. julij 2026 (CEST) :::::::::Na tem nagrobniku ni datumov, so samo letnice, torej zadošča portal Iskalnik grobov - Žale, kjer so tudi samo letnice... Na kakšen način bi lahko kdo npr. take podatke zlorabil v svojo korist, ali s kakšnim motivom objavil podatke o smrti nekoga, ki so skladne s kasnejšim datumom objave osmrtnice, čeprav ta nima napisanih točnih datumov, pa pa mi nikakor ni jasno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:20, 6. julij 2026 (CEST) == Janez Mihael Steinhofer == Hej. Prosim, če lahko prilagodiš daljši citat v članku [[Janez Mihael Steinhofer]], saj gre za kršitev avtorskih pravic. Načeloma tako dolgih sestavkov (še) zaščitenih besedil ne objavljamo. Hvala in lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 8. avgust 2026 (CEST) :V redu, bom skrajšal. Tako ali tako sem mislil vse tele moje včerajšnje članke še nekoliko predelati. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:12, 9. avgust 2026 (CEST) == Mistake/Thanks == Hey Jonathan, please excuse my mistake here: <nowiki>https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&diff=6737063&oldid=6737052</nowiki> I’m still getting used to how things work, but I’m already obsessed with the translation tool. Iit’s something I really miss on so many other Wikipedias. I think I’ve got the hang of it by now. Sorry again, and thank you very much for taking the time to look over the articles I’ve created so far. Živjo, Jonathan, oprosti za mojo napako tukaj: <nowiki>https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&diff=6737063&oldid=6737052</nowiki> Še vedno se privajam na to, kako vse deluje, vendar sem že povsem navdušen nad orodjem za prevajaneje res ga pogrešam na številnih drugih Wikipedijah. Mislim, da sem zdaj že precej dobro osvojil, kako ga uporabljati. Še enkrat se opravičujem in najlepša hvala, da si si vzel čas ter pregledal članke, ki sem jih doslej ustvaril. [[Uporabnik:SeverniMountain|SeverniMountain]] ([[Uporabniški pogovor:SeverniMountain|pogovor]]) 21:49, 14. avgust 2026 (CEST) :No problem! I'm very glad to help. I suggest you just take a look at the categories, because they are different than in other Wikipedias. English Wikipedia has a lot more categories than the Slovenian, so take your time and categorize your articles correctly. Same is for the Glej tudi or See also section. There, we only add pages that do exist. But if you add categories that don't exist and you think they might be useful, go ahead and create them! Categorize them into bigger categories too. Also, I suggest you always read you articles before and after you post them. You sometimes leave an empty section, for example Zunanje povezave or External links. Welcome, and enjoy! [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:04, 14. avgust 2026 (CEST) == Ali lahko malo počakaš == Ali lahko malo počakaš, če vidiš da je članek še v delu, prosim in ne takoj popravljat. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:14, 25. september 2026 (CEST) :Se opravičujem, nisem vedel, ker ni bilo predloge (seveda se vidi, da je članek še nedokončan, ampak sem pač tisto leto poslovenil, ker se meni take stvari pogosto izmuznejo, tudi če članka še nisem dokončal). Sicer se mi ni zdel pretirano velik popravek, bom pa v bodoče počakal nekaj časa. Lep večer, —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:32, 25. september 2026 (CEST) == Predloga:Župnija Šmarjeta == Če so v predlogi samo cerkve, je po običaju bolje narediti [[Predloga:Dekanija Novo mesto|Predlogo:Dekanija Novo mesto]] (glej primere v [[:Kategorija:Škofijske predloge|Kategoriji:Škofijske predloge]]). [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:48, 12. oktober 2026 (CEST) :V redu, bom potem ustvaril tako, mogoče kje dodam še povezavo na kakšen seznam. Bi lahko prosim izbrisal mojo? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 17:05, 13. oktober 2026 (CEST) frjhcv7obr7kwm3tkjw7pr2arvwsqhh 6764875 6764772 2026-10-13T17:36:23Z JoMK 240261 pp 6764875 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Enciklopedija Slovenije == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) :Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] mimogrede lahko omenim, da je I. Grdina našel zapisnik [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK <nowiki>[1]</nowiki>] (160-2), kjer piše, da so člani Komisije za zgodovino pri ZKS in Sekcije MC CK ZKS za zgodovinopisje še tik pred razpadom enopartijskega sistema (november 1989) zgodovinopisje razumeli kot instrument političnega delovanja. Izrecno so namreč zagovarjali ustanovitev strokovnega telesa pri CK ZKS, ki bi poleg znanstvenega raziskovanja opravljalo tudi »''sprotni strokovni servis za potrebe organov ZKS''«, obenem pa so si ''prizadevali'' usmerjati predstavitev zgodovine KPS in ZKS v Enciklopediji Slovenije. ZKS si je torej v času demokratizacije prizadevala ohraniti vpliv nad interpretacijo (lastne) preteklosti. Med navzočimi na seji so bili: Martin Ivanič, Dušan Biber, Božo Repe, Branko Babič, Ivan Križnar, Niko Lukež, Jože Peterkoč, Lidija Šentjurc, Vinko Hafner in Zdravko Troha. Opravičili pa so se: Tone Ferenc, Miran Kalšek, Marjetka Kastelic, Dušan Nećak, Franc Šali, Ljubica Šuligoj, Drago Štefe, Vida Deželak, Mirko Stiplovšek in Milan Ževart. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:11, 15. julij 2026 (CEST) :::Poročilo mi je znano, ja. Seveda je veliko zgodovinarjev razumelo zgodovino kot podaljšano roko politike. Bilo je ogromno cenzure tudi glede ES. Tako sta cenzurirala vsebine [[Janko Pleterski|Pleterski]] in [[Ludvik Čarni|Čarni]], recimo o kakšnih zdrahah med partizanskimi voditelji, saj naj bi bili "vsi enotni". Primer cenzure je tudi recimo [[Ivan Dolenec]], specialist za [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]], ki je šele v dodatni knjigi ES-ja. No, nekateri zgodovinarji imajo na zgodovino tak pogled še danes... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:59, 15. julij 2026 (CEST) :Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) ::Lp, Grega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) : Pozdrav vsem. Ne pozabimo, da je princip, na katerem temelji Wikipedija, drugačen od uredniške politike Enciklopedije Slovenije ter drugih enciklopedij in leksikonov – te imajo namreč uredniški odbor, ki [[WP:IR|zbira in preverja podatke]] ter jamči za njihovo točnost, Wikipedija pa [[WP:P|v celoti temelji na že objavljenih podatkih iz verodostojnih virov]]. To pomeni, da ne sme sprejeti podatka zgolj na podlagi izjave nekoga, ki se predstavlja za ožjega sorodnika ({{u|Gbaggy}}, ni mišljeno kot omalovaževanje, poskušam le ponazoriti, zakaj so pravila takšna, kot so). Če je datum smrti objavljen v kakšni osmrtnici, novici, nekrologu ali leksikonu oz. enciklopediji (kamor ga sorodnik lahko posreduje), pa je pravilom zadoščeno in se datum lahko objavi v Wikipediji skupaj z navedenim virom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 2. julij 2026 (CEST) ::Se opravičujem Jonatanu, glede zadnje zadeva pa mislim, da je potrebno ožjim sorodnikom v takih primerih verjeti. Naša Wikipedija ima v primerjavi z kakšnimi večjimi namreč to posebnost, da pokriva relativno majhno "skupnost" ali "pleme", ki ima določene navade, mdr., da nekateri sorodniki, ki odločajo o objavi, skrivajo nekatere podatke, zlasti o datumu smrti, drugi pa jih objavijo na Wikipšediji. Tak primer je bil že lani v zvezi z Andrejem Marincem, z Božidarjem Grabnarjem, kjer je bil v detajle natančno opisan potek bolezni in smrti in objavljen še isti dan, ko je umrl, pa tudi nekateri drugi. Trdno stojim na stališču, ker sem tudi iz stroke, ki bi potrebovala dostop do uradnih podatkov, pa jih je skoraj nemogoče pridobiti zaradi zaostrene zakonodaje, da v takih primerih, če presodimo, da je vir verodostojen, torej tudi v tem primeru, kjer se je dodajalec podatka razkril kot ožji sorodnik, temu verjamemo. Težko si namreč predstavljam, da bi nekdo, ki zares pozna podatek, tega napisal napačno in iz kakšnih razlogov... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-28279-21|&#126;2026-28279-21]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-28279-21|pogovor]]) 17:02, 2. julij 2026 (CEST) :::Glede tega se pa ne strinjam. Tukaj stojim za administratorji. Ravno v debato glede tega smo se spustili na strani Taja Kramberger, kjer je ona dodala podatke o svoji družini. Med drugim je napisala, da je potomec Josipa Jurčiča. Če je ta podatek preverljiv in ima ustrezen vir, v redu. A se tukaj ne moremo sklicevati na to, da govori resnico. Jaz se lahko recimo okličem za potomca Franceta Prešerna. Ta podatek bi bilo ekstremno težko dobiti, pa tudi če bi ga, bi moral biti ustrezen. Če vira ni, se takih stvari v članek ne da pisati. V tistem pogovoru smo se pogajali glede tega in še mnogih drugih stvari absurdnih 27 komentarjev (nadaljni komentarji se po večini ne nanašajo na to). Prosim, da se to ne zgodi v tem pogovoru. Če @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] nima vira, kot ga je omenil @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], se to na žalost ne da napisati v stran. Ne gre za to, da kdo komu ne verjame, so pač pravila. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:24, 2. julij 2026 (CEST) ::::Se opravičujem še enkrat. Imam dolgoletne izkušnje prav s podatki o rojstvu in smrti posameznih osebnosti. To je ena mojih glavnih preokupacij v službi in "prostem" času, kar - mimogrede - težko ločim. Bojim se, da marikateri podatek o smrti ne bo nikoli javno objavljen, zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov pa je po uradni poti tudi nemogoče priti do njih. Na marikaterem članku je napisano marikaj, kar ni direktno preverjivo, posredno pa je. Tako npr. vem, da se je Tajin starejši brat Anton-Tone Kramberger (1954-2025), ki sem ga tudi osebnio poznal, ukvarjal z rodoslovjem Krambergerjev v Muljavi in je pač prišel do ugotovitve sorodstva z Jurčičerm, kar sploh ni nič presenetljivega in nič takega, kar bi bilo absolutno nujno dokumentirati. Poznam tudi neko osebo, doma iz Muljave, ki se piše Kutnar; jo bom še povprašal... Seveda razumem, da je Wikipedija osnovana na virih, vendar je treba biti v nekaterih pravilih nekoloiko fleksibilen, poleg tega pa so administratorji v praksi precej nedosledni pri tem. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 19:13, 2. julij 2026 (CEST) :::::Da me ne bo kdo narobe razumel - osebno tudi mislim, da bi lahko bili glede družin bolj fleksibilni. A kot sem že v prejšnjem komentarju omenil, lahko nekdo to izrabi za svojo korist, podatke pa lahko celo vpiše nekdo drug, ki se izdaja za ožjega družinskega člana. Seveda te ugotovitve sorodstva z Jurčičem ne bi bilo treba dokumentirati, a če se to vnaša v Wikipedijo, je treba na to biti pozoren. To piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]], še bolj podrobno pa [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|tukaj]] (nobeno poučevanje, samo malo bolj natančno, kaj mislim). Administratorji pa še posebej pri takih stvareh rade volje pomagajo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:24, 2. julij 2026 (CEST) ::::::BTW, naj dopolnim, da sem že večkrat posredoval Slovenski biografiji popravke glede točnih datumov smrti, ki so jih nato objavili. Nič ni narobe, če točnega datuma ni, nekoč bo že prišel, ko se bodo na to odzvali ustrezni viri. Že tako je preveč raznoraznih dolgotrajnih vandalov, ki poskušajo pisati potegavske prispevke o tem, da je njihova družina potomka teh in onih plemičev ... skratka izvirno raziskovanje in preverljivost sta ledeni strmini in v kolikor bi začeli popuščati pri teh in onih izjemah smo hitro na zgornjih skrajnih primerih. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:20, 3. julij 2026 (CEST) :::::::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:21, 3. julij 2026 (CEST) ::::::::Slučajno vem, kdo je dodal podatek pri Jazbinšku in potrjujem, da je vir v tem primeru verodostojen [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:13, 3. julij 2026 (CEST) :::::::Kdo ali kaj so "ustrezni viri" ? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:04, 4. julij 2026 (CEST) ::::::::Nekaj o tem piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]]. Ustrezni viri temeljijo na preverljivosti in zanesljivosti. Ko uporabnik ustvarja geslo, se mora držati smernic Wikipedije, če pa o virih še vedno ni prepričan, se lahko obrne na administratorje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 4. julij 2026 (CEST) :::::Pa še tole - t.i. posredna preverljivost virov je zelo težko določljiva, saj se zgolj iz nekega ustnega izročila ali nezapisanih informacij ne da sklepati, kaj lahko uvrstimo v članek. Seveda smo tako prisiljeni člankom prihraniti nešteto informacij, a se brez zapisa (ki je preverljiv) pač na žalost ne da. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:27, 3. julij 2026 (CEST) ::::::V nekaterih primerih se [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:11, 3. julij 2026 (CEST) ::::::Mimogrede - t. i. ne t.i. @[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:42, 3. julij 2026 (CEST) :::Popravek: gre seveda za Miklavža Grabnarja [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:34, 4. julij 2026 (CEST) ::::To posebej omenjam zqto, ker je ta primer izredno zanimiv in poučen, a za administratorja Yerpa, ki sem ga sam opozoril na to, ker sem mislil, da je pustil zanalašč, ker je biolog, pa sem se zmotil in je potem izbrisal vse variante navedb smrti Miklavža Grabnarja, čeprav se datumi ujemajo z javno objavo smrti in pogebom, tako da ni bilo nič kaj drugače kot zdaj pri Jazbinšku, samio še kraj je bil naveden in pa celoten povzetek bolezni in vzrokov smrti. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 21:32, 4. julij 2026 (CEST) :::::Smem vprašati, katera je ta javna objava? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 23:49, 4. julij 2026 (CEST) ::::::To je bila osmrtnica v Delu okoli novega leta, saj so prav osmrtnice eden mojih poglavitnih virov za določanje datumov smrti in oz. pogrebov, pri čemer v redkih piše oboje, v nekaterih pa sploh ni nobenega datuma... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:18, 5. julij 2026 (CEST) :::::::Mogoče ravno zaradi tega niso tako zanesljive. Pa tudi je odvisno, če je bila osmrtnica samo v tiskani izdaji, v tem primeru ni dostopna vsem. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 01:23, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::Seveda v tiskani, a je včasih to žal edini zanesljiv vir. ::::::::Še enkrat komentar k naboru osebnosti v ES, ki je bila tudi zame včasih glavni vir podatkov o ljudeh. Izbor je bil opravljen po posameznih področjih in je bil, kolikor mi je znano seveda sproti popravljan, a tudi s tega vidika danes precej zastarel. Sicer v ES niso bile v ospredju osebnosti, ampak stvarna gesla, tako kot kasneje v Sloveniki, kjer je bil izbor le-teh še bistveno zmanjšan. Edini leksikon, ki je zajel osebnosti iz vseh mogočih leksikografskih virov, so Osebnosti (izšlo v dveh knjigah 2008 pri MK), ki žal tudi ni brez napak in pomanjkljivosti, a lahko boljša osnova za biografsko proučevanje, čeprav je v primerjavi z ES ne le ažuriran, ampak tudi nekoliko informativno "osiromašen", pa tudi (predvsem v drugi knjigi) manjka kar nekaj manj pomembnih osebnosti, ki so bile v ES, tam pa izpuščene, ker smo morali krajšati obseg knjige, da je fizično ustrezala prvi. Sicer pa je še najbolj zanesljiv biografski vir SBL (Slovenski biografski leksikon), katerega druga verzija - NSBL počasi spet nastaja (pred izidom je črka D) in kjer spet sodelujem, žal pa zaradi počasnosti izhajanja ne pokriva enakomerno vseh črk oz. osebnosti iz vseh obdobij... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 12:12, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::BTW, Delo je v spletni obliki dostopno na strežnikih NUK-a in ne vidim razloga, zakaj to ne bi bil primeren vir – je pa res, da zastarela slika nagrobnika na portalu Pokopališč Žale ne podpira točnega datuma, okoliščine smrti pa so bile popolnoma nereferencirane ([[Special:Diff/6634459|redakcija]]). Odstranitev se mi je zdela popolnoma primerna in ne gre za osebno obračunavanje adminov. ::::::::Z ostalim se strinjam. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:55, 5. julij 2026 (CEST) :::::::::Ali prav razumem, da so torej za Wikipedijo relevantne predvsem oz, skoraj samo samo reference, ki so dosegljive na spletu? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 20:13, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::::Ne, so le zaželene, ker olajšajo preverjanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 5. julij 2026 (CEST) :::::::::Na tem nagrobniku ni datumov, so samo letnice, torej zadošča portal Iskalnik grobov - Žale, kjer so tudi samo letnice... Na kakšen način bi lahko kdo npr. take podatke zlorabil v svojo korist, ali s kakšnim motivom objavil podatke o smrti nekoga, ki so skladne s kasnejšim datumom objave osmrtnice, čeprav ta nima napisanih točnih datumov, pa pa mi nikakor ni jasno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:20, 6. julij 2026 (CEST) == Janez Mihael Steinhofer == Hej. Prosim, če lahko prilagodiš daljši citat v članku [[Janez Mihael Steinhofer]], saj gre za kršitev avtorskih pravic. Načeloma tako dolgih sestavkov (še) zaščitenih besedil ne objavljamo. Hvala in lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 8. avgust 2026 (CEST) :V redu, bom skrajšal. Tako ali tako sem mislil vse tele moje včerajšnje članke še nekoliko predelati. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:12, 9. avgust 2026 (CEST) == Mistake/Thanks == Hey Jonathan, please excuse my mistake here: <nowiki>https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&diff=6737063&oldid=6737052</nowiki> I’m still getting used to how things work, but I’m already obsessed with the translation tool. Iit’s something I really miss on so many other Wikipedias. I think I’ve got the hang of it by now. Sorry again, and thank you very much for taking the time to look over the articles I’ve created so far. Živjo, Jonathan, oprosti za mojo napako tukaj: <nowiki>https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&diff=6737063&oldid=6737052</nowiki> Še vedno se privajam na to, kako vse deluje, vendar sem že povsem navdušen nad orodjem za prevajaneje res ga pogrešam na številnih drugih Wikipedijah. Mislim, da sem zdaj že precej dobro osvojil, kako ga uporabljati. Še enkrat se opravičujem in najlepša hvala, da si si vzel čas ter pregledal članke, ki sem jih doslej ustvaril. [[Uporabnik:SeverniMountain|SeverniMountain]] ([[Uporabniški pogovor:SeverniMountain|pogovor]]) 21:49, 14. avgust 2026 (CEST) :No problem! I'm very glad to help. I suggest you just take a look at the categories, because they are different than in other Wikipedias. English Wikipedia has a lot more categories than the Slovenian, so take your time and categorize your articles correctly. Same is for the Glej tudi or See also section. There, we only add pages that do exist. But if you add categories that don't exist and you think they might be useful, go ahead and create them! Categorize them into bigger categories too. Also, I suggest you always read you articles before and after you post them. You sometimes leave an empty section, for example Zunanje povezave or External links. Welcome, and enjoy! [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:04, 14. avgust 2026 (CEST) == Ali lahko malo počakaš == Ali lahko malo počakaš, če vidiš da je članek še v delu, prosim in ne takoj popravljat. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:14, 25. september 2026 (CEST) :Se opravičujem, nisem vedel, ker ni bilo predloge (seveda se vidi, da je članek še nedokončan, ampak sem pač tisto leto poslovenil, ker se meni take stvari pogosto izmuznejo, tudi če članka še nisem dokončal). Sicer se mi ni zdel pretirano velik popravek, bom pa v bodoče počakal nekaj časa. Lep večer, —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:32, 25. september 2026 (CEST) == Predloga:Župnija Šmarjeta == Če so v predlogi samo cerkve, je po običaju bolje narediti [[Predloga:Dekanija Novo mesto|Predlogo:Dekanija Novo mesto]] (glej primere v [[:Kategorija:Škofijske predloge|Kategoriji:Škofijske predloge]]). [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:48, 12. oktober 2026 (CEST) :Meni se zdijo manjša navpolja za ožjo temo boljša in bolj pregledna, sem pa zdaj ustvaril [[Predloga:Dekanija Novo mesto|predlogo za dekanijo]]. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 17:05, 13. oktober 2026 (CEST) nj82kptkpxsm6y7rnykduwzfpwmgc3i 6764908 6764875 2026-10-13T19:40:31Z JoMK 240261 6764908 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Enciklopedija Slovenije == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) :Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] mimogrede lahko omenim, da je I. Grdina našel zapisnik [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK <nowiki>[1]</nowiki>] (160-2), kjer piše, da so člani Komisije za zgodovino pri ZKS in Sekcije MC CK ZKS za zgodovinopisje še tik pred razpadom enopartijskega sistema (november 1989) zgodovinopisje razumeli kot instrument političnega delovanja. Izrecno so namreč zagovarjali ustanovitev strokovnega telesa pri CK ZKS, ki bi poleg znanstvenega raziskovanja opravljalo tudi »''sprotni strokovni servis za potrebe organov ZKS''«, obenem pa so si ''prizadevali'' usmerjati predstavitev zgodovine KPS in ZKS v Enciklopediji Slovenije. ZKS si je torej v času demokratizacije prizadevala ohraniti vpliv nad interpretacijo (lastne) preteklosti. Med navzočimi na seji so bili: Martin Ivanič, Dušan Biber, Božo Repe, Branko Babič, Ivan Križnar, Niko Lukež, Jože Peterkoč, Lidija Šentjurc, Vinko Hafner in Zdravko Troha. Opravičili pa so se: Tone Ferenc, Miran Kalšek, Marjetka Kastelic, Dušan Nećak, Franc Šali, Ljubica Šuligoj, Drago Štefe, Vida Deželak, Mirko Stiplovšek in Milan Ževart. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:11, 15. julij 2026 (CEST) :::Poročilo mi je znano, ja. Seveda je veliko zgodovinarjev razumelo zgodovino kot podaljšano roko politike. Bilo je ogromno cenzure tudi glede ES. Tako sta cenzurirala vsebine [[Janko Pleterski|Pleterski]] in [[Ludvik Čarni|Čarni]], recimo o kakšnih zdrahah med partizanskimi voditelji, saj naj bi bili "vsi enotni". Primer cenzure je tudi recimo [[Ivan Dolenec]], specialist za [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]], ki je šele v dodatni knjigi ES-ja. No, nekateri zgodovinarji imajo na zgodovino tak pogled še danes... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:59, 15. julij 2026 (CEST) :Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) ::Lp, Grega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) : Pozdrav vsem. Ne pozabimo, da je princip, na katerem temelji Wikipedija, drugačen od uredniške politike Enciklopedije Slovenije ter drugih enciklopedij in leksikonov – te imajo namreč uredniški odbor, ki [[WP:IR|zbira in preverja podatke]] ter jamči za njihovo točnost, Wikipedija pa [[WP:P|v celoti temelji na že objavljenih podatkih iz verodostojnih virov]]. To pomeni, da ne sme sprejeti podatka zgolj na podlagi izjave nekoga, ki se predstavlja za ožjega sorodnika ({{u|Gbaggy}}, ni mišljeno kot omalovaževanje, poskušam le ponazoriti, zakaj so pravila takšna, kot so). Če je datum smrti objavljen v kakšni osmrtnici, novici, nekrologu ali leksikonu oz. enciklopediji (kamor ga sorodnik lahko posreduje), pa je pravilom zadoščeno in se datum lahko objavi v Wikipediji skupaj z navedenim virom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 2. julij 2026 (CEST) ::Se opravičujem Jonatanu, glede zadnje zadeva pa mislim, da je potrebno ožjim sorodnikom v takih primerih verjeti. Naša Wikipedija ima v primerjavi z kakšnimi večjimi namreč to posebnost, da pokriva relativno majhno "skupnost" ali "pleme", ki ima določene navade, mdr., da nekateri sorodniki, ki odločajo o objavi, skrivajo nekatere podatke, zlasti o datumu smrti, drugi pa jih objavijo na Wikipšediji. Tak primer je bil že lani v zvezi z Andrejem Marincem, z Božidarjem Grabnarjem, kjer je bil v detajle natančno opisan potek bolezni in smrti in objavljen še isti dan, ko je umrl, pa tudi nekateri drugi. Trdno stojim na stališču, ker sem tudi iz stroke, ki bi potrebovala dostop do uradnih podatkov, pa jih je skoraj nemogoče pridobiti zaradi zaostrene zakonodaje, da v takih primerih, če presodimo, da je vir verodostojen, torej tudi v tem primeru, kjer se je dodajalec podatka razkril kot ožji sorodnik, temu verjamemo. Težko si namreč predstavljam, da bi nekdo, ki zares pozna podatek, tega napisal napačno in iz kakšnih razlogov... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-28279-21|&#126;2026-28279-21]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-28279-21|pogovor]]) 17:02, 2. julij 2026 (CEST) :::Glede tega se pa ne strinjam. Tukaj stojim za administratorji. Ravno v debato glede tega smo se spustili na strani Taja Kramberger, kjer je ona dodala podatke o svoji družini. Med drugim je napisala, da je potomec Josipa Jurčiča. Če je ta podatek preverljiv in ima ustrezen vir, v redu. A se tukaj ne moremo sklicevati na to, da govori resnico. Jaz se lahko recimo okličem za potomca Franceta Prešerna. Ta podatek bi bilo ekstremno težko dobiti, pa tudi če bi ga, bi moral biti ustrezen. Če vira ni, se takih stvari v članek ne da pisati. V tistem pogovoru smo se pogajali glede tega in še mnogih drugih stvari absurdnih 27 komentarjev (nadaljni komentarji se po večini ne nanašajo na to). Prosim, da se to ne zgodi v tem pogovoru. Če @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] nima vira, kot ga je omenil @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], se to na žalost ne da napisati v stran. Ne gre za to, da kdo komu ne verjame, so pač pravila. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:24, 2. julij 2026 (CEST) ::::Se opravičujem še enkrat. Imam dolgoletne izkušnje prav s podatki o rojstvu in smrti posameznih osebnosti. To je ena mojih glavnih preokupacij v službi in "prostem" času, kar - mimogrede - težko ločim. Bojim se, da marikateri podatek o smrti ne bo nikoli javno objavljen, zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov pa je po uradni poti tudi nemogoče priti do njih. Na marikaterem članku je napisano marikaj, kar ni direktno preverjivo, posredno pa je. Tako npr. vem, da se je Tajin starejši brat Anton-Tone Kramberger (1954-2025), ki sem ga tudi osebnio poznal, ukvarjal z rodoslovjem Krambergerjev v Muljavi in je pač prišel do ugotovitve sorodstva z Jurčičerm, kar sploh ni nič presenetljivega in nič takega, kar bi bilo absolutno nujno dokumentirati. Poznam tudi neko osebo, doma iz Muljave, ki se piše Kutnar; jo bom še povprašal... Seveda razumem, da je Wikipedija osnovana na virih, vendar je treba biti v nekaterih pravilih nekoloiko fleksibilen, poleg tega pa so administratorji v praksi precej nedosledni pri tem. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 19:13, 2. julij 2026 (CEST) :::::Da me ne bo kdo narobe razumel - osebno tudi mislim, da bi lahko bili glede družin bolj fleksibilni. A kot sem že v prejšnjem komentarju omenil, lahko nekdo to izrabi za svojo korist, podatke pa lahko celo vpiše nekdo drug, ki se izdaja za ožjega družinskega člana. Seveda te ugotovitve sorodstva z Jurčičem ne bi bilo treba dokumentirati, a če se to vnaša v Wikipedijo, je treba na to biti pozoren. To piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]], še bolj podrobno pa [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|tukaj]] (nobeno poučevanje, samo malo bolj natančno, kaj mislim). Administratorji pa še posebej pri takih stvareh rade volje pomagajo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:24, 2. julij 2026 (CEST) ::::::BTW, naj dopolnim, da sem že večkrat posredoval Slovenski biografiji popravke glede točnih datumov smrti, ki so jih nato objavili. Nič ni narobe, če točnega datuma ni, nekoč bo že prišel, ko se bodo na to odzvali ustrezni viri. Že tako je preveč raznoraznih dolgotrajnih vandalov, ki poskušajo pisati potegavske prispevke o tem, da je njihova družina potomka teh in onih plemičev ... skratka izvirno raziskovanje in preverljivost sta ledeni strmini in v kolikor bi začeli popuščati pri teh in onih izjemah smo hitro na zgornjih skrajnih primerih. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:20, 3. julij 2026 (CEST) :::::::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:21, 3. julij 2026 (CEST) ::::::::Slučajno vem, kdo je dodal podatek pri Jazbinšku in potrjujem, da je vir v tem primeru verodostojen [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:13, 3. julij 2026 (CEST) :::::::Kdo ali kaj so "ustrezni viri" ? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:04, 4. julij 2026 (CEST) ::::::::Nekaj o tem piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]]. Ustrezni viri temeljijo na preverljivosti in zanesljivosti. Ko uporabnik ustvarja geslo, se mora držati smernic Wikipedije, če pa o virih še vedno ni prepričan, se lahko obrne na administratorje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 4. julij 2026 (CEST) :::::Pa še tole - t.i. posredna preverljivost virov je zelo težko določljiva, saj se zgolj iz nekega ustnega izročila ali nezapisanih informacij ne da sklepati, kaj lahko uvrstimo v članek. Seveda smo tako prisiljeni člankom prihraniti nešteto informacij, a se brez zapisa (ki je preverljiv) pač na žalost ne da. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:27, 3. julij 2026 (CEST) ::::::V nekaterih primerih se [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:11, 3. julij 2026 (CEST) ::::::Mimogrede - t. i. ne t.i. @[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:42, 3. julij 2026 (CEST) :::Popravek: gre seveda za Miklavža Grabnarja [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:34, 4. julij 2026 (CEST) ::::To posebej omenjam zqto, ker je ta primer izredno zanimiv in poučen, a za administratorja Yerpa, ki sem ga sam opozoril na to, ker sem mislil, da je pustil zanalašč, ker je biolog, pa sem se zmotil in je potem izbrisal vse variante navedb smrti Miklavža Grabnarja, čeprav se datumi ujemajo z javno objavo smrti in pogebom, tako da ni bilo nič kaj drugače kot zdaj pri Jazbinšku, samio še kraj je bil naveden in pa celoten povzetek bolezni in vzrokov smrti. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 21:32, 4. julij 2026 (CEST) :::::Smem vprašati, katera je ta javna objava? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 23:49, 4. julij 2026 (CEST) ::::::To je bila osmrtnica v Delu okoli novega leta, saj so prav osmrtnice eden mojih poglavitnih virov za določanje datumov smrti in oz. pogrebov, pri čemer v redkih piše oboje, v nekaterih pa sploh ni nobenega datuma... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:18, 5. julij 2026 (CEST) :::::::Mogoče ravno zaradi tega niso tako zanesljive. Pa tudi je odvisno, če je bila osmrtnica samo v tiskani izdaji, v tem primeru ni dostopna vsem. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 01:23, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::Seveda v tiskani, a je včasih to žal edini zanesljiv vir. ::::::::Še enkrat komentar k naboru osebnosti v ES, ki je bila tudi zame včasih glavni vir podatkov o ljudeh. Izbor je bil opravljen po posameznih področjih in je bil, kolikor mi je znano seveda sproti popravljan, a tudi s tega vidika danes precej zastarel. Sicer v ES niso bile v ospredju osebnosti, ampak stvarna gesla, tako kot kasneje v Sloveniki, kjer je bil izbor le-teh še bistveno zmanjšan. Edini leksikon, ki je zajel osebnosti iz vseh mogočih leksikografskih virov, so Osebnosti (izšlo v dveh knjigah 2008 pri MK), ki žal tudi ni brez napak in pomanjkljivosti, a lahko boljša osnova za biografsko proučevanje, čeprav je v primerjavi z ES ne le ažuriran, ampak tudi nekoliko informativno "osiromašen", pa tudi (predvsem v drugi knjigi) manjka kar nekaj manj pomembnih osebnosti, ki so bile v ES, tam pa izpuščene, ker smo morali krajšati obseg knjige, da je fizično ustrezala prvi. Sicer pa je še najbolj zanesljiv biografski vir SBL (Slovenski biografski leksikon), katerega druga verzija - NSBL počasi spet nastaja (pred izidom je črka D) in kjer spet sodelujem, žal pa zaradi počasnosti izhajanja ne pokriva enakomerno vseh črk oz. osebnosti iz vseh obdobij... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 12:12, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::BTW, Delo je v spletni obliki dostopno na strežnikih NUK-a in ne vidim razloga, zakaj to ne bi bil primeren vir – je pa res, da zastarela slika nagrobnika na portalu Pokopališč Žale ne podpira točnega datuma, okoliščine smrti pa so bile popolnoma nereferencirane ([[Special:Diff/6634459|redakcija]]). Odstranitev se mi je zdela popolnoma primerna in ne gre za osebno obračunavanje adminov. ::::::::Z ostalim se strinjam. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:55, 5. julij 2026 (CEST) :::::::::Ali prav razumem, da so torej za Wikipedijo relevantne predvsem oz, skoraj samo samo reference, ki so dosegljive na spletu? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 20:13, 5. julij 2026 (CEST) ::::::::::Ne, so le zaželene, ker olajšajo preverjanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 5. julij 2026 (CEST) :::::::::Na tem nagrobniku ni datumov, so samo letnice, torej zadošča portal Iskalnik grobov - Žale, kjer so tudi samo letnice... Na kakšen način bi lahko kdo npr. take podatke zlorabil v svojo korist, ali s kakšnim motivom objavil podatke o smrti nekoga, ki so skladne s kasnejšim datumom objave osmrtnice, čeprav ta nima napisanih točnih datumov, pa pa mi nikakor ni jasno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:20, 6. julij 2026 (CEST) == Janez Mihael Steinhofer == Hej. Prosim, če lahko prilagodiš daljši citat v članku [[Janez Mihael Steinhofer]], saj gre za kršitev avtorskih pravic. Načeloma tako dolgih sestavkov (še) zaščitenih besedil ne objavljamo. Hvala in lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 8. avgust 2026 (CEST) :V redu, bom skrajšal. Tako ali tako sem mislil vse tele moje včerajšnje članke še nekoliko predelati. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:12, 9. avgust 2026 (CEST) == Mistake/Thanks == Hey Jonathan, please excuse my mistake here: <nowiki>https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&diff=6737063&oldid=6737052</nowiki> I’m still getting used to how things work, but I’m already obsessed with the translation tool. Iit’s something I really miss on so many other Wikipedias. I think I’ve got the hang of it by now. Sorry again, and thank you very much for taking the time to look over the articles I’ve created so far. Živjo, Jonathan, oprosti za mojo napako tukaj: <nowiki>https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&diff=6737063&oldid=6737052</nowiki> Še vedno se privajam na to, kako vse deluje, vendar sem že povsem navdušen nad orodjem za prevajaneje res ga pogrešam na številnih drugih Wikipedijah. Mislim, da sem zdaj že precej dobro osvojil, kako ga uporabljati. Še enkrat se opravičujem in najlepša hvala, da si si vzel čas ter pregledal članke, ki sem jih doslej ustvaril. [[Uporabnik:SeverniMountain|SeverniMountain]] ([[Uporabniški pogovor:SeverniMountain|pogovor]]) 21:49, 14. avgust 2026 (CEST) :No problem! I'm very glad to help. I suggest you just take a look at the categories, because they are different than in other Wikipedias. English Wikipedia has a lot more categories than the Slovenian, so take your time and categorize your articles correctly. Same is for the Glej tudi or See also section. There, we only add pages that do exist. But if you add categories that don't exist and you think they might be useful, go ahead and create them! Categorize them into bigger categories too. Also, I suggest you always read you articles before and after you post them. You sometimes leave an empty section, for example Zunanje povezave or External links. Welcome, and enjoy! [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:04, 14. avgust 2026 (CEST) == Ali lahko malo počakaš == Ali lahko malo počakaš, če vidiš da je članek še v delu, prosim in ne takoj popravljat. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:14, 25. september 2026 (CEST) :Se opravičujem, nisem vedel, ker ni bilo predloge (seveda se vidi, da je članek še nedokončan, ampak sem pač tisto leto poslovenil, ker se meni take stvari pogosto izmuznejo, tudi če članka še nisem dokončal). Sicer se mi ni zdel pretirano velik popravek, bom pa v bodoče počakal nekaj časa. Lep večer, —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:32, 25. september 2026 (CEST) == Predloga:Župnija Šmarjeta == Če so v predlogi samo cerkve, je po običaju bolje narediti [[Predloga:Dekanija Novo mesto|Predlogo:Dekanija Novo mesto]] (glej primere v [[:Kategorija:Škofijske predloge|Kategoriji:Škofijske predloge]]). [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:48, 12. oktober 2026 (CEST) :Meni se zdijo manjša navpolja za ožjo temo boljša in bolj pregledna, na njih se lahko doda še kakšen (neobstoječi) seznam duhovnikov, sem pa zdaj ustvaril [[Predloga:Dekanija Novo mesto|predlogo za dekanijo]]. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 17:05, 13. oktober 2026 (CEST) spt1owc53to0xp4vl1753lvt0e3d8pb 0 605703 6764773 6763879 2026-10-13T15:06:14Z Erardo Galbi 166658 Ali poznamo datum, ko se je pridružil stranki? 6764773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Boris Mijič |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = 12. oktober 2026 |party = [[Resni.ca]] <small>(do 2026)</small> |birth_date = <!-- WD --> |profession = gradbeni tehnik }} '''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz priseljene družine Mijić. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> 12. oktobra 2026 je Mijič kot poslanec odstopil. Izključili so ga tudi iz stranke.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-odstopil-kot-poslanec/796648 |title=Boris Mijič po pozivu izvršilnega odbora stranke odstopil kot poslanec |publisher=NMC RTV Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] htqaw6wplen667w0osblm62ku7noxia 0 606152 6764716 6764714 2026-10-13T12:01:14Z ~2026-54997-09 267276 6764716 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[j67 ura]] ([[kerbevimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] 9lj0yfffg6ev4em8udflz30ucxxrb1x 6764717 6764716 2026-10-13T12:01:31Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-54997-09|~2026-54997-09]] ([[User talk:~2026-54997-09|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6743208 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] hwyeplecj9w9uy3fli2hr0agix84bny 6764718 6764717 2026-10-13T12:04:12Z ~2026-54997-09 267276 6764718 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kerbev inti]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] 26jszui6cd6nznc9ifn19dyb6u3yt7m 6764719 6764718 2026-10-13T12:04:58Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-54997-09|~2026-54997-09]] ([[User talk:~2026-54997-09|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6743208 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] hwyeplecj9w9uy3fli2hr0agix84bny 6764722 6764719 2026-10-13T12:22:15Z ~2026-54997-09 267276 6764722 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[LEGEN 32]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] 9npfbxym5n9qcaz52luoqi2gcfp7i3m 6764723 6764722 2026-10-13T12:22:44Z TadejM 738 Revert to revision 6764719 dated 2026-10-13 12:04:58 by Upwinxp using [[:en:Wikipedia:Tools/Navigation_popups|popups]] 6764723 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] hwyeplecj9w9uy3fli2hr0agix84bny 0 606212 6764804 6763885 2026-10-13T15:48:17Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ nova meritev iz septembra 6764804 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V sredo, 14. oktobra bo svojo kandidaturo predstavil [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bo kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]], sicer poslanec Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatih še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |14. oktober 2026 |TBA |<ref name=":8" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Mojca Sojar]]'''<br>[[Nova Slovenija]]<br/>Mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Aleš Vrhovec]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Arhitekt<ref name=":13" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Hojs|Hojs]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6 |0,9 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7 |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |39,5 |35,0 |25,5 | style="background:#43AC44" |4,5 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |46,2 |29,8 |24,0 | style="background:#43AC44" |16,4 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |29,3 | style="background:#f08882" |42,1 |28,6 | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|12,8}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] dzk3n3g7wf453lr1kijxc2eebjoo971 6764829 6764804 2026-10-13T16:14:40Z VidicK01 193275 /* Županski kandidati */ Aleš Vrhovec za SDS 6764829 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V sredo, 14. oktobra bo svojo kandidaturo predstavil [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bo kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]], sicer poslanec Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatih še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |14. oktober 2026 |TBA |<ref name=":8" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Mojca Sojar]]'''<br>[[Nova Slovenija]]<br/>Mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Hojs|Hojs]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6 |0,9 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7 |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |39,5 |35,0 |25,5 | style="background:#43AC44" |4,5 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |46,2 |29,8 |24,0 | style="background:#43AC44" |16,4 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |29,3 | style="background:#f08882" |42,1 |28,6 | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|12,8}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 5d02g52o2abhrgqabvfvsfqwq29s61d 6764831 6764829 2026-10-13T16:14:58Z VidicK01 193275 6764831 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V sredo, 14. oktobra bo svojo kandidaturo predstavil [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bo kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]], sicer poslanec Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatih še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |14. oktober 2026 |TBA |<ref name=":8" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Mojca Sojar]]'''<br>[[Nova Slovenija]]<br/>Mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Hojs|Hojs]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6 |0,9 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7 |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |39,5 |35,0 |25,5 | style="background:#43AC44" |4,5 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |46,2 |29,8 |24,0 | style="background:#43AC44" |16,4 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |29,3 | style="background:#f08882" |42,1 |28,6 | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|12,8}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 70pqu82zuvnuw318dmqhafxlyw4qgh3 0 608475 6765000 6754081 2026-10-14T09:11:05Z Florentina Veršič 146476 /* Zgodnje življenje in izobrazba */ Dopolnitev. 6765000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Zgodnje življenje in izobrazba == Edward John David Redmayne se je rodil 6. januarja 1982 v londonskem okrožju Westminster.<ref>{{Navedi splet |date=13. 5. 2020 |title=Eddie Redmayne |url=https://www.biography.com/actors/eddie-redmayne |access-date=10. 9. 2026 |website=Biography}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Blair |first=Olivia |date=5. 1. 2016 |title=Eddie Redmayne reveals he occasionally pays the rent of struggling actors |url=https://www.independent.co.uk/news/people/eddie-redmayne-reveals-he-occasionally-pays-the-rent-of-struggling-actors-a6797096.html |access-date=10. 9. 2026 |website=The Independent}}</ref> Njegova mati Patricia (rojena Burke) vodi podjetje za pomoč pri selitvah, oče Richard Redmayne pa je poslovnež na področju korporativnih financ. Njegov praded po očetovi strani je bil sir Richard Redmayne (1865–1955), gradbeni in rudarski inženir ter vodilna osebnost pri izboljševanju varnosti v rudnikih v začetku 20. stoletja.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=21. 11. 2014 |title=Eddie Redmayne Facts: 23 Things You (Probably) Don't Know About the 'Theory of Everything' Star |url=http://news.moviefone.com/2014/11/21/eddie-redmayne-facts/ |access-date=10. 9. 2026 |website=Moviefone |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121024126/http://news.moviefone.com/2014/11/21/eddie-redmayne-facts/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Sir Richard je vodil tudi poskus trgovske verige Boots, katere namen je bil skrajšati delovni teden in delavcem omogočiti 48-urni konec tedna. Ugotovili so, da so bili delavci srečnejši, bolj zdravi in ​​redkeje odsotni z dela,<ref>{{Navedi splet |title=How Workers Won the Weekend |url=https://tribunemag.co.uk/2023/03/how-workers-won-the-weekend |access-date=10. 9. 2026 |website=Tribunemag}}</ref> zato se je zavzemal za uvedbo takšne prakse v širšem industrijskem merilu.<ref>{{Navedi splet |date=1. 12. 1934 |title=Reduction of Working Hours in Industry |url=https://doi.org/10.1038%2F134927a0 |access-date=10. 9. 2026 |website=Nature}}</ref> Ima starejšega brata, igralca kriketa Jamesa Redmayna, mlajšega brata, starejšega polbrata Charlieja Redmayna – nekdanjega izvršnega direktorja britanske podružnice založbe HarperCollins<ref>{{Navedi splet |title=HarperCollins UK CEO Charlie Redmayne resigns as Kate Elton steps up |url=https://www.thebookseller.com/news/harpercollins-ceo-charlie-redmayne-resigns-as-kate-elton-steps-up |access-date=10. 9. 2026 |website=The Bookseller}}</ref><ref name=":0" /> – ter polsestro.<ref>{{Navedi splet |date=23. 11. 2009 |title=Eddie Redmayne interview |url=https://www.telegraph.co.uk/culture/theatre/theatre-features/6614502/Eddie-Redmayne-interview.html |access-date=10. 9. 2026}}</ref> Od desetega leta starosti je Redmayne obiskoval šolo Jackie Palmer Stage, kjer je odkril ljubezen do igre in petja.<ref>{{Navedi splet |date=23. 2. 2015 |title=Jackie Palmer Stage School 'over the moon' for Oscar-winning former pupil Eddie Redmayne |url=http://www.bucksfreepress.co.uk/news/11811212.display/ |access-date=15. 9. 2026 |website=Bucks Free Press}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=13. 2. 2020 |title=Eddie Redmayne Goes Undercover on YouTube, Reddit and Twitter {{!}} GQ |url=https://www.youtube.com/embed/9ZK8zhcE09k?start=280 |access-date=15. 9. 2026 |website=Youthhhube}}</ref> Po krajšem obdobju na šoli Eaton House<ref>{{Navedi splet |date=27. 2. 2015 |title=Eaton House Belgravia |url=http://eatonhouseschools.com/downloads/ehb2015-term1_issue7.pdf |access-date=15. 9. 2026 |archive-date=2017-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223045009/http://eatonhouseschools.com/downloads/ehb2015-term1_issue7.pdf |url-status=bot: unknown}}</ref> je pridobil glasbeno štipendijo za šolo Colet Court (danes St Paul's Prep School), kjer je pel v zboru St Paul's Choir.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Bray |first=Elisa |date=28. 1. 2023 |title=Eddie Redmayne: ‘Cabaret was the greatest experience of my career. But it took a toll’ |url=https://inews.co.uk/culture/arts/eddie-redmayne-cabaret-greatest-career-toll-2113514 |access-date=15. 9. 2026 |website=The Paper}}</ref> Nato je prejel glasbeno štipendijo za kolidž Eton,<ref name=":1" /> kjer je obiskoval isti letnik kot [[William, valižanski princ|princ William]].<ref>{{Navedi splet |last=Moggach |first=Lottie |date=28. 11. 2011 |title=Next Big Thing: Eddie Redmayne |url=http://www.gq-magazine.co.uk/entertainment/articles/2011-11/28/eddie-redmayne-week-with-marilyn-birdsong |access-date=15. 9. 2026 |website=GQ Magazine |archive-date=2013-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130105223601/http://www.gq-magazine.co.uk/entertainment/articles/2011-11/28/eddie-redmayne-week-with-marilyn-birdsong |url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ward |first=Victoria |date=23. 2. 2015 |title=Oscar winner Eddie Redmayne and his school friend Prince William |url=https://www.telegraph.co.uk/culture/film/oscars/11429129/Oscar-winner-Eddie-Redmayne-and-his-school-friend-Prince-William.html |access-date=15. 9. 2026 |website=The Telegraph}}</ref> Prejel je zborovsko štipendijo za študij na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]],<ref>{{Navedi splet |title=From Birdsong to Les Misérables, Eddie Redmayne is taking Hollywood by storm |url=https://www.radiotimes.com/audio/from-birdsong-to-les-miserables-eddie-redmayne-is-taking-hollywood-by-storm/ |access-date=14. 10. 2026 |website=Radio Times}}</ref> kjer je na [[Kolidž Trinity, Cambridge|kolidžu Trinity]] študiral umetnostno zgodovino s specializacijo za beneško arhitekturo in nadrealizem<ref>{{Navedi splet |last=Elvidge |first=Chris |date=18. 12. 2014 |title=A Brief History Of Mr Eddie Redmayne |url=https://www.mrporter.com/en-us/journal/fashion/a-brief-history-of-mr-eddie-redmayne-683268 |access-date=14. 10. 2026 |website=Mr Porter}}</ref> ter leta 2003 diplomiral z odliko (razred 2:1).<ref>{{Navedi splet |last=Babb |first=Fran |date=19. 11. 2011 |title=Eddie Redmayne: the loneliness of being a hot young actor |url=https://www.theguardian.com/film/2011/nov/19/eddie-redmayne-marilyn-monroe |access-date=14. 10. 2026 |website=The Guardian}}</ref> Svoji nalogi je posvetil umetnikoma Brâncușiju in Yvesu Kleinu. Čeprav je barvno slep, je zaključno nalogo napisal o barvi International Klein Blue (IKB), ki jo je opisal kot izjemno čustveno in ki jo vedno lahko loči od drugih. Med študijem v Cambridgeu je bil Redmayne član kluba University Pitt Club. == Igralska kariera == === Gledališče === Redmayne je svoj poklicni gledališki debi doživel leta 2002 v vlogi Viole v igri ''Twelfth Night'' v produkciji gledališča Shakespeare's Globe, in sicer v dvorani Middle Temple Hall. Leta 2004 je na 50. podelitvi gledaliških nagrad Evening Standard prejel nagrado za izjemnega novinca za vlogo v igri Edwarda Albeeja ''The Goat, or Who Is Sylvia?'', leta 2005 pa še nagrado za najboljšega novinca na podelitvi nagrad združenja kritikov Critics' Circle Theatre Awards. V recenziji ponovne uprizoritve igre leta 2017 je kritičarka Heather Neill opisala »srce parajočo intenzivnost nagrajene igre Eddieja Redmayna v gledališču Almeida leta 2004«. Redmayne je nastopil v glavni vlogi v igri ''Now or Later'' avtorja Christopherja Shinna v gledališču Royal Court. Predstava je bila na sporedu od 3. septembra do 1. novembra 2008. Njegova igra je požela odlične kritike; kritik in dramatik Nicholas de Jongh jo je opisal kot »privlačno in prežeto z obrisi nevroze ter žalosti«. Leta 2009 je Redmayne nastopil v novi igri Johna Logana z naslovom ''Red'' v londonskem gledališču Donmar Warehouse, za kar je leta 2010 prejel nagrado olivier za najboljšega igralca v stranski vlogi. V recenziji predstave med njenim londonskim izvajanjem je dolgoletni kritik časopisa ''[[The New York Times]]'' Ben Brantley Redmayna označil za »zvezdo v nastajanju«. Vlogo v igri ''Red'' je ponovil v gledališču John Golden na Broadwayu, kjer je bila predstava na sporedu 15 tednov, od 11. marca do 27. junija 2010, in zanjo prejel nagrado tony za najboljšo igro igralca v stranski vlogi. == Sklici == {{Sklici}} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Redmayne, Eddie}} [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] i2jdm5ka92j4sjvyns07nqpqoe3xxay 0 609074 6764734 6755398 2026-10-13T13:03:38Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka]] 6764734 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka]] pdjqft7egp84inmczg9k3gjcfvz4308 0 609465 6765060 6761175 2026-10-14T11:50:45Z ~2026-55123-30 267326 obrazložitev, da na seznamu niso osebe, ki so še žive 6765060 wikitext text/x-wiki {{združi v|Seznam osebnosti iz Občine Apače}} {{wikificiraj}} Seznam osebnosti in družin, ki so bile rojene, so delovale, živele ali so bile drugače pomembno povezane z Apaškim poljem. Na seznamu niso pomembne osebe, ki so še žive in še aktivno delujejo. 1. Duhovščina, cerkveno delovanje in misijonarstvo • Ignac Ledenig (1774–1845): katoliški župnik v Apačah. • Franz Čeh/Tschesch (1802–1858): katoliški župnik v Apačah. • Jakob Zwetko (1810–1881): katoliški župnik v Apačah. • Franz Kusala (1863–1908): katoliški župnik v Apačah. • Janez Ošlaj (1924–2009): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Ivan Cilenšek (1887–1968): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Zoltan (Zlatko) Kerčmar (1902–1962): evangeličanski duhovnik v Apačah. • Mag. Wilhelm Wretschitsch (Vrečič) (1914–2009): evangeličanski duhovnik, rojen v Apačah. • Pater Kanut des Enffans d'Avernas (1884–1950): plemič in misijonar, rojen v dvorcu Freudenau v Črncih (druga vloga: žrtev vojnega/verskega nasilja). • Eduard Schleimer (1871–1941): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Johann (Janez) Kukovec (1832–1906): katoliški župnik v Apačah. • p. Anselm Baumgartner (1844–1894): kapitular in cerkveni mož, rojen v Lutvercih. • Karel Frankl (1818–1885): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Anton Semlitsch (1807–1883): župnik in čebelarski pionir, rojen v Segovcih. • Jakob Hanžič (1831–1894): katoliški župnik v Apačah. • Dr. Leopold Potzinger (1870–1933): katoliški župnik v Apačah (druga vloga: politika – državni poslanec). 2. Zdravstvo in medicina • Jože(f) Veršič (1775–1847): izdelovalec umetnih udov, rojen v Plitvici. • Vincenz Schrambeck (1831–1913): dolgoletni zdravnik v Apačah. • Dr. Rudolf Hötzl (1903–1945): zdravnik v Apačah (druga vloga: politika – krajevni vodja Štajerske domovinske zveze v nacističnem režimu). • Marijana Vidonja (1928–2022): terenska babica, rojena v Žepovcih, častna občanka. • Dr. Miloš Radašin (1930–2012): splošni zdravnik v Apačah. • Dr. Lojze Toplak (1906–1970): zdravnik v Apačah (druga vloga: športni delavec). • Dr. Ivan Zemljič (1898–1969): doktor veterinarske medicine, rojen v Lešanah. • Dr. Josef Semlitsch (1879–1920): zdravnik v Apačah. • Dr. Julius Matthèy-Guenet (1882–1954): zdravnik v Apačah. 3. Šolstvo, pedagogika in izobraževanje • Anton (Tone) Rovšnik (1947–2022): pedagog, dolgoletni ravnatelj OŠ Apače (druga vloga: kulturni ustvarjalec). • Anton Triller (1845–1932): nadučitelj v Stogovcih (druga vloga: gospodarstvo – mlinar). • Marija Čepin (1934–2022): učiteljica v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodkinja in kulturna delavka), častna občanka. • Alois Swetina (1860–1913): nadučitelj v Stogovcih in avtor šolskih učbenikov. • Franz Mischkonigg (1863–1913): nadučitelj v Apačah. • August Strauss (?–1955): nadučitelj v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodja). • Rado (Jakob) Resman (1894–1971): nadučitelj v Stogovcih. • Simon Ornik (1846-?): nadučitelj v Apačah. • Janko Žel (1891–1985): nadučitelj v Apačah (druga vloga: vojska – Maistrov borec). • Rodbina Urbantschitsch: podeželska učiteljska inteligenca v Apačah. Amalija Fasching (1873-1945): nadučiteljica in arhitekturna dediščina• Franz Ludwig Rubisch (1852–1928): pedagog, rojen v Apačah (druga vloga: kultura – skladatelj). 4. Kultura, umetnost, mediji in arhitektura • Josef Mandl (1901–1969): fotograf in časopisni delavec, rojen v Apačah. • Franci Rebernik (1947–2016): glasbenik in tenorist, rojen v Žepovcih. • Karl Lederhaas (1937–2013): arhitekt, rojen v Stogovcih. • Roman Gombotz (1911–1987): mojster instrumentov in glasbenik, rojen v Žepovcih. 5. Lokalna uprava, politika in javne službe • Dr. Josef Hödl (1897–?): pravnik, rojen na Apaškem polju. • Tomaž Simenčič (Thomas Simentschitsch) (1895–1945): župan Občine Apače v času druge svetovne vojne oz. v času nacizma. • Franc Režonja (1897–1960): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – kmet). • Maria Stangl (1928–2017): poslanka v avstrijskem parlamentu, aktivistka za pravice žensk, rojena v Zg. Konjišču. • Franc Kolerič (1884–1943): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – trgovec). • Karl Fürst (1870–1932): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – gostilničar). 6. Gospodarstvo, obrt, mlinarstvo in plemstvo • Družina Schöffmann: upravljalci pekarne v Apačah. • Rodbina Kern: gostilničarji in mesarji iz Apač. • Georg Ludwig von Schwarzenberg (1586–1646): plemič in gospodar dvorca Freudenau v Črncih. • Družina Meinl: gospodarski akterji in upravljavci dvorca Freudenau v Črncih. • Grof Leopold Plaz (1810–1876): plemič in kmetijski modernizator na dvorcu Freudenau v Črncih. • Rodbina Sixt iz Zg. Konjišča: mlinarska gospodarska elita. • Družina Hötzl iz Črncev in Apač: mlinarska dinastija. 7. Znanost, akademija in vojska • Dr. Heinz Hötzl (1941): doktor znanosti in raziskovalec vodonosnikov, rojen v Črncih. • Herbert Guenther Harzan (1942–2009): vojaški podpolkovnik, rojen v Črncih. • Dr. Josef Matl (1897–1974): profesor slavistike, rojen v Mahovcih (druga vloga: vojska – obveščevalni častnik v drugi svetovni vojni). 8. Žrtve vojnega nasilja • Aloisia Regenfelder (1897–1978): preživela taborišče Auschwitz, rojena v Črncih. Vir: mag. Dušan Ščap, Gradivo za zgodovino Apaškega polja, zvezek, št. od 8. - 12., leto 2026.<ref>{{Navedi splet |last=Maribor |first=IZUM-Institut informacijskih znanosti |title=Gradivo za zgodovino Apaškega polja :: COBISS Plus |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/140889091?no-js |access-date=2026-10-05 |website=plus-legacy.cobiss.net |language=sl}}</ref> g4xebzurbm0h1bq5fy48fsj9l3cubv0 0 609670 6765033 6764528 2026-10-14T11:12:01Z SaraStopar17 255455 6765033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravni prostori in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem Coroninijevem dvorcu. == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] k42ob2l7zywqbjzvqzvvqa3vekrws79 6765034 6765033 2026-10-14T11:12:53Z SaraStopar17 255455 /* Leopold in njegove funkcije */ 6765034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravni prostori in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem Coroninijevem dvorcu. == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] js8eit0qnygwagrajot5ob0hcykq1vs 0 609672 6765047 6764529 2026-10-14T11:33:20Z SaraStopar17 255455 6765047 wikitext text/x-wiki '''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1926. V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927). ==Čepovanski župani od leta 1850 do leta 1900== V arhivskih zapisih Čepovana so zabeleženi naslednji župani: * Peter Bratuž (''Žefov'') (1806–1894) * Andrej Kofol (''Blažet'') (1804–1892) – županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868 * Peter Kofol (''Kofou'') (1821–1872) * Peter Bratuž (''Tomažet'') (1834–1905) – županoval je tri leta * Martin Šuligoj (''Močilar'') (1829–1895) – županoval je tri leta * Anton Kofol (''Kofou'') (1847–1911) – županoval je devet let * Anton Bratuž (''Občnar'') (1852–1937) – županoval je šest let ==Občinski svet leta 1899== * Anton Bratuž, župan * Peter Šuligoj, podžupan * Anton Kofol, drugi podžupan * Janez Pavle, član * Anton Podgornik, član * Štefan Šuligoj, član * Janez Skok, član * Janez Mrak, član * Franc Podgornik, član * Gregor Trušnovec, član * Blaž Grča, član ==Čepovanski župani od leta 1901 do leta 1926== * Štefan Šuligoj (''Martinc'') (1857–1913) – županoval tri leta * Andrej Podgornik (''Žefaj'') (1859–1943) – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925 * [[Leopold Kofol]] (''Kofou'') (1875–1961) – županoval od leta 1922 do leta 1924 * Alojz Šavle (''Mežnar'') (1886–1970) – županoval leta 1925 in 1926, dokler v vasi niso prevzeli oblast Italijani == Literatura == * Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). ''Čepovan skozi stoletja: Ob stoletnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 113–114. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Slovenski župani]] 2heq6k679drs6faq015jk1huolxw6du 6765048 6765047 2026-10-14T11:33:57Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ 6765048 wikitext text/x-wiki '''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1926. V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927). ==Čepovanski župani od leta 1850 do leta 1900== V arhivskih zapisih Čepovana so zabeleženi naslednji župani: * Peter Bratuž (''Žefov'') (1806–1894) * Andrej Kofol (''Blažet'') (1804–1892) – županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868 * Peter Kofol (''Kofou'') (1821–1872) * Peter Bratuž (''Tomažet'') (1834–1905) – županoval je tri leta * Martin Šuligoj (''Močilar'') (1829–1895) – županoval je tri leta * Anton Kofol (''Kofou'') (1847–1911) – županoval je devet let * Anton Bratuž (''Občnar'') (1852–1937) – županoval je šest let ==Občinski svet leta 1899== * Anton Bratuž, župan * Peter Šuligoj, podžupan * Anton Kofol, drugi podžupan * Janez Pavle, član * Anton Podgornik, član * Štefan Šuligoj, član * Janez Skok, član * Janez Mrak, član * Franc Podgornik, član * Gregor Trušnovec, član * Blaž Grča, član ==Čepovanski župani od leta 1901 do leta 1926== * Štefan Šuligoj (''Martinc'') (1857–1913) – županoval tri leta * Andrej Podgornik (''Žefaj'') (1859–1943) – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925 * [[Leopold Kofol]] (''Kofou'') (1875–1961) – županoval od leta 1922 do leta 1924 * Alojz Šavle (''Mežnar'') (1886–1970) – županoval leta 1925 in 1926, dokler v vasi niso prevzeli oblast Italijani == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). ''Čepovan skozi stoletja: Ob stoletnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 113–114. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Slovenski župani]] 7s1vv4fvvlkmg10cydkvmzse3q41c91 3 609675 6764776 6763487 2026-10-13T15:17:45Z GeographieMan 179499 /* Slog člankov */ odgovor 6764776 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} ::** [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::** skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::** namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:50, 10. oktober 2026 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:50, 10. oktober 2026 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan == Živijo. V članku [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan]] imaš poglavji Župniki in Priključitev k župniji Grgar. Za župnike predlagam, da ustvariš kar samotojen [[Seznam duhovnikov Župnije Čepovan]] (glej primere v [[:Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]). Ukinitev Župnije Čepovan pa spada pravzaprav v članek [[Župnija Grgar]]. Za dodatne napotke smo na voljo. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:22, 10. oktober 2026 (CEST) == Slog člankov == Prosim zgleduj se po mojih popravkih v članku o županih Čepovana pri oblikovanju. V člankih se izogibamo okraskov (nepotrebno krepko in poševno besedilo) - krepko je zapisan le naslovni pojem v prvem stavku, poševno pa naslovi knjig ipd. ter znanstvena imena organizmov. S povezavami na druge članke ne pretiravamo, tako ne povezujemo letnic in datumov, pa relevanten soroden pojem povežemo samo prvič, ko se pojavi v tekstu. Ne vsakič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:20, 11. oktober 2026 (CEST) :Okej, velja. Lepo bi vas samo prosila, če mi lahko ne pretirano spreminjate/brišete besedila v mojih 6 člankih, ki sem jih pisala zadnje 3 dni. To je moje obvezno fakultetno delo, ki ga moram do januarja oddati in bo ocenjeno, tako kot sem ga originalno napisala. Imam namreč normo, da mora vseh člankov skupaj presegati 20.000 znakov, zato ne bi rada, da se vsebine pretirano briše, ker s tem tudi izgubljam število potrebnih znakov. Hvala. [[Uporabnik:SaraStopar17|SaraStopar17]] ([[Uporabniški pogovor:SaraStopar17|pogovor]]) 21:19, 11. oktober 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:SaraStopar17|SaraStopar17]]: Živjo! Bi mi lahko prosim povedala, pri katerem predmetu oziroma pri katerem profesorju opravljaš to nalogo? Bi ga namreč želel kontaktirati, mu na kratko predstaviti, kako deluje Wikipedija in kakšna so njena načela glede urejanja člankov, saj se mi zdi to pomembno tudi z vidika takšnih fakultetnih nalog. Hvala! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:17, 13. oktober 2026 (CEST) 3cwye6aznbak1g4zga617ifa53o8pnh 0 609679 6765062 6764531 2026-10-14T11:54:03Z SaraStopar17 255455 /* */ 6765062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev zazidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastava]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom - [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875-1892) # Jožef Fabiani (1892-1893) # Jakob Rejec (1893-1911) # Valentin Pirec (1911-1919) # Ivan Franke (1919-1926) # Ivan Semič (1926-1939) # Ivan Kretič (1939-1950) # Franc Zagoršek (1950-1960) # Ivan Hlad (1960-1980) # Janez Kržišnik (1980-1988) # [[Evgen Gantar]] (1988-1995) # Stanko Šemrl (1995-1998) # Adolf Šavelj (1998-danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika * cerkev sv. Martina v Grgarju: Leta 1968 so med sondiranjem v župnijski cerkvi sv. Martina naleteli na ostanke še starejše predhodne cerkve - romanske apside z originalnim tlakom. Na tem nivoju so našli tudi figuralni relief iz bakrene pločevine z upodobitvijo [[Sveta Marija|Marije]], ki moli. Nastal naj bi konec 12. ali v začetku 13. stoletja in je najstarejša upodobitev Marije na ozemlju Republike Slovenije. Relief danes hrani [[Goriški muzej]]. Domnevno je v cerkvi sv. Martina pokopana [[Urška Ferligoj]], pastirica in Marijina vidkinja. == Literatura == *Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] kq70tkkxamiieqqjejjd02g1xt91otc 6765064 6765062 2026-10-14T11:55:57Z SaraStopar17 255455 /* Zidava cerkve */ 6765064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875-1892) # Jožef Fabiani (1892-1893) # Jakob Rejec (1893-1911) # Valentin Pirec (1911-1919) # Ivan Franke (1919-1926) # Ivan Semič (1926-1939) # Ivan Kretič (1939-1950) # Franc Zagoršek (1950-1960) # Ivan Hlad (1960-1980) # Janez Kržišnik (1980-1988) # [[Evgen Gantar]] (1988-1995) # Stanko Šemrl (1995-1998) # Adolf Šavelj (1998-danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika * cerkev sv. Martina v Grgarju: Leta 1968 so med sondiranjem v župnijski cerkvi sv. Martina naleteli na ostanke še starejše predhodne cerkve - romanske apside z originalnim tlakom. Na tem nivoju so našli tudi figuralni relief iz bakrene pločevine z upodobitvijo [[Sveta Marija|Marije]], ki moli. Nastal naj bi konec 12. ali v začetku 13. stoletja in je najstarejša upodobitev Marije na ozemlju Republike Slovenije. Relief danes hrani [[Goriški muzej]]. Domnevno je v cerkvi sv. Martina pokopana [[Urška Ferligoj]], pastirica in Marijina vidkinja. == Literatura == *Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] db8lbe125456yp1uvkil21oodnd9f05 6765066 6765064 2026-10-14T11:57:47Z SaraStopar17 255455 /* Opravljena gradbena dela */ Besedilo Župnije Grgar dam v svoj članek posebej. 6765066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875-1892) # Jožef Fabiani (1892-1893) # Jakob Rejec (1893-1911) # Valentin Pirec (1911-1919) # Ivan Franke (1919-1926) # Ivan Semič (1926-1939) # Ivan Kretič (1939-1950) # Franc Zagoršek (1950-1960) # Ivan Hlad (1960-1980) # Janez Kržišnik (1980-1988) # [[Evgen Gantar]] (1988-1995) # Stanko Šemrl (1995-1998) # Adolf Šavelj (1998-danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Literatura == *Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] e42srfrtrcsce1guaftn057zepd7wkl 10 609685 6764940 6762904 2026-10-13T21:23:30Z A09 188929 zaključeno 6764940 wikitext text/x-wiki <!--zemljevid naj bo vedno usklajen z glavnim člankom, če dodaš vnos semkaj, ga prosim popravi/dopolni/vnesi tudi v [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]]--> {{location map+|Slovenija |width=800 |caption=Zemljevid porušenih in ruševinskih cerkva v Sloveniji. Nelokalizirane cerkve niso vključene. {{image key|{{legend|#008000|Zgodnjekrščanske cerkve.}} {{legend|#ff0000|Rimokatoliške cerkve v (delnih) ruševinah.}}{{legend|#000000|Izginule rimskokatoliške cerkve.}} }} |alt=Zemljevid lokacij ruševinskih in porušenih cerkva v Sloveniji. Vsebuje zgodnjekrščanske in rimskokatoliške cerkve. Rimskokatoliške cerkve nato nadalje obravnava po njihovem trenutnem stanju – ruševinah ali popolnem izginotju. <!-- raba #invoke za manjšo velikost predloge pri polnem odprtju strani --> |places= <!--zgodnjekrščanske cerkve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.42109|lon_deg=14.130352}}<!--Ajdna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613691|lon_deg=15.275835}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613614|lon_deg=15.275913}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.794097|lon_deg=15.338347}}<!--Mihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.198278|lon_deg=15.407105}}<!--Rifnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038917|lon_deg=15.350943}}<!--Vranje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038936|lon_deg=15.351025}}<!--Vranje--> <!--rimokatoliške cerkve, v ruševinah --> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.563229|lon_deg=14.277614}}<!--Ahac, Ilirska Bistrica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5912609|lon_deg=14.9516855}}<!--Kočarji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.85352|lon_deg=13.689348}}<!--Ambrož, Temnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6615565|lon_deg=15.1349707}} <!--Vimolj, Semič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.537847|lon_deg=14.111165}}<!--Anton P., Hrušica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5686343|lon_deg=14.9471782}}<!--Angelov varuhov, Rajndol--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9072736|lon_deg=15.5918587}}<!--Anton P., Brežice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5688499|lon_deg=14.8689881}}<!--Anton P., Štalcerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.515443|lon_deg=13.57192}}<!--Bernard, Portorož--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5376428|lon_deg=13.8899293}}<!--Cecilija, Predloka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6703199|lon_deg=15.082199}}<!--Marija Kraljica, Komarna vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5586079|lon_deg=15.0465673}}<!--Marija Tolažnica, Nemška Loka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.54704|lon_deg=14.965762}}<!--Devica Marija, Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.072475|lon_deg=13.691665}}<!--Duh, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.832577|lon_deg=14.249683}}<!--Duh, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.410982|lon_deg=15.576763}}<!--Egidij, Devina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534056|lon_deg=15.017997}}<!--Elija, Kozice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.638864|lon_deg=14.990319}}<!--Elija, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.654271|lon_deg=15.123052}}<!--Florijan, Brezovica pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.615668|lon_deg=15.050864}}<!--Florijan, Golobinjek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6298133|lon_deg=15.1032421}}<!--Frančišek Ksaverij, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5472783|lon_deg=15.0422215}}<!--Frančišek Ksaverij, Zaderc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.976192|lon_deg=13.677699}}<!--Gabrijel, Škabrijel--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.487391|lon_deg=13.740621}}<!--Helena, Koštabona--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.555238|lon_deg=14.774234}}<!--Ime Jezusovo, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.58726|lon_deg=14.986468}}<!--Ime Jezusovo, Kumrova vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.872035|lon_deg=13.67388}}<!--Izidor, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0409688|lon_deg=13.7178207}}<!--Jakob, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.601814|lon_deg=15.02849}}<!--Jakob, Koprivnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.188788|lon_deg=13.680463}}<!--Jakob, Volče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830565|lon_deg=14.929437}}<!--Jakob, Žužemberk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.921287|lon_deg=13.784909}}<!--Janez in Pavel, Ajdovščina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.778149|lon_deg=13.882982}}<!--Janez K., Sežana--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3247942|lon_deg=15.2571452}}<!--Janez K., Nova Cerkev--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.310919|lon_deg=15.392735}}<!--Janez K., Žička kartuzija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.759857|lon_deg=15.31675}}<!--Jera, Trdinov vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539388|lon_deg=14.2692}}<!--Jernej, Gornji Zemono--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5416997|lon_deg=14.8282152}}<!--Jožef, Preža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6567611|lon_deg=15.0526708}}<!--Jožef, Ribnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8958927|lon_deg=13.7688087}}<!--Jurij, Batuje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.653204|lon_deg=14.029646}}<!--Jurij, Vremski Britof--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.747735|lon_deg=14.248008}}<!--Jurij, Žeje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.616636|lon_deg=14.144265}}<!--Kancijan, Ostrožno Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.796135|lon_deg=14.287638}}<!--Kancijan, Rakov Škocjan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.490933|lon_deg=13.689806}}<!--Katarina, Padna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843423|lon_deg=13.757746}}<!--Katarina, Škrbina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.64722|lon_deg=15.134336}}<!--Križ, Blatnik pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581867|lon_deg=15.12533}}<!--Križ, Gradec pri Čr.--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.202195|lon_deg=14.572036}}<!--Križ, Križ pri Komendi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5954897|lon_deg=14.7609471}}<!--Lenart, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.036438|lon_deg=13.682663}}<!--Lovrenc, Bate--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.610521|lon_deg=13.889523}}<!--Lovrenc, Beka pri Ocizli--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.602598|lon_deg=14.671681}}<!--Lovrenc, Trava--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.256456|lon_deg=14.1632161}}<!--Lucija, Dražgoše--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.498371|lon_deg=13.608257}}<!--Marija, Seča--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.879203|lon_deg=13.649148}}<!--Marija Magdalena, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.605106|lon_deg=15.096112}}<!--Marija Magdalena, Sredgora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.116523|lon_deg=13.876539}}<!--Marija Magdalena, Šentviška Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.728599|lon_deg=14.839706}}<!--Marija Magdalena, Vrbovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.596339|lon_deg=14.801369}}<!--Marijino vnebovzetje, Koče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6007582|lon_deg=14.9954882}}<!--Marijino vnebovzetje, Staro Brezje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5759458|lon_deg=15.0054236}}<!--Marijino vnebovzetje, Svetli Potok--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051393|lon_deg=15.70937}}<!--Marjeta, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.687586|lon_deg=14.270108}}<!--Marjeta, Palčje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.501909|lon_deg=13.900821}}<!--Marko, Dol pri Hrastovljah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.60481|lon_deg=15.107401}}<!--Martin, Topličice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0428116|lon_deg=14.1043308}}<!--Martin, Žiri--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7610772|lon_deg=14.9751065}}<!--Matija, Gornja Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8718029|lon_deg=15.3362894}}<!--Mihael, Gutenwerth--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.755868|lon_deg=13.932164}}<!--Mihael, Kazlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7000701|lon_deg=15.0863592}}<!--Mihael, Stare Žage--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.477736|lon_deg=13.651943}}<!--Nedelja, Medoši--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.139539|lon_deg=13.997021}}<!--Nikolaj, Labinje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.691499|lon_deg=14.8667758}}<!--Nikolaj, Mala Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.745251|lon_deg=14.160147}}<!--Nikolaj, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.527959|lon_deg=13.567201}}<!--Peter v pristanišču, Piran--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141557|lon_deg=13.818094}}<!--Nikolaj, Ponikve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.47076|lon_deg=13.642838}}<!--Onofrij, Sečovlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.564623|lon_deg=14.083548}}<!--Peter, Brezovo Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141164|lon_deg=13.921583}}<!--Ubald, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7146181|lon_deg=15.0132434}}<!--Urh, Podstenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5674891|lon_deg=14.8948421}}<!--Urh, Rogati Hrib--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.618815|lon_deg=15.059422}}<!--Urh, Starološki Grič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6858676|lon_deg=14.9257042}}<!--Uršula, Stari Breg--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.08789|lon_deg=13.937682}}<!--Uršula, Jagršče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5249814|lon_deg=14.8189137}}<!--Valentin, Dolnja Briga--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.982723|lon_deg=13.643109}}<!--Valentin, Sabotin--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5045268|lon_deg=14.9118499}}<!--Vid, Mavrc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7527391|lon_deg=14.9618897}}<!--Vid, Topla Reber--> <!--RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Z ZNANO LOKACIJO, ODSTRANJENE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.732141|lon_deg=14.89896}}<!--Beli Kamen--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.617921|lon_deg=14.963462}}<!--Mačkovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539168|lon_deg=13.657788}}<!--Andrej pri Vratih, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539097|lon_deg=13.65674}}<!--Andrej na Trgu, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539378|lon_deg=13.658107}}<!--Anton v Pristanišču, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.707244|lon_deg=14.889378}}<!--Kleč, Kočevje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.597623|lon_deg=14.892081}}<!--Andrej in Valentin, Zajčje Polje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5569662|lon_deg=14.9963956}}<!--Angelov varuhov, Knežja Lipa--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.746117|lon_deg=14.821782}}<!--Anton P., Kukovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6317119|lon_deg=15.1310334}}<!--Anton P., Kleč--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0009196|lon_deg=14.0221344}}<!--Barbara, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.4417692|lon_deg=14.0384159}}<!--Barbara, Jesenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.06112|lon_deg=14.507913}}<!--Krištof/Ciril in Metod, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.677231|lon_deg=14.94801}}<!--Devica Marija, Trnovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9672853|lon_deg=13.7011199}}<!--Danijel, NG--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.232919|lon_deg=15.267411}}<!--Duh, CE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.558688|lon_deg=15.64448}}<!--Duh, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.661538|lon_deg=14.852034}}<!--Filip in Jakob, Mlaka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539670|lon_deg=13.661117}}<!--Frančišek Assiški--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3919094|lon_deg=15.5726171}}<!--Ignacij Lojolski, SB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.620535|lon_deg=14.879776}}<!--Ime Jezusovo, Dolga vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.05961|lon_deg=15.692182}}<!--Jakob, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6378669|lon_deg=14.9040769}}<!--Janez K., Cvišlerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.574973|lon_deg=14.800646}}<!--Janez K., Kočevska Reka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5371555|lon_deg=14.9601232}}<!--Janez K., Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0186717|lon_deg=15.4762939}}<!--Janez K., Senovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5391572|lon_deg=13.6576395}}<!--Jernej, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.088399|lon_deg=15.073754}}<!--Jošt, Kum--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6110013|lon_deg=14.9902869}}<!--Jožef, Laze pri Oneku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.2578753|lon_deg=13.6130136}}<!--Jurij, Drežnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843217|lon_deg=15.430363}}<!--Jurij, Globočice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.159481|lon_deg=13.817273}}<!--Jurij, Kneža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5726126|lon_deg=14.8491432}}<!--Jurij, Novi Lazi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8029040|lon_deg=15.1681842}}<!--Jurij, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.805234|lon_deg=15.166794}}<!--Katarina, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.59941|lon_deg=14.177645}}<!--Katarina, Prem--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.969323|lon_deg=13.660461}}<!--Katarina, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.897573|lon_deg=13.783918}}<!--Kozma, Gojače--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5396066|lon_deg=14.7868824}}<!--Kozma, Inlauf--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6257235|lon_deg=14.9440465}}<!--Kozma, Onek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.002941|lon_deg=14.028789}}<!--Križ, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534668|lon_deg=14.910341}}<!--Križ, Škrilj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.880551|lon_deg=14.001019}}<!--Lenart, Col--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.331882|lon_deg=13.5472901}}<!--Lovrenc, Brestovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.530313|lon_deg=13.889197}}<!--Marija Magdalena, Bezovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.781003|lon_deg=14.388396}}<!--Marija Magdalena, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.637996|lon_deg=14.99487}}<!--Marija Magdalena, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.607489|lon_deg=14.753121}}<!--Marjeta, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.725188|lon_deg=14.919694}}<!--Marjeta, Stari Log--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.57816|lon_deg=15.021436}}<!--Marjeta, Tanči Vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5878204|lon_deg=15.0381907}}<!--Martin, Hrib pri Koprivniku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051752|lon_deg=14.506044}}<!--Martin, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.804867|lon_deg=15.166875}}<!--Martin, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.118216|lon_deg=14.183841}}<!--Martin, Poljane nad Škofjo Loko--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.284556|lon_deg=13.550504}}<!--Martin, Trnovo ob Soči--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7960986|lon_deg=14.3620776}}<!--Mati Božja, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.560123|lon_deg=15.649903}}<!--Mati Usmiljenja, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5468727|lon_deg=14.7838018}}<!--Mihael, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377809|lon_deg=15.056883}}<!--Mihael, Družmirje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377234|lon_deg=15.098492}}<!--Jurij, Škale--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051971|lon_deg=14.502989}}<!--Mihael, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.562555|lon_deg=15.640481}}<!--Naša Ljuba Gospa, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3968956|lon_deg=14.1555488}}<!--Nikolaj, Breznica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830325|lon_deg=13.733685}}<!--Nikolaj, Sveto--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6116125|lon_deg=14.7455692}}<!--Ožbolt, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.801563|lon_deg=15.361238}}<!--Ožbolt, Javorovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.961502|lon_deg=13.653788}}<!--Vid, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.41866|lon_deg=15.869755}}<!--Vsi sveti, Ptuj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.528496|lon_deg=14.904253}}<!--Žalostna Mati Božja, Zdihovo--> }} 058q0y7xk00jlh7wshvle4d5tu9j7kt 10 609698 6764753 6763008 2026-10-13T14:33:34Z Pinky sl 2932 |link=Koščenojezičnice (red)|Osteoglossiformes 6764753 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Koščenojezičnice (red)|Osteoglossiformes |parent=Osteoglossomorpha |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=3 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 810cgj1jy2tgzpwcypalya1qfhdeml6 0 609709 6764729 6763128 2026-10-13T13:02:48Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Alo!Stari]] 6764729 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Alo!Stari]] k9c7ek3sv769l0hri3yo6j1yx90vka9 0 609714 6764999 6763249 2026-10-14T09:05:59Z Octopus 13285 biografija 6764999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šuandzong <br />唐玄宗 | image = 李隆基像.jpg | caption = Portret cesarja Šuandzonga iz obdobja dinastije Ming | father = cesar [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | mother = cesarica Džaočeng | birth_date = 8. september 685<ref name=birth>''Old Book of Tang'', zv. 8</ref> | birth_place = [[Luojang]], dinastija Tang | death_date = {{Death date and age|762|5|3|685|9|8|df=y}}<ref name=death>''Old Book of Tang'', zv. 222.</ref> | death_place = [[Čangan]], dinastija Tang | full_name = {{ubl|'''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) | '''[[Osebno ime]]:''' Longdži ({{lang|zh|隆基}})}} | regnal_name = Cesar Kajjuan Šengven Šenvu {{nowrap|({{lang|zh|開元聖文神武皇帝}})}} | posthumous_name = Cesar Džidao Dašeng Daming Šjao ({{lang|zh|至道大聖大明孝皇帝}}) | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | successor = [[Suzong (dinastija Tang)|Sudzong]] | reign = 8. september 712 – 12. avgust 756<ref>''Old Book of Tang'', zv. 10.</ref> | house = Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = {{ubl|Šjantjan ({{lang|zh|先天}}; 712–713)|Kaijuan ({{lang|zh|開元}}; 713–741)|Tjanbao ({{lang|zh|天寶; 742–756)}}}} | temple_name = Šuandzong ({{lang|zh|玄宗}}) | signature = [[File:Tang Xuanzong signature (huaya).jpg|50px]] | signature_type = Huaja | spouse = {{ubl|cesarica Vang {{nowrap|(por. 693; u. 725)}}|cesarica Dženšun {{nowrap|(u. 737)}}|cesarica Juanšjan {{nowrap|(por. 710; u. 729)}}}} | spouse_type = Sporoge | issue = }} {{Infobox Chinese | pic = Tang Xuanzong (Chinese characters).svg | piccap = "Šuandzong iz Tanga" | picupright = 0.5 | c = 唐玄宗 | p = Táng Xuánzōng | gr = Tang Shyuantzong | w = {{tonesup|Tʻang2 Hsüan2-tsung1}} | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|xuan|2|.|z|ong|1}} | j = Tong4 Jyun4zung1 | mc = dang ɦwen-tswong | altname = Tang Minghuang | c2 = 唐明皇 | p2 = Táng Mínghuáng | gr2 = Tarng Minghwang | w2 = Tʻang{{sup|2}} Ming{{sup|2}}-huang{{sup|2}} | mc2 = dang mjæng-ɦwang | altname3 = Li Longji | c3 = 李隆基 | p3 = Lǐ Lóngjī | gr3 = Lii Longji | w3 = Li{{sup|3}} Lung{{sup|2}}-chi{{sup|1}} | mc3 = lɨX lɨung-kɨ | c4 = 明皇帝 | p4 = Míng Huángdì | gr4 = Ming Hwangdih | w4 = Ming{{sup|2}} Huang{{sup|2}}-ti{{sup|4}} | mc4 = mjæng ɦwang-teiH | altname5 = Li Sanlang | c5 = 李三郎 | p5 = Lǐ Sānláng | gr5 = Lii Sanlang | w5 = {{tonesup|Li3 San1-lang2}} | mc5 = lɨX sam-lang }} '''Šuandzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐玄宗, [[pinjin]]: Táng Xuánzōng), rojen kot '''Li Longdži''' (kitajsko: 李隆基, pinjin: Lǐ Lóngjī), je bil od leta 712/713 do 756 cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in eden od najbolj znanih kitajskih cesarjev, * [[685]], † [[3. maj]] [[762]]. Njegova vladavina je pomenila vrhunec in začetek konca dinastije Tang. ==Življenje== Rojen je bil kot Li Longdži, sin cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] in cesarice Džaočeng. Njegov oče je bil zgolj politična figura v igrah svoje matere, cesarice [[Vu Dzetjan]]. Po njeni odstavitvi leta 705 je Ruidzongov starejši brat [[Džongdzong]] uradno postal cesar, v resnici pa je namesto njega vladala njegova žena, cesarica Vej. Cesarica Vej je leta 710 zastrupila Džongdzonga zaradi prešuštva in za cesarja postavila svojega sina. Ruidzong bi morda dopuščal takšno stanje, njegov sin Li Longdži, kasnejši cesar Šuandzong, pa ne. Na prestolu dinastije ni želel imeti še ene cesarice Vu Dzetjan, zato je vdrl v palačo in ukazal usmrtiti cesarico Vej in vso njeno družino. Nato je za cesarja postavil očeta. Po nesoglasjih s teto leta 712/713 je postopoma sam prevzel oblast. Pod cesarjem Šuandzongom je Kitajska v dinastiji Tang sprva doživljala zlato dobo miru, kulture in učenosti. Za notranje reforme je bil ključna osebnost minister Džang Džjuling, dokler ga ni leta 736 ni strmoglavil Li Linfu. V zunanji politiki so se meje cesarstva kljub nekaterim neuspehom močno razširile. Kitajsko napredovanje proti zahodu so šele v bitki pri Talasu leta 751 dokončno ustavili [[Arabci]]. [[Slika:Kano Eitoku 007.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Šuandzong in njegova priležnica Jang Guifej'']] Cesar se je zatem prepustil užitkom in daoističnim študijam, se polenil in postal pasivno orodje dveh izbrancev in priležnice Jang Guifej. Prvemu ministru Li Linfuju, ki je vodil vlado več kot dvajset let, je leta 737 uspelo doseči usmrtitev treh Šuandzongovih sinov, vključno s prestolonaslednikom. Po njegovi smrti je mesto prvega ministra zasedel Jang Guifejin bratranec Jang Guodžong in se zapletel v boj za oblast z generalom An Lušanom, guvernerjem severnih provinc, ki si je prav tako prizadeval zasesti položaj prvega ministra. Cesar ni storil ničesar, da bi ločil oba tekmeca ali omejil njuno moč. Povečani vojaški izdatki, ki so bili posledica nenehnih vojn vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]], so se odražali v višjih davkih. Znotraj vlade je prišlo do konfliktov med aristokratskimi uradniki in tistimi, ki so bili imenovani z državnimi izpiti, ostareli cesar pa se je popolnoma umaknil v zasebno življenje in kot posrednike zaposloval evnuhe, kot je bil Gao Liši. V vojski se je povečalo število poklicnih vojakov, generali pa so dobili pretirano velika pooblastila. Skratka, oblast je uhajala iz cesarjevih rok, cesar Šuandzong pa tega bodisi ni opazil bodisi ni bil sposoben odpraviti težav. V strahu za svoje življenje in položaj je general An Lušan leta 755 sprožil po njem imenovan [[An Lušanov upor]], ki se je zaradi lakote, ki so jo v osrednji Kitajski povzročile suša in poplave, hitro širil. An Lušan je leta 755/756 osvojil [[Luojang]] in [[Čangan]] ter obe mesti opustošil. Njegovi uspehi proti silam Tanga so cesarja prisilili, da je pobegnil v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. Na poti so stražarji Jang Guodžonga usmrtili in nemočnega cesarja prisilili, da je ukazal usmrtiti tudi Jang Guifej. Oba sta bila obtožena kot odgovorna za An Lušanov upor. Šuandzong je izgubo Jang Guifej objokoval do svoje smrti. Prestolonaslednik [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] je pobegnil v [[Gansu]] in brez očetove vednosti prevzel cesarski naziv. Oče je zatem avgusta/septembra 756 formalno abdiciral. Cesar Šuandzong je umrl 3. maja 762, približno leto dni pred koncem An Lušanovega upora, ki je terjal življenja velikega dela prebivalstva in družbo pahnil v kaos. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 685]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] nrxcwijzilliqtbq9aticw56e218ez8 6765001 6764999 2026-10-14T09:17:08Z Octopus 13285 /* Življenje */ Slika 6765001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šuandzong <br />唐玄宗 | image = 李隆基像.jpg | caption = Portret cesarja Šuandzonga iz obdobja dinastije Ming | father = cesar [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | mother = cesarica Džaočeng | birth_date = 8. september 685<ref name=birth>''Old Book of Tang'', zv. 8</ref> | birth_place = [[Luojang]], dinastija Tang | death_date = {{Death date and age|762|5|3|685|9|8|df=y}}<ref name=death>''Old Book of Tang'', zv. 222.</ref> | death_place = [[Čangan]], dinastija Tang | full_name = {{ubl|'''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) | '''[[Osebno ime]]:''' Longdži ({{lang|zh|隆基}})}} | regnal_name = Cesar Kajjuan Šengven Šenvu {{nowrap|({{lang|zh|開元聖文神武皇帝}})}} | posthumous_name = Cesar Džidao Dašeng Daming Šjao ({{lang|zh|至道大聖大明孝皇帝}}) | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | successor = [[Suzong (dinastija Tang)|Sudzong]] | reign = 8. september 712 – 12. avgust 756<ref>''Old Book of Tang'', zv. 10.</ref> | house = Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = {{ubl|Šjantjan ({{lang|zh|先天}}; 712–713)|Kaijuan ({{lang|zh|開元}}; 713–741)|Tjanbao ({{lang|zh|天寶; 742–756)}}}} | temple_name = Šuandzong ({{lang|zh|玄宗}}) | signature = [[File:Tang Xuanzong signature (huaya).jpg|50px]] | signature_type = Huaja | spouse = {{ubl|cesarica Vang {{nowrap|(por. 693; u. 725)}}|cesarica Dženšun {{nowrap|(u. 737)}}|cesarica Juanšjan {{nowrap|(por. 710; u. 729)}}}} | spouse_type = Sporoge | issue = }} {{Infobox Chinese | pic = Tang Xuanzong (Chinese characters).svg | piccap = "Šuandzong iz Tanga" | picupright = 0.5 | c = 唐玄宗 | p = Táng Xuánzōng | gr = Tang Shyuantzong | w = {{tonesup|Tʻang2 Hsüan2-tsung1}} | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|xuan|2|.|z|ong|1}} | j = Tong4 Jyun4zung1 | mc = dang ɦwen-tswong | altname = Tang Minghuang | c2 = 唐明皇 | p2 = Táng Mínghuáng | gr2 = Tarng Minghwang | w2 = Tʻang{{sup|2}} Ming{{sup|2}}-huang{{sup|2}} | mc2 = dang mjæng-ɦwang | altname3 = Li Longji | c3 = 李隆基 | p3 = Lǐ Lóngjī | gr3 = Lii Longji | w3 = Li{{sup|3}} Lung{{sup|2}}-chi{{sup|1}} | mc3 = lɨX lɨung-kɨ | c4 = 明皇帝 | p4 = Míng Huángdì | gr4 = Ming Hwangdih | w4 = Ming{{sup|2}} Huang{{sup|2}}-ti{{sup|4}} | mc4 = mjæng ɦwang-teiH | altname5 = Li Sanlang | c5 = 李三郎 | p5 = Lǐ Sānláng | gr5 = Lii Sanlang | w5 = {{tonesup|Li3 San1-lang2}} | mc5 = lɨX sam-lang }} '''Šuandzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐玄宗, [[pinjin]]: Táng Xuánzōng), rojen kot '''Li Longdži''' (kitajsko: 李隆基, pinjin: Lǐ Lóngjī), je bil od leta 712/713 do 756 cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in eden od najbolj znanih kitajskih cesarjev, * [[685]], † [[3. maj]] [[762]]. Njegova vladavina je pomenila vrhunec in začetek konca dinastije Tang. ==Življenje== Rojen je bil kot Li Longdži, sin cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] in cesarice Džaočeng. Njegov oče je bil zgolj politična figura v igrah svoje matere, cesarice [[Vu Dzetjan]]. Po njeni odstavitvi leta 705 je Ruidzongov starejši brat [[Džongdzong]] uradno postal cesar, v resnici pa je namesto njega vladala njegova žena, cesarica Vej. Cesarica Vej je leta 710 zastrupila Džongdzonga zaradi prešuštva in za cesarja postavila svojega sina. Ruidzong bi morda dopuščal takšno stanje, njegov sin Li Longdži, kasnejši cesar Šuandzong, pa ne. Na prestolu dinastije ni želel imeti še ene cesarice Vu Dzetjan, zato je vdrl v palačo in ukazal usmrtiti cesarico Vej in vso njeno družino. Nato je za cesarja postavil očeta. Po nesoglasjih s teto leta 712/713 je postopoma sam prevzel oblast. Pod cesarjem Šuandzongom je Kitajska v dinastiji Tang sprva doživljala zlato dobo miru, kulture in učenosti. Za notranje reforme je bil ključna osebnost minister Džang Džjuling, dokler ga ni leta 736 ni strmoglavil Li Linfu. V zunanji politiki so se meje cesarstva kljub nekaterim neuspehom močno razširile. Kitajsko napredovanje proti zahodu so šele v bitki pri Talasu leta 751 dokončno ustavili [[Arabci]]. [[Slika:Kano Eitoku 007.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Šuandzong in njegova priležnica Jang Guifej'']] [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Cesar Šuandzong sprejema modreca Džang Guolaa'']] Cesar se je zatem prepustil užitkom in daoističnim študijam, se polenil in postal pasivno orodje dveh izbrancev in priležnice Jang Guifej. Prvemu ministru Li Linfuju, ki je vodil vlado več kot dvajset let, je leta 737 uspelo doseči usmrtitev treh Šuandzongovih sinov, vključno s prestolonaslednikom. Po njegovi smrti je mesto prvega ministra zasedel Jang Guifejin bratranec Jang Guodžong in se zapletel v boj za oblast z generalom An Lušanom, guvernerjem severnih provinc, ki si je prav tako prizadeval zasesti položaj prvega ministra. Cesar ni storil ničesar, da bi ločil oba tekmeca ali omejil njuno moč. Povečani vojaški izdatki, ki so bili posledica nenehnih vojn vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]], so se odražali v višjih davkih. Znotraj vlade je prišlo do konfliktov med aristokratskimi uradniki in tistimi, ki so bili imenovani z državnimi izpiti, ostareli cesar pa se je popolnoma umaknil v zasebno življenje in kot posrednike zaposloval evnuhe, kot je bil Gao Liši. V vojski se je povečalo število poklicnih vojakov, generali pa so dobili pretirano velika pooblastila. Skratka, oblast je uhajala iz cesarjevih rok, cesar Šuandzong pa tega bodisi ni opazil bodisi ni bil sposoben odpraviti težav. V strahu za svoje življenje in položaj je general An Lušan leta 755 sprožil po njem imenovan [[An Lušanov upor]], ki se je zaradi lakote, ki so jo v osrednji Kitajski povzročile suša in poplave, hitro širil. An Lušan je leta 755/756 osvojil [[Luojang]] in [[Čangan]] ter obe mesti opustošil. Njegovi uspehi proti silam Tanga so cesarja prisilili, da je pobegnil v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. Na poti so stražarji Jang Guodžonga usmrtili in nemočnega cesarja prisilili, da je ukazal usmrtiti tudi Jang Guifej. Oba sta bila obtožena kot odgovorna za An Lušanov upor. Šuandzong je izgubo Jang Guifej objokoval do svoje smrti. Prestolonaslednik [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] je pobegnil v [[Gansu]] in brez očetove vednosti prevzel cesarski naziv. Oče je zatem avgusta/septembra 756 formalno abdiciral. Cesar Šuandzong je umrl 3. maja 762, približno leto dni pred koncem An Lušanovega upora, ki je terjal življenja velikega dela prebivalstva in družbo pahnil v kaos. