Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 130 6765128 6764277 2026-10-14T14:35:31Z ~2026-45085-22 264465 /* Filozofske panoge */ 6765128 wikitext text/x-wiki '''Filozofíja''' ({{jezik-el2|φιλοσοφία}}: filosofía > ϕιλέω »ljubiti« + σοφία »modrost«) je humanistična veda. Za razliko od posamičnih [[znanost]]i se ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo kot celoto (univerzalna znanost) <ref>Anzenbacher, ''Filozofija'', Školska knjiga, Zagreb, 1992</ref>. [[Slika:Sanzio 01 Plato Aristotle.jpg|thumb|right|200px|[[Platon]] in [[Aristotel]] na freski ''[[Atenska šola]]'']] Grška beseda {{jezik-el2|φιλοσοφία}} je sestavljena iz besed {{jezik-el2|φίλος}}, ''prijatelj'' in {{jezik-el2|σοφία}}, ''[[modrost]]'' ter dobesedno pomeni ljubezen (oziroma prijateljstvo) do modrosti. Sicer besedo filozofija srečamo tudi v drugih pomenih: * teorija, ki jo razvija neki mislec (npr. Kantova filozofija) ali teorija, zaznamovana z neko [[Tradicija|tradicijo]], filozofska smer (npr. empiristična filozofija, kantovska filozofija), * [[svetovni nazor]] (zelo stanjšan pomen). Filozof ({{jezik-el2|φιλόσοφος}}) je oseba, ki se s filozofijo ukvarja. Zaradi vprašanj, ki jih kot filozof mora postavljati, med drugim preučuje vprašanja tudi o naravi [[Realnost|realnosti]], kar pomeni, da se opira zgolj na lastno razumevanje pojavov. Filozof se lahko opira tako na religijo ali na mišljenje drugih ljudi, a sklepi morajo biti utemeljeni ne glede na oporo pri mišljenju, torej namenjeni prepričevanju in dokazovanju, in ne sklicevanju. Ker je filozofija ena prvih virov znanosti in raziskovanja, predvsem glede abstraktnih znanosti, je pomembno povezana tudi z [[Retorika|retoriko]], [[Teologija|teologijo]], [[Pravo|pravom]] in [[Matematika|matematiko]]. Filozof je bil tudi prvi ustanovitelj [[Akademija (ustanova)|Akademije]], ki je prednica univerzitetnih inštitucij, kot jih poznamo. == Razvoj filozofije == Začetki zahodne filozofije segajo v čas [[grki|starih Grkov]]. Od tedaj se je neprestano menjala tako glede vsebine kot glede svoje funkcije, prav tako pa tudi glede vpliva, ki ga je imela. Lahko bi rekli, da je svojo zgodovino začela z zastavljanjem vprašanj, te pa predstavljajo radovednost človeškega [[um]]a. Že [[Aristotel]] je v svoji ''Metafiziki'' zapisal, da je prav radovednost prve mislece spodbudila, da so na življenje gledali s filozofskimi očmi. Po njegovem v trenutku, ko se človek zave svojega neznanja, teži k spoznavanju, kar pa je tista težnja, ki jo vsebuje sama beseda ''filozofija''. Na splošno bi lahko rekli, da filozofija zastavlja vprašanja in išče odgovore ter tako išče pot in [[načelo]] vsega, kar obstaja. S časom se je razvejala v različne discipline, od katerih je vsaka temeljno filozofsko vprašanje zastavljala v odnosu na določeno obliko interakcije med človekom in okoljem. Vprašanje ''biti'' kot takega obravnava [[ontologija]], o ''biti'' v celoti razpravlja racionalna [[kozmologija]], o duši kot kraju, kjer se celota odraža, pa racionalna [[psihologija]]. Tako je discipline delila srednjeveška [[metafizika]]. S časom se je razvila nova filozofska disciplina, [[gnoseologija]], ki preučuje možnosti, meje, poreklo in predmet, forme veljavne misli in metode znanstvenega spoznavanja, [[etika]], ki preučuje [[morala|moralno]] vedenje in sodbe, [[estetika]], ki preučuje smisel umetniškega ustvarjanja in kriterije sodb o lepoti. Logiko, etiko in estetiko nekateri izenačujejo za posebne discipline splošne filozofske vede o vrednosti, [[aksiologija|aksiologije]]. Potemtakem vsaka proučuje neko osnovno vrednost: [[logika]] resnico, [[etika]] dobro, [[estetika]] pa lepoto. == Filozofi in filozofija == [[Slika:Europa-philosophen-1-800.png|thumb|right|300px|Zahodni filozofi]] Filozofi se ukvarjajo z različnimi temami, ki zadevajo, denimo, vprašanja o obstoju boga, kaj je resnično in kaj ni, kaj pomeni zavednost in kaj botruje ugotovitvi, če je neko dejanje pravilno ali napačno. Temeljna metoda zahodne filozofije je uporaba razglabljanja, s čimer pričnemo vrednotiti argumente, vendar je [[metodologija]] filozofije že sama po sebi predmet presoje. Kadar se filozof sprašuje o tem, kaj je svoboda, se ne sprašuje o definiciji besede, temveč si prizadeva, da bi pojem bolje dojel, razumel njegovo vlogo v mislih in življenju. Pojem svobode skuša povezati z drugimi pojmi: na primer z enakostjo. Da bi lažje razumel pojem, si postavi nova vprašanja. Največji filozofi so šli dlje. Spraševali so se o temeljnih vidikih našega življenja in doživljanja, kaj pomeni biti. Vedeli so, da živimo v svetu, za katerega ne vemo, kako se je začel, da sta temeljni potezi [[prostor]] in [[čas]], naseljujemo pa ga najrazličnejša živa bitja, materiali ter predmeti. Spraševali so se: »Kaj je prostor in kaj je čas?«, »Je vse kar obstaja le materialni predmet? Lahko obstaja nekaj, kar ni materialni predmet?«. S takimi vprašanji si prizadevajo za temeljito razumevanje vsega, vključno s človekom. To poskušajo razumeti, ne da bi se opirali na vero ali tradicijo. Filozofski argument se opira samo nase, kar pomeni, da se lahko razvijejo nove ideje. == Razlike med filozofijo, umetnostjo, znanostjo == Filozofija se od [[religija|religije]] in [[umetnost]]i razlikuje na način, da vztraja pri [[Razum|razumu]]. Religija se bolj kot na razum opira na vero, razodetje, obredje in poslušnost. Tako kot filozof tudi umetnik išče resnico, a svoja stališča in ideje izraža v drugi obliki, opira se na svoje zaznavanje in [[intuicija|intuicijo]], ne pa na argumentacijo. Znanstvenik si tako kot filozof prizadeva, da bi svoja dognanja utemeljil. Glavna razlika med njima je v tem, da se znanstvenik ukvarja z vprašanji, o katerih se je mogoče odločiti s poskusi ali [[opazovanje]]m. Vprašanja, ki jih ne morejo odločiti s poskusi, sodijo v filozofijo, ki jih abstrahira, ali religijo, ki jih mistificira. Filozofija, znanost in umetnost niso v sporu, imajo več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Pravzaprav se je znanost rodila iz filozofije. Vse tri raziskujejo svet, se soočajo s skrivnostjo življenja in to poskušajo razumeti bolje. Uporabljajo različne metode, zato so poti različne, vendar imajo isti cilj – raziskujejo svet in življenje. Modrovanje, začudenje in drugi izrazi, s katerimi se definira filozofija ali modrostslovje oblikujejo tudi prostor v katerem razmišljamo o našem življenju in okolici. Filozofija postavlja vedno bolj tudi izhodišča na podlagi katerih je možno opraviti diskusijo, razpravo, celo zakone, ki se opirajo zgolj na etiko. Mnoge vede se strinjajo, da so filozofija, umetnost in znanost v nekaterih stvareh močno stikajo in zato definirajo človeške zmožnosti, to prepričanje imenujemo humanizem. == Filozofija življenja == Moderna, globalna, instant družba je pričela filozofijo uporabljati tudi terapevtsko. Določene elemente človeškega doživljanja okolice, ki bi lahko povzročili stres ali nelagodje, so prepuščeni filozofskemu avtorju, ki jih obdeluje z distanco, tako časovno kot krajevno, in tako ponuja bolj objektivno sliko za bralca oziroma bralce. Filozofija je tako namenjena pomirjanju in razumevanju. Kot takšne avtorje priporočajo [[Platon|Platona]], Alaina de Buttona, [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Kritika takšnega razmišljanja oziroma popfilozofije je predvsem v tem, da se v takšnem postopku le razveljavlja zgodovino, ki je takšna stališča povzročila in nadomešča dosežke s cinizmom, kar je nenazadnje prav tako filozofija sama po sebi. == Sodobna filozofija oz. javni intelektualec == Globalna družba ob razvitem svetovnem spletu zahteva vsaj na politični ravni seznanjenost z novimi idejami in pogledi. Filozof je tako posrednik odgovornosti oz. neodgovornosti, ki jih prinaša humanizem glede na globalne izzive. Filozofija je tako dejavnik, ki dopušča svobodo in etiko tako za državljane kot gospodarstvo. == Filozofske panoge == * [[ontologija]] (filozofija [[Bit (filozofija)|biti]] in [[Bivajoče|bivajočega]]); [[aksiologija]] (vrednote) * [[gnoseologija]] ([[epistemologija]], tudi [[spoznavna teorija]]) ** [[kognitivna filozofija]] /[[filozofija uma]] /[[filozofija duha]] ** [[filozofija znanosti]] * [[etika]] ([[praktična filozofija]]) ** [[filozofija morale]] ** [[filozofija prava]] * [[estetika]] ** [[filozofija umetnosti]] * [[logika]] ** [[argumentacijska logika]] ([[Logika#Argumentacija in sklepanje|argumentacija in sklepanje]]) ** [[filozofija matematike]], [[matematična logika]] ** [[filozofija tehnike]] * [[filozofska antropologija]] ([[filozofija človeka]]) * [[filozofija narave]] * [[filozofija zgodovine]] * [[socialna filozofija]] ** [[filozofija prava]] ** [[politična filozofija]] ** [[filozofija družbenih ved]] *[[filozofija jezika]] * [[filozofija religije]] * [[filozofija kulture]] * [[filozofija psihologije]] * [[filozofija vzgoje]] * [[filozofija športa]] * [[filozofija vojne]] * [[zgodovina filozofije]] * [[didaktika filozofije]] == Viri in opombe == {{sklici||2}} == Literatura == * [[Bryan Magee]], ''Poti Filozofije'' * [[Marko Uršič]], ''Štirje časi. Pomlad : prvi čas'', CZ, 2002. {{COBISS|ID=116250624}} - odličen sodobni uvod v filozofijo za začetnike == Glej tudi == * [[seznam filozofov]] * [[seznam filozofinj]] *[[seznam slovenskih filozofov]] * [[seznam filozofskih vsebin]] * [[seznam filozofskih del]] * [[zgodovina filozofije]] * [[filozofske smeri]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|filozofija|Filozofija}} {{Kategorija v Zbirki|Philosophy}} {{wikinavedek}} * [[:wikisource:Wikisource:Bibliothèque philosophique|Wikivir:Filozofska knjižnica]] {{Filozofske panoge}} [[Kategorija:Abstrakcija]] [[Kategorija:Prepričanje]] [[Kategorija:Filozofija|*]] {{normativna kontrola}} rmgwtmk7a01w34lwh4f8q81s81ju6fw 6765130 6765128 2026-10-14T14:36:20Z ~2026-45085-22 264465 /* Filozofske panoge */ 6765130 wikitext text/x-wiki '''Filozofíja''' ({{jezik-el2|φιλοσοφία}}: filosofía > ϕιλέω »ljubiti« + σοφία »modrost«) je humanistična veda. Za razliko od posamičnih [[znanost]]i se ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo kot celoto (univerzalna znanost) <ref>Anzenbacher, ''Filozofija'', Školska knjiga, Zagreb, 1992</ref>. [[Slika:Sanzio 01 Plato Aristotle.jpg|thumb|right|200px|[[Platon]] in [[Aristotel]] na freski ''[[Atenska šola]]'']] Grška beseda {{jezik-el2|φιλοσοφία}} je sestavljena iz besed {{jezik-el2|φίλος}}, ''prijatelj'' in {{jezik-el2|σοφία}}, ''[[modrost]]'' ter dobesedno pomeni ljubezen (oziroma prijateljstvo) do modrosti. Sicer besedo filozofija srečamo tudi v drugih pomenih: * teorija, ki jo razvija neki mislec (npr. Kantova filozofija) ali teorija, zaznamovana z neko [[Tradicija|tradicijo]], filozofska smer (npr. empiristična filozofija, kantovska filozofija), * [[svetovni nazor]] (zelo stanjšan pomen). Filozof ({{jezik-el2|φιλόσοφος}}) je oseba, ki se s filozofijo ukvarja. Zaradi vprašanj, ki jih kot filozof mora postavljati, med drugim preučuje vprašanja tudi o naravi [[Realnost|realnosti]], kar pomeni, da se opira zgolj na lastno razumevanje pojavov. Filozof se lahko opira tako na religijo ali na mišljenje drugih ljudi, a sklepi morajo biti utemeljeni ne glede na oporo pri mišljenju, torej namenjeni prepričevanju in dokazovanju, in ne sklicevanju. Ker je filozofija ena prvih virov znanosti in raziskovanja, predvsem glede abstraktnih znanosti, je pomembno povezana tudi z [[Retorika|retoriko]], [[Teologija|teologijo]], [[Pravo|pravom]] in [[Matematika|matematiko]]. Filozof je bil tudi prvi ustanovitelj [[Akademija (ustanova)|Akademije]], ki je prednica univerzitetnih inštitucij, kot jih poznamo. == Razvoj filozofije == Začetki zahodne filozofije segajo v čas [[grki|starih Grkov]]. Od tedaj se je neprestano menjala tako glede vsebine kot glede svoje funkcije, prav tako pa tudi glede vpliva, ki ga je imela. Lahko bi rekli, da je svojo zgodovino začela z zastavljanjem vprašanj, te pa predstavljajo radovednost človeškega [[um]]a. Že [[Aristotel]] je v svoji ''Metafiziki'' zapisal, da je prav radovednost prve mislece spodbudila, da so na življenje gledali s filozofskimi očmi. Po njegovem v trenutku, ko se človek zave svojega neznanja, teži k spoznavanju, kar pa je tista težnja, ki jo vsebuje sama beseda ''filozofija''. Na splošno bi lahko rekli, da filozofija zastavlja vprašanja in išče odgovore ter tako išče pot in [[načelo]] vsega, kar obstaja. S časom se je razvejala v različne discipline, od katerih je vsaka temeljno filozofsko vprašanje zastavljala v odnosu na določeno obliko interakcije med človekom in okoljem. Vprašanje ''biti'' kot takega obravnava [[ontologija]], o ''biti'' v celoti razpravlja racionalna [[kozmologija]], o duši kot kraju, kjer se celota odraža, pa racionalna [[psihologija]]. Tako je discipline delila srednjeveška [[metafizika]]. S časom se je razvila nova filozofska disciplina, [[gnoseologija]], ki preučuje možnosti, meje, poreklo in predmet, forme veljavne misli in metode znanstvenega spoznavanja, [[etika]], ki preučuje [[morala|moralno]] vedenje in sodbe, [[estetika]], ki preučuje smisel umetniškega ustvarjanja in kriterije sodb o lepoti. Logiko, etiko in estetiko nekateri izenačujejo za posebne discipline splošne filozofske vede o vrednosti, [[aksiologija|aksiologije]]. Potemtakem vsaka proučuje neko osnovno vrednost: [[logika]] resnico, [[etika]] dobro, [[estetika]] pa lepoto. == Filozofi in filozofija == [[Slika:Europa-philosophen-1-800.png|thumb|right|300px|Zahodni filozofi]] Filozofi se ukvarjajo z različnimi temami, ki zadevajo, denimo, vprašanja o obstoju boga, kaj je resnično in kaj ni, kaj pomeni zavednost in kaj botruje ugotovitvi, če je neko dejanje pravilno ali napačno. Temeljna metoda zahodne filozofije je uporaba razglabljanja, s čimer pričnemo vrednotiti argumente, vendar je [[metodologija]] filozofije že sama po sebi predmet presoje. Kadar se filozof sprašuje o tem, kaj je svoboda, se ne sprašuje o definiciji besede, temveč si prizadeva, da bi pojem bolje dojel, razumel njegovo vlogo v mislih in življenju. Pojem svobode skuša povezati z drugimi pojmi: na primer z enakostjo. Da bi lažje razumel pojem, si postavi nova vprašanja. Največji filozofi so šli dlje. Spraševali so se o temeljnih vidikih našega življenja in doživljanja, kaj pomeni biti. Vedeli so, da živimo v svetu, za katerega ne vemo, kako se je začel, da sta temeljni potezi [[prostor]] in [[čas]], naseljujemo pa ga najrazličnejša živa bitja, materiali ter predmeti. Spraševali so se: »Kaj je prostor in kaj je čas?«, »Je vse kar obstaja le materialni predmet? Lahko obstaja nekaj, kar ni materialni predmet?«. S takimi vprašanji si prizadevajo za temeljito razumevanje vsega, vključno s človekom. To poskušajo razumeti, ne da bi se opirali na vero ali tradicijo. Filozofski argument se opira samo nase, kar pomeni, da se lahko razvijejo nove ideje. == Razlike med filozofijo, umetnostjo, znanostjo == Filozofija se od [[religija|religije]] in [[umetnost]]i razlikuje na način, da vztraja pri [[Razum|razumu]]. Religija se bolj kot na razum opira na vero, razodetje, obredje in poslušnost. Tako kot filozof tudi umetnik išče resnico, a svoja stališča in ideje izraža v drugi obliki, opira se na svoje zaznavanje in [[intuicija|intuicijo]], ne pa na argumentacijo. Znanstvenik si tako kot filozof prizadeva, da bi svoja dognanja utemeljil. Glavna razlika med njima je v tem, da se znanstvenik ukvarja z vprašanji, o katerih se je mogoče odločiti s poskusi ali [[opazovanje]]m. Vprašanja, ki jih ne morejo odločiti s poskusi, sodijo v filozofijo, ki jih abstrahira, ali religijo, ki jih mistificira. Filozofija, znanost in umetnost niso v sporu, imajo več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Pravzaprav se je znanost rodila iz filozofije. Vse tri raziskujejo svet, se soočajo s skrivnostjo življenja in to poskušajo razumeti bolje. Uporabljajo različne metode, zato so poti različne, vendar imajo isti cilj – raziskujejo svet in življenje. Modrovanje, začudenje in drugi izrazi, s katerimi se definira filozofija ali modrostslovje oblikujejo tudi prostor v katerem razmišljamo o našem življenju in okolici. Filozofija postavlja vedno bolj tudi izhodišča na podlagi katerih je možno opraviti diskusijo, razpravo, celo zakone, ki se opirajo zgolj na etiko. Mnoge vede se strinjajo, da so filozofija, umetnost in znanost v nekaterih stvareh močno stikajo in zato definirajo človeške zmožnosti, to prepričanje imenujemo humanizem. == Filozofija življenja == Moderna, globalna, instant družba je pričela filozofijo uporabljati tudi terapevtsko. Določene elemente človeškega doživljanja okolice, ki bi lahko povzročili stres ali nelagodje, so prepuščeni filozofskemu avtorju, ki jih obdeluje z distanco, tako časovno kot krajevno, in tako ponuja bolj objektivno sliko za bralca oziroma bralce. Filozofija je tako namenjena pomirjanju in razumevanju. Kot takšne avtorje priporočajo [[Platon|Platona]], Alaina de Buttona, [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Kritika takšnega razmišljanja oziroma popfilozofije je predvsem v tem, da se v takšnem postopku le razveljavlja zgodovino, ki je takšna stališča povzročila in nadomešča dosežke s cinizmom, kar je nenazadnje prav tako filozofija sama po sebi. == Sodobna filozofija oz. javni intelektualec == Globalna družba ob razvitem svetovnem spletu zahteva vsaj na politični ravni seznanjenost z novimi idejami in pogledi. Filozof je tako posrednik odgovornosti oz. neodgovornosti, ki jih prinaša humanizem glede na globalne izzive. Filozofija je tako dejavnik, ki dopušča svobodo in etiko tako za državljane kot gospodarstvo. == Filozofske panoge == * [[ontologija]] (filozofija [[Bit (filozofija)|biti]] in [[Bivajoče|bivajočega]]) * [[gnoseologija]] ([[epistemologija]], tudi [[spoznavna teorija]]) ** [[kognitivna filozofija]] /[[filozofija uma]] /[[filozofija duha]] ** [[filozofija znanosti]] * [[etika]] ([[praktična filozofija]]) ** [[filozofija morale]] ** [[filozofija prava]] * [[estetika]] ** [[filozofija umetnosti]] * [[logika]] ** [[argumentacijska logika]] ([[Logika#Argumentacija in sklepanje|argumentacija in sklepanje]]) ** [[filozofija matematike]], [[matematična logika]] ** [[filozofija tehnike]] * [[filozofska antropologija]] ([[filozofija človeka]]) * [[aksiologija]] (vrednote) * [[filozofija narave]] * [[filozofija zgodovine]] * [[socialna filozofija]] ** [[filozofija prava]] ** [[politična filozofija]] ** [[filozofija družbenih ved]] *[[filozofija jezika]] * [[filozofija religije]] * [[filozofija kulture]] * [[filozofija psihologije]] * [[filozofija vzgoje]] * [[filozofija športa]] * [[filozofija vojne]] * [[zgodovina filozofije]] * [[didaktika filozofije]] == Viri in opombe == {{sklici||2}} == Literatura == * [[Bryan Magee]], ''Poti Filozofije'' * [[Marko Uršič]], ''Štirje časi. Pomlad : prvi čas'', CZ, 2002. {{COBISS|ID=116250624}} - odličen sodobni uvod v filozofijo za začetnike == Glej tudi == * [[seznam filozofov]] * [[seznam filozofinj]] *[[seznam slovenskih filozofov]] * [[seznam filozofskih vsebin]] * [[seznam filozofskih del]] * [[zgodovina filozofije]] * [[filozofske smeri]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|filozofija|Filozofija}} {{Kategorija v Zbirki|Philosophy}} {{wikinavedek}} * [[:wikisource:Wikisource:Bibliothèque philosophique|Wikivir:Filozofska knjižnica]] {{Filozofske panoge}} [[Kategorija:Abstrakcija]] [[Kategorija:Prepričanje]] [[Kategorija:Filozofija|*]] {{normativna kontrola}} hluhqcxnoaiz3md03p24ior5i6oww65 0 1953 6765362 6704538 2026-10-15T10:27:57Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6765362 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1031''' ('''[[rimske številke|MXXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == [[Slika:History_of_Korea-Goryeo_Period-1389_CE.gif|thumb|280px|Kraljevina Goryeo (918–1392)]] * [[17. junij]] - Umrlega korejskega kralja iz dinastije Gorjeo [[Hjeondžong (Gorjeo)|Hjeondžong]]a, ki je uspešno obvaroval Korejo pred invazijami [[Kitani|Kitanov]] dinastije [[dinastija Liao|Liao]], je nasledil [[Deokdžong (Gorjeo)|Deokdžong]]. * Umrlega francoskega kralja [[Robert II. Francoski|Roberta II.]] je nasledil njegov sin [[Henrik I. Francoski|Henrik I.]] * Po izgonu omajadskega kalifa [[Hišam III.|Hišama III.]] je [[Kordovski kalifat]] razpadel na številne manjše kraljevine (taife), ki so bile vojaško šibke, toda kulturno še vedno cvetoče. * Bizantinski general [[Jurij Manijak]] je osvojil [[Edesa|Edeso]]. S to zmago je kompenziral nepremišljen pohod bizantinskega cesarja [[Roman III. Argir|Romana III. Argirja]] leto dni poprej. [[1052]] ↔ * Poljskega vojvodo [[Mješko II. Lambert|Mješka II.]] je odstavil starejši brat [[Bezprym]]. == Rojstva == ;Neznan datum * [[Ida Wettinska]], češka vojvodinja († po [[1061]]) * [[Malcolm III. Škotski|Malcolm III.]], škotski kralj († [[1093]]) * [[Matilda Flandrijska]], angleška kraljica, soproga Vilijema I. († [[1083]]) * [[Rogerij I. Sicilski]], sicilski grof († [[1101]]) * [[Shen Kuo]], kitajski državnik in učenjak († [[1095]]) * [[Spytihněv II.]], češki vojvoda († [[1061]]) == Smrti == * [[17. junij]] - [[Hjeondžong (Gorjeo)|Hjeondžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[992]]) * [[20. julij]] - [[Robert II. Francoski|Robert II.]], francoski kralj (* [[972]]) * [[25. junij]] - [[Šengdzong]], cesar dinastije Ljao (+ [[972]]) * [[2. september]] - [[Sveti Emerik|Emerik]], madžarski princ, svetnik * [[29. november]] - [[Al-Kadir]], abasidski kalif (* [[947]]) ;Neznan datum * [[Gang Gam-chan]], korejski general (* [[948]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1031|*]] j8hmn8e8trz9qyn36ulljhh5dpu0hbj 0 2856 6765360 6525745 2026-10-15T10:26:32Z TadejM 738 /* Dogodki */ pika 6765360 wikitext text/x-wiki '''15. oktober''' je 288. [[dan]] [[leto|leta]] (289. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 77 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[533]] – [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] general [[Belizar]] je vkorakal v [[Kartagina|Kartagino]], potem ko jo je prevzel [[Vandali|Vandalom]]. * [[1552]] – Enote [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] so osvojile [[Kazanski kanat]]. * [[1821]] – Ustanovljen je bil [[Deželni muzej v Ljubljani|Deželni muzej]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. * [[1880]] – Dokončana je bila [[Stolnica v Kölnu|katedrala v Kölnu]]. * [[1894]] – Aretiran je bil [[Alfred Dreyfus]], s čimer se je začela [[afera Dreyfus]]. * [[1914]] – [[Nemci]] so zavzeli [[Ostend]]; [[vlada Belgije]] se je preselila v [[Le Havre]] ([[Francija]]). * [[1915]] – [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sta napovedala [[vojna|vojno]] [[Bolgarija|Bolgariji]]. * [[1944]]: ** V [[Lopar, Koper|Loparju]] je bil ustanovljen prvi [[slovenski partizani|partizanski slovenski]] [[vojna mornarica|mornariški]] [[odred]] – [[Mornariški odred Koper]]. ** [[madžarska|Madžarski]] [[regent]] [[Miklós Horthy]] je zaprosil za premirje; oblast je prevzel [[Nemčija|nemški]] okupator. * [[1964]] – Po odstavitvi [[Nikita Hruščov|Hruščova]] je postal prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze [[Leonid Brežnjev]]. * [[1975]] – [[Slovenija|Slovenska]] odprava je osvojila prvi [[osemtisočak]] – [[Makalu]]. == Rojstva == * [[70 pr. n. št.]] – [[Vergil]], rimski pesnik († [[19 pr. n. št.]]) * [[1176]] – [[Leopold VI. Avstrijski|Leopold VI.]], vojvoda Štajerske in Avstrije († [[1230]]) * [[1265]] – [[Temür Kan]]/cesar Čengzong, mongolski vrhovni kan, kitajski cesar dinastije Yuan († [[1307]]) * [[1290]] – [[Ana Pržemislovna]], češka kraljica († [[1313]]) * [[1542]] – [[Akbar]], indijski mogul († [[1605]]) * [[1608]] – [[Evangelista Torricelli]], italijanski fizik, matematik († [[1647]]) * [[1814]] – [[Mihail Jurjevič Lermontov]], ruski pisatelj, pesnik († [[1841]]) * [[1829]] – [[Asaph Hall]], ameriški astronom († [[1907]]) * [[1844]] – [[Simon Gregorčič]], slovenski pesnik († [[1906]]) * [[1844]] – [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], nemški filozof († [[1900]]) * [[1872]] – [[Kido Okamoto]], japonski dramatik († [[1939]]) * [[1894]] – [[Moše Šertok]] - [[Moše Šaret]], izraelski predsednik vlade († [[1965]]) * [[1920]] – [[Mario Puzo]], ameriški pisatelj italijanskega rodu († [[1999]]) * [[1923]] – [[Italo Calvino]], italijanski pisatelj, novinar kubanskega rodu († [[1985]]) * [[1926]] – [[Michel Foucault]], francoski filozof († [[1984]]) * [[1944]] – [[Sali Berisha]], albanski politik * [[1955]] – [[Tanya Roberts]], ameriška igralka in producentka († [[2021]]) * [[1971]] – [[Niko Kovač]], hrvaški nogometaš * [[1976]] – [[Duško Pavasovič]], slovenski šahist * [[1977]] – [[David Trezeguet]], francoski nogometaš * [[1983]] – [[Bruno Senna]], brazilski avtomobilski dirkač * [[1986]] – [[Carlo Janka]], švicarski alpski smučar * [[1987]] – [[Ott Tänak]], estonski voznik relija * [[1988]] – [[Mesut Özil]], nemški nogometaš * [[1997]] – [[Andreja Slokar]], slovenska smučarka == Smrti == * [[898]] – [[Lambert II. Spoletski]], vojvoda Spoleta in cesar Svetega rimskega cesarstva (* ok. [[880]]) * [[961]] – [[Abd Ar-Rahman III.]], omajadski kalif Kordove (* [[889]]) * [[1080]] – [[Rudolf Rheinfeldški]], švabski vojvoda, nemški protikralj (* [[1025]]) * [[1173]] – [[Petronila Aragonska]], kraljica Aragonije in grofica Barcelone (* [[1136]]) * [[1243]] – [[Hedvika Šlezijska|Hedvika Andeška]], šlezijska vojvodinja, poljska nadvojvodinja, svetnica (* [[1174]]) * [[1326]] – [[Walter de Stapledon]], angleški diplomat, škof Exterja (* [[1261]]) * [[1389]] – [[papež Urban VI.]] (* [[1318]]) * [[1404]] – [[Marija Valoiška (1344-1404)|Marija Valoiška]], francoska princesa, vojvodinja Bara (* [[1344]]) * [[1589]] – [[Giacomo Zabarella]], italijanski filozof, logik (* [[1532]]) * [[1605]] – [[Džalaludin Muhamad Akbar]], indijski mogul (* [[1542]]) * [[1654]] – [[Andreas Vesalius]], belgijski (flamski) anatom, kirurg (* [[1514]]) * [[1684]] – [[Géraud de Cordemoy]], francoski filozof in zgodovinar (* [[1626]]) * [[1788]] – [[Samuil Karlovič Grejg]], ruski admiral (* [[1735]]) * [[1817]] – [[Tadeusz Kościuszko]], poljski častnik, državnik (* [[1746]]) * [[1838]] – [[Letitia Elizabeth Landon]], angleška pesnica, pisateljica (* [[1802]]) * [[1852]] – [[Friedrich Ludwig Jahn]], nemški pedagog, patriot (* [[1778]]) * [[1917]] – [[Mata Hari]], nizozemska plesalka, vohunka (* [[1867]]) * [[1926]] – [[Franz Serafin Exner]], avstrijski fizik (* [[1849]]) * [[1927]] – [[Ivan Franke]], slovenski slikar, konzervator (* [[1841]]) * [[1934]] – [[Raymond Poincaré]], francoski politik (* [[1860]]) * [[1964]] – [[Cole Porter]], ameriški skladatelj (* [[1891]]) * [[2000]] – [[Konrad Emil Bloch]], nemško ameriški biokemik, nobelovec 1964 (* [[1912]]) * [[2018]] – [[Arto Paasilinna]], finski pisatelj (* [[1942]]) == Prazniki in obredi == * mednarodni dan [[bela palica|bele palice]] [[Kategorija:Dnevi v letu|A15]] [[Kategorija:Oktober|115]] rv831o7vdre2ujl8d8wbh5nu7co9r0l 0 3516 6765075 6690879 2026-10-14T12:09:08Z Blueginger2 186889 tn 6765075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gregor Kovačič]] |grb=COA-Ilirska Bistrica.gif |lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ilirska-bistrica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=480,0 |prebivalstvo=13130 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6685 |ženske=6445 |sedež=[[Ilirska Bistrica]]}} '''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]] == Zgodovinski razvoj občine == === Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) === Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne. === Italijanska oblast (1918-1945) === Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco. Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge. === V Jugoslaviji (1945-1991) === Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast. Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20. === V Sloveniji (1991- ) === V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgarda in Hrušice. in 1995 sprejela svoj statut Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine. * [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik * [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica *[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 42119uknegc693xb8iw2x5583qpf7g0 6765077 6765075 2026-10-14T12:10:09Z Blueginger2 186889 tn 6765077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gregor Kovačič]] |grb=COA-Ilirska Bistrica.gif |lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ilirska-bistrica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=480,0 |prebivalstvo=13130 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6685 |ženske=6445 |sedež=[[Ilirska Bistrica]]}} '''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]] == Zgodovinski razvoj občine == === Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) === Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne. === Italijanska oblast (1918-1945) === Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco. Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge. === V Jugoslaviji (1945-1991) === Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast. Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20. === V Sloveniji (1991- ) === V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine. * [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik * [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica *[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} bmg75o15z1sncj5jnxa2xv57l3l9aho 0 3556 6765263 6690920 2026-10-14T20:07:27Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6765263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Alojz Glavač]] |grb=Moravske Toplice grb.gif |lokacija=Karte Moravske Toplice si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F78_T1257_vF_b_x597825.8435_y174931.7965_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F78_T1257_vF_b_x597825.8435_y174931.7965_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=144,5 |prebivalstvo=5967 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3016 |ženske=2951 |splet=https://www.moravske-toplice.si/|sedež=[[Moravske Toplice]]}} '''Občina Moravske Toplice''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je v sedanji obliki nastala leta 1994. Nahaja se v osrednjem in vzhodnem delu [[Prekmurje|Prekmurja]], s središčem v naselju [[Moravske Toplice]], ki se je do leta 1983 imenovalo Moravci.<ref name=":0">''Strategija razvoja Občine Moravske Toplice za obdobje 2025–2030''. Moravske Toplice: Občina Moravske Toplice, 2025. https://www.moravske-toplice.si/obvestila/2025/05/Strategija-razvoja-obcine.pdf (Dostop: december 2025).</ref> Občina meji na [[Madžarska|Madžarsko]] in obsega 28 [[Naselje|naselij]], v katerih poleg večinsko slovenskega prebivalstva živijo tudi pripadniki [[madžarske narodne skupnosti]].<ref name=":1">Občina Moravske Toplice: O naši občini. https://www.moravske-toplice.si/obcina/obcina-moravske-toplice/ (Dostop: december 2025).</ref> Občina je prepoznavna po svojem turističnem značaju in sloganu: »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo«.<ref name=":1" /> == Zgodovina občine == Začetki oblikovanja [[Lokalna samouprava|lokalne samouprave]] na tem območju segajo v leto 1849, ko sta bila s provizoričnim občinskim zakonom in [[Oktroirana ustava|oktroirano marčno ustavo]] vzpostavljena temelja za samostojne občine. Reforma leta 1850 je prinesla moderno upravno organizacijo, v kateri je vsako naselje oziroma [[katastrska občina]] postala samostojna enota. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo ozemlje današnje občine del ogrskega dela monarhije. Moravci so spadali pod [[okraj]] [[Murska Sobota]] v okviru [[Železna županija|Železne županije]], nekatera druga naselja pa pod okraj [[Lendava]] v [[Zalska županija|županiji Zala]].<ref name=":2">Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno – organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2001.</ref> Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] je po uredbi iz leta 1922 Prekmurje pripadlo [[Mariborska oblast|Mariborski oblasti]]. Občina Moravci je leta 1921 štela 696 prebivalcev in je spadala pod okraj Murska Sobota. Lokalna samouprava se je v Prekmurju uveljavila z zamikom; volitve v občinska zastopstva so bile izvedene šele leta 1927, do takrat pa je veljal sistem [[Gerenti|gerentov]].<ref name=":2" /> Leta 1930 so se Moravci vključili v [[zdravstveno občino]] Murska Sobota.<ref>''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'', 10. september 1930. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOTG1UG2?=&language=eng (Dostop: december 2025), 340.</ref> Pomembna prelomnica je bilo leto 1933, ko je prišlo do komasacije oziroma združevanja občin, ki so štele manj kot 3000 prebivalcev. Samostojna občina Moravci je takrat izgubila svoj status in postala del novoustanovljene občine [[Tešanovci]]. Zaradi nezadovoljstva z razdelitvijo je leta 1937 prišlo do sprememb; občina Tešanovci je bila ukinjena, Moravci pa so bili priključeni občini [[Martjanci]].<ref name=":2" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je območje zasedla madžarska [[vojska]], ki je obnovila upravno ureditev pred letom 1919. Moravci so bili vključeni v notariat Martjanci v okviru Železne županije.<ref name=":2" /> Po drugi svetovni vojni so Moravci spadali pod okraj Murska Sobota. Leta 1952, ko je bil ponovno uveden sistem občin, so Moravci postali del občine Martjanci. S komunalnim sistemom in težnjo po večjih enotah je bila občina Martjanci kasneje ukinjena in priključena veliki [[Občina Murska Sobota|občini Murska Sobota]], pod katero je območje spadalo vse do [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]].<ref name=":2" /> V samostojni Sloveniji je bila leta 1994 izvedena reforma lokalne samouprave. V procesu razpada velike občine Murska Sobota je bila ustanovljena samostojna Občina Moravske Toplice. S statutom je bilo določeno, da občina obsega 28 naselij, s čimer je kraj Moravske Toplice ponovno postal [[upravno središče]] širše okolice.<ref name=":2" /> {| class="wikitable" |+Prebivalstvo v občini skozi leta<ref name=":2" /><ref>Slovenija, popis 2002. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05W1001S.px/table/tableViewLayout2/ (Dostop: december 2025); Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ (Dostop: december 2025).</ref> | valign="top" | | valign="top" |'''1994''' | valign="top" |'''2002''' | valign="top" |'''2012''' | valign="top" |'''2021''' | valign="top" |'''2025''' |- | valign="top" |'''Občina Moravske Toplice''' | valign="top" |6564     | valign="top" |6151     | valign="top" |5962     | valign="top" |5958     | valign="top" |5957     |} == Občina danes == Občina se sooča z [[Demografija|demografskimi izzivi]], značilnimi za [[podeželje]], kot sta staranje prebivalstva in upadanje števila prebivalcev, zlasti v manjših naseljih, kot so [[Berkovci, Moravske Toplice|Berkovci]]. Povprečna starost v občini je višja od slovenskega povprečja in znaša 47,1 leta (2024). [[Religija|Verska]] slika občine je raznolika, saj v njej prebivajo pripadniki [[Katolištvo|katoliške]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske]], [[Kalvinizem|kalvinske]] in [[Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji|binkoštne]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]].<ref name=":0" /> Na področju [[Šolstvo|vzgoje in izobraževanja]] v občini delujejo tri [[Osnovna šola|osnovne šole]]: [[Osnovna šola Bogojina]], [[Osnovna šola Fokovci]] in [[Osnovna šola Prosenjakovci]], pri čemer je osnovna šola Prosenjakovci [[Dvojezičnost|dvojezična]] (slovensko-madžarska). Deluje tudi [[vrtec]] s šestimi enotami: [[Moravske Toplice]], [[Bogojina]], [[Filovci]], [[Fokovci]], [[Martjanci]] in [[Prosenjakovci]].<ref name=":0" /> Gospodarski razvoj in prepoznavnost občine temeljita primarno na [[Turizem|turizmu]]. Začetki turizma segajo v leto [[1960]], ko so pri iskanju [[Nafta|nafte]] pri 1417 metrih globine naleteli na vročo [[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji|termalno vodo]] z 72°C. Voda je bila leta 1964 priznana kot naravno zdravilno sredstvo.<ref>''Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije.'' Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968.</ref> Danes sta nosilca termalnega turizma v občini [[Terme 3000]] in [[Terme Vivat]]. Občina je prejemnica znaka ''[[Slovenia Green Destination Gold]]'', kar potrjuje njeno usmerjenost v [[Trajnostni turizem v Sloveniji|trajnostni turizem]]. Turistično ponudbo dopolnjujejo [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomeniki]], kot so [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev v [[Bogojina|Bogojini]], [[Rotunda, Selo|romanska rotunda v Selu]] in [[Lončarska vas|lončarska vas v Filovcih]]. Leta 2024 je občina zabeležila več kot 537.000 turističnih prenočitev.<ref name=":0" /> == Naselja v občini == [[Andrejci]], [[Berkovci, Moravske Toplice|Berkovci]], [[Bogojina]], [[Bukovnica]], [[Čikečka vas]], [[Filovci]], [[Fokovci]], [[Ivanci]], [[Ivanjševci, Moravske Toplice|Ivanjševci]], [[Ivanovci]], [[Kančevci]], [[Krnci]], [[Lončarovci]], [[Lukačevci]], [[Martjanci]], [[Mlajtinci]], '''[[Moravske Toplice]]''', [[Motvarjevci]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]], [[Pordašinci]], [[Prosenjakovci]], [[Ratkovci]], [[Sebeborci]], [[Selo, Moravske Toplice|Selo]], [[Središče, Moravske Toplice|Središče]], [[Suhi Vrh, Moravske Toplice|Suhi Vrh]], [[Tešanovci]], [[Vučja Gomila]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franc Cipot]] | rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Geza Rituper in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Alojz Glavač]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Štefan Smodiš in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Vlasta Glavač in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official website|http://www.moravske-toplice.si/}} * [http://www.park-goricko.org/sl/prvastran.asp Krajinski park Goričko] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Moravske Toplice]] [[Kategorija:Občina Moravske Toplice| ]] {{normativna kontrola}} 4w5nee4zaouxxdoxd1uty930uf9o49v 6765264 6765263 2026-10-14T20:10:07Z Sportomanokin 14776 6765264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Alojz Glavač]] |grb=Moravske Toplice grb.gif |lokacija=Karte Moravske Toplice si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F78_T1257_vF_b_x597825.8435_y174931.7965_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F78_T1257_vF_b_x597825.8435_y174931.7965_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=144,5 |prebivalstvo=5967 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3016 |ženske=2951 |splet=https://www.moravske-toplice.si/|sedež=[[Moravske Toplice]]}} '''Občina Moravske Toplice''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]. Nahaja se v osrednjem in vzhodnem delu [[Prekmurje|Prekmurja]], s središčem v naselju [[Moravske Toplice]], ki se je do leta 1983 imenovalo Moravci.<ref name=":0">''Strategija razvoja Občine Moravske Toplice za obdobje 2025–2030''. Moravske Toplice: Občina Moravske Toplice, 2025. https://www.moravske-toplice.si/obvestila/2025/05/Strategija-razvoja-obcine.pdf (Dostop: december 2025).</ref> Občina meji na [[Madžarska|Madžarsko]] in obsega 28 [[Naselje|naselij]], v katerih poleg večinsko slovenskega prebivalstva živijo tudi pripadniki [[madžarske narodne skupnosti]].<ref name=":1">Občina Moravske Toplice: O naši občini. https://www.moravske-toplice.si/obcina/obcina-moravske-toplice/ (Dostop: december 2025).</ref> Občina je prepoznavna po svojem turističnem značaju in sloganu: »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo«.<ref name=":1" /> == Zgodovina občine == Začetki oblikovanja [[Lokalna samouprava|lokalne samouprave]] na tem območju segajo v leto 1849, ko sta bila s provizoričnim občinskim zakonom in [[Oktroirana ustava|oktroirano marčno ustavo]] vzpostavljena temelja za samostojne občine. Reforma leta 1850 je prinesla moderno upravno organizacijo, v kateri je vsako naselje oziroma [[katastrska občina]] postala samostojna enota. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo ozemlje današnje občine del ogrskega dela monarhije. Moravci so spadali pod [[okraj]] [[Murska Sobota]] v okviru [[Železna županija|Železne županije]], nekatera druga naselja pa pod okraj [[Lendava]] v [[Zalska županija|županiji Zala]].<ref name=":2">Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno – organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2001.</ref> Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] je po uredbi iz leta 1922 Prekmurje pripadlo [[Mariborska oblast|Mariborski oblasti]]. Občina Moravci je leta 1921 štela 696 prebivalcev in je spadala pod okraj Murska Sobota. Lokalna samouprava se je v Prekmurju uveljavila z zamikom; volitve v občinska zastopstva so bile izvedene šele leta 1927, do takrat pa je veljal sistem [[Gerenti|gerentov]].<ref name=":2" /> Leta 1930 so se Moravci vključili v [[zdravstveno občino]] Murska Sobota.<ref>''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'', 10. september 1930. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOTG1UG2?=&language=eng (Dostop: december 2025), 340.</ref> Pomembna prelomnica je bilo leto 1933, ko je prišlo do komasacije oziroma združevanja občin, ki so štele manj kot 3000 prebivalcev. Samostojna občina Moravci je takrat izgubila svoj status in postala del novoustanovljene občine [[Tešanovci]]. Zaradi nezadovoljstva z razdelitvijo je leta 1937 prišlo do sprememb; občina Tešanovci je bila ukinjena, Moravci pa so bili priključeni občini [[Martjanci]].<ref name=":2" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je območje zasedla madžarska [[vojska]], ki je obnovila upravno ureditev pred letom 1919. Moravci so bili vključeni v notariat Martjanci v okviru Železne županije.<ref name=":2" /> Po drugi svetovni vojni so Moravci spadali pod okraj Murska Sobota. Leta 1952, ko je bil ponovno uveden sistem občin, so Moravci postali del občine Martjanci. S komunalnim sistemom in težnjo po večjih enotah je bila občina Martjanci kasneje ukinjena in priključena veliki [[Občina Murska Sobota|občini Murska Sobota]], pod katero je območje spadalo vse do [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]].<ref name=":2" /> V samostojni Sloveniji je bila leta 1994 izvedena reforma lokalne samouprave. V procesu razpada velike občine Murska Sobota je bila ustanovljena samostojna Občina Moravske Toplice. S statutom je bilo določeno, da občina obsega 28 naselij, s čimer je kraj Moravske Toplice ponovno postal [[upravno središče]] širše okolice.<ref name=":2" /> {| class="wikitable" |+Prebivalstvo v občini skozi leta<ref name=":2" /><ref>Slovenija, popis 2002. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05W1001S.px/table/tableViewLayout2/ (Dostop: december 2025); Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ (Dostop: december 2025).</ref> | valign="top" | | valign="top" |'''1994''' | valign="top" |'''2002''' | valign="top" |'''2012''' | valign="top" |'''2021''' | valign="top" |'''2025''' |- | valign="top" |'''Občina Moravske Toplice''' | valign="top" |6564     | valign="top" |6151     | valign="top" |5962     | valign="top" |5958     | valign="top" |5957     |} == Občina danes == Občina se sooča z [[Demografija|demografskimi izzivi]], značilnimi za [[podeželje]], kot sta staranje prebivalstva in upadanje števila prebivalcev, zlasti v manjših naseljih, kot so [[Berkovci, Moravske Toplice|Berkovci]]. Povprečna starost v občini je višja od slovenskega povprečja in znaša 47,1 leta (2024). [[Religija|Verska]] slika občine je raznolika, saj v njej prebivajo pripadniki [[Katolištvo|katoliške]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske]], [[Kalvinizem|kalvinske]] in [[Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji|binkoštne]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]].<ref name=":0" /> Na področju [[Šolstvo|vzgoje in izobraževanja]] v občini delujejo tri [[Osnovna šola|osnovne šole]]: [[Osnovna šola Bogojina]], [[Osnovna šola Fokovci]] in [[Osnovna šola Prosenjakovci]], pri čemer je osnovna šola Prosenjakovci [[Dvojezičnost|dvojezična]] (slovensko-madžarska). Deluje tudi [[vrtec]] s šestimi enotami: [[Moravske Toplice]], [[Bogojina]], [[Filovci]], [[Fokovci]], [[Martjanci]] in [[Prosenjakovci]].<ref name=":0" /> Gospodarski razvoj in prepoznavnost občine temeljita primarno na [[Turizem|turizmu]]. Začetki turizma segajo v leto [[1960]], ko so pri iskanju [[Nafta|nafte]] pri 1417 metrih globine naleteli na vročo [[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji|termalno vodo]] z 72°C. Voda je bila leta 1964 priznana kot naravno zdravilno sredstvo.<ref>''Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije.'' Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968.</ref> Danes sta nosilca termalnega turizma v občini [[Terme 3000]] in [[Terme Vivat]]. Občina je prejemnica znaka ''[[Slovenia Green Destination Gold]]'', kar potrjuje njeno usmerjenost v [[Trajnostni turizem v Sloveniji|trajnostni turizem]]. Turistično ponudbo dopolnjujejo [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomeniki]], kot so [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev v [[Bogojina|Bogojini]], [[Rotunda, Selo|romanska rotunda v Selu]] in [[Lončarska vas|lončarska vas v Filovcih]]. Leta 2024 je občina zabeležila več kot 537.000 turističnih prenočitev.