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 685]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 9ug8jmzoszr2bruzhqyonghel6ztypj 6765002 6765001 2026-10-14T09:32:33Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6765002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šuandzong <br />唐玄宗 | image = 李隆基像.jpg | caption = Portret cesarja Šuandzonga iz obdobja dinastije Ming | father = cesar [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | mother = cesarica Džaočeng | birth_date = 8. september 685<ref name=birth>''Old Book of Tang'', zv. 8</ref> | birth_place = [[Luojang]], dinastija Tang | death_date = {{Death date and age|762|5|3|685|9|8|df=y}}<ref name=death>''Old Book of Tang'', zv. 222.</ref> | death_place = [[Čangan]], dinastija Tang | full_name = {{ubl|'''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) | '''[[Osebno ime]]:''' Longdži ({{lang|zh|隆基}})}} | regnal_name = Cesar Kajjuan Šengven Šenvu {{nowrap|({{lang|zh|開元聖文神武皇帝}})}} | posthumous_name = Cesar Džidao Dašeng Daming Šjao ({{lang|zh|至道大聖大明孝皇帝}}) | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | successor = [[Suzong (dinastija Tang)|Sudzong]] | reign = 8. september 712 – 12. avgust 756<ref>''Old Book of Tang'', zv. 10.</ref> | house = Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = {{ubl|Šjantjan ({{lang|zh|先天}}; 712–713)|Kaijuan ({{lang|zh|開元}}; 713–741)|Tjanbao ({{lang|zh|天寶; 742–756)}}}} | temple_name = Šuandzong ({{lang|zh|玄宗}}) | signature = [[File:Tang Xuanzong signature (huaya).jpg|50px]] | signature_type = Huaja | spouse = {{ubl|cesarica Vang {{nowrap|(por. 693; u. 725)}}|cesarica Dženšun {{nowrap|(u. 737)}}|cesarica Juanšjan {{nowrap|(por. 710; u. 729)}}}} | spouse_type = Sporoge | issue = }} {{Infobox Chinese | pic = Tang Xuanzong (Chinese characters).svg | piccap = "Šuandzong iz Tanga" | picupright = 0.5 | c = 唐玄宗 | p = Táng Xuánzōng | gr = Tang Shyuantzong | w = {{tonesup|Tʻang2 Hsüan2-tsung1}} | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|xuan|2|.|z|ong|1}} | j = Tong4 Jyun4zung1 | mc = dang ɦwen-tswong | altname = Tang Minghuang | c2 = 唐明皇 | p2 = Táng Mínghuáng | gr2 = Tarng Minghwang | w2 = Tʻang{{sup|2}} Ming{{sup|2}}-huang{{sup|2}} | mc2 = dang mjæng-ɦwang | altname3 = Li Longji | c3 = 李隆基 | p3 = Lǐ Lóngjī | gr3 = Lii Longji | w3 = Li{{sup|3}} Lung{{sup|2}}-chi{{sup|1}} | mc3 = lɨX lɨung-kɨ | c4 = 明皇帝 | p4 = Míng Huángdì | gr4 = Ming Hwangdih | w4 = Ming{{sup|2}} Huang{{sup|2}}-ti{{sup|4}} | mc4 = mjæng ɦwang-teiH | altname5 = Li Sanlang | c5 = 李三郎 | p5 = Lǐ Sānláng | gr5 = Lii Sanlang | w5 = {{tonesup|Li3 San1-lang2}} | mc5 = lɨX sam-lang }} '''Šuandzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐玄宗, [[pinjin]]: Táng Xuánzōng), rojen kot '''Li Longdži''' (kitajsko: 李隆基, pinjin: Lǐ Lóngjī), je bil od leta 712/713 do 756 cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in eden od najbolj znanih kitajskih cesarjev, * [[685]], † [[3. maj]] [[762]]. Njegova vladavina je pomenila vrhunec in začetek konca dinastije Tang. ==Življenje== Rojen je bil kot Li Longdži, sin cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] in cesarice Džaočeng. Njegov oče je bil zgolj politična figura v igrah svoje matere, cesarice [[Vu Dzetjan]]. Po njeni odstavitvi leta 705 je Ruidzongov starejši brat [[Džongdzong]] uradno postal cesar, v resnici pa je namesto njega vladala njegova žena, cesarica Vej. Cesarica Vej je leta 710 zastrupila Džongdzonga zaradi prešuštva in za cesarja postavila svojega sina. Ruidzong bi morda dopuščal takšno stanje, njegov sin Li Longdži, kasnejši cesar Šuandzong, pa ne. Na prestolu dinastije ni želel imeti še ene cesarice Vu Dzetjan, zato je vdrl v palačo in ukazal usmrtiti cesarico Vej in vso njeno družino. Nato je za cesarja postavil očeta. Po nesoglasjih s teto leta 712/713 je postopoma sam prevzel oblast. Pod cesarjem Šuandzongom je Kitajska v dinastiji Tang sprva doživljala zlato dobo miru, kulture in učenosti. Za notranje reforme je bil ključna osebnost minister Džang Džjuling, dokler ga ni leta 736 ni strmoglavil Li Linfu. V zunanji politiki so se meje cesarstva kljub nekaterim neuspehom močno razširile. Kitajsko napredovanje proti zahodu so šele v bitki pri Talasu leta 751 dokončno ustavili [[Arabci]]. [[Slika:Kano Eitoku 007.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Šuandzong in njegova priležnica Jang Guifej'']] [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Cesar Šuandzong sprejema modreca Džang Guolaa'']] Cesar se je zatem prepustil užitkom in daoističnim študijam, se polenil in postal pasivno orodje dveh izbrancev in priležnice Jang Guifej. Prvemu ministru Li Linfuju, ki je vodil vlado več kot dvajset let, je leta 737 uspelo doseči usmrtitev treh Šuandzongovih sinov, vključno s prestolonaslednikom. Po njegovi smrti je mesto prvega ministra zasedel Jang Guifejin bratranec Jang Guodžong in se zapletel v boj za oblast z generalom An Lušanom, guvernerjem severnih provinc, ki si je prav tako prizadeval zasesti položaj prvega ministra. Cesar ni storil ničesar, da bi ločil oba tekmeca ali omejil njuno moč. Povečani vojaški izdatki, ki so bili posledica nenehnih vojn vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]], so se odražali v višjih davkih. Znotraj vlade je prišlo do konfliktov med aristokratskimi uradniki in tistimi, ki so bili imenovani z državnimi izpiti, ostareli cesar pa se je popolnoma umaknil v zasebno življenje in kot posrednike zaposloval evnuhe, kot je bil Gao Liši. V vojski se je povečalo število poklicnih vojakov, generali pa so dobili pretirano velika pooblastila. Skratka, oblast je uhajala iz cesarjevih rok, cesar Šuandzong pa tega bodisi ni opazil bodisi ni bil sposoben odpraviti težav. V strahu za svoje življenje in položaj je general An Lušan leta 755 sprožil po njem imenovan [[An Lušanov upor]], ki se je zaradi lakote, ki so jo v osrednji Kitajski povzročile suša in poplave, hitro širil. An Lušan je leta 755/756 osvojil [[Luojang]] in [[Čangan]] ter obe mesti opustošil. Njegovi uspehi proti silam Tanga so cesarja prisilili, da je pobegnil v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. Na poti so stražarji Jang Guodžonga usmrtili in nemočnega cesarja prisilili, da je ukazal usmrtiti tudi Jang Guifej. Oba sta bila obtožena kot odgovorna za An Lušanov upor. Šuandzong je izgubo Jang Guifej objokoval do svoje smrti. Prestolonaslednik [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] je pobegnil v [[Gansu]] in brez očetove vednosti prevzel cesarski naziv. Oče je zatem avgusta/septembra 756 formalno abdiciral. Cesar Šuandzong je umrl 3. maja 762, približno leto dni pred koncem An Lušanovega upora, ki je terjal življenja velikega dela prebivalstva in družbo pahnil v kaos. == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]|8. september|685|3. maj 762}} {{S-reg}} |- style="text-align: center;" {{S-bef|rows=3|before=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]]}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=712–756}} {{S-aft|rows=2|after=[[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]]}} |- {{S-ttl|title=Cesar Kitajske (večine regij)|years=712–756}} |- {{S-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (osrednje in severne regije) |years=712–756}} {{S-aft|after=[[An Lušan]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 685]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 412ze1a7u8y7xexd4dq62e9hn1yjaln 6765003 6765002 2026-10-14T09:33:48Z Octopus 13285 datum 6765003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šuandzong <br />唐玄宗 | image = 李隆基像.jpg | caption = Portret cesarja Šuandzonga iz obdobja dinastije Ming | father = cesar [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | mother = cesarica Džaočeng | birth_date = 8. september 685<ref name=birth>''Old Book of Tang'', zv. 8</ref> | birth_place = [[Luojang]], dinastija Tang | death_date = {{Death date and age|762|5|3|685|9|8|df=y}}<ref name=death>''Old Book of Tang'', zv. 222.</ref> | death_place = [[Čangan]], dinastija Tang | full_name = {{ubl|'''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) | '''[[Osebno ime]]:''' Longdži ({{lang|zh|隆基}})}} | regnal_name = Cesar Kajjuan Šengven Šenvu {{nowrap|({{lang|zh|開元聖文神武皇帝}})}} | posthumous_name = Cesar Džidao Dašeng Daming Šjao ({{lang|zh|至道大聖大明孝皇帝}}) | succession = Cesar dinastije Tang | predecessor = [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] | successor = [[Suzong (dinastija Tang)|Sudzong]] | reign = 8. september 712 – 12. avgust 756<ref>''Old Book of Tang'', zv. 10.</ref> | house = Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = {{ubl|Šjantjan ({{lang|zh|先天}}; 712–713)|Kaijuan ({{lang|zh|開元}}; 713–741)|Tjanbao ({{lang|zh|天寶; 742–756)}}}} | temple_name = Šuandzong ({{lang|zh|玄宗}}) | signature = [[File:Tang Xuanzong signature (huaya).jpg|50px]] | signature_type = Huaja | spouse = {{ubl|cesarica Vang {{nowrap|(por. 693; u. 725)}}|cesarica Dženšun {{nowrap|(u. 737)}}|cesarica Juanšjan {{nowrap|(por. 710; u. 729)}}}} | spouse_type = Sporoge | issue = }} {{Infobox Chinese | pic = Tang Xuanzong (Chinese characters).svg | piccap = "Šuandzong iz Tanga" | picupright = 0.5 | c = 唐玄宗 | p = Táng Xuánzōng | gr = Tang Shyuantzong | w = {{tonesup|Tʻang2 Hsüan2-tsung1}} | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|xuan|2|.|z|ong|1}} | j = Tong4 Jyun4zung1 | mc = dang ɦwen-tswong | altname = Tang Minghuang | c2 = 唐明皇 | p2 = Táng Mínghuáng | gr2 = Tarng Minghwang | w2 = Tʻang{{sup|2}} Ming{{sup|2}}-huang{{sup|2}} | mc2 = dang mjæng-ɦwang | altname3 = Li Longji | c3 = 李隆基 | p3 = Lǐ Lóngjī | gr3 = Lii Longji | w3 = Li{{sup|3}} Lung{{sup|2}}-chi{{sup|1}} | mc3 = lɨX lɨung-kɨ | c4 = 明皇帝 | p4 = Míng Huángdì | gr4 = Ming Hwangdih | w4 = Ming{{sup|2}} Huang{{sup|2}}-ti{{sup|4}} | mc4 = mjæng ɦwang-teiH | altname5 = Li Sanlang | c5 = 李三郎 | p5 = Lǐ Sānláng | gr5 = Lii Sanlang | w5 = {{tonesup|Li3 San1-lang2}} | mc5 = lɨX sam-lang }} '''Šuandzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐玄宗, [[pinjin]]: Táng Xuánzōng), rojen kot '''Li Longdži''' (kitajsko: 李隆基, pinjin: Lǐ Lóngjī), je bil od leta 712/713 do 756 cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in eden od najbolj znanih kitajskih cesarjev, * [[8. september]] [[685]], † [[3. maj]] [[762]]. Njegova vladavina je pomenila vrhunec in začetek konca dinastije Tang. ==Življenje== Rojen je bil kot Li Longdži, sin cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] in cesarice Džaočeng. Njegov oče je bil zgolj politična figura v igrah svoje matere, cesarice [[Vu Dzetjan]]. Po njeni odstavitvi leta 705 je Ruidzongov starejši brat [[Džongdzong]] uradno postal cesar, v resnici pa je namesto njega vladala njegova žena, cesarica Vej. Cesarica Vej je leta 710 zastrupila Džongdzonga zaradi prešuštva in za cesarja postavila svojega sina. Ruidzong bi morda dopuščal takšno stanje, njegov sin Li Longdži, kasnejši cesar Šuandzong, pa ne. Na prestolu dinastije ni želel imeti še ene cesarice Vu Dzetjan, zato je vdrl v palačo in ukazal usmrtiti cesarico Vej in vso njeno družino. Nato je za cesarja postavil očeta. Po nesoglasjih s teto leta 712/713 je postopoma sam prevzel oblast. Pod cesarjem Šuandzongom je Kitajska v dinastiji Tang sprva doživljala zlato dobo miru, kulture in učenosti. Za notranje reforme je bil ključna osebnost minister Džang Džjuling, dokler ga ni leta 736 ni strmoglavil Li Linfu. V zunanji politiki so se meje cesarstva kljub nekaterim neuspehom močno razširile. Kitajsko napredovanje proti zahodu so šele v bitki pri Talasu leta 751 dokončno ustavili [[Arabci]]. [[Slika:Kano Eitoku 007.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Šuandzong in njegova priležnica Jang Guifej'']] [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|300px|Ren Renfa (1254–1327): ''Cesar Šuandzong sprejema modreca Džang Guolaa'']] Cesar se je zatem prepustil užitkom in daoističnim študijam, se polenil in postal pasivno orodje dveh izbrancev in priležnice Jang Guifej. Prvemu ministru Li Linfuju, ki je vodil vlado več kot dvajset let, je leta 737 uspelo doseči usmrtitev treh Šuandzongovih sinov, vključno s prestolonaslednikom. Po njegovi smrti je mesto prvega ministra zasedel Jang Guifejin bratranec Jang Guodžong in se zapletel v boj za oblast z generalom An Lušanom, guvernerjem severnih provinc, ki si je prav tako prizadeval zasesti položaj prvega ministra. Cesar ni storil ničesar, da bi ločil oba tekmeca ali omejil njuno moč. Povečani vojaški izdatki, ki so bili posledica nenehnih vojn vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]], so se odražali v višjih davkih. Znotraj vlade je prišlo do konfliktov med aristokratskimi uradniki in tistimi, ki so bili imenovani z državnimi izpiti, ostareli cesar pa se je popolnoma umaknil v zasebno življenje in kot posrednike zaposloval evnuhe, kot je bil Gao Liši. V vojski se je povečalo število poklicnih vojakov, generali pa so dobili pretirano velika pooblastila. Skratka, oblast je uhajala iz cesarjevih rok, cesar Šuandzong pa tega bodisi ni opazil bodisi ni bil sposoben odpraviti težav. V strahu za svoje življenje in položaj je general An Lušan leta 755 sprožil po njem imenovan [[An Lušanov upor]], ki se je zaradi lakote, ki so jo v osrednji Kitajski povzročile suša in poplave, hitro širil. An Lušan je leta 755/756 osvojil [[Luojang]] in [[Čangan]] ter obe mesti opustošil. Njegovi uspehi proti silam Tanga so cesarja prisilili, da je pobegnil v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. Na poti so stražarji Jang Guodžonga usmrtili in nemočnega cesarja prisilili, da je ukazal usmrtiti tudi Jang Guifej. Oba sta bila obtožena kot odgovorna za An Lušanov upor. Šuandzong je izgubo Jang Guifej objokoval do svoje smrti. Prestolonaslednik [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] je pobegnil v [[Gansu]] in brez očetove vednosti prevzel cesarski naziv. Oče je zatem avgusta/septembra 756 formalno abdiciral. Cesar Šuandzong je umrl 3. maja 762, približno leto dni pred koncem An Lušanovega upora, ki je terjal življenja velikega dela prebivalstva in družbo pahnil v kaos. == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]|8. september|685|3. maj 762}} {{S-reg}} |- style="text-align: center;" {{S-bef|rows=3|before=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]]}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=712–756}} {{S-aft|rows=2|after=[[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]]}} |- {{S-ttl|title=Cesar Kitajske (večine regij)|years=712–756}} |- {{S-ttl|title=Cesar Kitajske <br> (osrednje in severne regije) |years=712–756}} {{S-aft|after=[[An Lušan]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 685]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 34ur03vtffsvwtsto51toj7olxu6e2s 0 609721 6764771 6763744 2026-10-13T15:02:06Z Erardo Galbi 166658 Pravopis: vezaj. 6764771 wikitext text/x-wiki {{aktualno||trenutni referendum}} [[Slika:11 October Referendums in Slovenia Casting 4 Votes.jpg|sličica|Oddaja 4 referendumskih glasovnic na volišču v Kranju.]] V nedeljo, 11. oktobra 2026, je v Sloveniji potekalo glasovanje na '''štirih referendumih'''. Volivci so odločali na zakonodajnem referendumu o [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|noveli ''Zakona o parlamentarni preiskavi'']] ter na treh posvetovalnih referendumih, o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanju denarne socialne pomoči za delovno sposobne upravičence z opravljanjem družbenokoristnega dela]]. == Razpis referendumov == Zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi je bil sprožen po tem, ko je nova [[16. vlada Republike Slovenije|koalicija Janeza Janše]] v Državnem zboru s podporo stranke [[Resni.ca]] 26. maja 2026 potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-10-11 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Pobudo za referendum je pripravila civilna družba, podprli pa so jo tudi v opozicijskih strankah [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Svoboda, Levica in SD pozivajo k podpisu pobude za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-levica-in-sd-pozivajo-k-podpisu-pobude-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi/785085 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov je potekalo med 10. junijem in 14. julijem pod geslom »Proti politični policiji«, saj so nasprotniki novele v predlaganih spremembah videli možnosti zlorabe proti političnim nasprotnikom ter odpravo sodnega varstva za preiskovance.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-10-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zagovorniki novele so medtem poudarjali učinkovito preiskavo in potrebo po preiskavi spornih poslov [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Predlagatelji referenduma so zbrali več kot 44 tisoč podpisov, sam referendum pa je bil nato razpisan 21. julija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-10-11 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne so nato poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile še predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov: o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, o pogojevanju socialne pomoči za delovno sposobne osebe z družbeno koristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, pri čemer je bila zakonska sprememba odvzema pravice tem osebam že predhodno sprejeta.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Referendumi so bili razpisani 28. avgusta, še pred uradnim koncem parlamentarnih počitnic, s čimer so v koaliciji ujeli zakonski rok, po katerem je bil lahko za datum glasovanja prav tako določen 11. oktober.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci se predčasno vračajo v parlamentarne klopi |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-se-predcasno-vracajo-v-parlamentarne-klopi-699646 |access-date=2026-10-11 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Referendumska kampanja == Medtem, ko je neuradna kampanja že od poletja potekala na družbenih omrežjih, se je uradna referendumska kampanja formalno pričela 10. septembra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Začetek kampanje pred referendumskim četverčkom, stranke o zavajanju in dimnih zavesah {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacetek-kampanje-pred-referendumskim-cetverckom.html |access-date=2026-10-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-22 |title=S septembrom se začne referendumska kampanja proti politični policiji. Proti zakonu, ki politikom daje absolutno moč za brskanje po naših bančnih računih, SMS-sporočilih in pošti. |url=https://www.instagram.com/reels/DcVbzXCjwH1/ |access-date=2026-10-11 |website=Instagram}}</ref> Vanjo se je prijavilo 27 različnih organizatorjev, pri čemer jih je 21 sodelovalo pri referendumu o RTV-prispevku, 20 pri volilni pravici tujcev in 19 pri denarni socialni pomoči, vseh 27 pa je bilo del kampanje referenduma o parlamentarni preiskavi.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-11 |website=https://www.tax-fin-lex.si/ |language=sl-SI}}</ref> Prijavilo se je 14 političnih strank, od tega osem parlamentarnih in šest zunajparlamentarnih.<ref name=":2" /> Parlamentarna [[Resni.ca]] je tako kot koalicija pozivala h glasovanju »4x ZA«, v kampanjo pa se zaradi prepričanja o prevladi »osebnih diskreditacij, žalitev in ksenofobnih izpadov« na eni strani ter pomanjkanja vsebine na drugi strani ni prijavila.<ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Še nikoli tako umazane kampanje |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-pricakuje-visoko-volilno-udelezbo-in-odlocanje-po-zdravi-pameti-703693 |access-date=2026-10-11 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RESNICA NE BO DEL REFERENDUMSKE KAMPANJE: "Želimo večji poudarek na razvoju lokalnih skupnosti" |url=http://www.regionalobala.si/novica/resnica-ne-bo-del-referendumske-kampanje-zelimo-vecji-poudarek-na-razvoju-lokalnih-skupnosti |access-date=2026-10-11 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> Na [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]] so pripravili štiri velika televizijska soočenja vseh organizatorjev kampanje ter radijske samopredstavitve posameznih organizatorjev.<ref>{{Navedi splet |title=Referendumsko dogajanje na Televiziji Slovenija, Radiu Slovenija in MMC-ju |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/referendumsko-dogajanje-na-televiziji-slovenija-radiu-slovenija-in-mmc-ju/794836 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Soočenja so potekala med 28. septembrom in 8. oktobrom.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=T. L. Š , Al |title=Predreferendumsko soočenje o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/predreferendumsko-soocenje-o-ukinitvi-rtv-prispevka/796301 |access-date=2026-10-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V zaključnem tednu kampanje so soočenja po dveh zagovornikov in dveh nasprotnikov pripravili tudi v oddaji [[24UR|24UR Zvečer]] na [[POP TV]].<ref>{{Navedi splet |title=Volilna pravica tujcev v središču razgrete razprave {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-o-volilni-pravici-tujcev.html |access-date=2026-10-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Kdaj bi prejemnik izgubil denarno socialno pomoč? {{!}} Slovenija {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-kdaj-bi-prejemnik-izgubil-denarno-socialno-pomoc_63659507.html |access-date=2026-10-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dve soočenji so organizirali tudi na [[Nova24TV]], vendar so v njih sodelovali le predstavniki koalicije, saj so nasprotniki (opozicija in civilnodružbene organizacije) udeležbo odklonili.<ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-11 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=sekand |date=2026-10-08 |title=[VIDEO] Poslanci SDS, NSi in Demokratov pred referendumom zakaj v nedeljo glasovati štirikrat za {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-poslanci-sds-nsi-in-demokratov-pred-referendumom-zakaj-v-nedeljo-glasovati-stirikrat-za/ |access-date=2026-10-11 |language=sl-SI}}</ref> == Referendumska vprašanja == [[Slika:11 October referendums Slovenia.jpg|sličica|Glasovnice štirih referendumov|300px]]<!-- [[Slika:Volilna udeležba referendumi 2026.svg|300px|thumb|Zemljevid volilne udeležbe po volilnem okraju:{{legenda|#87cddeff|40–44 odstotkov}}{{legenda|#5fbcd3ff|44–48 odstotkov}}{{legenda|#37abc8ff|48–52 odstotkov}}{{legenda|#216778ff|52–56 odstotkov}}{{legenda|#164450ff|56–60 odstotkov}}{{legenda|#0b2228ff|60–64 odstotkov}}]]--> === Parlamentarna preiskava === {{glavni|Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi}} {| class="wikitable" | Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026? |} === Tujci na lokalnih volitvah === {{glavni|Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah}} {| class="wikitable" | Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije? |} === Denarna socialna pomoč === {{glavni|Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence}} {| class="wikitable" | Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela? |} === RTV-prispevek === {{glavni|Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka}} {| class="wikitable" | Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija? |} == Rezultati == Vir: DVK 12. 10. 2026 ob 6.20 {| class="wikitable" |+ ! rowspan="2" | ! colspan="2" |{{Aye}} '''ZA''' ! colspan="2" |{{Nay}} '''PROTI'''<!-- ! rowspan="2" |{{qmark}} '''Izid'''--> |- !Št. glasov ! align="center" |% glasov !Št. glasov ! align="center" |% glasov |- ! width=150|Parlamentarna preiskava | align="right" |448.643 | align="center" |48,74 % | style="background:#ffa6a6;" align="right" |471.859 | style="background:#ffa6a6;" align="center" |51,26 %<!-- |align="center" |[[Slika:Volilni izid parlament 2026.svg|220px|brezokvira]]--> |- !Ukinitev RTV-prispevka | align="right" |461.073 | align="center" |49,96 % | style="background:#ffa6a6;" align="right" |461.765 | style="background:#ffa6a6;" align="center" |50,04 %<!-- |align="center" |[[Slika:Volilni izid RTV 2026.svg|220px|brezokvira]]--> |- !Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah | style="background:#b4ffb4;" align="right" |509.761 | style="background:#b4ffb4;" align="center" |55,29 % | align="right" |412.151 | align="center" |44,71 %<!-- |align="center" |[[Slika:Volilni izid tujci 2026.svg|220px|brezokvira]]--> |- !Denarna socialna pomoč delovno sposobnim ljudem | style="background:#b4ffb4;" align="right" |558.289 | style="background:#b4ffb4;" align="center" |60,54 % | align="right" |363.957 | align="center" |39,46 %<!-- |align="center" |[[Slika:Volilni izid socialna pomoč 2026.svg|220px|brezokvira]]--> |- |} == Odzivi == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] {{Referendumi v Sloveniji}} s3jod363xzkcp4mlan3199u21arte5d 0 609765 6764984 6763915 2026-10-14T07:09:21Z Doncsecz~slwiki 9581 ups 6764984 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Arganza | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista aérea de Magaz de Arriba.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Arganza.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Francisco Javier Ovalle Villar (Koalicija za El Bierzo) | area_total_km2 = 39,99 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 800 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|38|25|N|6|41|09|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 598 | website = https://www.arganza.es/ | footnotes = }} '''Arganza''' ({{IPA-es|aɾˈɣanθa}}) je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 110 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 217 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Vega de Espinareda|Vego de Espinaredo]], na vzhodu na [[Sancedo]], na jugovzhodu na [[Cabañas Raras]], na jugu na [[Camponaraya|Camponarayo]] in na zahodu na [[Cacabelos]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]]. == Zgodovina == Prve človeške naselbine so nastale v [[Rimsko cesarstvo|rimljanskem obdobju]]. V okolici Campela je bila tudi rimska trdnjava verjetno na mestu prejšnje [[Kelti|keltske]] asturske trdnjave. V [[srednji vek|srednjem veku]] je Arganza pripadala [[kraljevina Leon|kraljevini Leon]]. [[Bermudo II. Leonsko|Vermudu II. Leonski]] je v okolici dal graditi kraljevo palačo v 10. stoletju. V poznem srednjem veku je bila Arganza v lasti grofa Lemosa, v 15. stoletju pa je bila darovana markizu Villafrance del Bierzo.<ref name="turispain">{{navedi novice|title=Descubre Arganza, esencia berciana |work=TuriSpain |url=https://turispain.es/item/arganza/ |date= |accessdate=12.10.2026 |language=es}}</ref> == Geografija == Najvišji vrhovi občine se nahajajo na severnem delu, kjer je tudi [[triangulacijska točka]] Alto de Fiales (954 m).<ref name="turispain" /> Arganza ima tri večje toke: reka Forneda na severu, reka Cúa na severozahodu in prekop Bierzo na jugu.<ref name="bierzo">{{navedi novice|title=Ayuntamiento de Arganza |work=Bierzo Turismo |url=https://bierzoenoturismo.com/portfolios/ayuntamiento-arganza/ |date= |accessdate=12.10.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Temelj gospodarstva je vinogradništvo.<ref name="bierzo" /><ref name="turispain" /> == Kultura == * Župnijska cerkev Marije Device v Arganzi (iz 16. stoletja)<ref>{{navedi novice|last=Maceda |first=Ana |date=9.6.2025 |accessdate=12.10.2026 |language=es |title=La iglesia de Arganza, fuera de servicio después de desplomarse parte de la bóveda |work=SER |url=https://cadenaser.com/castillayleon/2025/06/09/la-iglesia-de-arganza-fuera-de-servicio-despues-de-desplomarse-parte-de-la-boveda-radio-bierzo/}}</ref> * Palača Canedo iz 18. stoletja (danes deluje tukaj vinska klet in restavracija<ref name="turispain" />) * Ostanki rimske trdnjave * Palača Arganza * Župnijska cerkev sv. Vincencija v San Vicenteju * Župnijska cerkev Marije Device v Espanillu * Župnijska cerkev nadangela Mihaela v San Miguelu de Arganza * Župnijska cerkev Janeza Krstnika v San Juanu de la Mata * Župnijska cerkev sv. Petra v Magazu de Arriba <gallery> Slika:Palacio de Arganza.jpg|Palača Arganza Slika:Palacio de Canedo - panoramio - carlos corzo.jpg|Palača Canedo Slika:Palacio de Canedo 05 by-dpc.jpg|Šank v palači Canedo Slika:Palacio de Canedo 08 viñedos by-dpc.jpg|Dvor palače Canedo Slika:Placeres del Bierzo - panoramio.jpg|Ponudba lokalnih vin v palači Canedo Slika:Cua 02 by-dpc.jpg|Reka Cúa Slika:Espanillo 01 by-dpc.jpg|Espanillo, eno naselij občine Slika:Iglesia parroquial de San Pedro en Magaz de Arriba.jpg|Cerkev v Magazu Slika:Interior de la Iglesia parroquial de San Pedro Apóstol, en Magaz de Arriba.jpg|Notranjost cerkve v Magazu </gallery> == Znane osebnosti == * [[Tirso González de Santalla]], jezuitski teolog == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] 5rs3xcdvf01d84pu8qz1ui9kdqcnpht 0 609770 6764835 6764674 2026-10-13T16:19:00Z Octopus 13285 /* Portreti darovalcev cesarskega Činga (1759) */ nadaljevanje 6764835 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Ambassador from Persia (波斯國), visiting the court of the Tang Dynasty. The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|thumb|200px|Ambasador [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ([[Perzija]]) na obisku dvora dinastije [[Dinastija Tang|Tang]]; ''Zbiranje kraljev'', okoli 650 n. št.]] '''''Portreti občasnih darovalcev''''' (poenostavljeno [[Kitajščina|kitajsko]]: 职贡图, tradicionalno kitajsko:職貢圖, [[pinjin]]: Zhígòngtú) so bile dokumentarne slike s komentarji ob vsakem portretu, ki so jih ustvarile različne kitajske dinastije in kasneje tudi druge vzhodnoazijske dinastije na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Vietnam]]u. Slike so bile uradni zgodovinski dokumenti cesarskih dvorov. Izraz 職貢圖 (Zhí gòng tú) se v grobem prevaja tudi kot "zemljevid poklonov". Davkoplačevalske države in plemena so morala skozi celo kitajsko zgodovino redno pošiljati odposlance na cesarski dvor in plačevati davek z dragocenimi darili (貢品, gòngpǐn). Risbe in slike s kratkimi opisi so rabile predvsem za prikaz veleposlanikov in le v manjši meri za prikaz kulturnih vidikov njihovih etničnih skupin. ==Portreti občasnih darovalcev dinastije Ljang (526–539)== Portrete občasnih darovalcev dinastije [[Dinastija Ljang|Ljang]] je naslikal kasnejši cesar [[Juan (dinastija Ljang)|Juan]] (vladal 552–555) iz dinastije Ljang, ko je bil kot mladenič med letoma 526 in 539 n. št. guverner province Džingdžov. Na položaju je bil ponovno od leta 547 in 552 in imel priložnost srečati veliko tujcev.<ref name="TY">{{cite journal |last1=Yu |first1=Taishan (Institute of History, Chinese Academy of Social Sciences) |title=The Illustration of Envoys Presenting Tribute at the Liang Court |journal=Eurasian Studies |date=January 2018 |volume=VI |pages=68–122 |url=https://www.academia.edu/38799949 |language=en |archive-date=19 March 2022 |access-date=7 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220319231448/https://www.academia.edu/38799949 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last1=Zheng |first1=Xinmiao |title=Masterpieces of Classical Chinese Painting |date=2017 |publisher=Abbeville Press |url=https://issuu.com/misha1/docs/chinesepainting_flip |language=en |archive-date=7 November 2022 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221107222423/https://issuu.com/misha1/docs/chinesepainting_flip |url-status=live }}</ref><ref name="ZG"/> Njegovi portreti so najstarejši ohranjeni portreti in zato še posebej pomembni. Portreti prikazujejo tuje delegacije, zlasti delegacije, povezane s [[Heftaliti]] (Hua), med letoma 516 in 520.<ref name="EDLV127">{{cite journal |last1=DE LA VAISSIÈRE |first1=ÉTIENNE |title=Is There a "Nationality of the Hephtalites"? |journal=Bulletin of the Asia Institute |date=2003 |volume=17 |pages=127–128 |jstor=24049310 |url=https://www.jstor.org/stable/24049310 |issn=0890-4464 |archive-date=11 November 2020 |access-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111103210/https://www.jstor.org/stable/24049310 |url-status=live }}</ref><ref name="EDLV130">{{cite journal |last1=DE LA VAISSIÈRE |first1=ÉTIENNE |title=Is There a "Nationality of the Hephtalites"? |journal=Bulletin of the Asia Institute |date=2003 |volume=17 |page=130, note 31 |jstor=24049310 |url=https://www.jstor.org/stable/24049310 |issn=0890-4464 |archive-date=11 November 2020 |access-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111103210/https://www.jstor.org/stable/24049310 |url-status=live }}</ref> Izvirnik dela je izgubljen, znane pa so tri kopije ali izpeljana dela. === Portreti periodičnih darovalcev dinastije Ljang (526–539) (kopija iz dinastije Song iz 11. stoletja)=== Ohranjena je kopija portretov občasnnih darovalcev dinastije Ljang iz dinastije Song iz 11. stoletja.