<ref name=":0" /> == Naselja v občini == [[Andrejci]], [[Berkovci, Moravske Toplice|Berkovci]], [[Bogojina]], [[Bukovnica]], [[Čikečka vas]], [[Filovci]], [[Fokovci]], [[Ivanci]], [[Ivanjševci, Moravske Toplice|Ivanjševci]], [[Ivanovci]], [[Kančevci]], [[Krnci]], [[Lončarovci]], [[Lukačevci]], [[Martjanci]], [[Mlajtinci]], '''[[Moravske Toplice]]''', [[Motvarjevci]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]], [[Pordašinci]], [[Prosenjakovci]], [[Ratkovci]], [[Sebeborci]], [[Selo, Moravske Toplice|Selo]], [[Središče, Moravske Toplice|Središče]], [[Suhi Vrh, Moravske Toplice|Suhi Vrh]], [[Tešanovci]], [[Vučja Gomila]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franc Cipot]] | rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Geza Rituper in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Alojz Glavač]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Štefan Smodiš in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Vlasta Glavač in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official website|http://www.moravske-toplice.si/}} * [http://www.park-goricko.org/sl/prvastran.asp Krajinski park Goričko] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Moravske Toplice]] [[Kategorija:Občina Moravske Toplice| ]] {{normativna kontrola}} 1gzrpg4kg7ov1e7gmxpaymxsziagqxp 0 3557 6765210 6690921 2026-10-14T17:12:35Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6765210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Ivan Suhoveršnik]] |grb=Coat of arms of Mozirje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mozirje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=53,5 |prebivalstvo=4438 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2227 |ženske=2211 |splet=https://www.mozirje.si/|sedež=[[Mozirje]]}} '''Občina Mozirje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Središče občine je naselje [[Mozirje]]. Leta 2006 se je od občine odcepila Krajevna skupnost [[Rečica ob Savinji]], ki je sedaj samostojna [[občina Rečica ob Savinji]]. == Naselja v občini == [[Brezje, Mozirje|Brezje]], [[Dobrovlje pri Mozirju]], [[Lepa Njiva]], [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]], [[Loke pri Mozirju]], '''[[Mozirje]]''', [[Radegunda]], [[Šmihel nad Mozirjem]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jakob Presečnik]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Jože Kramer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Ivan Suhoveršnik]] | rowspan=6|'''{{Abbr|SV|Jože Skornšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * smučarsko središče [[Golte]] == Zunanje povezave == * [http://www.mozirje.si/ www.mozirje.si], uradna stran občine * [http://www.mozirje.info/ www.mozirje.info], turistično informativno promocijski portal Občine Mozirje {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mozirje]] [[Kategorija:Občina Mozirje|*]] {{normativna kontrola}} 6sztfpizfe8d9qpfvxpzweb3887389w 6765211 6765210 2026-10-14T17:15:01Z Sportomanokin 14776 6765211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Ivan Suhoveršnik]] |grb=Coat of arms of Mozirje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mozirje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=53,5 |prebivalstvo=4438 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2227 |ženske=2211 |splet=https://www.mozirje.si/|sedež=[[Mozirje]]}} '''Občina Mozirje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Središče občine je naselje [[Mozirje]]. Leta 2006 se je od občine odcepila KS [[Rečica ob Savinji]], zdaj samostojna občina [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]. == Naselja v občini == [[Brezje, Mozirje|Brezje]], [[Dobrovlje pri Mozirju]], [[Lepa Njiva]], [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]], [[Loke pri Mozirju]], '''[[Mozirje]]''', [[Radegunda]], [[Šmihel nad Mozirjem]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jakob Presečnik]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Jože Kramer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Ivan Suhoveršnik]] | rowspan=6|'''{{Abbr|SV|Jože Skornšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * smučarsko središče [[Golte]] == Zunanje povezave == * [http://www.mozirje.si/ www.mozirje.si], uradna stran občine * [http://www.mozirje.info/ www.mozirje.info], turistično informativno promocijski portal Občine Mozirje {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mozirje]] [[Kategorija:Občina Mozirje|*]] {{normativna kontrola}} 5ngkl7ycu9wuoisllwp7k34rdj2zs94 6765212 6765211 2026-10-14T17:15:55Z Sportomanokin 14776 6765212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Ivan Suhoveršnik]] |grb=Coat of arms of Mozirje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mozirje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=53,5 |prebivalstvo=4438 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2227 |ženske=2211 |splet=https://www.mozirje.si/|sedež=[[Mozirje]]}} '''Občina Mozirje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Središče občine je naselje [[Mozirje]]. Leta 2006 se je od občine odcepila KS [[Rečica ob Savinji]], ki je zdaj [[Občina Rečica ob Savinji|samostojna občina]]. == Naselja v občini == [[Brezje, Mozirje|Brezje]], [[Dobrovlje pri Mozirju]], [[Lepa Njiva]], [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]], [[Loke pri Mozirju]], '''[[Mozirje]]''', [[Radegunda]], [[Šmihel nad Mozirjem]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jakob Presečnik]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Jože Kramer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Ivan Suhoveršnik]] | rowspan=6|'''{{Abbr|SV|Jože Skornšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * smučarsko središče [[Golte]] == Zunanje povezave == * [http://www.mozirje.si/ www.mozirje.si], uradna stran občine * [http://www.mozirje.info/ www.mozirje.info], turistično informativno promocijski portal Občine Mozirje {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mozirje]] [[Kategorija:Občina Mozirje|*]] {{normativna kontrola}} m58b2q7x3qr0p99pi72574k5wd4ki5k 6765260 6765212 2026-10-14T19:40:07Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6765260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Ivan Suhoveršnik]] |grb=Coat of arms of Mozirje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mozirje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F79_T1257_vF_b_x496400.09349999996_y134138_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=53,5 |prebivalstvo=4438 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2227 |ženske=2211 |splet=https://www.mozirje.si/|sedež=[[Mozirje]]}} '''Občina Mozirje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Središče občine je naselje [[Mozirje]]. Leta 2006 se je od občine odcepila KS [[Rečica ob Savinji]], ki je zdaj [[Občina Rečica ob Savinji|samostojna občina]]. == Naselja v občini == [[Brezje, Mozirje|Brezje]], [[Dobrovlje pri Mozirju]], [[Lepa Njiva]], [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]], [[Loke pri Mozirju]], '''[[Mozirje]]''', [[Radegunda]], [[Šmihel nad Mozirjem]] == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Franc Šarb]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Alojz Plaznik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Anton Boršnak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Andrej Presečnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Franc Miklavc]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jakob Presečnik]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Jože Kramer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Ivan Suhoveršnik]] | rowspan=6|'''{{Abbr|SV|Jože Skornšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * smučarsko središče [[Golte]] == Zunanje povezave == * [http://www.mozirje.si/ www.mozirje.si], uradna stran občine * [http://www.mozirje.info/ www.mozirje.info], turistično informativno promocijski portal Občine Mozirje {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mozirje]] [[Kategorija:Občina Mozirje|*]] {{normativna kontrola}} cnp1rce4eso1m4co4nh1zsm6bnuuh11 0 3558 6765208 6751313 2026-10-14T17:05:45Z Sportomanokin 14776 6765208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Seznam županov == === Gerenti === [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|160px|sličica|desno|Občinska naselja]] V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani v stari Jugoslaviji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan ! scope="col" width=50px|Stranka |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] | [[Andrej Gerenčer]] | align=center rowspan=4|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 | [[Anton Slavic]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | rowspan=2|[[Anton Slavic]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2004 | [[Anton Štihec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | align=center|'''{{Abbr|SV|Štefan Štefanec in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|[[Anton Štihec]] | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|33px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Aktivna Slovenija|'''AK.SLO''']] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | align=center|'''{{Abbr|SO|Skupni kandidat skupine občanov}}'''<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|33px]]<br>[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|33px]]<br>'''{{Abbr|CIMZ|Civilna iniciativa Modri zbor}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|[[Aleksander Jevšek]] | align=center rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|46px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Damjan Anželj]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] 1kntv9l9irledpwgotrj72nrbdtlbpt 0 3559 6765206 6690923 2026-10-14T17:00:02Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6765206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Angelca Mrak]] |grb=Grb Občine Muta.png |lokacija=Karte Muta si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F81_T1257_vF_b4_x510792.918_y164645.965_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F81_T1257_vF_b4_x510792.918_y164645.965_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=38,8 |prebivalstvo=3329 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1711 |ženske=1618 |splet=https://www.muta.si/|sedež=[[Muta]]}} '''Občina Muta''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 3.400 prebivalci (2020) in središčem v [[Muta|Muti]]. == Naselja v občini == [[Gortina]], [[Mlake, Muta|Mlake]], '''[[Muta]]''', [[Pernice]], [[Sveti Jernej nad Muto|Sv. Jernej nad Muto]], [[Sveti Primož nad Muto|Sv. Primož nad Muto]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Ivan Draušbaher]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Boris Kralj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Vošner]] | '''{{Abbr|NLMV|Neodvisna lista Mirka Vošnerja}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Rudolf Kolednik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Angela Mrak]] | '''{{Abbr|SV|Tomaž Ferk in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Muta]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.muta.si/ Muta], uradna stran občine. * [http://www.bajta.si Bajta.si] - Koroški informativno-zabavni spletni portal {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Muta]] [[Kategorija:Občina Muta| ]] id7zvb8aproofx9t6ubvlb5f4c1qoqg 6765207 6765206 2026-10-14T17:01:43Z Sportomanokin 14776 6765207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Angelca Mrak]] |grb=Grb Občine Muta.png |lokacija=Karte Muta si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F81_T1257_vF_b4_x510792.918_y164645.965_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F81_T1257_vF_b4_x510792.918_y164645.965_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=38,8 |prebivalstvo=3329 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1711 |ženske=1618 |splet=https://www.muta.si/|sedež=[[Muta]]}} '''Občina Muta''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]. Ima okoli 3.400 prebivalci (2020) in središče v [[Muta|Muti]]. Občina je bila == Naselja v občini == [[Gortina]], [[Mlake, Muta|Mlake]], '''[[Muta]]''', [[Pernice]], [[Sveti Jernej nad Muto|Sv. Jernej nad Muto]], [[Sveti Primož nad Muto|Sv. Primož nad Muto]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Ivan Draušbaher]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Boris Kralj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Vošner]] | '''{{Abbr|NLMV|Neodvisna lista Mirka Vošnerja}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Rudolf Kolednik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Angela Mrak]] | '''{{Abbr|SV|Tomaž Ferk in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Muta]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.muta.si/ Muta], uradna stran občine. * [http://www.bajta.si Bajta.si] - Koroški informativno-zabavni spletni portal {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Muta]] [[Kategorija:Občina Muta| ]] obg3365movslfcl3hu9l6rsx7cmxza1 0 3560 6765093 6764571 2026-10-14T13:20:42Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6765093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Primož Povše]] |grb=Coat of arms of Naklo.