<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Taishan (Institute of History, Chinese Academy of Social Sciences) |title=The Illustration of Envoys Presenting Tribute at the Liang Court |journal=Eurasian Studies |date=January 2018 |volume=VI |page=93 |url=https://www.academia.edu/38799949 |language=en}}</ref> Slednja je trenutno shranjena v [[Narodni muzej Kitajske|Narodnem muzeju Kitajske]]. Izvirno delo je vsebovalo vsaj petindvajset portretov veleposlanikov iz različnih držav. Kopija iz dinastije Song vsebuje dvanajst portretov in opise trinajstih odposlancev. Brez portreta je odposlanec iz [[Dangčang]]a.<ref name="Interpreters"/> Posamezni opisi tesno sledijo dinastični kroniki Ljangšu (54. zvezek). Na sliki so od desne proti levi upodobljeni naslednji odposlanci: [[Heftaliti]], [[Perzija]], [[Koreja]], [[Kuča]], [[Japonska]], [[Malezija]], [[Čang]], [[Jarkand]] (Zhou Guke), [[Kabadijan]], [[Kumed]], [[Balh]] in [[Merv]].<ref name="EDLV127"/><ref name="ZG">{{cite journal |last1=Ge |first1=Zhaoguang (Professor of History, Fudan University, China) |title=Imagining a Universal Empire: a Study of the Illustrations of the Tributary States of the Myriad Regions Attributed to Li Gonglin |date=2019 |journal=Journal of Chinese Humanities |page=128 |volume=5 |url=https://biblio.ugent.be/publication/8674093/file/8674094.pdf |archive-date=3 November 2020 |access-date=4 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201103063250/https://biblio.ugent.be/publication/8674093/file/8674094.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="Interpreters">{{cite book |last1=Lung |first1=Rachel |title=Interpreters in Early Imperial China |year=2011 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=978-90-272-2444-6 |pages=29, n.14, 99 |url=https://books.google.com/books?id=qsNoHtgkGPkC&pg=PA29 |language=en}}</ref> {{Wide image|Zhigongtu full (with annotations).jpg|1500px|align-cap=center|''Portreti občasnih darovalcev Ljanga'' z opisi; kopija iz dinastije Song, zdaj v [[Narodni muzej Kitajske|Narodnem muzeju Kitajske]]}} Preostale države, ki so zdaj izgubljene, naj bi bile: Gaodžuli ([[Kogurjo]]), Jutian ([[Hotan]] in [[Šindžjang]]), Šinluo ([[Silla]], [[Koreja]]), Kepantuo ([[Taškurgan]] v sedanjem [[Šindžjang]]u), Vušing (v [[Šanši]]ju), Gaočang ([[Turpan]]), Tjanmen Man (nekje med Henanom, Hubejem in Gujdžovom), Dan (barbari iz Džjanpinga) in Man (barbari iz Lindžjanga, vzhodni Sečuan). Med portreti naj bi bili tudi veleposlaniki Džong tjandžuja, Bej tjandžuja ([[Indija]]) in Šidziguoja ([[Šrilanka]]), skupaj 25 držav.<ref name="ZG"/> ====Nekaj portretov==== <gallery widths="200px" heights="150px" perrow="4" class="center"> Slika:Hua ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Heftaliti |Heftalitov]] ({{lang|zh-hant|滑}}, ''Hua'') Slika:Persian ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] ({{lang|zh-hant|波斯}}, ''Bosi'') Slika:Baekje ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Bekje]]ja ([[Koreja]], {{lang|zh-hant|百濟}}, ''Baiji'') Slika:Kucha ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kuča|Kuče]] ({{lang|zh-hant|龜茲}}, ''Qiuci'') Slika:Kumedh ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kunduz]]a ({{lang|zh-hant|胡蜜丹}}, ''Humidan'') Slika:Kabadiyan ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kabadijan]]a ({{lang|zh-hant|呵跋檀}}, ''Kebotan'') Slika:Langkasuka ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Langkasuka|Langkasuke]] (Malezija, {{lang|zh-hant|狼牙脩}}, ''Lang-ga-siu'') Slika:Dengzhi ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Čjangi|Čjangov]] ({{lang|zh-hant|鄧至}}, ''Dengzhi'') </gallery> ===''Zbiranje kraljev'', dinastija Tang (okoli 650)=== Slika iz obdobja dinastije Tang je različica portretov dinastije Ljang z naslovom ''Zbiranje kraljev'' (王会图, Wanghuitu).<ref>{{cite journal |last1=Zhou |first1=Xiuqin (University of Pennsylvania) |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=24 February 2015 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150224014036/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |url-status=live }}</ref> Sliko je verjetno naslikal Jan Liben. Od desne proti levi co naslikani predstavniki naslednjih držav: Lu ([[Vzhodni Vej]]), [[Rouranski kaganat]], Perzija, Bekje, Kumedh, Baiti, [[Merv]], Srednja Indija, Šrilanka, Severna Indija, Taškurgan, mesto Vušing iz Kučija, Kuča, Japonska, Kogurjo, Hotan, Silla, Dangčang, Langkasuka, Dengdži, Jarkand, Kabadijan, barbari iz Džjanpinga in Nudan. {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1500px|align-cap=center|''Zbiranje kraljev'', Jan Liben (601–673}} ====Izbrani portreti==== <gallery widths="200px" heights="150px" perrow="4" class="center"> Slika:于闐國 Yutian Khotan in Wanghuitu circa 650 CE (with portrait).jpg|Mož iz [[Hotan]]a (于闐國, ''Yutian'') na obisku dvora okoli leta 650 Slika:龜茲國 Qiuci Kucha in Wanghuitu 王会图, circa 650 CE (with portrait).jpg|Ambasador [[Kuča|Kuče]] (龜茲國, ''Qiuci-guo'') Slika:Korean ambassadors to the Tang court, 7th century CE.jpg|Odposlanci treh korejskih kraljestev ([[Silla]], [[Baekje]], [[Kogurjo]]) Slika:王会图 白題國.jpg|Ambasador [[Balh]]a (白題國, ''Baitiguo'') Slika:Ambassador from 謁盤陀 Qiepantuo Tashkurgan in The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|Ambasador Taškurgana (謁盤陀, ''Qiepantuo'') Slika:王会图 靺國 (Merv).jpg|Ambasador [[Merv]]a (靺國, ''Moguo'') Slika:王会图 Sri Lanka (獅子國).jpg|Ambasador Šrilanke (獅子國, ''Shiziguo''), Slika:Ambassador from Zhong Tianzhu (中天竺 Central India) in The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|Ambasador iz Srednje Indije (中天竺, ''Zhong Tianzhu'') </gallery> ===''Vstop tujih obiskovalcev'', dinastija Južni Tang (10. stoletje)=== Cesar Juan iz Ljanga (vladal 552–555), je ustvaril še eno sliko z naslovom ''Vstop tujih obiskovalcev'', ki je zdaj izgubljena. Kopijo z naslovom ''Vstop tujih obiskovalcev cesarja Juana iz Ljanga'' je izdelal slikar Gu Dečjan iz dinastije [[Južni Tang]] (937–976), doma iz Džjangsuja.<ref>"他的《番客人朝图》及《职贡图》至今在中国画史上占据重要的位置。" v {{cite journal |last1=Yi |first1=Xuehua |title=江南天子皆词客——梁元帝萧绎之评价 – 百度文库 |journal=Journal of Huanche S&T University |date=2015 |volume=17 |page=83 |url=https://wenku.baidu.com/view/01851484a45177232e60a29e.html |archive-date=6 February 2023 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206213530/https://wenku.baidu.com/view/01851484a45177232e60a29e.html |url-status=live }}</ref> Od desne proti levi so naslikani predstavniki naslednjih držav: Lu (Vzhodni Vej), Rouran, Tujuhun, Srednja Indija, Zahodni Vej, Čampa, Šrilanka, Severna Indija, Taškurgan, mesto Vušing in Čučija, Dangčang, Langkasuka, Dengdži, Perzija, Baekje, Kuča, Japonska, Jatrkand, Kabadijan, Kumed, Baiti, barbari Lingdžjanga, Kogurjo, Gaočang, barbari Tjanmena, barbari Džjanpinga, Heftaliti, Hotan, Silla, Kantoli in Funan. {{Wide image|File:五代南唐顧德謙摹梁元帝番客入朝圖 卷 顧德謙 Gu Deqian.jpg|3000px|align-cap=center|''Vstop tujih obiskovalcev cesarja Juana iz Ljanga'', Gu Dekjan, [[Južni Tang]], 10. stoletje}} ==Portreti občasnih darovalcev Tanga (kopija iz dinastije Song, 11.–13. stoletje)== Portreti občasnih darovalcev dinastije Tang slikarja Jan Libena prikazujejo tuje odposlance, plačnike davkov dinastije Tang, ki so prišli v [[Čangan]] leta 631 med vladavino cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Na sliki je 27 portretov predstavnikov različnih držav. Izvirno delo je izgubljeno, ohranjena pa je kopija iz dinastije Song, ki je trenutno shranjena v Narodnem dvornem muzeju v [[Tajpej]]u. {{Wide image|Tribute Bearers by Yan Liben and Yan Lide. Palace Museum, Beijing.jpg|1000px|align-cap=center|Portreti občasnih darovalcev dinastije Tang, kopija iz dinastije Song, [[Narodni dvorni muzej]], Tajpej}} ==''Portreti darovalcev cesarstva Čing'' (1759)== Sredi 18. stoletja, v času dinastije [[Dinastija Čing|Čing]], je slikar Šjesui ponovno naslikal ''Portrete občasnih darovalcev dinastije Čing''. Delo je dokončal leta 1759. Leta 1765 je k portretom dodal različne tuje osebe, znane v tistem času, z besedili v kitajščini in mandžurščini. {{Wide image|清谢遂 《职贡图》.jpg|1500px|align-cap=center|Šjesuijevi ''Portreti občasnih darovalcev''}} <gallery widths="100px" heights="150px" perrow="6" class="center"> Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 030 - Barbarian man of France (Falanxi).jpg|Francoz, 18. stoletje Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 023 - Barbarian man of the province of Helvetia (Heleiweijiya sheng), of the Great Western Ocean (Europe).jpg|Švicar Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 024 - Barbarian man of Hungary (Wengjialiya) in the Great Western Ocean.jpg|Madžar Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 029 - Barbarian man of England (Yingjili).jpg|Anglež Slika:安南國夷官.jpg|Vietnamska dostojanstvenika iz pozne dinastije Le (1533–1789) Slika:Siamese (Thai) State Officials Envoys 1759.jpg|Uradnik iz Tajske </gallery> ==''Deset tisoč narodov prihaja poklonit se cesarju'' (1761)== [[Slika:万国来朝图轴.清.绢本设色.25319x35632.北京故宫博物院藏.jpg|thumb|''Tisoč narodov se klanja cesarju'' (万国来朝图, 1761), zimska različica, Dvorni muzej<ref name="XL45"/>]] ''Deset tisoč narodov prihaja poklonit se kitajskemu cesarju'' je monumentalna slika iz dinastije Čing, velika 299 x 207 cm. Na sliki so prikazane tuje delegacije, ki so konec 1750. let obiskale cesarja [[Čjanlong (dinastija Čing)|Čjanlonga]] v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]] v [[Peking]]u.<ref name="XL45">{{cite book |last1=Liu |first1=Xin |title=Anglo-Chinese Encounters Before the Opium War: A Tale of Two Empires Over Two Centuries |date=12 August 2022 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-63756-4 |pages=45–46 |url=https://books.google.com/books?id=3Yh0EAAAQBAJ&pg=PA45 |language=en}}</ref> Slika je bila namenjena prikazu kozmopolitizma in osrednje vloge cesarstva Čing, saj spoštovanje kitajskemu cesarju izkazujejo predstavniki azijskih in evropskih držav.<ref name="XL45"/><ref name="GW135">{{cite book |last1=Wade |first1=Geoff |last2=Chin |first2=James K. |title=China and Southeast Asia: Historical Interactions |date=19 December 2018 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-95213-5 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=lcTADwAAQBAJ&pg=PA135 |language=en}}</ref> Naslov, ki dobesedno omenja deset tisoč držav, preprosto pomeni velike množice ljudi. <gallery widths="199px" heights="200px" perrow="4"> Slika:万国来朝图 Korea delegates (朝鲜国) in Peking in 1761.jpg|[[Koreja|Korejski]] delegati Slika:万国来朝图 Khotan 和阗 delegates in Beijing, China, in 1761.jpg|[[Hotan]]ski delegati Slika:万国来朝图 (French delegates in Peking in 1761).jpg|[[Francija|Francoski]] delegati </gallery> == Sorodna dela == <gallery class="center" widths="199px" heights="200px" perrow="4"> Slika:職貢圖（仇英）6.jpg|Ču Jing (dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]): Delegacija [[Kitani|Kitanov]] iz dinastije Ljao v dinastijo [[Južni Song]] Slika:First Ryukyan mission to Edo.JPG|Japonska upodobitev prve delegacija otočja Rjukju v japonski prestolnici [[Edo (mesto)|Edo]], 17. stoletje Slika:Ngoại Quốc Đồ - 外國図 - Map of Foreign Countries, Lê dynasty, Vietnam.jpg|Predstavniki davkoplačevalskih držav in dostojanstvenikov iz Čampe, Lan Šanga, Siama, Mjanmarja, Demaka, Kambodže, Laj Naja, Perzije in Otočja Rjukju na dvoru dinastije Le ([[Vietnam]]) v Thanhoaju, 16. stoletje Slika:Popular multicolored New Year print (nianhua 年畫) entitled "Ten Thousand Countries Coming to Court" (Wanguo laichao tu 萬國來朝圖), by Wang Junfu 王君甫, mid to late 17th century.jpg|Priljubljen večbarvni novoletni tisk (''nianhua'') z naslovom ''Deset tisoč držav prihaja na dvor'', Vang Džunfu, druga polovica 17. stoletja </gallery> {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] h8hx4tqyka1gxuv4g3oc5gcur6kbjqf 6764837 6764835 2026-10-13T16:20:26Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6764837 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Ambassador from Persia (波斯國), visiting the court of the Tang Dynasty. The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|thumb|200px|Ambasador [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ([[Perzija]]) na obisku dvora dinastije [[Dinastija Tang|Tang]]; ''Zbiranje kraljev'', okoli 650 n. št.]] '''''Portreti občasnih darovalcev''''' (poenostavljeno [[Kitajščina|kitajsko]]: 职贡图, tradicionalno kitajsko:職貢圖, [[pinjin]]: Zhígòngtú) so bile dokumentarne slike s komentarji ob vsakem portretu, ki so jih ustvarile različne kitajske dinastije in kasneje tudi druge vzhodnoazijske dinastije na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Vietnam]]u. Slike so bile uradni zgodovinski dokumenti cesarskih dvorov. Izraz 職貢圖 (Zhí gòng tú) se v grobem prevaja tudi kot "zemljevid poklonov". Davkoplačevalske države in plemena so morala skozi celo kitajsko zgodovino redno pošiljati odposlance na cesarski dvor in plačevati davek z dragocenimi darili (貢品, gòngpǐn). Risbe in slike s kratkimi opisi so rabile predvsem za prikaz veleposlanikov in le v manjši meri za prikaz kulturnih vidikov njihovih etničnih skupin. ==Portreti občasnih darovalcev dinastije Ljang (526–539)== Portrete občasnih darovalcev dinastije [[Dinastija Ljang|Ljang]] je naslikal kasnejši cesar [[Juan (dinastija Ljang)|Juan]] (vladal 552–555) iz dinastije Ljang, ko je bil kot mladenič med letoma 526 in 539 n. št. guverner province Džingdžov. Na položaju je bil ponovno od leta 547 in 552 in imel priložnost srečati veliko tujcev.<ref name="TY">{{cite journal |last1=Yu |first1=Taishan (Institute of History, Chinese Academy of Social Sciences) |title=The Illustration of Envoys Presenting Tribute at the Liang Court |journal=Eurasian Studies |date=January 2018 |volume=VI |pages=68–122 |url=https://www.academia.edu/38799949 |language=en |archive-date=19 March 2022 |access-date=7 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220319231448/https://www.academia.edu/38799949 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last1=Zheng |first1=Xinmiao |title=Masterpieces of Classical Chinese Painting |date=2017 |publisher=Abbeville Press |url=https://issuu.com/misha1/docs/chinesepainting_flip |language=en |archive-date=7 November 2022 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221107222423/https://issuu.com/misha1/docs/chinesepainting_flip |url-status=live }}</ref><ref name="ZG"/> Njegovi portreti so najstarejši ohranjeni portreti in zato še posebej pomembni. Portreti prikazujejo tuje delegacije, zlasti delegacije, povezane s [[Heftaliti]] (Hua), med letoma 516 in 520.<ref name="EDLV127">{{cite journal |last1=DE LA VAISSIÈRE |first1=ÉTIENNE |title=Is There a "Nationality of the Hephtalites"? |journal=Bulletin of the Asia Institute |date=2003 |volume=17 |pages=127–128 |jstor=24049310 |url=https://www.jstor.org/stable/24049310 |issn=0890-4464 |archive-date=11 November 2020 |access-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111103210/https://www.jstor.org/stable/24049310 |url-status=live }}</ref><ref name="EDLV130">{{cite journal |last1=DE LA VAISSIÈRE |first1=ÉTIENNE |title=Is There a "Nationality of the Hephtalites"? |journal=Bulletin of the Asia Institute |date=2003 |volume=17 |page=130, note 31 |jstor=24049310 |url=https://www.jstor.org/stable/24049310 |issn=0890-4464 |archive-date=11 November 2020 |access-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111103210/https://www.jstor.org/stable/24049310 |url-status=live }}</ref> Izvirnik dela je izgubljen, znane pa so tri kopije ali izpeljana dela. === Portreti periodičnih darovalcev dinastije Ljang (526–539) (kopija iz dinastije Song iz 11. stoletja)=== Ohranjena je kopija portretov občasnnih darovalcev dinastije Ljang iz dinastije Song iz 11. stoletja.<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Taishan (Institute of History, Chinese Academy of Social Sciences) |title=The Illustration of Envoys Presenting Tribute at the Liang Court |journal=Eurasian Studies |date=January 2018 |volume=VI |page=93 |url=https://www.academia.edu/38799949 |language=en}}</ref> Slednja je trenutno shranjena v [[Narodni muzej Kitajske|Narodnem muzeju Kitajske]]. Izvirno delo je vsebovalo vsaj petindvajset portretov veleposlanikov iz različnih držav. Kopija iz dinastije Song vsebuje dvanajst portretov in opise trinajstih odposlancev. Brez portreta je odposlanec iz [[Dangčang]]a.<ref name="Interpreters"/> Posamezni opisi tesno sledijo dinastični kroniki Ljangšu (54. zvezek). Na sliki so od desne proti levi upodobljeni naslednji odposlanci: [[Heftaliti]], [[Perzija]], [[Koreja]], [[Kuča]], [[Japonska]], [[Malezija]], [[Čang]], [[Jarkand]] (Zhou Guke), [[Kabadijan]], [[Kumed]], [[Balh]] in [[Merv]].<ref name="EDLV127"/><ref name="ZG">{{cite journal |last1=Ge |first1=Zhaoguang (Professor of History, Fudan University, China) |title=Imagining a Universal Empire: a Study of the Illustrations of the Tributary States of the Myriad Regions Attributed to Li Gonglin |date=2019 |journal=Journal of Chinese Humanities |page=128 |volume=5 |url=https://biblio.ugent.be/publication/8674093/file/8674094.pdf |archive-date=3 November 2020 |access-date=4 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201103063250/https://biblio.ugent.be/publication/8674093/file/8674094.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="Interpreters">{{cite book |last1=Lung |first1=Rachel |title=Interpreters in Early Imperial China |year=2011 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=978-90-272-2444-6 |pages=29, n.14, 99 |url=https://books.google.com/books?id=qsNoHtgkGPkC&pg=PA29 |language=en}}</ref> {{Wide image|Zhigongtu full (with annotations).jpg|1500px|align-cap=center|''Portreti občasnih darovalcev Ljanga'' z opisi; kopija iz dinastije Song, zdaj v [[Narodni muzej Kitajske|Narodnem muzeju Kitajske]]}} Preostale države, ki so zdaj izgubljene, naj bi bile: Gaodžuli ([[Kogurjo]]), Jutian ([[Hotan]] in [[Šindžjang]]), Šinluo ([[Silla]], [[Koreja]]), Kepantuo ([[Taškurgan]] v sedanjem [[Šindžjang]]u), Vušing (v [[Šanši]]ju), Gaočang ([[Turpan]]), Tjanmen Man (nekje med Henanom, Hubejem in Gujdžovom), Dan (barbari iz Džjanpinga) in Man (barbari iz Lindžjanga, vzhodni Sečuan). Med portreti naj bi bili tudi veleposlaniki Džong tjandžuja, Bej tjandžuja ([[Indija]]) in Šidziguoja ([[Šrilanka]]), skupaj 25 držav.<ref name="ZG"/> ====Nekaj portretov==== <gallery widths="200px" heights="150px" perrow="4" class="center"> Slika:Hua ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Heftaliti |Heftalitov]] ({{lang|zh-hant|滑}}, ''Hua'') Slika:Persian ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] ({{lang|zh-hant|波斯}}, ''Bosi'') Slika:Baekje ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Bekje]]ja ([[Koreja]], {{lang|zh-hant|百濟}}, ''Baiji'') Slika:Kucha ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kuča|Kuče]] ({{lang|zh-hant|龜茲}}, ''Qiuci'') Slika:Kumedh ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kunduz]]a ({{lang|zh-hant|胡蜜丹}}, ''Humidan'') Slika:Kabadiyan ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kabadijan]]a ({{lang|zh-hant|呵跋檀}}, ''Kebotan'') Slika:Langkasuka ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Langkasuka|Langkasuke]] (Malezija, {{lang|zh-hant|狼牙脩}}, ''Lang-ga-siu'') Slika:Dengzhi ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Čjangi|Čjangov]] ({{lang|zh-hant|鄧至}}, ''Dengzhi'') </gallery> ===''Zbiranje kraljev'', dinastija Tang (okoli 650)=== Slika iz obdobja dinastije Tang je različica portretov dinastije Ljang z naslovom ''Zbiranje kraljev'' (王会图, Wanghuitu).<ref>{{cite journal |last1=Zhou |first1=Xiuqin (University of Pennsylvania) |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=24 February 2015 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150224014036/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |url-status=live }}</ref> Sliko je verjetno naslikal Jan Liben. Od desne proti levi co naslikani predstavniki naslednjih držav: Lu ([[Vzhodni Vej]]), [[Rouranski kaganat]], Perzija, Bekje, Kumedh, Baiti, [[Merv]], Srednja Indija, Šrilanka, Severna Indija, Taškurgan, mesto Vušing iz Kučija, Kuča, Japonska, Kogurjo, Hotan, Silla, Dangčang, Langkasuka, Dengdži, Jarkand, Kabadijan, barbari iz Džjanpinga in Nudan. {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1500px|align-cap=center|''Zbiranje kraljev'', Jan Liben (601–673}} ====Izbrani portreti==== <gallery widths="200px" heights="150px" perrow="4" class="center"> Slika:于闐國 Yutian Khotan in Wanghuitu circa 650 CE (with portrait).jpg|Mož iz [[Hotan]]a (于闐國, ''Yutian'') na obisku dvora okoli leta 650 Slika:龜茲國 Qiuci Kucha in Wanghuitu 王会图, circa 650 CE (with portrait).jpg|Ambasador [[Kuča|Kuče]] (龜茲國, ''Qiuci-guo'') Slika:Korean ambassadors to the Tang court, 7th century CE.jpg|Odposlanci treh korejskih kraljestev ([[Silla]], [[Baekje]], [[Kogurjo]]) Slika:王会图 白題國.jpg|Ambasador [[Balh]]a (白題國, ''Baitiguo'') Slika:Ambassador from 謁盤陀 Qiepantuo Tashkurgan in The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|Ambasador Taškurgana (謁盤陀, ''Qiepantuo'') Slika:王会图 靺國 (Merv).jpg|Ambasador [[Merv]]a (靺國, ''Moguo'') Slika:王会图 Sri Lanka (獅子國).jpg|Ambasador Šrilanke (獅子國, ''Shiziguo''), Slika:Ambassador from Zhong Tianzhu (中天竺 Central India) in The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|Ambasador iz Srednje Indije (中天竺, ''Zhong Tianzhu'') </gallery> ===''Vstop tujih obiskovalcev'', dinastija Južni Tang (10. stoletje)=== Cesar Juan iz Ljanga (vladal 552–555), je ustvaril še eno sliko z naslovom ''Vstop tujih obiskovalcev'', ki je zdaj izgubljena. Kopijo z naslovom ''Vstop tujih obiskovalcev cesarja Juana iz Ljanga'' je izdelal slikar Gu Dečjan iz dinastije [[Južni Tang]] (937–976), doma iz Džjangsuja.<ref>"他的《番客人朝图》及《职贡图》至今在中国画史上占据重要的位置。" v {{cite journal |last1=Yi |first1=Xuehua |title=江南天子皆词客——梁元帝萧绎之评价 – 百度文库 |journal=Journal of Huanche S&T University |date=2015 |volume=17 |page=83 |url=https://wenku.baidu.com/view/01851484a45177232e60a29e.html |archive-date=6 February 2023 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206213530/https://wenku.baidu.com/view/01851484a45177232e60a29e.html |url-status=live }}</ref> Od desne proti levi so naslikani predstavniki naslednjih držav: Lu (Vzhodni Vej), Rouran, Tujuhun, Srednja Indija, Zahodni Vej, Čampa, Šrilanka, Severna Indija, Taškurgan, mesto Vušing in Čučija, Dangčang, Langkasuka, Dengdži, Perzija, Baekje, Kuča, Japonska, Jatrkand, Kabadijan, Kumed, Baiti, barbari Lingdžjanga, Kogurjo, Gaočang, barbari Tjanmena, barbari Džjanpinga, Heftaliti, Hotan, Silla, Kantoli in Funan. {{Wide image|File:五代南唐顧德謙摹梁元帝番客入朝圖 卷 顧德謙 Gu Deqian.jpg|3000px|align-cap=center|''Vstop tujih obiskovalcev cesarja Juana iz Ljanga'', Gu Dekjan, [[Južni Tang]], 10. stoletje}} ==Portreti občasnih darovalcev Tanga (kopija iz dinastije Song, 11.–13. stoletje)== Portreti občasnih darovalcev dinastije Tang slikarja Jan Libena prikazujejo tuje odposlance, plačnike davkov dinastije Tang, ki so prišli v [[Čangan]] leta 631 med vladavino cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Na sliki je 27 portretov predstavnikov različnih držav. Izvirno delo je izgubljeno, ohranjena pa je kopija iz dinastije Song, ki je trenutno shranjena v Narodnem dvornem muzeju v [[Tajpej]]u. {{Wide image|Tribute Bearers by Yan Liben and Yan Lide. Palace Museum, Beijing.jpg|1000px|align-cap=center|Portreti občasnih darovalcev dinastije Tang, kopija iz dinastije Song, [[Narodni dvorni muzej]], Tajpej}} ==''Portreti darovalcev cesarstva Čing'' (1759)== Sredi 18. stoletja, v času dinastije [[Dinastija Čing|Čing]], je slikar Šjesui ponovno naslikal ''Portrete občasnih darovalcev dinastije Čing''. Delo je dokončal leta 1759. Leta 1765 je k portretom dodal različne tuje osebe, znane v tistem času, z besedili v kitajščini in mandžurščini. {{Wide image|清谢遂 《职贡图》.jpg|1500px|align-cap=center|Šjesuijevi ''Portreti občasnih darovalcev''}} <gallery widths="100px" heights="150px" perrow="6" class="center"> Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 030 - Barbarian man of France (Falanxi).jpg|Francoz, 18. stoletje Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 023 - Barbarian man of the province of Helvetia (Heleiweijiya sheng), of the Great Western Ocean (Europe).jpg|Švicar Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 024 - Barbarian man of Hungary (Wengjialiya) in the Great Western Ocean.jpg|Madžar Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 029 - Barbarian man of England (Yingjili).jpg|Anglež Slika:安南國夷官.jpg|Vietnamska dostojanstvenika iz pozne dinastije Le (1533–1789) Slika:Siamese (Thai) State Officials Envoys 1759.jpg|Uradnik iz Tajske </gallery> ==''Deset tisoč narodov prihaja poklonit se cesarju'' (1761)== [[Slika:万国来朝图轴.清.绢本设色.25319x35632.北京故宫博物院藏.jpg|thumb|''Tisoč narodov se klanja cesarju'' (万国来朝图, 1761), zimska različica, Dvorni muzej<ref name="XL45"/>]] ''Deset tisoč narodov prihaja poklonit se kitajskemu cesarju'' je monumentalna slika iz dinastije Čing, velika 299 x 207 cm. Na sliki so prikazane tuje delegacije, ki so konec 1750. let obiskale cesarja [[Čjanlong (dinastija Čing)|Čjanlonga]] v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]] v [[Peking]]u.<ref name="XL45">{{cite book |last1=Liu |first1=Xin |title=Anglo-Chinese Encounters Before the Opium War: A Tale of Two Empires Over Two Centuries |date=12 August 2022 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-63756-4 |pages=45–46 |url=https://books.google.com/books?id=3Yh0EAAAQBAJ&pg=PA45 |language=en}}</ref> Slika je bila namenjena prikazu kozmopolitizma in osrednje vloge cesarstva Čing, saj spoštovanje kitajskemu cesarju izkazujejo predstavniki azijskih in evropskih držav.<ref name="XL45"/><ref name="GW135">{{cite book |last1=Wade |first1=Geoff |last2=Chin |first2=James K. |title=China and Southeast Asia: Historical Interactions |date=19 December 2018 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-95213-5 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=lcTADwAAQBAJ&pg=PA135 |language=en}}</ref> Naslov, ki dobesedno omenja deset tisoč držav, preprosto pomeni velike množice ljudi. <gallery widths="199px" heights="200px" perrow="4"> Slika:万国来朝图 Korea delegates (朝鲜国) in Peking in 1761.jpg|[[Koreja|Korejski]] delegati Slika:万国来朝图 Khotan 和阗 delegates in Beijing, China, in 1761.jpg|[[Hotan]]ski delegati Slika:万国来朝图 (French delegates in Peking in 1761).jpg|[[Francija|Francoski]] delegati </gallery> == Sorodna dela == <gallery class="center" widths="199px" heights="200px" perrow="4"> Slika:職貢圖（仇英）6.jpg|Ču Jing (dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]): Delegacija [[Kitani|Kitanov]] iz dinastije Ljao v dinastijo [[Južni Song]] Slika:First Ryukyan mission to Edo.JPG|Japonska upodobitev prve delegacija otočja Rjukju v japonski prestolnici [[Edo (mesto)|Edo]], 17. stoletje Slika:Ngoại Quốc Đồ - 外國図 - Map of Foreign Countries, Lê dynasty, Vietnam.jpg|Predstavniki davkoplačevalskih držav in dostojanstvenikov iz Čampe, Lan Šanga, Siama, Mjanmarja, Demaka, Kambodže, Laj Naja, Perzije in Otočja Rjukju na dvoru dinastije Le ([[Vietnam]]) v Thanhoaju, 16. stoletje Slika:Popular multicolored New Year print (nianhua 年畫) entitled "Ten Thousand Countries Coming to Court" (Wanguo laichao tu 萬國來朝圖), by Wang Junfu 王君甫, mid to late 17th century.jpg|Priljubljen večbarvni novoletni tisk (''nianhua'') z naslovom ''Deset tisoč držav prihaja na dvor'', Vang Džunfu, druga polovica 17. stoletja </gallery> {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] lrd8c9dl1rxsdmb7w6rin01wacn97h3 6764840 6764837 2026-10-13T16:23:40Z Octopus 13285 slog 6764840 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Ambassador from Persia (波斯國), visiting the court of the Tang Dynasty. The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|thumb|200px|Ambasador [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ([[Perzija]]) na obisku dvora dinastije [[Dinastija Tang|Tang]]; ''Zbiranje kraljev'', okoli 650 n. št.]] '''''Portreti občasnih darovalcev''''' (poenostavljeno [[Kitajščina|kitajsko]]: 职贡图, tradicionalno kitajsko:職貢圖, [[pinjin]]: Zhígòngtú) so bile dokumentarne slike s komentarji ob vsakem portretu, ki so jih ustvarile različne kitajske dinastije in kasneje tudi druge vzhodnoazijske dinastije na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Vietnam]]u. Slike so bile uradni zgodovinski dokumenti cesarskih dvorov. Izraz 職貢圖 (Zhí gòng tú) se v grobem prevaja tudi kot "zemljevid poklonov". Davkoplačevalske države in plemena so morala skozi celo kitajsko zgodovino redno pošiljati odposlance na cesarski dvor in plačevati davek z dragocenimi darili (貢品, gòngpǐn). Risbe in slike s kratkimi opisi so rabile predvsem za prikaz veleposlanikov in le v manjši meri za prikaz kulturnih vidikov njihovih etničnih skupin. ==''Portreti občasnih darovalcev dinastije Ljang'' (526–539)== Portrete občasnih darovalcev dinastije [[Dinastija Ljang|Ljang]] je naslikal kasnejši cesar [[Juan (dinastija Ljang)|Juan]] (vladal 552–555) iz dinastije Ljang, ko je bil kot mladenič med letoma 526 in 539 n. št. guverner province Džingdžov. Na položaju je bil ponovno od leta 547 in 552 in imel priložnost srečati veliko tujcev.<ref name="TY">{{cite journal |last1=Yu |first1=Taishan (Institute of History, Chinese Academy of Social Sciences) |title=The Illustration of Envoys Presenting Tribute at the Liang Court |journal=Eurasian Studies |date=January 2018 |volume=VI |pages=68–122 |url=https://www.academia.edu/38799949 |language=en |archive-date=19 March 2022 |access-date=7 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220319231448/https://www.academia.edu/38799949 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last1=Zheng |first1=Xinmiao |title=Masterpieces of Classical Chinese Painting |date=2017 |publisher=Abbeville Press |url=https://issuu.com/misha1/docs/chinesepainting_flip |language=en |archive-date=7 November 2022 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221107222423/https://issuu.com/misha1/docs/chinesepainting_flip |url-status=live }}</ref><ref name="ZG"/> Njegovi portreti so najstarejši ohranjeni portreti in zato še posebej pomembni. Portreti prikazujejo tuje delegacije, zlasti delegacije, povezane s [[Heftaliti]] (Hua), med letoma 516 in 520.<ref name="EDLV127">{{cite journal |last1=DE LA VAISSIÈRE |first1=ÉTIENNE |title=Is There a "Nationality of the Hephtalites"? |journal=Bulletin of the Asia Institute |date=2003 |volume=17 |pages=127–128 |jstor=24049310 |url=https://www.jstor.org/stable/24049310 |issn=0890-4464 |archive-date=11 November 2020 |access-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111103210/https://www.jstor.org/stable/24049310 |url-status=live }}</ref><ref name="EDLV130">{{cite journal |last1=DE LA VAISSIÈRE |first1=ÉTIENNE |title=Is There a "Nationality of the Hephtalites"? |journal=Bulletin of the Asia Institute |date=2003 |volume=17 |page=130, note 31 |jstor=24049310 |url=https://www.jstor.org/stable/24049310 |issn=0890-4464 |archive-date=11 November 2020 |access-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111103210/https://www.jstor.org/stable/24049310 |url-status=live }}</ref> Izvirnik dela je izgubljen, znane pa so tri kopije ali izpeljana dela. === ''Portreti občasnih darovalcev dinastije Ljang'' (526–539) (kopija iz dinastije Song iz 11. stoletja)=== Ohranjena je kopija portretov občasnnih darovalcev dinastije Ljang iz dinastije Song iz 11. stoletja.<ref>{{cite journal |last1=Yu |first1=Taishan (Institute of History, Chinese Academy of Social Sciences) |title=The Illustration of Envoys Presenting Tribute at the Liang Court |journal=Eurasian Studies |date=January 2018 |volume=VI |page=93 |url=https://www.academia.edu/38799949 |language=en}}</ref> Slednja je trenutno shranjena v [[Narodni muzej Kitajske|Narodnem muzeju Kitajske]]. Izvirno delo je vsebovalo vsaj petindvajset portretov veleposlanikov iz različnih držav. Kopija iz dinastije Song vsebuje dvanajst portretov in opise trinajstih odposlancev. Brez portreta je odposlanec iz [[Dangčang]]a.<ref name="Interpreters"/> Posamezni opisi tesno sledijo dinastični kroniki Ljangšu (54. zvezek). Na sliki so od desne proti levi upodobljeni naslednji odposlanci: [[Heftaliti]], [[Perzija]], [[Koreja]], [[Kuča]], [[Japonska]], [[Malezija]], [[Čang]], [[Jarkand]] (Zhou Guke), [[Kabadijan]], [[Kumed]], [[Balh]] in [[Merv]].<ref name="EDLV127"/><ref name="ZG">{{cite journal |last1=Ge |first1=Zhaoguang (Professor of History, Fudan University, China) |title=Imagining a Universal Empire: a Study of the Illustrations of the Tributary States of the Myriad Regions Attributed to Li Gonglin |date=2019 |journal=Journal of Chinese Humanities |page=128 |volume=5 |url=https://biblio.ugent.be/publication/8674093/file/8674094.pdf |archive-date=3 November 2020 |access-date=4 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201103063250/https://biblio.ugent.be/publication/8674093/file/8674094.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="Interpreters">{{cite book |last1=Lung |first1=Rachel |title=Interpreters in Early Imperial China |year=2011 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=978-90-272-2444-6 |pages=29, n.14, 99 |url=https://books.google.com/books?id=qsNoHtgkGPkC&pg=PA29 |language=en}}</ref> {{Wide image|Zhigongtu full (with annotations).jpg|1500px|align-cap=center|''Portreti občasnih darovalcev Ljanga'' z opisi; kopija iz dinastije Song, zdaj v [[Narodni muzej Kitajske|Narodnem muzeju Kitajske]]}} Preostale države, ki so zdaj izgubljene, naj bi bile: Gaodžuli ([[Kogurjo]]), Jutian ([[Hotan]] in [[Šindžjang]]), Šinluo ([[Silla]], [[Koreja]]), Kepantuo ([[Taškurgan]] v sedanjem [[Šindžjang]]u), Vušing (v [[Šanši]]ju), Gaočang ([[Turpan]]), Tjanmen Man (nekje med Henanom, Hubejem in Gujdžovom), Dan (barbari iz Džjanpinga) in Man (barbari iz Lindžjanga, vzhodni Sečuan). Med portreti naj bi bili tudi veleposlaniki Džong tjandžuja, Bej tjandžuja ([[Indija]]) in Šidziguoja ([[Šrilanka]]), skupaj 25 držav.<ref name="ZG"/> ====Nekaj portretov==== <gallery widths="200px" heights="150px" perrow="4" class="center"> Slika:Hua ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Heftaliti |Heftalitov]] ({{lang|zh-hant|滑}}, ''Hua'') Slika:Persian ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] ({{lang|zh-hant|波斯}}, ''Bosi'') Slika:Baekje ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Bekje]]ja ([[Koreja]], {{lang|zh-hant|百濟}}, ''Baiji'') Slika:Kucha ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kuča|Kuče]] ({{lang|zh-hant|龜茲}}, ''Qiuci'') Slika:Kumedh ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kunduz]]a ({{lang|zh-hant|胡蜜丹}}, ''Humidan'') Slika:Kabadiyan ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Kabadijan]]a ({{lang|zh-hant|呵跋檀}}, ''Kebotan'') Slika:Langkasuka ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Langkasuka|Langkasuke]] (Malezija, {{lang|zh-hant|狼牙脩}}, ''Lang-ga-siu'') Slika:Dengzhi ambassador to the Southern Liang court 516-520 CE.jpg|Ambasador [[Čjangi|Čjangov]] ({{lang|zh-hant|鄧至}}, ''Dengzhi'') </gallery> ===''Zbiranje kraljev'', dinastija Tang (okoli 650)=== Slika iz obdobja dinastije Tang je različica portretov dinastije Ljang z naslovom ''Zbiranje kraljev'' (王会图, Wanghuitu).<ref>{{cite journal |last1=Zhou |first1=Xiuqin (University of Pennsylvania) |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=24 February 2015 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150224014036/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |url-status=live }}</ref> Sliko je verjetno naslikal Jan Liben. Od desne proti levi co naslikani predstavniki naslednjih držav: Lu ([[Vzhodni Vej]]), [[Rouranski kaganat]], Perzija, Bekje, Kumedh, Baiti, [[Merv]], Srednja Indija, Šrilanka, Severna Indija, Taškurgan, mesto Vušing iz Kučija, Kuča, Japonska, Kogurjo, Hotan, Silla, Dangčang, Langkasuka, Dengdži, Jarkand, Kabadijan, barbari iz Džjanpinga in Nudan. {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1500px|align-cap=center|''Zbiranje kraljev'', Jan Liben (601–673}} ====Izbrani portreti==== <gallery widths="200px" heights="150px" perrow="4" class="center"> Slika:于闐國 Yutian Khotan in Wanghuitu circa 650 CE (with portrait).jpg|Mož iz [[Hotan]]a (于闐國, ''Yutian'') na obisku dvora okoli leta 650 Slika:龜茲國 Qiuci Kucha in Wanghuitu 王会图, circa 650 CE (with portrait).jpg|Ambasador [[Kuča|Kuče]] (龜茲國, ''Qiuci-guo'') Slika:Korean ambassadors to the Tang court, 7th century CE.jpg|Odposlanci treh korejskih kraljestev ([[Silla]], [[Baekje]], [[Kogurjo]]) Slika:王会图 白題國.jpg|Ambasador [[Balh]]a (白題國, ''Baitiguo'') Slika:Ambassador from 謁盤陀 Qiepantuo Tashkurgan in The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|Ambasador Taškurgana (謁盤陀, ''Qiepantuo'') Slika:王会图 靺國 (Merv).jpg|Ambasador [[Merv]]a (靺國, ''Moguo'') Slika:王会图 Sri Lanka (獅子國).jpg|Ambasador Šrilanke (獅子國, ''Shiziguo''), Slika:Ambassador from Zhong Tianzhu (中天竺 Central India) in The Gathering of Kings (王会图) circa 650 CE.jpg|Ambasador iz Srednje Indije (中天竺, ''Zhong Tianzhu'') </gallery> ===''Vstop tujih obiskovalcev'', dinastija Južni Tang (10. stoletje)=== Cesar Juan iz Ljanga (vladal 552–555), je ustvaril še eno sliko z naslovom ''Vstop tujih obiskovalcev'', ki je zdaj izgubljena. Kopijo z naslovom ''Vstop tujih obiskovalcev cesarja Juana iz Ljanga'' je izdelal slikar Gu Dečjan iz dinastije [[Južni Tang]] (937–976), doma iz Džjangsuja.<ref>"他的《番客人朝图》及《职贡图》至今在中国画史上占据重要的位置。" v {{cite journal |last1=Yi |first1=Xuehua |title=江南天子皆词客——梁元帝萧绎之评价 – 百度文库 |journal=Journal of Huanche S&T University |date=2015 |volume=17 |page=83 |url=https://wenku.baidu.com/view/01851484a45177232e60a29e.html |archive-date=6 February 2023 |access-date=6 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206213530/https://wenku.baidu.com/view/01851484a45177232e60a29e.html |url-status=live }}</ref> Od desne proti levi so naslikani predstavniki naslednjih držav: Lu (Vzhodni Vej), Rouran, Tujuhun, Srednja Indija, Zahodni Vej, Čampa, Šrilanka, Severna Indija, Taškurgan, mesto Vušing in Čučija, Dangčang, Langkasuka, Dengdži, Perzija, Baekje, Kuča, Japonska, Jatrkand, Kabadijan, Kumed, Baiti, barbari Lingdžjanga, Kogurjo, Gaočang, barbari Tjanmena, barbari Džjanpinga, Heftaliti, Hotan, Silla, Kantoli in Funan. {{Wide image|File:五代南唐顧德謙摹梁元帝番客入朝圖 卷 顧德謙 Gu Deqian.jpg|3000px|align-cap=center|''Vstop tujih obiskovalcev cesarja Juana iz Ljanga'', Gu Dekjan, [[Južni Tang]], 10. stoletje}} ==''Portreti občasnih darovalcev Tanga'' (kopija iz dinastije Song, 11.–13. stoletje)== Portreti občasnih darovalcev dinastije Tang slikarja Jan Libena prikazujejo tuje odposlance, plačnike davkov dinastije Tang, ki so prišli v [[Čangan]] leta 631 med vladavino cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Na sliki je 27 portretov predstavnikov različnih držav. Izvirno delo je izgubljeno, ohranjena pa je kopija iz dinastije Song, ki je trenutno shranjena v Narodnem dvornem muzeju v [[Tajpej]]u. {{Wide image|Tribute Bearers by Yan Liben and Yan Lide. Palace Museum, Beijing.jpg|1000px|align-cap=center|Portreti občasnih darovalcev dinastije Tang, kopija iz dinastije Song, [[Narodni dvorni muzej]], Tajpej}} ==''Portreti darovalcev cesarstva Čing'' (1759)== Sredi 18. stoletja, v času dinastije [[Dinastija Čing|Čing]], je slikar Šjesui ponovno naslikal ''Portrete občasnih darovalcev dinastije Čing''. Delo je dokončal leta 1759. Leta 1765 je k portretom dodal različne tuje osebe, znane v tistem času, z besedili v kitajščini in mandžurščini. {{Wide image|清谢遂 《职贡图》.jpg|1500px|align-cap=center|Šjesuijevi ''Portreti občasnih darovalcev''}} <gallery widths="100px" heights="150px" perrow="6" class="center"> Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 030 - Barbarian man of France (Falanxi).jpg|Francoz, 18. stoletje Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 023 - Barbarian man of the province of Helvetia (Heleiweijiya sheng), of the Great Western Ocean (Europe).jpg|Švicar Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 024 - Barbarian man of Hungary (Wengjialiya) in the Great Western Ocean.jpg|Madžar Slika:Huang Qing Zhigong Tu - 029 - Barbarian man of England (Yingjili).jpg|Anglež Slika:安南國夷官.jpg|Vietnamska dostojanstvenika iz pozne dinastije Le (1533–1789) Slika:Siamese (Thai) State Officials Envoys 1759.jpg|Uradnik iz Tajske </gallery> ==''Deset tisoč narodov prihaja poklonit se cesarju'' (1761)== [[Slika:万国来朝图轴.清.绢本设色.25319x35632.北京故宫博物院藏.jpg|thumb|''Tisoč narodov se klanja cesarju'' (万国来朝图, 1761), zimska različica, Dvorni muzej<ref name="XL45"/>]] ''Deset tisoč narodov prihaja poklonit se kitajskemu cesarju'' je monumentalna slika iz dinastije Čing, velika 299 x 207 cm. Na sliki so prikazane tuje delegacije, ki so konec 1750. let obiskale cesarja [[Čjanlong (dinastija Čing)|Čjanlonga]] v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]] v [[Peking]]u.<ref name="XL45">{{cite book |last1=Liu |first1=Xin |title=Anglo-Chinese Encounters Before the Opium War: A Tale of Two Empires Over Two Centuries |date=12 August 2022 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-63756-4 |pages=45–46 |url=https://books.google.com/books?id=3Yh0EAAAQBAJ&pg=PA45 |language=en}}</ref> Slika je bila namenjena prikazu kozmopolitizma in osrednje vloge cesarstva Čing, saj spoštovanje kitajskemu cesarju izkazujejo predstavniki azijskih in evropskih držav.<ref name="XL45"/><ref name="GW135">{{cite book |last1=Wade |first1=Geoff |last2=Chin |first2=James K. |title=China and Southeast Asia: Historical Interactions |date=19 December 2018 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-95213-5 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=lcTADwAAQBAJ&pg=PA135 |language=en}}</ref> Naslov, ki dobesedno omenja deset tisoč držav, preprosto pomeni velike množice ljudi. <gallery widths="199px" heights="200px" perrow="4"> Slika:万国来朝图 Korea delegates (朝鲜国) in Peking in 1761.jpg|[[Koreja|Korejski]] delegati Slika:万国来朝图 Khotan 和阗 delegates in Beijing, China, in 1761.jpg|[[Hotan]]ski delegati Slika:万国来朝图 (French delegates in Peking in 1761).jpg|[[Francija|Francoski]] delegati </gallery> == Sorodna dela == <gallery class="center" widths="199px" heights="200px" perrow="4"> Slika:職貢圖（仇英）6.jpg|Ču Jing (dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]): Delegacija [[Kitani|Kitanov]] iz dinastije Ljao v dinastijo [[Južni Song]] Slika:First Ryukyan mission to Edo.JPG|Japonska upodobitev prve delegacija otočja Rjukju v japonski prestolnici [[Edo (mesto)|Edo]], 17. stoletje Slika:Ngoại Quốc Đồ - 外國図 - Map of Foreign Countries, Lê dynasty, Vietnam.jpg|Predstavniki davkoplačevalskih držav in dostojanstvenikov iz Čampe, Lan Šanga, Siama, Mjanmarja, Demaka, Kambodže, Laj Naja, Perzije in Otočja Rjukju na dvoru dinastije Le ([[Vietnam]]) v Thanhoaju, 16. stoletje Slika:Popular multicolored New Year print (nianhua 年畫) entitled "Ten Thousand Countries Coming to Court" (Wanguo laichao tu 萬國來朝圖), by Wang Junfu 王君甫, mid to late 17th century.jpg|Priljubljen večbarvni novoletni tisk (''nianhua'') z naslovom ''Deset tisoč držav prihaja na dvor'', Vang Džunfu, druga polovica 17. stoletja </gallery> {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] q2spc8ytxw929elsfvaomy016uo7da5 0 609777 6764759 6764639 2026-10-13T14:51:12Z Erardo Galbi 166658 6764759 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of plants}} {{Avtomatska taksonomka |image = Bougainvillea closeup.jpg |image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'' found in [[Damauli]], [[Nepal]] |image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg |image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'' found in [[Jakarta]], [[Indonesia]] |taxon = Bougainvillea |authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> |subdivision_ranks = Species |subdivision = See text |synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> |synonyms_ref = <ref name="GRIN"/><ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') is a genus of thorny ornamental vines, bushes, and trees belonging to the family [[Nyctaginaceae]]. They are native to the tropical forests of [[South America]] (specifically [[Brazil]], [[Bolivia]], [[Paraguay]], [[Peru]], [[Uruguay]] and [[Argentina]]). There are between 4 and 22 species in the genus. The [[inflorescence]] consists of large colorful [[sepal|sepal-like]] [[bract]]s which surround three simple waxy flowers, gaining popularity for the plant as an ornamental. The plant is named after explorer [[Louis Antoine de Bougainville]] (1729–1811), after it was documented on one of his expeditions. Bougainvillea je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Plants that can bloom all year round]] [[Category:Nyctaginaceae]] h0q6q1pcmkwjpdo0qocvzzp9hl9f9bk 6764762 6764759 2026-10-13T14:52:49Z Erardo Galbi 166658 6764762 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of plants}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'' found in [[Damauli]], [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'' found in [[Jakarta]], [[Indonesia]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') is a genus of thorny ornamental vines, bushes, and trees belonging to the family [[Nyctaginaceae]]. They are native to the tropical forests of [[South America]] (specifically [[Brazil]], [[Bolivia]], [[Paraguay]], [[Peru]], [[Uruguay]] and [[Argentina]]). There are between 4 and 22 species in the genus. The [[inflorescence]] consists of large colorful [[sepal|sepal-like]] [[bract]]s which surround three simple waxy flowers, gaining popularity for the plant as an ornamental. The plant is named after explorer [[Louis Antoine de Bougainville]] (1729–1811), after it was documented on one of his expeditions. Bougainvillea je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Plants that can bloom all year round]] [[Category:Nyctaginaceae]] p9ya8i16idu0fxvogf3r2tjua32fgar 6764763 6764762 2026-10-13T14:53:51Z Erardo Galbi 166658 6764763 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of plants}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') is a genus of thorny ornamental vines, bushes, and trees belonging to the family [[Nyctaginaceae]]. They are native to the tropical forests of [[South America]] (specifically [[Brazil]], [[Bolivia]], [[Paraguay]], [[Peru]], [[Uruguay]] and [[Argentina]]). There are between 4 and 22 species in the genus. The [[inflorescence]] consists of large colorful [[sepal|sepal-like]] [[bract]]s which surround three simple waxy flowers, gaining popularity for the plant as an ornamental. The plant is named after explorer [[Louis Antoine de Bougainville]] (1729–1811), after it was documented on one of his expeditions. Bougainvillea je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Plants that can bloom all year round]] [[Category:Nyctaginaceae]] cvimn6sukmko0y100s8khp5sa4qx1zl 6764764 6764763 2026-10-13T14:55:15Z Erardo Galbi 166658 6764764 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of plants}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Plants that can bloom all year round]] [[Category:Nyctaginaceae]] q9vprt0sukoz3qgzatqtpxb53w0kakh 6764765 6764764 2026-10-13T14:55:42Z Erardo Galbi 166658 6764765 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Plants that can bloom all year round]] [[Category:Nyctaginaceae]] 5rzvkva0sovrqvirqeub4efl417tk23 6764766 6764765 2026-10-13T14:56:44Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Plants that can bloom all year round]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764766 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Nyctaginaceae]] 94igjyjyti351vcphjbt7xghzfwerpl 6764810 6764766 2026-10-13T15:54:10Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Bugenvileja]] na [[Bugenvilija]] prek preusmeritve: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=b*genv* 6764766 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Category:Nyctaginaceae]] 94igjyjyti351vcphjbt7xghzfwerpl 6764859 6764810 2026-10-13T17:18:59Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Nyctaginaceae]]; dodal [[Kategorija:Bugenvilovke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764859 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Rastline]] [[Kategorija:Bugenvilovke]] jkxgbzo166uf617nz904mv2p0nkskku 6764863 6764859 2026-10-13T17:22:19Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rastline]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764863 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Bugenvilovke]] au4k6se6gj7d50lzp11eiwoivp85djj 6764885 6764863 2026-10-13T18:03:48Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Flora Južne Amerike]]; +[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1789]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764885 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Bugenvilovke]] [[Kategorija:Flora Južne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1789]] 1i1t2hajh4dfmnkadfiax6crni0o0bi 6764886 6764885 2026-10-13T18:03:54Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Flora Južne Amerike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764886 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine ''[[Nyctaginaceae]]'' (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Bugenvilovke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1789]] 7qomphkttgbyqrtb4pf5jbhmjhb6jwg 0 609795 6764752 2026-10-13T14:32:43Z Pinky sl 2932 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1345033240|Osteoglossiformes]]« 6764752 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Avtomatska taksonomka | name = Koščenojezičnice | fossil_range = {{Fossil range|Pozna jura|recentno}}<ref name=FB>{{FishBase_order|order=Osteoglossiformes|year=2009|month=January}}</ref> | image = Osteoglossum bicirrhosum.JPG | image_caption = ''[[Osteoglossum bicirrhosum]]'' | taxon = Osteoglossiformes | authority = [[Lev Berg|L. S. Berg]], 1940 | type_species = [[Osteoglossum bicirrhosum]] | type_species_authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]] (ex [[Domenico Vandelli|Vandelli]]), 1829 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * Pantodontoidei ** [[Pantodontidae]] * [[Osteoglossoidei]] ** †[[Phareodontidae]] ** †[[Singidididae]] ** [[Osteoglossidae]] ([[koščenojezičnice (družina)|koščenojezičnice]]) * [[Notopteroidei]] ** †[[Ostariostomidae]] ** †[[Kipalaichthyidae]] ** †[[Wakinoichthiidae]] ** [[Notopteridae]] ** [[Gymnarchidae]] ** [[Mormyridae]] | synonyms = * Mormirimi <small>Rafinesque 1810</small> * Mormyriformes * Scyphophori }} '''Koščenojezičnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Osteoglossiformes'''), kar v starogrščini pomeni »kostni jezik«, je relativno primitiven [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki vsebuje dva podreda, Osteoglossoidei in Notopteroidei. Vseh vsaj 245 živih vrst naseljuje sladko vodo. Najdemo jih v Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji in južni Aziji, najprej pa so se razvili v [[Gondvana|Gondvani]], preden se je ta celina razpadla.<ref name="EoF">{{Navedi knjigo |last=Greenwood, P.H. |title=Encyclopedia of Fishes |last2=Wilson, M.V. |publisher=Academic Press |year=1998 |isbn=978-0-12-547665-2 |editor-last=Paxton, J.R. |location=San Diego |pages=81–84 |editor-last2=Eschmeyer, W.N. |name-list-style=amp}}</ref> Leta 2008 je bilo iz danske [[Eocen|eocenske]] krznene formacije opisanih več novih vrst [[Življenje v oceanih|morskih]] osteoglosiformov, kar je dramatično povečalo raznolikost te skupine. To pomeni, da Osteoglossomorpha ni [[Sladkovodna riba|primarna skupina sladkovodnih rib]], saj imajo osteoglossiformne ribe tipično razširjenost [[Gondvana|v Gondvani]].<ref>{{Navedi časopis |last=Bonde |first=Niels |date=January 2008 |title=Osteoglossomorphs of the marine Lower Eocene of Denmark – with remarks on other Eocene taxa and their importance for palaeobiogeography |url=https://www.lyellcollection.org/doi/10.1144/SP295.14 |journal=Geological Society, London, Special Publications |language=en |volume=295 |issue=1 |pages=253–310 |doi=10.1144/SP295.14 |issn=0305-8719}}</ref> Gymnarchidae (edina vrsta je ''Gymnarchus niloticus'', afriška riba nož<ref name="fishbase">{{FishBase|year=2014|Gymnarchus|niloticus}}</ref>) in Mormyridae <ref name="EoFmormyridae">{{Navedi knjigo |last=Greenwood, P.H. |title=Encyclopedia of Fishes |last2=Wilson, M.V. |publisher=Academic Press |year=1998 |isbn=978-0-12-547665-2 |editor-last=Paxton, J.R. |location=San Diego |page=84 |editor-last2=Eschmeyer, W.N. |name-list-style=amp}}</ref> so [[Električna riba|šibko električne ribe]], ki lahko zaznajo svoj plen z uporabo električnih polj. Lunooke (Hiodontidae) so pogosto uvrščene sem, lahko pa jih uvrstimo tudi v ločen red, Hiodontiformes . Člani reda so znani po zobatih ali koščenih jezikih in po tem, da jim sprednji del prebavil poteka levo od [[Požiralnik|požiralnika]] in [[Želodec|želodca]] (pri vseh drugih ribah poteka desno). V drugih pogledih se osteoglosiformne ribe precej razlikujejo po velikosti in obliki; najmanjša je ''Pollimyrus castelnaui'', ki meri le 2 cm dolga, največja, arapaima (''Arapaima gigas''), pa doseže kar 2,5 m.<ref name="EoF" /> == Filogenija == Filogenija temelji na podlagi naslednjih del: <ref name="Deepfin">{{Navedi splet |last=Betancur-Rodriguez, R. |display-authors=etal |year=2016 |title=''Phylogenetic Classification of Bony Fishes Version 4'' |url=https://sites.google.com/site/guilleorti/classification-v-4 |access-date=30 December 2016 |website=[[Deepfin]]}}</ref> <ref>{{Navedi časopis |last=Lavoué |first=SéBastien |last2=Sullivan |first2=John P. |last3=Hopkins |first3=Carl D. |date=January 2003 |title=Phylogenetic utility of the first two introns of the S7 ribosomal protein gene in African electric fishes (Mormyroidea: Teleostei) and congruence with other molecular markers: PHYLOGENETIC UTILITY OF THE S7 INTRONS |url=https://academic.oup.com/biolinnean/article/78/2/273/2639855 |journal=Biological Journal of the Linnean Society |language=en |volume=78 |issue=2 |pages=273–292 |doi=10.1046/j.1095-8312.2003.00170.x |url-access=subscription}}</ref> <ref>{{Navedi časopis |last=Sullivan |first=J. P. |last2=Lavoué |first2=S. |last3=Hopkins |first3=C. D. |date=February 2000 |title=Molecular systematics of the African electric fishes (Mormyroidea: teleostei) and a model for the evolution of their electric organs |url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10648209 |journal=The Journal of Experimental Biology |volume=203 |issue=Pt 4 |pages=665–683 |doi=10.1242/jeb.203.4.665 |issn=0022-0949 |pmid=10648209}}</ref>{{Klad|{{clade |label1=Pantodontoidei |1=[[Pantodontidae]] |2={{clade |label1=Osteoglossoidei |1=[[Osteoglossidae]] |label2=[[Notopteroidei]] |2={{clade |label1=Notopteroidea |1=[[Notopteridae]] |label2=[[Mormyroidea]] |2={{clade |1=[[Gymnarchidae]] |2=[[Mormyridae]] }} }} }} }}|style=font-size:90%;line-height:100%}} == Družine == ''<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Eschmeyer's_Catalog_of_Fishes" rel="mw:ExtLink" title="Eschmeyer's Catalog of Fishes" class="cx-link" data-linkid="283">Eschmeyer's Catalog of Fishes</a>'' ne priznava podredov znotraj reda Osteoglossiformes in priznava naslednje družine:<ref name="ECoF">{{Navedi splet |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |access-date=2 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref> * Družina Pantodontidae <small>Peters, 1876</small> (sladkovodne metuljaste ribe) * Družina Osteoglossidae <small>Bonaparte, 1845</small> (kostjesti) * Družina Arapaimidae <small>Bonaparte, 1846</small> (arapaimas) * Družina Notopteridae <small>Bleeker, 1851</small> (peroplavute nožaste ribe ali perohrbte ribe) ** Poddružina Notopterinae <small>Bleeker, 1851</small> (azijske pernate kljunače) ** Poddružina Xenomystinae <small>Greenwood, 1963</small> (afriške nožaste ribe) * Družina Mormyridae <small>Bonaparte, 1831</small> (slonove ribe) * Družina Gymnarchidae <small>Bleeker, 1859</small> (abas) == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == <templatestyles src="Module:Side box/styles.css"></templatestyles><templatestyles src="Sister project/styles.css"></templatestyles>{{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.wetwebmedia.com/FWSubWebIndex/osteoglossiforms.htm Osteoglossiformi za akvarije] * Li, Guo-Qing in Wilson, Mark VH 1998. Osteoglosomorfa. Kostjeziki. Različica 6, oktober 1998. [http://tolweb.org/Osteoglossomorpha/15071/1998.10.06] v spletnem projektu Drevo življenja * {{Taxonbar|from=Q48407}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Koščenojezičnice]] f9efgunzazj95ovx388m53r7rks2goa 6764758 6764752 2026-10-13T14:47:01Z Pinky sl 2932 np, pp sklici, v delu 6764758 wikitext text/x-wiki {{V delu}} {{Short description|Red rib}} {{Avtomatska taksonomka | name = Koščenojezičnice | fossil_range = {{Fossil range|Pozna jura|recentno}}<ref name=FB>{{FishBase_order|order=Osteoglossiformes|year=2009|month=January}}</ref> | image = Osteoglossum bicirrhosum.JPG | image_caption = ''[[Osteoglossum bicirrhosum]]'' | taxon = Osteoglossiformes | authority = [[Lev Berg|L. S. Berg]], 1940 | type_species = [[Osteoglossum bicirrhosum]] | type_species_authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]] (ex [[Domenico Vandelli|Vandelli]]), 1829 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * Pantodontoidei ** [[Pantodontidae]] * [[Osteoglossoidei]] ** †[[Phareodontidae]] ** †[[Singidididae]] ** [[Osteoglossidae]] ([[koščenojezičnice (družina)|koščenojezičnice]]) * [[Notopteroidei]] ** †[[Ostariostomidae]] ** †[[Kipalaichthyidae]] ** †[[Wakinoichthiidae]] ** [[Notopteridae]] ** [[Gymnarchidae]] ** [[Mormyridae]] | synonyms = * Mormirimi <small>Rafinesque 1810</small> * Mormyriformes * Scyphophori }} '''Koščenojezičnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Osteoglossiformes'''), kar v [[Starogrščina|starogrščini]] pomeni »kostni jezik«, je relativno primitiven [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki vsebuje dva podreda, [[Osteoglossoidei]] in [[Notopteroidei]]. Vseh vsaj 245 živih vrst naseljuje sladko vodo. Najdemo jih v Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji in južni Aziji, najprej pa so se razvili v [[Gondvana|Gondvani]], preden se je ta celina razpadla.<ref name=EoF/> Leta 2008 je bilo iz danske [[Eocen|eocenske]] [[krznene formacije]] opisanih več novih vrst [[Življenje v oceanih|morskih]] koščenojezičnic, kar je dramatično povečalo raznolikost te skupine. To pomeni, da Osteoglossomorpha ni [[Sladkovodna riba|primarna skupina sladkovodnih rib]], saj imajo ribe koščenojezičnice tipsko razširjenost [[Gondvana|v Gondvani]].<ref>{{Cite journal |last=Bonde |first=Niels |date=January 2008 |title=Osteoglossomorphs of the marine Lower Eocene of Denmark – with remarks on other Eocene taxa and their importance for palaeobiogeography |url=https://www.lyellcollection.org/doi/10.1144/SP295.14 |journal=Geological Society, London, Special Publications |language=en |volume=295 |issue=1 |pages=253–310 |doi=10.1144/SP295.14 |issn=0305-8719}}</ref> [[Gymnarchidae]] (edina vrsta je ''Gymnarchus niloticus''<ref name=fishbase>{{FishBase|Gymnarchus|niloticus|year=2014}}</ref>) in [[Mormyridae]]<ref name=EoFmormyridae>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author1=Greenwood, P.H. |author2=Wilson, M.V. |name-list-style=amp |year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|page= 84|isbn= 978-0-12-547665-2}}</ref> so [[Električna riba|šibko električne ribe]], ki lahko zaznajo svoj plen z uporabo električnih polj. [[Hiodontidae]] so pogosto uvrščene sem, lahko pa jih uvrstimo tudi v ločen red, [[Hiodontiformes]]. Člani reda so znani po zobatih ali koščenih jezikih in po tem, da jim sprednji del [[Prebavila|prebavil]] poteka levo od [[Požiralnik|požiralnika]] in [[Želodec|želodca]] (pri vseh drugih ribah poteka desno). V drugih pogledih se koščenojezičnice precej razlikujejo po velikosti in obliki; najmanjša je ''[[Pollimyrus castelnaui]]'', ki meri le 2 cm, največja, arapajama (''[[Arapaima gigas]]''), pa doseže kar 2,5 m.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author1=Greenwood, P.H. |author2=Wilson, M.V. |name-list-style=amp |year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 81–84|isbn= 978-0-12-547665-2}}</ref> == Filogenija == Filogenija temelji na podlagi naslednjih del:<ref name="Deepfin">{{cite web|website=[[Deepfin]]|author=Betancur-Rodriguez, R.|display-authors=etal|year=2016|title=''Phylogenetic Classification of Bony Fishes Version 4'' |url=https://sites.google.com/site/guilleorti/classification-v-4 |access-date= 30 December 2016}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Lavoué |first=SéBastien |last2=Sullivan |first2=John P. |last3=Hopkins |first3=Carl D. |date=January 2003 |title=Phylogenetic utility of the first two introns of the S7 ribosomal protein gene in African electric fishes (Mormyroidea: Teleostei) and congruence with other molecular markers: PHYLOGENETIC UTILITY OF THE S7 INTRONS |url=https://academic.oup.com/biolinnean/article/78/2/273/2639855 |journal=Biological Journal of the Linnean Society |language=en |volume=78 |issue=2 |pages=273–292 |doi=10.1046/j.1095-8312.2003.00170.x|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Sullivan |first=J. P. |last2=Lavoué |first2=S. |last3=Hopkins |first3=C. D. |date=February 2000 |title=Molecular systematics of the African electric fishes (Mormyroidea: teleostei) and a model for the evolution of their electric organs |url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10648209 |journal=The Journal of Experimental Biology |volume=203 |issue=Pt 4 |pages=665–683 |doi=10.1242/jeb.203.4.665 |issn=0022-0949 |pmid=10648209}}</ref> {{clade |style=font-size:90%;line-height:100% |label1='''Osteoglossiformes''' |1={{clade |label1=Pantodontoidei |1=[[Pantodontidae]] |2={{clade |label1=Osteoglossoidei |1=[[Osteoglossidae]] |label2=[[Notopteroidei]] |2={{clade |label1=Notopteroidea |1=[[Notopteridae]] |label2=[[Mormyroidea]] |2={{clade |1=[[Gymnarchidae]] |2=[[Mormyridae]] }} }} }} }} }} == Družine == ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' ne priznava podredov znotraj reda Osteoglossiformes in priznava naslednje družine:<ref name="ECoF">{{Navedi splet |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |access-date=2 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref> * Družina [[Pantodontidae]] <small>Peters, 1876</small> * Družina [[Osteoglossidae]] <small>Bonaparte, 1845</small> (koščenojezičnice) * Družina [[Arapaimidae]] <small>Bonaparte, 1846</small> * Družina [[Notopteridae]] <small>Bleeker, 1851</small> ** Poddružina [[Notopterinae]] <small>Bleeker, 1851</small> ** Poddružina [[Xenomystinae]] <small>Greenwood, 1963</small> * Družina [[Mormyridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> * Družina [[Gymnarchidae]] <small>Bleeker, 1859</small> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.wetwebmedia.com/FWSubWebIndex/osteoglossiforms.htm Osteoglossiforms for aquaria] * Li, Guo-Qing and Wilson, Mark V. H. 1998. Osteoglossomorpha. Bonytongues. Version 6 October 1998. [http://tolweb.org/Osteoglossomorpha/15071/1998.10.06] in The [[Tree of Life Web Project]] * {{cite journal | last = Sepkoski | first = Jack | title = A compendium of fossil marine animal genera | journal = Bulletins of American Paleontology | volume = 364 |page=560 | year = 2002 | url = http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class | access-date = 2011-05-17 }} {{Taxonbar|from=Q48407}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Koščenojezičnice| ]] 377l0ya9nkkdszvfehkh5gmqrghoaj1 6764774 6764758 2026-10-13T15:13:29Z Pinky sl 2932 -- v delu 6764774 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red rib}} {{Avtomatska taksonomka | name = Koščenojezičnice | fossil_range = {{Fossil range|Pozna jura|recentno}}<ref name=FB>{{FishBase_order|order=Osteoglossiformes|year=2009|month=January}}</ref> | image = Osteoglossum bicirrhosum.JPG | image_caption = ''[[Osteoglossum bicirrhosum]]'' | taxon = Osteoglossiformes | authority = [[Lev Berg|L. S. Berg]], 1940 | type_species = [[Osteoglossum bicirrhosum]] | type_species_authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]] (ex [[Domenico Vandelli|Vandelli]]), 1829 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * Pantodontoidei ** [[Pantodontidae]] (metuljarice) * [[Osteoglossoidei]] ** †[[Phareodontidae]] ** †[[Singidididae]] ** [[Osteoglossidae]] (koščenojezičnice) * [[Notopteroidei]] ** †[[Ostariostomidae]] ** †[[Kipalaichthyidae]] ** †[[Wakinoichthiidae]] ** [[Notopteridae]] (notopteridi) ** [[Gymnarchidae]] (nilski rilčar) ** [[Mormyridae]] (rilčarji) | synonyms = * Mormirimi <small>Rafinesque 1810</small> * Mormyriformes * Scyphophori }} '''Koščenojezičnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Osteoglossiformes'''), kar v [[Starogrščina|starogrščini]] pomeni »koščeni jezik«, so razmeroma primitiven [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki vključuje dva [[Podred (biologija)|podreda]], [[Osteoglossoidei]] in [[Notopteroidei]]. Vseh najmanj 245 danes živečih vrst naseljuje sladke vode. Najdemo jih v Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji in južni Aziji, saj so se prvotno razvile v [[Gondvana|Gondvani]], preden je ta celina razpadla.<ref name=EoF/> Leta 2008 je bilo iz danske [[Eocen|eocenske]] [[Formacija Fur|formacije Fur]] opisanih več novih vrst [[Življenje v oceanih|morskih]] koščenojezičnic, kar je bistveno povečalo raznolikost te skupine. To nakazuje, da red koščenojezičnic ni [[Sladkovodna riba|izključno skupina sladkovodnih rib]], čeprav imajo koščenojezičnice tipsko razširjenost [[Gondvana|v Gondvani]].