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,4 |prebivalstvo=5494 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2754 |ženske=2740 |splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}} '''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}</ref> == Zgodovina občine == Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status. Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje. Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}</ref> == Občina danes == Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}</ref> Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}</ref> Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec. == Naselja v občini == [[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Janez Štular]] | rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marko Mravlja]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Ivan Meglič]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |} == Osebnosti iz občine Naklo == glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]] [[Kategorija:Občina Naklo|*]] {{normativna kontrola}} mmtiy6ne19xl3d54w1f5zlxmyy1pmjv 6765195 6765093 2026-10-14T16:47:43Z Sportomanokin 14776 6765195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Primož Povše]] |grb=Coat of arms of Naklo.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,4 |prebivalstvo=5494 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2754 |ženske=2740 |splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}} '''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}</ref> Občina je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Občina Kranj|Kranj]]. == Zgodovina občine == Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status. Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje. Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}</ref> == Občina danes == Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}</ref> Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}</ref> Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec. == Naselja v občini == [[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Janez Štular]] | rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Marko Mravlja]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Ivan Meglič]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |} == Osebnosti iz občine Naklo == glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]] [[Kategorija:Občina Naklo|*]] {{normativna kontrola}} awzk5w8uj3auk1ef6biwux7k07dv3ws 0 3561 6765091 6690925 2026-10-14T13:03:16Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6765091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matej Pečovnik]] |grb=Grb Občine Nazarje.png |lokacija=Karte_Nazarje_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F83_T1257_vF_b4_x493651.75_y126914.796_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F83_T1257_vF_b4_x493651.75_y126914.796_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Nazarje]] |površina=43,4 |prebivalstvo=2681 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1390 |ženske=1291 |splet=https://www.nazarje.si/}} '''Občina Nazarje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z 2.650 prebivalci (2020) in središčem v [[Nazarje|Nazarjah]], kjer živi približno tretjina prebivalstva občine. == Naselja v občini == [[Brdo, Nazarje|Brdo]], [[Dobletina]], [[Čreta pri Kokarjah]], [[Kokarje]], [[Lačja vas]], '''[[Nazarje]]''', [[Potok, Nazarje|Potok]], [[Prihova, Nazarje|Prihova]], [[Pusto Polje]], [[Rovt pod Menino]], [[Spodnje Kraše]], [[Šmartno ob Dreti]], [[Volog]], [[Zavodice]], [[Žlabor]] == Znamenitosti v občini == Nazarje označuje obnovljen [[grad Vrbovec]], ki leži ob sotočju reke [[Savinja|Savinje]] in [[Dreta|Drete]]. V njem ima svoje prostore muzej gozdarstva in lesarstva, ki v kraju poudarja kulturno, podjetniško in kulinarično ponudbo. Na griču nad krajem stoji [[frančiškani|frančiškanski]] samostan, ki se ponaša z bogato in lepo urejeno knjižnico, kjer hranijo tudi redek izvod [[Jurij Dalmatin|Dalmatinove]] [[Sveto pismo|Biblije]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Ivan Purnat]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Aleš Horvat in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Vera Pečnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Majda Podkrižnik]] | '''{{Abbr|SV|Irena Vačovnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Matej Pečovnik]] | '''{{Abbr|SV|Sandi Grudnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Nataša Pečovnik Perme in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Nazarje]] * [[Grad Vrbovec]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Nazarje]] == Zunanje povezave == * [http://www.nazarje.si/ Nazarje], uradna stran občine. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Nazarje| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Nazarje]] pprninsalamx0otmi7d3vpu26no6yl7 6765092 6765091 2026-10-14T13:05:40Z Sportomanokin 14776 6765092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matej Pečovnik]] |grb=Grb Občine Nazarje.png |lokacija=Karte_Nazarje_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F83_T1257_vF_b4_x493651.75_y126914.796_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F83_T1257_vF_b4_x493651.75_y126914.796_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Nazarje]] |površina=43,4 |prebivalstvo=2681 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1390 |ženske=1291 |splet=https://www.nazarje.si/}} '''Občina Nazarje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Mozirje|Mozirje]]. Središče je v [[Nazarje|Nazarjah]], kjer živi približno tretjina prebivalstva občine. == Naselja v občini == [[Brdo, Nazarje|Brdo]], [[Dobletina]], [[Čreta pri Kokarjah]], [[Kokarje]], [[Lačja vas]], '''[[Nazarje]]''', [[Potok, Nazarje|Potok]], [[Prihova, Nazarje|Prihova]], [[Pusto Polje]], [[Rovt pod Menino]], [[Spodnje Kraše]], [[Šmartno ob Dreti]], [[Volog]], [[Zavodice]], [[Žlabor]] == Znamenitosti v občini == Nazarje označuje obnovljen [[grad Vrbovec]], ki leži ob sotočju reke [[Savinja|Savinje]] in [[Dreta|Drete]]. V njem ima svoje prostore muzej gozdarstva in lesarstva, ki v kraju poudarja kulturno, podjetniško in kulinarično ponudbo. Na griču nad krajem stoji [[frančiškani|frančiškanski]] samostan, ki se ponaša z bogato in lepo urejeno knjižnico, kjer hranijo tudi redek izvod [[Jurij Dalmatin|Dalmatinove]] [[Sveto pismo|Biblije]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Ivan Purnat]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Aleš Horvat in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Vera Pečnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Majda Podkrižnik]] | '''{{Abbr|SV|Irena Vačovnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Matej Pečovnik]] | '''{{Abbr|SV|Sandi Grudnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Nataša Pečovnik Perme in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Nazarje]] * [[Grad Vrbovec]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Nazarje]] == Zunanje povezave == * [http://www.nazarje.si/ Nazarje], uradna stran občine. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Nazarje| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Nazarje]] 0yzasmbge1dd7q9m7tgiqvjccnjmbsk 0 3564 6765086 6690928 2026-10-14T12:43:36Z Sportomanokin 14776 6765086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Barbara Ferenčak]] |grb=Odranci.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Odranci.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=6,9 |prebivalstvo=1609 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=810 |ženske=799 |splet=https://www.odranci.si/|sedež=[[Odranci]]}} '''Občina [[Odranci]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in obsega eno samo naselje. Ustanovljena je bila leta 1994. Njen prvi in dolgoletni župan [[Ivan Markoja]] (1950-2025) je občino vodil kar 28 let (1994-2022), to je 7 mandatov. == Grb občine Odranci == Grb občine Odranci prikazuje v gornjem ''zelenem'' polju ''zlate'' stope, a v spodnjem ''rdečem'' tri zlate kroge. Stopa je lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn. Trije krogi predstavljajo proseno kašo. Polji sta med seboj ločeni in obrobljeni z rumeno barvo. Grb so začeli uporabljati 14. oktobra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Odranci - naselja.jpg|150px|sličica|desno|Občinsko naselje Odranci]] '''[[Odranci]]''' Odranci so gručasto naselje, največje na Dolinskem. So središče občine Odranci, ležijo med glavno cesto Lendava - Murska Sobota in potokom Črncem. Del naselja je severno od ceste. Naselje je pomembno krajevno središče, njegov videz pa se je v zadnjem času zaradi urbanizacije zelo spremenil. V okolici prevladujejo njive, ob Črncu so travniki in zaplate gozda. Razvita sta poljedelstvo in živinoreja. Osmerokotna župnijska cerkev sv. Trojice je bila zgrajena leta 1967. Naselje se prvič omenja leta 1322 z imenom Adrijanci. Občina Odranci je po površini najmanjša občina v Sloveniji (6,9 kv.km) z enim samim naseljem. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=7|[[Ivan Markoja]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Janja Markoja in skupina volivcev}}'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Tanja Časar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|'''{{Abbr|ZKO|Zelena koalicija}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | [[Slika:Zeleni Slovenije.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row" rowspan=5|[[Barbara Ferenčak]] | '''{{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.odranci.si/ Uradna stran občine] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Odranci]] [[Kategorija:Občina Odranci|*]] {{normativna kontrola}} 9ue2i9xvgybtvedb5yylhnuvgd1u284 6765088 6765086 2026-10-14T12:45:35Z Sportomanokin 14776 6765088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Barbara Ferenčak]] |grb=Odranci.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Odranci.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=6,9 |prebivalstvo=1609 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=810 |ženske=799 |splet=https://www.odranci.si/|sedež=[[Odranci]]}} '''Občina [[Odranci]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in obsega eno samo naselje. Ustanovljena je bila leta 1994 z odcepitvijo od takratne velike občine [[Občina Lendava|Lendava]]. Njen prvi župan [[Ivan Markoja]] (1950-2025) je občino vodil kar 28 let (1994-2022), to je 7 mandatov. == Grb občine Odranci == Grb občine Odranci prikazuje v gornjem ''zelenem'' polju ''zlate'' stope, a v spodnjem ''rdečem'' tri zlate kroge. Stopa je lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn. Trije krogi predstavljajo proseno kašo. Polji sta med seboj ločeni in obrobljeni z rumeno barvo. Grb so začeli uporabljati 14. oktobra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Odranci - naselja.jpg|150px|sličica|desno|Občinsko naselje Odranci]] '''[[Odranci]]''' Odranci so gručasto naselje, največje na Dolinskem. So središče občine Odranci, ležijo med glavno cesto Lendava - Murska Sobota in potokom Črncem. Del naselja je severno od ceste. Naselje je pomembno krajevno središče, njegov videz pa se je v zadnjem času zaradi urbanizacije zelo spremenil. V okolici prevladujejo njive, ob Črncu so travniki in zaplate gozda. Razvita sta poljedelstvo in živinoreja. Osmerokotna župnijska cerkev sv. Trojice je bila zgrajena leta 1967. Naselje se prvič omenja leta 1322 z imenom Adrijanci. Občina Odranci je po površini najmanjša občina v Sloveniji (6,9 kv.km) z enim samim naseljem. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=7|[[Ivan Markoja]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Janja Markoja in skupina volivcev}}'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Tanja Časar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|'''{{Abbr|ZKO|Zelena koalicija}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | [[Slika:Zeleni Slovenije.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row" rowspan=5|[[Barbara Ferenčak]] | '''{{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.odranci.si/ Uradna stran občine] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Odranci]] [[Kategorija:Občina Odranci|*]] {{normativna kontrola}} n9scwxe3ymkae2lk0oddwj5ku1fefnf 6765089 6765088 2026-10-14T12:47:14Z Sportomanokin 14776 6765089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Barbara Ferenčak]] |grb=Odranci.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Odranci.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=6,9 |prebivalstvo=1609 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=810 |ženske=799 |splet=https://www.odranci.si/|sedež=[[Odranci]]}} '''Občina [[Odranci]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in obsega eno samo naselje. Ustanovljena je bila leta 1994 z odcepitvijo od takratne velike občine [[Občina Lendava|Lendava]]. Njen prvi župan [[Ivan Markoja]] (1950-2025) je občino vodil kar 28 let (1994-2022), to je 7 mandatov. == Grb občine Odranci == Grb občine Odranci prikazuje v gornjem ''zelenem'' polju ''zlate'' stope, a v spodnjem ''rdečem'' tri zlate kroge. Stopa je lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn. Trije krogi predstavljajo proseno kašo. Polji sta med seboj ločeni in obrobljeni z rumeno barvo. Grb so začeli uporabljati 14. oktobra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Odranci - naselja.jpg|130px|sličica|desno|Občinsko naselje]] '''[[Odranci]]''' Odranci so gručasto naselje, največje na Dolinskem. So središče občine Odranci, ležijo med glavno cesto Lendava - Murska Sobota in potokom Črncem. Del naselja je severno od ceste. Naselje je pomembno krajevno središče, njegov videz pa se je v zadnjem času zaradi urbanizacije zelo spremenil. V okolici prevladujejo njive, ob Črncu so travniki in zaplate gozda. Razvita sta poljedelstvo in živinoreja. Osmerokotna župnijska cerkev sv. Trojice je bila zgrajena leta 1967. Naselje se prvič omenja leta 1322 z imenom Adrijanci. Občina Odranci je po površini najmanjša občina v Sloveniji (6,9 kv.km) z enim samim naseljem. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=7|[[Ivan Markoja]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Janja Markoja in skupina volivcev}}'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Tanja Časar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|'''{{Abbr|ZKO|Zelena koalicija}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | [[Slika:Zeleni Slovenije.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row" rowspan=5|[[Barbara Ferenčak]] | '''{{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.odranci.si/ Uradna stran občine] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Odranci]] [[Kategorija:Občina Odranci|*]] {{normativna kontrola}} 7jvx673d98jehadcfyqdrw35vr7801v 6765090 6765089 2026-10-14T12:47:52Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6765090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Barbara Ferenčak]] |grb=Odranci.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Odranci.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F86_T1257_vF_b_x598043.906_y160913.20299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=6,9 |prebivalstvo=1609 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=810 |ženske=799 |splet=https://www.odranci.si/|sedež=[[Odranci]]}} '''Občina [[Odranci]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in obsega eno samo naselje. Ustanovljena je bila leta 1994 z odcepitvijo od takratne velike občine [[Občina Lendava|Lendava]]. Njen prvi župan [[Ivan Markoja]] (1950-2025) je občino vodil kar 28 let (1994-2022), to je 7 mandatov. == Grb občine Odranci == Grb občine Odranci prikazuje v gornjem ''zelenem'' polju ''zlate'' stope, a v spodnjem ''rdečem'' tri zlate kroge. Stopa je lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn. Trije krogi predstavljajo proseno kašo. Polji sta med seboj ločeni in obrobljeni z rumeno barvo. Grb so začeli uporabljati 14. oktobra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Odranci - naselja.jpg|130px|sličica|desno|Občinsko naselje]] '''[[Odranci]]''' Odranci so gručasto naselje, največje na Dolinskem. So središče občine Odranci, ležijo med glavno cesto Lendava - Murska Sobota in potokom Črncem. Del naselja je severno od ceste. Naselje je pomembno krajevno središče, njegov videz pa se je v zadnjem času zaradi urbanizacije zelo spremenil. V okolici prevladujejo njive, ob Črncu so travniki in zaplate gozda. Razvita sta poljedelstvo in živinoreja. Osmerokotna župnijska cerkev sv. Trojice je bila zgrajena leta 1967. Naselje se prvič omenja leta 1322 z imenom Adrijanci. Občina Odranci je po površini najmanjša občina v Sloveniji (6,9 kv.km) z enim samim naseljem. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=7|[[Ivan Markoja]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Janja Markoja in skupina volivcev}}'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Tanja Časar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|'''{{Abbr|ZKO|Zelena koalicija}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | [[Slika:Zeleni Slovenije.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Barbara Ferenčak]] | '''{{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.odranci.si/ Uradna stran občine] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Odranci]] [[Kategorija:Občina Odranci|*]] {{normativna kontrola}} ix2ce0fnsp2q34ez1zebhtehaoaafcb 0 3566 6765081 6690930 2026-10-14T12:20:53Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6765081 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|občini|naselje|Osilnica}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Alenka Kovač]] |grb= |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Osilnica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F88_T1257_vF_b4_x480089.7025_y45198.681_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F88_T1257_vF_b4_x480089.7025_y45198.681_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=36,2 |prebivalstvo=326 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=173 |ženske=153 |splet=https://www.osilnica.si/ |sedež=[[Osilnica]]}} '''Občina Osilnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Po številu prebivalstva je najmanjša občina v Sloveniji. Na 1 km² živi le okoli 10 prebivalcev. Nastala je leta [[1995]]. Ima 19 [[naselje|naselij]], med katerimi je občinsko središče naselje [[Osilnica]]. == Naselja v občini == [[Belica, Osilnica|Belica]], [[Bezgarji]], [[Bezgovica, Osilnica|Bezgovica]], [[Bosljiva Loka]], [[Grintovec pri Osilnici]], [[Križmani]], [[Ložec]], [[Malinišče]], [[Mirtoviči]], '''[[Osilnica]]''', [[Padovo pri Osilnici]], [[Papeži, Osilnica|Papeži]], [[Podvrh, Osilnica|Podvrh]], [[Ribjek, Osilnica|Ribjek]], [[Sela, Osilnica|Sela]], [[Spodnji Čačič]], [[Strojiči]], [[Zgornji Čačič]], [[Žurge]] == Znamenitosti == * [[Kolpa]] * [[Galerija Staneta Jarma]] * [[Cerkev svetega Egidija, Ribjek|Cerkev svetega Egidija v Ribjeku]] * [[Cerkev svete Ane, Osilnica|Cerkev svete Ane]] * [[Cerkev svetega Petra in Pavla, Osilnica|Cerkev svetega Petra in Pavla]] * [[Cerkev svetega Vida, Bosljiva Loka|Cerkev svetega Vida]] * [[Cerkev svetega Miklavža, Spodnji Čačič|Cerkev svetega Miklavža]] * [[Loška stena (Kolpa)|Loška stena]] ==Galerija== <gallery> Slika:Ribjek-Cerkev.JPG|Cerkev sv. Egidija v Ribjeku </gallery> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Anton Kovač]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Simon Kovač in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Anton Vulf]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Anton Rugole in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alenka Kovač]] | [[Slika:StrankaMiraCerarjalogo.png|44px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|46px]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.osilnica.si/ Osilnica], uradna stran občine. Najmanjša slovenska občina z okrog 400 prebivalci. * [https://web.archive.org/web/20080416191925/http://www.geocities.com/drustvo_osilnica/ Društvo Osilniška dolina] * [https://web.archive.org/web/20090221171807/http://www.geocities.com/osilniskadolina/ Dežela Petra Klepca] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Osilnica]] [[Kategorija:Občina Osilnica|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]] {{normativna kontrola}} cpm6somixl8us519pymi4pqedruoyot 6765082 6765081 2026-10-14T12:26:01Z Sportomanokin 14776 6765082 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|občini|naselje|Osilnica}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Alenka Kovač]] |grb= |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Osilnica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F88_T1257_vF_b4_x480089.7025_y45198.681_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F88_T1257_vF_b4_x480089.7025_y45198.681_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=36,2 |prebivalstvo=326 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=173 |ženske=153 |splet=https://www.osilnica.si/ |sedež=[[Osilnica]]}} '''Občina Osilnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Kočevje|Kočevje]]. V obdobju Marije Terezije in med obema vojnama pa je že bila samostojna občina. Po številu prebivalstva je najmanjša občina v Sloveniji. Na 1 km² živi le okoli 10 prebivalcev. Nastala je leta [[1995]]. Ima 19 [[naselje|naselij]], med katerimi je občinsko središče naselje [[Osilnica]]. == Naselja v občini == [[Belica, Osilnica|Belica]], [[Bezgarji]], [[Bezgovica, Osilnica|Bezgovica]], [[Bosljiva Loka]], [[Grintovec pri Osilnici]], [[Križmani]], [[Ložec]], [[Malinišče]], [[Mirtoviči]], '''[[Osilnica]]''', [[Padovo pri Osilnici]], [[Papeži, Osilnica|Papeži]], [[Podvrh, Osilnica|Podvrh]], [[Ribjek, Osilnica|Ribjek]], [[Sela, Osilnica|Sela]], [[Spodnji