<ref>{{Cite journal |last=Bonde |first=Niels |date=January 2008 |title=Osteoglossomorphs of the marine Lower Eocene of Denmark – with remarks on other Eocene taxa and their importance for palaeobiogeography |url=https://www.lyellcollection.org/doi/10.1144/SP295.14 |journal=Geological Society, London, Special Publications |language=en |volume=295 |issue=1 |pages=253–310 |doi=10.1144/SP295.14 |issn=0305-8719}}</ref> Predstavniki družin [[Gymnarchidae]] (edina vrsta je ''[[Gymnarchus niloticus]]'', nilski rilčar<ref name=fishbase>{{FishBase|Gymnarchus|niloticus|year=2014}}</ref>) in [[Mormyridae]] (rilčarji)<ref name=EoFmormyridae>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author1=Greenwood, P.H. |author2=Wilson, M.V. |name-list-style=amp |year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|page= 84|isbn= 978-0-12-547665-2}}</ref> so [[Električna riba|šibko električne ribe]], ki za zaznavanje plena uporabljajo električno polje. Ribe iz družine [[Hiodontidae]] so pogosto uvršča v ta red, vendar jo nekateri strokovnjaki razvrščajo v samostojen red [[Hiodontiformes]]. Pripadniki tega reda so znani po tem, da imajo zobate ali koščene jezike in po tem, da jim sprednji del [[Prebavila|prebavnega trakta]] poteka levo od [[Požiralnik|požiralnika]] in [[Želodec|želodca]] (pri vseh drugih ribah poteka desno). V drugih pogledih se koščenojezičnice precej razlikujejo po velikosti in obliki; najmanjša je ''[[Pollimyrus castelnaui]]'', ki meri le 2 cm, medtem ko največja, arapajma (''[[Arapaima gigas]]''), doseže celo do 2,5 m dolžine.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author1=Greenwood, P.H. |author2=Wilson, M.V. |name-list-style=amp |year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 81–84|isbn= 978-0-12-547665-2}}</ref> == Filogenija == Filogenija temelji na podlagi naslednjih del:<ref name="Deepfin">{{cite web|website=[[Deepfin]]|author=Betancur-Rodriguez, R.|display-authors=etal|year=2016|title=''Phylogenetic Classification of Bony Fishes Version 4'' |url=https://sites.google.com/site/guilleorti/classification-v-4 |access-date= 30 December 2016}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Lavoué |first=SéBastien |last2=Sullivan |first2=John P. |last3=Hopkins |first3=Carl D. |date=January 2003 |title=Phylogenetic utility of the first two introns of the S7 ribosomal protein gene in African electric fishes (Mormyroidea: Teleostei) and congruence with other molecular markers: PHYLOGENETIC UTILITY OF THE S7 INTRONS |url=https://academic.oup.com/biolinnean/article/78/2/273/2639855 |journal=Biological Journal of the Linnean Society |language=en |volume=78 |issue=2 |pages=273–292 |doi=10.1046/j.1095-8312.2003.00170.x|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Sullivan |first=J. P. |last2=Lavoué |first2=S. |last3=Hopkins |first3=C. D. |date=February 2000 |title=Molecular systematics of the African electric fishes (Mormyroidea: teleostei) and a model for the evolution of their electric organs |url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10648209 |journal=The Journal of Experimental Biology |volume=203 |issue=Pt 4 |pages=665–683 |doi=10.1242/jeb.203.4.665 |issn=0022-0949 |pmid=10648209}}</ref> {{clade |style=font-size:90%;line-height:100% |label1='''Osteoglossiformes''' |1={{clade |label1=Pantodontoidei |1=[[Pantodontidae]] |2={{clade |label1=Osteoglossoidei |1=[[Osteoglossidae]] |label2=[[Notopteroidei]] |2={{clade |label1=Notopteroidea |1=[[Notopteridae]] |label2=[[Mormyroidea]] |2={{clade |1=[[Gymnarchidae]] |2=[[Mormyridae]] }} }} }} }} }} == Družine == ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' ne priznava podredov znotraj reda Osteoglossiformes in priznava naslednje družine:<ref name="ECoF">{{Navedi splet |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |access-date=2 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref> * Družina [[Pantodontidae]] <small>Peters, 1876</small> (metuljarice) * Družina [[Osteoglossidae]] <small>Bonaparte, 1845</small> (koščenojezičnice) * Družina [[Arapaimidae]] <small>Bonaparte, 1846</small> (arapajame) * Družina [[Notopteridae]] <small>Bleeker, 1851</small> (notopteridi) ** Poddružina [[Notopterinae]] <small>Bleeker, 1851</small> ** Poddružina [[Xenomystinae]] <small>Greenwood, 1963</small> * Družina [[Mormyridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> (rilčarji) * Družina [[Gymnarchidae]] <small>Bleeker, 1859</small> (nilski rilčar) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.wetwebmedia.com/FWSubWebIndex/osteoglossiforms.htm Osteoglossiforms for aquaria] * Li, Guo-Qing and Wilson, Mark V. H. 1998. Osteoglossomorpha. Bonytongues. Version 6 October 1998. [http://tolweb.org/Osteoglossomorpha/15071/1998.10.06] in The [[Tree of Life Web Project]] * {{cite journal | last = Sepkoski | first = Jack | title = A compendium of fossil marine animal genera | journal = Bulletins of American Paleontology | volume = 364 |page=560 | year = 2002 | url = http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class | access-date = 2011-05-17 }} {{Taxonbar|from=Q48407}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Koščenojezičnice| ]] kxy27dfywnifx6ql0cai8gz82fdwyze 0 609796 6764754 2026-10-13T14:35:49Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Koščenojezičnice (red)]] 6764754 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Koščenojezičnice (red)]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|fish}} }} eqd447zs4qlfgf6wdjnhgah32h8yaml 0 609797 6764755 2026-10-13T14:36:24Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Koščenojezičnice (red)]] 6764755 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Koščenojezičnice (red)]] ahd203vtk3aoups6bsh098uauj45ih9 0 609798 6764760 2026-10-13T14:51:35Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Bugenvileja]] 6764760 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bugenvileja]] ia5n7uzqsvrowcxqum3o0s8ewy26r6m 0 609800 6764767 2026-10-13T14:57:42Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Obmorski bor]] 6764767 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Obmorski bor]] qs77l9u8ug8mooxb3a6gdz1nmqxhgal 0 609801 6764768 2026-10-13T14:59:36Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Obmorski bor]] 6764768 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Obmorski bor]] qs77l9u8ug8mooxb3a6gdz1nmqxhgal 0 609802 6764769 2026-10-13T14:59:55Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Obmorski bor]] 6764769 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Obmorski bor]] qs77l9u8ug8mooxb3a6gdz1nmqxhgal 0 609803 6764779 2026-10-13T15:23:23Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[TFR radar]] na [[TFR (letalstvo)]]: Redundantno: »R« znotraj kratice že pomeni »radar«. 6764779 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[TFR (letalstvo)]] ri90o9rbpxqhc1ctwhwq82pdaqjg0tv 10 609804 6764786 2026-10-13T15:32:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link= Paracheirodon |parent= Megalamphodinae |refs= {{Cof family|family=Acestrorhamphidae|access-date=4 May 2025}} <!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764786 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link= Paracheirodon |parent= Megalamphodinae |refs= {{Cof family|family=Acestrorhamphidae|access-date=4 May 2025}} <!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} bv7fpcua0on79n8pks3xl30mikq27f3 10 609805 6764788 2026-10-13T15:33:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Megalamphodinae |parent= Acestrorhamphidae |always_display=yes |refs= {{Cof family|family=Acestrorhamphidae|access-date=4 May 2025}} <!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764788 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Megalamphodinae |parent= Acestrorhamphidae |always_display=yes |refs= {{Cof family|family=Acestrorhamphidae|access-date=4 May 2025}} <!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} i73qe7tuzuv30thnjr4u3me6ebuwceh 10 609806 6764789 2026-10-13T15:34:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link= Acestrorhamphidae |parent= Characoidei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{cite journal|author=Melo, B. F.|author2= R. P. Ota|author3= R. C. Benine|author4= F. R. Carvalho|author5= F. C. T. Lima|author6= G. M. T. Mattox|author7= C. S. Souza|author8= T. C. Faria|author9= L. Reia|author10= F. F. Roxo|author11= M. Valdez-Moreno|author12= T...« 6764789 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link= Acestrorhamphidae |parent= Characoidei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{cite journal|author=Melo, B. F.|author2= R. P. Ota|author3= R. C. Benine|author4= F. R. Carvalho|author5= F. C. T. Lima|author6= G. M. T. Mattox|author7= C. S. Souza|author8= T. C. Faria|author9= L. Reia|author10= F. F. Roxo|author11= M. Valdez-Moreno|author12= T. J. Near |author13= C. Oliveira |date=3 September 2024 |title=Phylogenomics of Characidae, a hyper-diverse Neotropical freshwater fish lineage, with a phylogenetic classification including four families (Teleostei: Characiformes)|url=https://academic.oup.com/zoolinnean/article-abstract/202/1/zlae101/7748269?redirectedFrom=fulltext&login=false |journal=Zoological Journal of the Linnean Society|volume=202|issue=1|article-number= zlae101|doi=10.1093/zoolinnean/zlae101}} }} oqdvofpmdi0lss813q5tfwqkoh0srwq 10 609807 6764790 2026-10-13T15:34:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Characoidei |parent=Characiformes |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-04-28 |website=Calif...« 6764790 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Characoidei |parent=Characiformes |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-04-28 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} p4ivwghsyne8knq66w2yraicy4gdu9o 10 609808 6764792 2026-10-13T15:35:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Karacinidi (red)|Characiformes |parent=Otophysi |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=6 June 2025 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6764792 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Karacinidi (red)|Characiformes |parent=Otophysi |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=6 June 2025 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 6tka17c3i26qvib2fmxx8mhx07z9or1 14 609809 6764798 2026-10-13T15:40:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat main|Acestrorhamphidae}} [[Kategorija:Karacinidi (red)]]« 6764798 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Acestrorhamphidae}} [[Kategorija:Karacinidi (red)]] 75g41laa57jkvbzeo6s77htbcrvwqzn 10 609810 6764801 2026-10-13T15:45:58Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Cyprinus |parent=Cyprininae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}} }}« 6764801 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Cyprinus |parent=Cyprininae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=13 December 2024}} }} hpyu2ans8wmqtj67wqfbyc7pqfn9b3f 10 609811 6764807 2026-10-13T15:53:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Pygocentrus |parent=Serrasalminae |refs={{Cof family|family=Serrasalmidae|access-date=28 April 2025}} <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764807 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Pygocentrus |parent=Serrasalminae |refs={{Cof family|family=Serrasalmidae|access-date=28 April 2025}} <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} jmnnuhkfzmct34iri4w88cf4m56kjgx 10 609812 6764808 2026-10-13T15:53:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Serrasalminae |parent= Serrasalmidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-04-28 |webs...« 6764808 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Serrasalminae |parent= Serrasalmidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-04-28 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} tj8mpof3scw36gmjgnt59rlasbkmip9 6764824 6764808 2026-10-13T16:09:09Z Pinky sl 2932 |link= Piranje|Serrasalminae 6764824 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Piranje|Serrasalminae |parent= Serrasalmidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-04-28 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 49wa3vdrwek4erqorxmv2pc7610m49c 0 609813 6764811 2026-10-13T15:54:11Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Bugenvileja]] na [[Bugenvilija]] prek preusmeritve: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=b*genv* 6764811 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bugenvilija]] eon67hnkoe8fb9zrwhn5jfxt40d85vc 10 609814 6764812 2026-10-13T15:54:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Piranje|Serrasalmidae |parent=Characoidei |refs= {{cite web |author1=Richard van der Laan |author1-link=Richard van der Laan |author2=William N. Eschmeyer |author2-link=William N. Eschmeyer |author3=Ronald Fricke |author3-link=Ronald Fricke |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes...« 6764812 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Piranje|Serrasalmidae |parent=Characoidei |refs= {{cite web |author1=Richard van der Laan |author1-link=Richard van der Laan |author2=William N. Eschmeyer |author2-link=William N. Eschmeyer |author3=Ronald Fricke |author3-link=Ronald Fricke |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |work=[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]] |publisher=[[California Academy of Sciences]] |access-date=23 June 2025}} }} djn9dqwrn6a6ki53uscfl0id00wdzok 6764825 6764812 2026-10-13T16:10:07Z Pinky sl 2932 |link=Piranje (družina)|Serrasalmidae 6764825 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Piranje (družina)|Serrasalmidae |parent=Characoidei |refs= {{cite web |author1=Richard van der Laan |author1-link=Richard van der Laan |author2=William N. Eschmeyer |author2-link=William N. Eschmeyer |author3=Ronald Fricke |author3-link=Ronald Fricke |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |work=[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]] |publisher=[[California Academy of Sciences]] |access-date=23 June 2025}} }} qwkef0hjv8d07ktf1ut9rgrofl282e5 0 609815 6764819 2026-10-13T15:59:02Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Rdeča piranja]] 6764819 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Rdeča piranja]]{{R from scientific name|fish}} i7qrlmhferi5jgw3gnakzrq7mlfrm4m 0 609816 6764821 2026-10-13T16:04:46Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<nowiki>#redirect [[Piranje]]</nowiki>« 6764821 wikitext text/x-wiki <nowiki>#redirect [[Piranje]]</nowiki> 00odqozqglrnhcr5h7likiyy7iqvbrd 6764822 6764821 2026-10-13T16:05:03Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Piranje]] 6764822 wikitext text/x-wiki #redirect [[Piranje]] csowxtyxnut8w60uy6x29nam6584nzp 14 609817 6764827 2026-10-13T16:13:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat main|Serrasalmidae}} [[Kategorija:Karacinidi (red)]]« 6764827 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Serrasalmidae}} [[Kategorija:Karacinidi (red)]] 6gbhu08u7hpjnyfe57m51lwz3lozbhc 10 609818 6764846 2026-10-13T16:46:13Z JoMK 240261 nova 6764846 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Dekanija Novo mesto | title = [[Dekanija Novo mesto]] | basestyle = background: gold; | listclass = hlist | state = collapsed | groupstyle = text-align:left | group1style = text-align:center; border-bottom: 1px silver solid; | list1style = text-align:center; background: gold; font-weight: bold; border-bottom: 1px silver solid; | group1 = Župnije | list1 = Cerkve | group2 = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | list2 = * '''[[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|sv. Andrej, Bela Cerkev]]''' * [[Cerkev sv. Helene, Draga|sv. Helena, Draga]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh|sv. Janez Krstnik, Vinji Vrh]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Dolenje Kronovo|sv. Miklavž, Dolenje Kronovo]] * [[Cerkev sv. Štefana, Tomažja vas|sv. Štefan, Tomažja vas]] | group3 = [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | list3 = * '''[[Cerkev Povišanja sv. Križa, Velike Brusnice|Povišanje sv. Križa, Velike Brusnice]]''' * [[Cerkev sv. Družine, Velike Brusnice|sv. Družina, Velike Brusnice]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Gabrje|sv. Janez Krstnik, Gabrje]] | group4 = [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] ([[Župnija Semič|Semič]]) | list4 = * '''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje, Črmošnjice]]''' * [[Cerkev sv. Ane, Vimol|sv. Ana, Vimol]] * [[Cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov, Komarna vas]] * [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|sv. Filip in Jakob, Srednja vas]] * [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|sv. Florijan, Brezje]] * [[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|sv. Jožef, Ribnik]] * [[Cerkev sv. Križa, Blatnik|sv. Križ, Blatnik]] * [[Cerkev sv. Mihaela, Nova Gora|sv. Mihael, Nova Gora]] * [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|sv. Peter in Pavel, Topli Vrh]] * [[Kapela sv. Križa v Novem Taboru|sv. Križa v Novem Taboru (kapela)]] | group5 = [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | list5 = * '''[[Cerkev sv. Kancijana, Mirna Peč|sv. Kancijan, Mirna Peč]]''' * [[Cerkev Device Marije Vnebovzete, Hmeljčič|Devica Marija Vnebovzeta, Hmeljčič]] * [[Cerkev sv. Duha, Gornje Kamenje|sv. Duh, Gornje Kamenje]] * [[Cerkev sv. Jurija, Šentjurij|sv. Jurij, Šentjurij]] * [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Dolenji Globodol|sv. Marija Magdalena, Dolenji Globodol]] * [[Cerkev sv. Mateja, Mali Vrh|sv. Matej, Mali Vrh]] * [[Cerkev sv. Pavla, Dolnji Podboršt|sv. Pavel, Dolnji Podboršt]] * [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Gornje Karteljevo|sv. Primož in Felicijan, Gornje Karteljevo]] * [[Cerkev sv. Uršule, Golobinjek|sv. Uršula, Golobinjek]] | group6 = [[Stolna župnija Novo mesto|Novo mesto - Kapitelj]] | list6 = * '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto|sv. Nikolaj, Novo mesto (stolnica)]]''' * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Novo mesto|Žalostna Mati Božja, Ločna]] * [[Kapela Žalostne Matere Božje, Novo mesto|samostanska cerkev]] | group7 = [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | list7 = * '''[[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Novo mesto|sv. Janez Evangelist, Novo mesto]]''' * [[Cerkev Povišanja sv. Križa, Gorenje Kamence|Povišanje sv. Križa, Gorenje Kamence]] | group8 = [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | list8 = * '''[[Cerkev sv. Lenarta, Novo mesto|sv. Lenart, Novo mesto]]''' * [[Cerkev Marije Vnebovzete, Smolenja vas|Marija Vnebovzeta, Smolenja vas]] * [[Cerkev sv. Lenarta, Gotna vas|sv. Lenart, Gotna vas]] * [[Cerkev sv. Trojice, Potov Vrh|sv. Trojica, Potov Vrh]] * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja, Veliki Slatnik]] * [[Cerkev sv. Ane, Graben|sv. Ana, Graben]] | group9 = [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | list9 = * '''[[Cerkev sv. Mihaela, Novo mesto|sv. Mihael, Novo mesto]]''' * [[Cerkev sv. Florijana, Cerovec|sv. Florijan, Cerovec]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Stranska vas|sv. Miklavž, Stranska vas]] * [[Cerkev sv. Vida, Ljuben|sv. Vid, Ljuben]] | group10 = [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | list10 = * '''[[Cerkev Device Marije, matere dobrega sveta|Devica Marija, mati dobrega sveta, Podgrad]]''' * [[Cerkev sv. Marjete, Jurna vas|sv. Marjeta, Jurna vas]] * [[Kapela Marije Pomočnice, Vinja vas|Marija Pomočnica, Vinja vas (kapela)]] | group11 = [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane -<br>Dolenjske Toplice]] | list11 = * '''[[Cerkev sv. Andreja, Kočevske Poljane|sv. Andrej, Kočevske Poljane]]''' * [[Cerkev Marije Pomočnice kristjanov, Gorica|Marija Pomočnica kristjanov, Gorica]] * [[Cerkev sv. Mihaela, Nova Gora|sv. Mihael, Nova Gora]] * [[Cerkev sv. Urha, Podstenice|sv. Urh, Podstenice]] * [[Cerkev sv. Uršule, Mali Rigelj|sv. Uršula, Mali Rigelj]] | group12 = [[Župnija Prečna|Prečna]] | list12 = * '''[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|sv. Anton Padovanski, Prečna]]''' * [[Cerkev Marije Vnebovzete, Straža|Marija Vnebovzeta, Straža]] * [[Cerkev sv. Martina, Zalog|sv. Martin, Zalog]] * ''[[Cerkev sv. Elija, Prečna|sv. Elija, Prečna]]'' | group13 = [[Župnija Soteska|Soteska]] | list13 = * '''[[Cerkev sv. Erazma, Soteska|sv. Erazem, Soteska]]''' | group14 = [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | list14 = * '''[[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica, Stopiče]]''' * [[Cerkev sv. Andreja, Mali Orehek|sv. Andrej, Mali Orehek]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Hrušica|sv. Jakob st., Hrušica]] * [[Cerkev sv. Jošta, Šentjošt|sv. Jošt, Šentjošt]] * [[Cerkev sv. Kozma in Damijana, Dolž|sv. Kozma in Damijan, Dolž]] * [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Črmošnjice|sv. Marija Magdalena, Črmošnjice]] * [[Cerkev sv. Matija, Zajčji Vrh|sv. Matija, Zajčji Vrh]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Pangrč Grm|sv. Miklavž, Pangrč Grm]] * [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Veliki Cerovec|sv. Primož in Felicijan, Veliki Cerovec]] * [[Cerkev sv. Urbana, Gornja Težka Voda|sv. Urban, Gornja Težka Voda]] | group15 = [[Župnija Šentpeter - Otočec|Šentpeter - Otočec]] | list15 = * '''[[Cerkev sv. Petra, Šentpeter|sv. Peter, Šentpeter]]''' * [[Cerkev sv. Jakoba, Ždinja vas|sv. Jakob st., Ždinja vas]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Mačkovec|sv. Janez Krstnik, Mačkovec]] * [[Cerkev sv. Jurija, Grčevje|sv. Jurij, Grčevje]] * [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo, Trška Gora]] | group16 = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | list16 = * '''[[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sv. Marjeta, Šmarjeta]]''' * [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja|sv. Jakob st., Radovlja]] * [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|sv. Jožef, Orešje]] * [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]] * [[Cerkev sv. Lenarta, Koglo|sv. Lenart, Koglo]] * [[Cerkev sv. Martina, Vinica|sv. Martin, Vinica]] * [[Cerkev sv. Štefana, Šmarješke Toplice|sv. Štefan, Toplice]] * [[Cerkev sv. Urha, Žaloviče|sv. Urh, Žaloviče]] | group17 = [[Župnija Toplice|Toplice]] | list = | group18 = [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | list17 = * '''[[Cerkev sv. Jakoba, Vavta vas|sv. Jakob, Vavta vas]]''' * [[Cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Drganja Sela|Marija Tolažnica žalostnih, Drganja Sela]] * [[Cerkev sv. Tomaža, Gorenja Straža|sv. Tomaž, Gorenja Straža]] | below = Župnijske cerkve so zapisane '''krepko'''. Nekdanje cerkve so zapisane ''ležeče''. }}<noinclude> [[Kategorija:Dekanija Novo mesto|*]] [[Kategorija:Škofijske predloge]] [[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]] </noinclude> 2g9j9zkmmojbbhto3o065byuw5vkpaf 10 609819 6764856 2026-10-13T17:15:46Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Bougainvillea |parent=Bougainvilleeae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764856 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Bougainvillea |parent=Bougainvilleeae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} n6qu18n9b8s7s1a16xkjwsloem68ar3 6764862 6764856 2026-10-13T17:21:52Z Pinky sl 2932 |link=Bugenvilija|Bougainvillea 6764862 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Bugenvilija|Bougainvillea |parent=Bougainvilleeae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 2qsj28vu5l18puo6lred1ebjns6uozk 10 609820 6764857 2026-10-13T17:16:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Bougainvilleae |parent=Nyctaginaceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764857 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Bougainvilleae |parent=Nyctaginaceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 2ibyuo8ys8lcb1mmbu7520fgbfhmeu6 14 609821 6764860 2026-10-13T17:20:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat main|Nyctaginaceae}} {{Commons cat|Nyctaginaceae}} [[Kategorija:Klinčkovcis]]« 6764860 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Nyctaginaceae}} {{Commons cat|Nyctaginaceae}} [[Kategorija:Klinčkovcis]] rftqwjgmr08b7foyz26nm51n1vc38ho 6764861 6764860 2026-10-13T17:20:38Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Klinčkovcis]]; dodal [[Kategorija:Klinčkovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6764861 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Nyctaginaceae}} {{Commons cat|Nyctaginaceae}} [[Kategorija:Klinčkovci]] 75aao2o35ef6np9gaydmsu05oc3cgzb 10 609822 6764866 2026-10-13T17:26:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Epilobium |parent=Epilobieae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764866 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Epilobium |parent=Epilobieae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} dm8ctbdp7ly0osvbn2ko1kui0zjbgsl 10 609823 6764867 2026-10-13T17:27:20Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Epilobieae |parent=Onagroideae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6764867 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Epilobieae |parent=Onagroideae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} rr0twk4pu36zrkawlos87xwl8jd7ofp 10 609824 6764869 2026-10-13T17:28:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Svetlinovke|Onagraceae |parent=Myrtales ||refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111...« 6764869 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Svetlinovke|Onagraceae |parent=Myrtales ||refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111/boj.12385}} }} n6fyemncopw8hxs2ie4ydy7m6hthjw4 14 609825 6764874 2026-10-13T17:34:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat main|Onagraceae}} {{Commons cat|Onagraceae}} [[Kategorija:Mirtovci]]« 6764874 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Onagraceae}} {{Commons cat|Onagraceae}} [[Kategorija:Mirtovci]] hofbcqra7l0nmpjh7yprlbswdxgrjhm 0 609826 6764928 2026-10-13T20:57:29Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Lučka Zorko */ 6764928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Lučka Zorko Titan''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]] in [[lektor]]ica, * [[4. april]] [[1981]], [[Martjanci]]. == Življenje in delo == Rodila se je v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Osnovno in srednjo šolo je končala v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato je študirala na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Dela kot lektoririca ter piše poezijo, prozo in [[otroška književnost|otroško literaturo]]. Izdala je pesniške zbirke, roman in zbirko kratke proze, medtem ko je za otroke napisala pravljici ''Grimolda'' (skupaj z [[Robert Titan Felix|Robertom Titanom Felixem]]) in ''Plavček''. Njene pesmi so prevodli doslej v [[italijanščina|italijanski]], [[madžarščina|madžarski]] in [[poljščina|poljski jezik]] v tujih literarnih revijah in knjižnih antologijah. Svojo poezijo objavlja v ''Dialogi''h in ''Sodobnost''i, medtem ko prozo v reviji ''Literatura''. V literarni delavnici Mladinskega informativnega in kulturnega kluba v Murski Soboti deluje kot mentorica za mlade literarne ustvarjalce in piše pa tudi spremne besede ter recenzije. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|url=https://www.goga.si/avtorji/lucka-zorko/ |title=Lučka Zorko |work=Založba Goga |date= |accessdate=13.10.2026 |language=sl}} * {{navedi novice|title=Lučka Zorko Titan |work=Locutio |url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=1054 |date= |accessdate=13.10.2026 |language=sl}} * {{navedi novice|title=Lučka Zorko |work=MKC Maribor |url=https://mkc.si/mkc-crka-e-objave/2016/1/7/luka-zorko |date= |accessdate=13.10.2026 |language=sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] p4dui0azd9fbklh2b2p6yklpt2sgk1l 0 609827 6764929 2026-10-13T20:57:48Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Lučka Zorko]] 6764929 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lučka Zorko]] qgq33f6xjpomm4pv8pjleyf09nbaowx 0 609828 6764989 2026-10-14T07:57:35Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Balboa, Leon */ 6764989 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Balboa | native_name = Valboa | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Balboa (17338072558).jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Balboa.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Juan José López Peña (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 51,04 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 269 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|42|23|N|6|55|23|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 684 | website = https://www.ayuntamientodebalboa.com/ | footnotes = }} '''Balboa''' ({{jezik-gl|Valboa}}) je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 111 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 243 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Cervantes, Galicija|Cervantes]] (v Galiciji), na zahodu na [[Vega de Valcarce|Vego de Valcarce]], na vzhodu na [[Villafranca del Bierzo|Villafranco del Bierzo]] in na jugovzhodu na [[Trabadelo]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]].<ref name="zaguana">{{navedi novice|title=Balboa |work=Zaguana |url=https://zaguana.com/pueblo/balboa-leon |date= |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> == Etimologija == Ime Balboe izvira iz [[latinščina|latinske]] besedne zveze ''vallis-bona'' (ugodna dolina).<ref name="zaguana" /> == Zgodovine == Prve človeške naselbine v okolici so nastale v megalitski dobi. Balboo omenijo prvič 982, v času vladanja kralja [[Bermudo II. Leonski|Vermuduja II. Leonskega]], ki je občino daroval samostanu v Samosu.<ref>{{navedi novice|title=Balboa y su historia |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/monograficos/revista/111016/507302/balboa-historia.html |date=16.10.2011 |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> V listini kralja [[Ferdinand II. Leonski|Ferdinanda II. Leonskega]] je že omenjena kot last škofije v Leónu. V 13. stoletju je omenjena z imenom ''Valvoa'' ali ''Valbona de Valcarcer'' in je pripadala [[cistercijani|cistercijanskemu]] samostanu v Carracedelu. Število prebivalstva je v veliki meri upadlo od 1930 (sta izgubljeni dve tretjini). Nekatera naselja v občini imajo le enega prebivalca. == Geografija == Občina se nahaja ob vznožju gorovja Ancares, ob reki Balboa.<ref name="NGEO">{{navedi novice|last=Jiménez |first=Rocío |title=Balboa, el pueblo de Castilla y León que conserva casas "construidas hace más de 20 siglos" |work=National Geographic |url=https://viajes.nationalgeographic.com.es/a/pueblo-castilla-y-leon-que-conserva-casas-arquitectura-prerromana_24120 |date=9.1.2026 |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> Naravna znamenitost okolice je slap Cantajeira ({{jezik-gl|Canteixeira}}.<ref name="NGEO" /> == Kultura == V 14. stoletju je bil zgrajen grad Balboa, vendar so ohranjene le njegove ruševine.<ref name="guias">{{navedi novice|title=Guías Bierzo, 5 cosas que no sabías de… Balboa |work=Guías Bierzo |url=https://guiasbierzo.com/guias-bierzo-5-cosas-que-no-sabias-de-balboa/ |date= |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> Cerkev svete Marije je bila zgrajena v 13. stoletju, v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]], vendar so jo v 16. stoletju preoblikovali po [[renesansa|renesančnem slogu]]. Sedanjo obliko je dobila v 18. stoletju.<ref name="guias" /> Župnijska cerkev v Cantejeiri je posvečena [[Sveti Lovrenc|Svetemu Lovrencu]]. V okolici lahko zasledimo veliko starih kmečkih hiš galicijskega tipa, ki se imenujejo ''palloza''.<ref name="NGEO" /> V novembru praznujejo praznik kostanjev, ki se imenuje ''magosto''. <gallery> Slika:Iglesia parroquial de San Lorenzo en Canteixeira.jpg|Cerkev sv. Lovrenca v Cantejeiri Slika:Palloza en Canteixeira.jpg|Palloza v Cantejeiri Slika:Cascada de Canteixeira en la base.jpg|Slap Cantejeira Slika:Casa de las gentes, Balboa.jpg|Muzej Hiša ljudstva v Balboi Slika:La Casa de las Gentes - Balboa - panoramio (20).jpg|Razstava v muzeju v Balboi Slika:Castillo de Balboa 2011 - panoramio.jpg|Ruševine grada v Balboi Slika:Iglesia de Santa Marina, Balboa edited.jpg|Cerkev svete Marije Slika:A Palloza - Balboa - panoramio.jpg|Palloza v Balboi Slika:Castillo de Balboa 2.jpg|Palloza pod gradom Balboa Slika:Palloza de Chis - Balboa - panoramio.jpg|Še ena palloza v Balboi Slika:Puente de los Besos - Balboa - panoramio (1).jpg|Leseni most v Balboi </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] 2944jzp99p3vnnjqy4rzs2s767lolln 0 609829 6765009 2026-10-14T09:52:48Z Romanm 13 preusmeritev na [[Justin Popović]] 6765009 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Justin Popović]] gpid4jsrl29rvigtdjax657630jhs18 0 609830 6765010 2026-10-14T09:53:11Z Romanm 13 preusmeritev na [[Justin Popović]] 6765010 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Justin Popović]] gpid4jsrl29rvigtdjax657630jhs18 0 609831 6765011 2026-10-14T09:53:29Z Romanm 13 preusmeritev na [[Justin Popović]] 6765011 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Justin Popović]] gpid4jsrl29rvigtdjax657630jhs18 0 609832 6765012 2026-10-14T09:53:45Z Romanm 13 preusmeritev na [[Justin Popović]] 6765012 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Justin Popović]] gpid4jsrl29rvigtdjax657630jhs18 0 609833 6765013 2026-10-14T09:54:24Z Romanm 13 preusmeritev na [[Erdőkövesd]] 6765013 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Erdőkövesd]] jxatbowza1bb73nqbuz0w9hm8gim6b7 4 609834 6765024 2026-10-14T10:51:04Z Romanm 13 nova stran z vsebino: »===[[:Slika:Kranj 19.jpg|Slika:Kranj 19.jpg]]=== [[Slika:Kranj 19.jpg|400px|Slika:Kranj 19.jpg]] * {{info}} '''[[Kranj]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe]], pogled s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]]''', foto [[:commons:User:Meho29|Mihael Grmek]] * {{za}} --~~~~« 6765024 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Kranj 19.jpg|Slika:Kranj 19.jpg]]=== [[Slika:Kranj 19.jpg|400px|Slika:Kranj 19.jpg]] * {{info}} '''[[Kranj]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe]], pogled s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]]''', foto [[:commons:User:Meho29|Mihael Grmek]] * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:50, 14. oktober 2026 (CEST) muzbmb39o174zq4ug9q8yfe0njevnnd 118 609835 6765026 2026-10-14T10:53:55Z Klemenko0 267311 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6765026 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261014125349|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Literarni krožek Kondor== Literarni krožek Kondor je bil dijaški literarni klub, ki je deloval v [[Celje|Celju]] v letih [[1913]] in [[1914]]. Ustanovili so ga slovenski dijaki [[I. gimnazija v Celju|celjske gimnazije]], pomembno vlogo pri njegovem nastanku in delovanju pa je imel [[Rudolf Maister]]. Glavna dejavnost krožka je bilo izdajanje literarnega glasila ''Savinja'', v katerem so dijaki objavljali svoje literarne poskuse. Zaradi političnih razmer v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je krožek deloval brez uradnega dovoljenja, z začetkom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa je prenehal delovati.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Nastanek in delovanje== Rudolf Maister je v Celje prišel 1. novembra 1913 kot častnik črnovojniške enote. Kmalu se je vključil v slovensko kulturno življenje mesta in navezal stike z naprednimi slovenskimi gimnazijci. Z mladimi se je povezal tudi zaradi skupnega zanimanja za književnost. Bil jim je pesniški vzornik, mentor in sodelavec pri literarnem ustvarjanju.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Krožek Kondor je bil ustanovljen decembra 1913. Ime mu je predlagal dijak [[Arkadij Videmšek]], ljubitelj poezije [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]. Poimenovanje se je navezovalo na Župančičev verz »kondor, soncu brat!«.<ref> Oton Župančič, Čez plan: Manom Josipa Murna Aleksandrova 1.</ref> Za predsednika krožka so člani izvolili [[Srečko Puncer|Srečka Puncerja]]. Društvo je bilo podobno literarnim zadrugam, v katerih so se ob koncu 19. stoletja povezovali mladi slovenski literarni ustvarjalci.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 272–274.</ref> Med člani krožka so bili [[Arkadij Videmšek]], [[Davorin Ravljen]], [[Fran Roš]], [[Ivo Štempihar]], [[Polde Vasle]], [[Srečko Puncer]], [[Stanko Pečar]] in [[Zdravko Kroflič]]. Člani so se z Maistrom srečevali v njegovem stanovanju in v prostorih dijaške organizacije. Maistrova družina jih je sprejemala gostoljubno, dijaki pa so občudovali njegovo knjižnico in likovna dela. Ker so se zavedali, da od oblasti ne bi dobili dovoljenja za ustanovitev takšnega društva, je Kondor deloval ilegalno.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 275–276; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Glasilo ''Savinja''== Glavna naloga krožka je bilo izdajanje literarnega glasila z naslovom ''Leposlovne in znanstvene vaje Savinja''. Prva številka je izšla konec januarja 1914. Uvodno besedo je napisal Rudolf Maister, vendar je ni podpisal. Pri urejanju glasila sta sodelovala Maister in Srečko Puncer. Dijaki so v prvi številki pojasnili, da želijo z izdajanjem ''Savinje'' ohraniti spomin na začetke svojega literarnega in znanstvenega ustvarjanja. Glasilo so namenili objavljanju svojih prvih literarnih poskusov. Poudarili so njegov zasebni značaj in izključili politične članke, kot svoje vodilo pa navedli lepoto, dolžnost in bratoljubje.<ref>''Savinja'', št. 1, str. 12; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Glasilo je izšlo v petih številkah, združenih v štiri zvezke; zadnji zvezek je vseboval četrto in peto številko. Posamezne številke so izhajale približno v mesečnih presledkih in obsegale od 12 do 16 strani. Dijaki so jih razmnoževali s ciklostilom, naklada pa je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so razdeljevali med dijake in druge podpornike mladinskega kulturnega delovanja, nekaj izvodov pa so poslali tudi na druge gimnazije. Zadnja številka je izšla konec junija 1914.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Med sodelavci glasila je bil Fran Roš, ki je objavljal pod psevdonimom Svobodin Semenov. Med literarnimi prispevki sta izstopali tudi poeziji Roša in Srečka Puncerja. Večina sodelavcev je objavljala pod psevdonimi, pogosto izbranimi po slovanskih imenih, kar je verjetno odražalo tudi tedanje panslavistične vplive. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni zanesljivo ugotovljeno. Prav tako ni znano, kdo je napisal pesem *Marica* iz prve številke; možnost, da jo je prispeval Maister, ni potrjena.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Del literarnega ustvarjanja članov je bil povezan tudi s tedanjimi narodnostnimi razmerami. Po navedbah domoznanskega prispevka o Franu Rošu so bila njegova besedila protiavstrijsko usmerjena. Delovanje krožka je tako potekalo v okolju, v katerem sta bila slovenski jezik in kulturno ustvarjanje povezana tudi z vprašanji narodne pripadnosti.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Prenehanje delovanja== Z začetkom prve svetovne vojne so se politične razmere zaostrile. Avgusta 1914 so oblasti opravile hišno preiskavo na domu Srečka Puncerja v Braslovčah. Puncerju je uspelo izvode ''Savinje'' pravočasno skriti. Jeseni 1914 je ravnatelj celjske nemške gimnazije Klemens Proft na zagovor poklical petnajst slovenskih dijakov. Zasliševali so jih zaradi članstva v ilegalnem društvu, izdajanja *Savinje* in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sodni postopek proti dijakom se ni nadaljeval, sledil pa je šolski disciplinski postopek. Ministrstvo za uk in bogočastje je petnajstim dijakom izreklo ukor in od štiri do dvanajst ur nedeljskega šolskega pripora. Negativna ocena vedenja je pomenila tudi izgubo pravice do oprostitve šolnine. Krožek je z začetkom vojne prenehal delovati. Dijaki so nameravali Maist­ru izročiti še zadnjo številko glasila, vendar ga niso našli doma. Med počitnicami so se razšli, Maister pa se v novem šolskem letu ni več vrnil v Celje. V [[Maribor]] je bil premeščen 7. decembra 1914.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 279–281; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Poznejša usoda članov== Prva svetovna vojna in povojni spopadi so zaznamovali življenje nekdanjih članov krožka. Arkadij Videmšek je bil leta 1916 vpoklican v vojsko in je 18. junija 1918 padel na Južnem Tirolskem. Njegovo literarno zapuščino v dveh zvezkih hrani Osrednja knjižnica Celje. Na bojišču je umrl tudi Polde Vasle. Srečko Puncer se je po koncu vojne pridružil borcem, ki so se pod vodstvom Franja Malgaja odpravili na Koroško. Padel je 29. aprila 1919 pri Vovbrah na Koroškem. Nekateri drugi člani so nadaljevali kulturno in poklicno delo. Davorin Ravljen je po študiju prava pisal za časopise in prevajal, Fran Roš pa je postal pisatelj in profesor v Celju. Stanko Pečar je deloval kot odvetnik, Ivo Štempihar kot pravnik, politik in publicist, Zdravko Kroflič pa je po Malgajevi smrti prevzel poveljstvo njegove čete na Koroškem in pozneje delal kot železničarski uradnik.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 281–282.</ref> ==Spomin== Na povezavo med Rudolfom Maistrom, krožkom Kondor in celjskimi gimnazijci danes spominja spominska plošča na stavbi I. gimnazije v Celju. Ohranjenih pet številk *Savinje* predstavlja pomemben vir za raziskovanje literarnega ustvarjanja celjskih gimnazijcev pred prvo svetovno vojno; izvodi so ohranjeni v različnih zbirkah, med drugim v Osrednji knjižnici Celje.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Leta 2024 sta Urh Ferlež in ilustratorka Lucija Karničar v knjigi ''Ko je Maister zaplul po Savinji'', izdani v sozaložništvu Osrednje knjižnice Celje in I. gimnazije v Celju, predstavila Maistrovo bivanje v Celju, literarni krožek Kondor in glasilo ''Savinja''. ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1. * Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba''. * ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje'', 1914. * Kamra. »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«. * Ferlež, Urh; Karničar, Lucija (2024). ''Ko je Maister zaplul po Savinji''. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} dejoryd082olcy2atzdsdtxaokooylz 6765028 6765026 2026-10-14T10:54:37Z Klemenko0 267311 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6765028 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|north-america}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014125437|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014125349|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Literarni krožek Kondor== Literarni krožek Kondor je bil dijaški literarni klub, ki je deloval v [[Celje|Celju]] v letih [[1913]] in [[1914]]. Ustanovili so ga slovenski dijaki [[I. gimnazija v Celju|celjske gimnazije]], pomembno vlogo pri njegovem nastanku in delovanju pa je imel [[Rudolf Maister]]. Glavna dejavnost krožka je bilo izdajanje literarnega glasila ''Savinja'', v katerem so dijaki objavljali svoje literarne poskuse. Zaradi političnih razmer v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je krožek deloval brez uradnega dovoljenja, z začetkom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa je prenehal delovati.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Nastanek in delovanje== Rudolf Maister je v Celje prišel 1. novembra 1913 kot častnik črnovojniške enote. Kmalu se je vključil v slovensko kulturno življenje mesta in navezal stike z naprednimi slovenskimi gimnazijci. Z mladimi se je povezal tudi zaradi skupnega zanimanja za književnost. Bil jim je pesniški vzornik, mentor in sodelavec pri literarnem ustvarjanju.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Krožek Kondor je bil ustanovljen decembra 1913. Ime mu je predlagal dijak [[Arkadij Videmšek]], ljubitelj poezije [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]. Poimenovanje se je navezovalo na Župančičev verz »kondor, soncu brat!«.<ref> Oton Župančič, Čez plan: Manom Josipa Murna Aleksandrova 1.</ref> Za predsednika krožka so člani izvolili [[Srečko Puncer|Srečka Puncerja]]. Društvo je bilo podobno literarnim zadrugam, v katerih so se ob koncu 19. stoletja povezovali mladi slovenski literarni ustvarjalci.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 272–274.</ref> Med člani krožka so bili [[Arkadij Videmšek]], [[Davorin Ravljen]], [[Fran Roš]], [[Ivo Štempihar]], [[Polde Vasle]], [[Srečko Puncer]], [[Stanko Pečar]] in [[Zdravko Kroflič]]. Člani so se z Maistrom srečevali v njegovem stanovanju in v prostorih dijaške organizacije. Maistrova družina jih je sprejemala gostoljubno, dijaki pa so občudovali njegovo knjižnico in likovna dela. Ker so se zavedali, da od oblasti ne bi dobili dovoljenja za ustanovitev takšnega društva, je Kondor deloval ilegalno.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 275–276; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Glasilo ''Savinja''== Glavna naloga krožka je bilo izdajanje literarnega glasila z naslovom ''Leposlovne in znanstvene vaje Savinja''. Prva številka je izšla konec januarja 1914. Uvodno besedo je napisal Rudolf Maister, vendar je ni podpisal. Pri urejanju glasila sta sodelovala Maister in Srečko Puncer. Dijaki so v prvi številki pojasnili, da želijo z izdajanjem ''Savinje'' ohraniti spomin na začetke svojega literarnega in znanstvenega ustvarjanja. Glasilo so namenili objavljanju svojih prvih literarnih poskusov. Poudarili so njegov zasebni značaj in izključili politične članke, kot svoje vodilo pa navedli lepoto, dolžnost in bratoljubje.<ref>''Savinja'', št. 1, str. 12; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Glasilo je izšlo v petih številkah, združenih v štiri zvezke; zadnji zvezek je vseboval četrto in peto številko. Posamezne številke so izhajale približno v mesečnih presledkih in obsegale od 12 do 16 strani. Dijaki so jih razmnoževali s ciklostilom, naklada pa je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so razdeljevali med dijake in druge podpornike mladinskega kulturnega delovanja, nekaj izvodov pa so poslali tudi na druge gimnazije. Zadnja številka je izšla konec junija 1914.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Med sodelavci glasila je bil Fran Roš, ki je objavljal pod psevdonimom Svobodin Semenov. Med literarnimi prispevki sta izstopali tudi poeziji Roša in Srečka Puncerja. Večina sodelavcev je objavljala pod psevdonimi, pogosto izbranimi po slovanskih imenih, kar je verjetno odražalo tudi tedanje panslavistične vplive. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni zanesljivo ugotovljeno. Prav tako ni znano, kdo je napisal pesem *Marica* iz prve številke; možnost, da jo je prispeval Maister, ni potrjena.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Del literarnega ustvarjanja članov je bil povezan tudi s tedanjimi narodnostnimi razmerami. Po navedbah domoznanskega prispevka o Franu Rošu so bila njegova besedila protiavstrijsko usmerjena. Delovanje krožka je tako potekalo v okolju, v katerem sta bila slovenski jezik in kulturno ustvarjanje povezana tudi z vprašanji narodne pripadnosti.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Prenehanje delovanja== Z začetkom prve svetovne vojne so se politične razmere zaostrile. Avgusta 1914 so oblasti opravile hišno preiskavo na domu Srečka Puncerja v Braslovčah. Puncerju je uspelo izvode ''Savinje'' pravočasno skriti. Jeseni 1914 je ravnatelj celjske nemške gimnazije Klemens Proft na zagovor poklical petnajst slovenskih dijakov. Zasliševali so jih zaradi članstva v ilegalnem društvu, izdajanja *Savinje* in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sodni postopek proti dijakom se ni nadaljeval, sledil pa je šolski disciplinski postopek. Ministrstvo za uk in bogočastje je petnajstim dijakom izreklo ukor in od štiri do dvanajst ur nedeljskega šolskega pripora. Negativna ocena vedenja je pomenila tudi izgubo pravice do oprostitve šolnine. Krožek je z začetkom vojne prenehal delovati. Dijaki so nameravali Maist­ru izročiti še zadnjo številko glasila, vendar ga niso našli doma. Med počitnicami so se razšli, Maister pa se v novem šolskem letu ni več vrnil v Celje. V [[Maribor]] je bil premeščen 7. decembra 1914.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 279–281; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Poznejša usoda članov== Prva svetovna vojna in povojni spopadi so zaznamovali življenje nekdanjih članov krožka. Arkadij Videmšek je bil leta 1916 vpoklican v vojsko in je 18. junija 1918 padel na Južnem Tirolskem. Njegovo literarno zapuščino v dveh zvezkih hrani Osrednja knjižnica Celje. Na bojišču je umrl tudi Polde Vasle. Srečko Puncer se je po koncu vojne pridružil borcem, ki so se pod vodstvom Franja Malgaja odpravili na Koroško. Padel je 29. aprila 1919 pri Vovbrah na Koroškem. Nekateri drugi člani so nadaljevali kulturno in poklicno delo. Davorin Ravljen je po študiju prava pisal za časopise in prevajal, Fran Roš pa je postal pisatelj in profesor v Celju. Stanko Pečar je deloval kot odvetnik, Ivo Štempihar kot pravnik, politik in publicist, Zdravko Kroflič pa je po Malgajevi smrti prevzel poveljstvo njegove čete na Koroškem in pozneje delal kot železničarski uradnik.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 281–282.</ref> ==Spomin== Na povezavo med Rudolfom Maistrom, krožkom Kondor in celjskimi gimnazijci danes spominja spominska plošča na stavbi I. gimnazije v Celju. Ohranjenih pet številk *Savinje* predstavlja pomemben vir za raziskovanje literarnega ustvarjanja celjskih gimnazijcev pred prvo svetovno vojno; izvodi so ohranjeni v različnih zbirkah, med drugim v Osrednji knjižnici Celje.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Leta 2024 sta Urh Ferlež in ilustratorka Lucija Karničar v knjigi ''Ko je Maister zaplul po Savinji'', izdani v sozaložništvu Osrednje knjižnice Celje in I. gimnazije v Celju, predstavila Maistrovo bivanje v Celju, literarni krožek Kondor in glasilo ''Savinja''. ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1. * Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba''. * ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje'', 1914. * Kamra. »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«. * Ferlež, Urh; Karničar, Lucija (2024). ''Ko je Maister zaplul po Savinji''. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} d33zlvgydnhozpca9ia56ixk7zcti7p 6765039 6765028 2026-10-14T11:17:40Z Klemenko0 267311 6765039 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|north-america}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014125437|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014125349|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Literarni krožek Kondor== [[File:Fb FranRos 3-681x1000.jpg|thumb|Člani literarnega kluba Kondor]]Literarni krožek Kondor je bil dijaški literarni klub, ki je deloval v [[Celje|Celju]] v letih [[1913]] in [[1914]]. Ustanovili so ga slovenski dijaki [[I. gimnazija v Celju|celjske gimnazije]], pomembno vlogo pri njegovem nastanku in delovanju pa je imel [[Rudolf Maister]]. Glavna dejavnost krožka je bilo izdajanje literarnega glasila ''Savinja'', v katerem so dijaki objavljali svoje literarne poskuse. Zaradi političnih razmer v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je krožek deloval brez uradnega dovoljenja, z začetkom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa je prenehal delovati.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Nastanek in delovanje== Rudolf Maister je v Celje prišel 1. novembra 1913 kot častnik črnovojniške enote. Kmalu se je vključil v slovensko kulturno življenje mesta in navezal stike z naprednimi slovenskimi gimnazijci. Z mladimi se je povezal tudi zaradi skupnega zanimanja za književnost. Bil jim je pesniški vzornik, mentor in sodelavec pri literarnem ustvarjanju.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Krožek Kondor je bil ustanovljen decembra 1913. Ime mu je predlagal dijak [[Arkadij Videmšek]], ljubitelj poezije [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]. Poimenovanje se je navezovalo na Župančičev verz »kondor, soncu brat!«.<ref> Oton Župančič, Čez plan: Manom Josipa Murna Aleksandrova 1.</ref> Za predsednika krožka so člani izvolili [[Srečko Puncer|Srečka Puncerja]]. Društvo je bilo podobno literarnim zadrugam, v katerih so se ob koncu 19. stoletja povezovali mladi slovenski literarni ustvarjalci.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 272–274.</ref> Med člani krožka so bili [[Arkadij Videmšek]], [[Davorin Ravljen]], [[Fran Roš]], [[Ivo Štempihar]], [[Polde Vasle]], [[Srečko Puncer]], [[Stanko Pečar]] in [[Zdravko Kroflič]]. Člani so se z Maistrom srečevali v njegovem stanovanju in v prostorih dijaške organizacije. Maistrova družina jih je sprejemala gostoljubno, dijaki pa so občudovali njegovo knjižnico in likovna dela. Ker so se zavedali, da od oblasti ne bi dobili dovoljenja za ustanovitev takšnega društva, je Kondor deloval ilegalno.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 275–276; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Glasilo ''Savinja''== Glavna naloga krožka je bilo izdajanje literarnega glasila z naslovom ''Leposlovne in znanstvene vaje Savinja''. Prva številka je izšla konec januarja 1914. Uvodno besedo je napisal Rudolf Maister, vendar je ni podpisal. Pri urejanju glasila sta sodelovala Maister in Srečko Puncer. Dijaki so v prvi številki pojasnili, da želijo z izdajanjem ''Savinje'' ohraniti spomin na začetke svojega literarnega in znanstvenega ustvarjanja. Glasilo so namenili objavljanju svojih prvih literarnih poskusov. Poudarili so njegov zasebni značaj in izključili politične članke, kot svoje vodilo pa navedli lepoto, dolžnost in bratoljubje.<ref>''Savinja'', št. 1, str. 12; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Glasilo je izšlo v petih številkah, združenih v štiri zvezke; zadnji zvezek je vseboval četrto in peto številko. Posamezne številke so izhajale približno v mesečnih presledkih in obsegale od 12 do 16 strani. Dijaki so jih razmnoževali s ciklostilom, naklada pa je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so razdeljevali med dijake in druge podpornike mladinskega kulturnega delovanja, nekaj izvodov pa so poslali tudi na druge gimnazije. Zadnja številka je izšla konec junija 1914.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Med sodelavci glasila je bil Fran Roš, ki je objavljal pod psevdonimom Svobodin Semenov. Med literarnimi prispevki sta izstopali tudi poeziji Roša in Srečka Puncerja. Večina sodelavcev je objavljala pod psevdonimi, pogosto izbranimi po slovanskih imenih, kar je verjetno odražalo tudi tedanje panslavistične vplive. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni zanesljivo ugotovljeno. Prav tako ni znano, kdo je napisal pesem *Marica* iz prve številke; možnost, da jo je prispeval Maister, ni potrjena.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Del literarnega ustvarjanja članov je bil povezan tudi s tedanjimi narodnostnimi razmerami. Po navedbah domoznanskega prispevka o Franu Rošu so bila njegova besedila protiavstrijsko usmerjena. Delovanje krožka je tako potekalo v okolju, v katerem sta bila slovenski jezik in kulturno ustvarjanje povezana tudi z vprašanji narodne pripadnosti.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Prenehanje delovanja== Z začetkom prve svetovne vojne so se politične razmere zaostrile. Avgusta 1914 so oblasti opravile hišno preiskavo na domu Srečka Puncerja v Braslovčah. Puncerju je uspelo izvode ''Savinje'' pravočasno skriti. Jeseni 1914 je ravnatelj celjske nemške gimnazije Klemens Proft na zagovor poklical petnajst slovenskih dijakov. Zasliševali so jih zaradi članstva v ilegalnem društvu, izdajanja *Savinje* in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sodni postopek proti dijakom se ni nadaljeval, sledil pa je šolski disciplinski postopek. Ministrstvo za uk in bogočastje je petnajstim dijakom izreklo ukor in od štiri do dvanajst ur nedeljskega šolskega pripora. Negativna ocena vedenja je pomenila tudi izgubo pravice do oprostitve šolnine. Krožek je z začetkom vojne prenehal delovati. Dijaki so nameravali Maist­ru izročiti še zadnjo številko glasila, vendar ga niso našli doma. Med počitnicami so se razšli, Maister pa se v novem šolskem letu ni več vrnil v Celje. V [[Maribor]] je bil premeščen 7. decembra 1914.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 279–281; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Poznejša usoda članov== Prva svetovna vojna in povojni spopadi so zaznamovali življenje nekdanjih članov krožka. Arkadij Videmšek je bil leta 1916 vpoklican v vojsko in je 18. junija 1918 padel na Južnem Tirolskem. Njegovo literarno zapuščino v dveh zvezkih hrani Osrednja knjižnica Celje. Na bojišču je umrl tudi Polde Vasle. Srečko Puncer se je po koncu vojne pridružil borcem, ki so se pod vodstvom Franja Malgaja odpravili na Koroško. Padel je 29. aprila 1919 pri Vovbrah na Koroškem. Nekateri drugi člani so nadaljevali kulturno in poklicno delo. Davorin Ravljen je po študiju prava pisal za časopise in prevajal, Fran Roš pa je postal pisatelj in profesor v Celju. Stanko Pečar je deloval kot odvetnik, Ivo Štempihar kot pravnik, politik in publicist, Zdravko Kroflič pa je po Malgajevi smrti prevzel poveljstvo njegove čete na Koroškem in pozneje delal kot železničarski uradnik.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 281–282.</ref> ==Spomin== Na povezavo med Rudolfom Maistrom, krožkom Kondor in celjskimi gimnazijci danes spominja spominska plošča na stavbi I. gimnazije v Celju. Ohranjenih pet številk *Savinje* predstavlja pomemben vir za raziskovanje literarnega ustvarjanja celjskih gimnazijcev pred prvo svetovno vojno; izvodi so ohranjeni v različnih zbirkah, med drugim v Osrednji knjižnici Celje.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Leta 2024 sta Urh Ferlež in ilustratorka Lucija Karničar v knjigi ''Ko je Maister zaplul po Savinji'', izdani v sozaložništvu Osrednje knjižnice Celje in I. gimnazije v Celju, predstavila Maistrovo bivanje v Celju, literarni krožek Kondor in glasilo ''Savinja''. ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1. * Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba''. * ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje'', 1914. * Kamra. »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«. * Ferlež, Urh; Karničar, Lucija (2024). ''Ko je Maister zaplul po Savinji''. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} r9n7doxsl6w1fbzjcsbpqvnigzjjbof 1 609836 6765031 2026-10-14T11:01:11Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6765031 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 6 609837 6765035 2026-10-14T11:15:45Z Octopus 13285 {{Informacije o datoteki | Opis = Načrt starodavne Hive | Vir = lastno delo | Datum = 26. september 2026 | Kraj = Hiva, Uzbekistan | Avtor = Brane Blokar | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6765035 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Načrt starodavne Hive | Vir = lastno delo | Datum = 26. september 2026 | Kraj = Hiva, Uzbekistan | Avtor = Brane Blokar | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{self|CC-BY-SA-4.0}} mx3bqn23efxuobj1q5ewniq5nh27nn0 118 609838 6765058 2026-10-14T11:50:05Z Klemenko0 267311 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6765058 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261014134925|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> [[File:Arkadij Videmsek-800x1057.jpg|thumb|Arkadij Videmšek]] Arkadij (Arko) Videmšek, s psevdonimom ''Gojko'', slovenski pesnik, *rojen 30. marca [[1898]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]], umrl 18. junija [[1918]] na Monte Valbelli v [[Italija|Italiji]]. Bil je član [[literarni krožek Kondor|literarnega krožka Kondor]] v [[Celju]] in sodelavec dijaškega glasila ''Savinja''.<ref name="SBL">Novak, Vlado: »Videmšek, Arkadij (1898–1918)«. ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.</ref> ==Življenje== Videmšek se je rodil 30. marca 1898 v Slovenskih Konjicah očetu Jožefu Videmšku, ki je bil uradnik, in materi Mariji, rojeni Barth. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Celju, kjer se je leta 1908 vpisal na [[I. gimnazija v Celju|gimnazijo]]. Med gimnazijskim šolanjem se je pridružil narodnoradikalnemu dijaštvu, povezanemu s prepovedanim preporodovskim gibanjem.<ref name="SBL" /> Bil je podpredsednik celjskega dijaškega literarnega krožka Kondor, katerega mentor je bil [[Rudolf Maister]]. Krožek je leta [[1914]] izdajal glasilo ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje''. Zaradi šolske preiskave, povezane z delovanjem krožka in izdajanjem glasila, je njegovo delovanje prenehalo.<ref name="SBL" /> Po maturi maja [[1916]] je bil Videmšek vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na italijansko fronto. Umrl je 18. junija 1918, ko ga je na območju Monte Valbelle zadela italijanska granata. Star je bil dvajset let.<ref name="SBL" /> ==Literarno delo== Videmšek je pesmi objavljal pod psevdonimom ''Gojko''. V dijaškem glasilu ''Savinja'' je objavil 18 pesmi, po njegovi smrti pa sta bili objavljeni še dve. Med njegovimi objavljenimi pesmimi so ''V beneški gondoli'', ''Moje solnce'', ''Pesem o lepi Vidi'', ''V jasnih nočeh'', ''Vstajenje!'' in ''Zimski sonet''.<ref name="Obrazi">Miličevič, Ana: »Arkadij Videmšek«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Splošna knjižnica Slovenske Konjice.</ref> Njegove pesmi so večinoma čustveno razpoloženjske in sanjavo ljubezenske. V nekaterih je izražal tudi željo po osvoboditvi Slovencev in združitvi z južnoslovanskimi narodi. V njegovem pesniškem slogu so raziskovalci prepoznali vplive [[Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]], [[Cvetko Golar|Cvetka Golarja]] in Rudolfa Maistra.<ref name="SBL" /> Videmškova literarna zapuščina obsega 36 pesmi in črtico, nastalih v letih 1913 in 1914. Hrani jo domoznanski oddelek [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]].<ref name="SBL" /> ==Viri in literatura== * Novak, Vlado: »Videmšek, Arkadij (1898–1918)«. V: ''Slovenski biografski leksikon'', 13. zvezek, Trubar–Vodaine. Ljubljana, 1982. * Miličevič, Ana: »Arkadij Videmšek«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Splošna knjižnica Slovenske Konjice. == Sklici == {{Wikivir|Arkadij Videmšek}} {{sklici}} <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} h588cp2ul8bz62g3nem03la0585l87z 6765059 6765058 2026-10-14T11:50:20Z Klemenko0 267311 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6765059 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|geographical|north-america}} {{AfC topic|bdp}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014135020|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014134925|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> [[File:Arkadij Videmsek-800x1057.jpg|thumb|Arkadij Videmšek]] Arkadij (Arko) Videmšek, s psevdonimom ''Gojko'', slovenski pesnik, *rojen 30. marca [[1898]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]], umrl 18. junija [[1918]] na Monte Valbelli v [[Italija|Italiji]]. Bil je član [[literarni krožek Kondor|literarnega krožka Kondor]] v [[Celju]] in sodelavec dijaškega glasila ''Savinja''.<ref name="SBL">Novak, Vlado: »Videmšek, Arkadij (1898–1918)«. ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.</ref> ==Življenje== Videmšek se je rodil 30. marca 1898 v Slovenskih Konjicah očetu Jožefu Videmšku, ki je bil uradnik, in materi Mariji, rojeni Barth. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Celju, kjer se je leta 1908 vpisal na [[I. gimnazija v Celju|gimnazijo]]. Med gimnazijskim šolanjem se je pridružil narodnoradikalnemu dijaštvu, povezanemu s prepovedanim preporodovskim gibanjem.<ref name="SBL" /> Bil je podpredsednik celjskega dijaškega literarnega krožka Kondor, katerega mentor je bil [[Rudolf Maister]]. Krožek je leta [[1914]] izdajal glasilo ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje''. Zaradi šolske preiskave, povezane z delovanjem krožka in izdajanjem glasila, je njegovo delovanje prenehalo.<ref name="SBL" /> Po maturi maja [[1916]] je bil Videmšek vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na italijansko fronto. Umrl je 18. junija 1918, ko ga je na območju Monte Valbelle zadela italijanska granata. Star je bil dvajset let.<ref name="SBL" /> ==Literarno delo== Videmšek je pesmi objavljal pod psevdonimom ''Gojko''. V dijaškem glasilu ''Savinja'' je objavil 18 pesmi, po njegovi smrti pa sta bili objavljeni še dve. Med njegovimi objavljenimi pesmimi so ''V beneški gondoli'', ''Moje solnce'', ''Pesem o lepi Vidi'', ''V jasnih nočeh'', ''Vstajenje!'' in ''Zimski sonet''.<ref name="Obrazi">Miličevič, Ana: »Arkadij Videmšek«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Splošna knjižnica Slovenske Konjice.</ref> Njegove pesmi so večinoma čustveno razpoloženjske in sanjavo ljubezenske. V nekaterih je izražal tudi željo po osvoboditvi Slovencev in združitvi z južnoslovanskimi narodi. V njegovem pesniškem slogu so raziskovalci prepoznali vplive [[Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]], [[Cvetko Golar|Cvetka Golarja]] in Rudolfa Maistra.<ref name="SBL" /> Videmškova literarna zapuščina obsega 36 pesmi in črtico, nastalih v letih 1913 in 1914. Hrani jo domoznanski oddelek [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]].<ref name="SBL" /> ==Viri in literatura== * Novak, Vlado: »Videmšek, Arkadij (1898–1918)«. V: ''Slovenski biografski leksikon'', 13. zvezek, Trubar–Vodaine. Ljubljana, 1982. * Miličevič, Ana: »Arkadij Videmšek«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Splošna knjižnica Slovenske Konjice. == Sklici == {{Wikivir|Arkadij Videmšek}} {{sklici}} <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} sc29ya2pheihe6et7xbfc0tovozt3ov