Čačič]], [[Strojiči]], [[Zgornji Čačič]], [[Žurge]] == Znamenitosti == * [[Kolpa]] * [[Galerija Staneta Jarma]] * [[Cerkev svetega Egidija, Ribjek|Cerkev svetega Egidija v Ribjeku]] * [[Cerkev svete Ane, Osilnica|Cerkev svete Ane]] * [[Cerkev svetega Petra in Pavla, Osilnica|Cerkev svetega Petra in Pavla]] * [[Cerkev svetega Vida, Bosljiva Loka|Cerkev svetega Vida]] * [[Cerkev svetega Miklavža, Spodnji Čačič|Cerkev svetega Miklavža]] * [[Loška stena (Kolpa)|Loška stena]] ==Galerija== <gallery> Slika:Ribjek-Cerkev.JPG|Cerkev sv. Egidija v Ribjeku </gallery> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Anton Kovač]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Simon Kovač in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Anton Vulf]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Anton Rugole in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alenka Kovač]] | [[Slika:StrankaMiraCerarjalogo.png|44px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|46px]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.osilnica.si/ Osilnica], uradna stran občine. Najmanjša slovenska občina z okrog 400 prebivalci. * [https://web.archive.org/web/20080416191925/http://www.geocities.com/drustvo_osilnica/ Društvo Osilniška dolina] * [https://web.archive.org/web/20090221171807/http://www.geocities.com/osilniskadolina/ Dežela Petra Klepca] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Osilnica]] [[Kategorija:Občina Osilnica|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]] {{normativna kontrola}} 6y0zoamwozayxb289k352lwc7y94l9g 6765083 6765082 2026-10-14T12:26:44Z Sportomanokin 14776 6765083 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|občini|naselje|Osilnica}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Alenka Kovač]] |grb= |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Osilnica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F88_T1257_vF_b4_x480089.7025_y45198.681_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F88_T1257_vF_b4_x480089.7025_y45198.681_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=36,2 |prebivalstvo=326 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=173 |ženske=153 |splet=https://www.osilnica.si/ |sedež=[[Osilnica]]}} '''Občina Osilnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Kočevje|Kočevje]]. V obdobju Marije Terezije in med obema vojnama pa je že bila samostojna občina. Po številu prebivalstva je najmanjša občina v Sloveniji. Na 1 km² živi le okoli 10 prebivalcev. Ima 19 [[naselje|naselij]], med katerimi je občinsko središče naselje [[Osilnica]]. == Naselja v občini == [[Belica, Osilnica|Belica]], [[Bezgarji]], [[Bezgovica, Osilnica|Bezgovica]], [[Bosljiva Loka]], [[Grintovec pri Osilnici]], [[Križmani]], [[Ložec]], [[Malinišče]], [[Mirtoviči]], '''[[Osilnica]]''', [[Padovo pri Osilnici]], [[Papeži, Osilnica|Papeži]], [[Podvrh, Osilnica|Podvrh]], [[Ribjek, Osilnica|Ribjek]], [[Sela, Osilnica|Sela]], [[Spodnji Čačič]], [[Strojiči]], [[Zgornji Čačič]], [[Žurge]] == Znamenitosti == * [[Kolpa]] * [[Galerija Staneta Jarma]] * [[Cerkev svetega Egidija, Ribjek|Cerkev svetega Egidija v Ribjeku]] * [[Cerkev svete Ane, Osilnica|Cerkev svete Ane]] * [[Cerkev svetega Petra in Pavla, Osilnica|Cerkev svetega Petra in Pavla]] * [[Cerkev svetega Vida, Bosljiva Loka|Cerkev svetega Vida]] * [[Cerkev svetega Miklavža, Spodnji Čačič|Cerkev svetega Miklavža]] * [[Loška stena (Kolpa)|Loška stena]] ==Galerija== <gallery> Slika:Ribjek-Cerkev.JPG|Cerkev sv. Egidija v Ribjeku </gallery> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Anton Kovač]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Simon Kovač in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Anton Vulf]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Anton Rugole in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alenka Kovač]] | [[Slika:StrankaMiraCerarjalogo.png|44px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|46px]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.osilnica.si/ Osilnica], uradna stran občine. Najmanjša slovenska občina z okrog 400 prebivalci. * [https://web.archive.org/web/20080416191925/http://www.geocities.com/drustvo_osilnica/ Društvo Osilniška dolina] * [https://web.archive.org/web/20090221171807/http://www.geocities.com/osilniskadolina/ Dežela Petra Klepca] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Osilnica]] [[Kategorija:Občina Osilnica|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]] {{normativna kontrola}} o2olrmoecxc9epvbplfgabbn42dcbrk 0 3569 6765071 6690933 2026-10-14T12:05:55Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6765071 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Pivka}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Robert Smrdelj]] |grb=Grb Občine Pivka.png |lokacija=Karte Pivka si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F91_T1257_vF_b4_x442057_y60803_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F91_T1257_vF_b4_x442057_y60803_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Pivka]] |površina=223,3 |prebivalstvo=6168 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3214 |ženske=2954 |splet=https://www.pivka.si/}} '''Občina Pivka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. s središčem v [[Pivka|Pivki]]. Ima okoli 6.100 prebivalcev (2025). Nastala je z osamosvojitvijo od [[Občina Postojna|Občine Postojna]]. == Naselja v občini == [[Buje]], [[Dolnja Košana]], [[Drskovče]], [[Čepno]], [[Gornja Košana]], [[Gradec, Pivka|Gradec]], [[Juršče]], [[Kal, Pivka|Kal]], [[Klenik, Pivka|Klenik]], [[Mala Pristava, Pivka|Mala Pristava]], [[Nadanje selo]], [[Narin]], [[Neverke]], [[Nova Sušica]], [[Palčje]], [[Parje]], [[Petelinje, Pivka|Petelinje]], '''[[Pivka]]''', [[Ribnica, Pivka|Ribnica]], [[Selce, Pivka|Selce]], [[Slovenska vas, Pivka|Slovenska vas]], [[Stara Sušica]], [[Suhorje]], [[Šilentabor]], [[Šmihel, Pivka|Šmihel]], [[Trnje, Pivka|Trnje]], [[Velika Pristava]], [[Volče, Pivka|Volče]], [[Zagorje, Pivka|Zagorje]], [[Hrastje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Branko Posega]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=7|[[Robert Smrdelj]] | rowspan=7|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pivka]] *[[Park vojaške zgodovine|Park vojaške zgodovine Pivka]] *[[Center velikih zveri Dina Pivka]] *[[Pivška presihajoča jezera]] *[[Pivška kotlina]] *[[Pivka (reka)]] *[[Pivka jama]] (pri Postojni) *[[Seznam osebnosti iz Občine Pivka]] == Zunanje povezave == * [http://www.pivka.si/ Pivka], uradna stran občine. * [http://www.kam.si/izleti/pivska_kotlina_rodovitnost_skritega_zivljenja.html Pivška kotlina - rodovitnost skritega življenja] * [http://freeweb.siol.net/toro69/palcje/ Palčje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070804035826/http://freeweb.siol.net/toro69/palcje/ |date=2007-08-04 }}, uradna stran vasi {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Pivka]] [[Kategorija:Občina Pivka| ]] 11c1t8159ysicrkwjl6p5lfzoylyx84 6765073 6765071 2026-10-14T12:07:08Z Sportomanokin 14776 6765073 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Pivka}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Robert Smrdelj]] |grb=Grb Občine Pivka.png |lokacija=Karte Pivka si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F91_T1257_vF_b4_x442057_y60803_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F91_T1257_vF_b4_x442057_y60803_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Pivka]] |površina=223,3 |prebivalstvo=6168 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3214 |ženske=2954 |splet=https://www.pivka.si/}} '''Občina Pivka''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. s središčem v [[Pivka|Pivki]]. Ima okoli 6.100 prebivalcev (2025). Ustanovljena je bila leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Občina Postojna|Postojna]]. == Naselja v občini == [[Buje]], [[Dolnja Košana]], [[Drskovče]], [[Čepno]], [[Gornja Košana]], [[Gradec, Pivka|Gradec]], [[Juršče]], [[Kal, Pivka|Kal]], [[Klenik, Pivka|Klenik]], [[Mala Pristava, Pivka|Mala Pristava]], [[Nadanje selo]], [[Narin]], [[Neverke]], [[Nova Sušica]], [[Palčje]], [[Parje]], [[Petelinje, Pivka|Petelinje]], '''[[Pivka]]''', [[Ribnica, Pivka|Ribnica]], [[Selce, Pivka|Selce]], [[Slovenska vas, Pivka|Slovenska vas]], [[Stara Sušica]], [[Suhorje]], [[Šilentabor]], [[Šmihel, Pivka|Šmihel]], [[Trnje, Pivka|Trnje]], [[Velika Pristava]], [[Volče, Pivka|Volče]], [[Zagorje, Pivka|Zagorje]], [[Hrastje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Branko Posega]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=7|[[Robert Smrdelj]] | rowspan=7|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pivka]] *[[Park vojaške zgodovine|Park vojaške zgodovine Pivka]] *[[Center velikih zveri Dina Pivka]] *[[Pivška presihajoča jezera]] *[[Pivška kotlina]] *[[Pivka (reka)]] *[[Pivka jama]] (pri Postojni) *[[Seznam osebnosti iz Občine Pivka]] == Zunanje povezave == * [http://www.pivka.si/ Pivka], uradna stran občine. * [http://www.kam.si/izleti/pivska_kotlina_rodovitnost_skritega_zivljenja.html Pivška kotlina - rodovitnost skritega življenja] * [http://freeweb.siol.net/toro69/palcje/ Palčje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070804035826/http://freeweb.siol.net/toro69/palcje/ |date=2007-08-04 }}, uradna stran vasi {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Pivka]] [[Kategorija:Občina Pivka| ]] hfkd7jx7mln6vkgyfywomhzwnmmmzuj 0 6928 6765314 6720409 2026-10-15T06:29:54Z ~2026-55235-56 267364 Linux je samo jedro, ne cel OS. 6765314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje OS |name = Linux |logo = [[Slika:NewTux.svg|200px]] |screenshot = |caption = Pingvin Tux, maskota Linuxa. Narisal ga je [[Larry Ewing]] leta [[1996]]. |developer = Razna podjetja in posamezniki. |family = [[Unix-like]] |source_model = [[odprta koda]] |latest_release_version = |latest_release_date = |kernel_type = [[monolitično jedro|monolitično]] |ui = |license = [[GNU General Public License|splošno dovoljenje GNU]] |working_state = v produkciji / razvojni fazi |supported_platforms = [[I386]], [[IA-32]], [[MIPS]], [[x86-64]], [[SPARC]], [[DEC Alpha]], [[Itanium]], [[PowerPC]], [[Arhitektura ARM|ARM]], [[m68k]], [[RISC|PA-RISC]], [[s390]], [[SuperH]], [[M32R]] in ostali |updatemodel = |package_manager = |website =https://www.linuxfoundation.org/ |}} {{podoben-eseju}} {{Izvirno raziskovanje}} '''Linux''' [línuks] je jedro za operacijske sisteme, [[operacijski sistemi podobni Unixu|podoben]] [[Unix]]u s prosto dostopno [[izvorna koda|izvorno kodo]], zaščiteno s [[GNU General Public License|Splošnim dovoljenjem GNU]] (GNU General Public License - GPL). Kljub [[monolitično jedro|monolitični]] zgradbi jedra je dinamičnost omogočena z nalaganjem oz. odstranjevanjem posameznih modulov. Podpira večprocesorski način, številne datotečne sisteme, možnost izbire razvrščevanj, razširitve pomnilniške enote do 4 GB ali več. Velja za sodobno večopravilno jedro, zasnovano po zamislih iz knjige ''Operating Systems: Design and Implementation'', avtorja [[Andrew Stuart Tannenbaum|Andrewa Stuarta Tannenbauma]], profesorja [[računalništvo|računalništva]] na [[Svobodna univerza v Amsterdamu|Svobodni univerzi]] v [[Amsterdam]]u in tvorca [[MINIX]]-a. Uživa podporo (finančno in kadrovsko) podjetij, kot so [[Sun Microsystems]], [[IBM]] in [[Novell]]. == Kratka zgodovina == Aprila leta [[1991]] je takrat 21-letni [[študent]] [[računalništvo|računalništva]] [[Linus Torvalds]] iz [[Helsinki|Helsinkov]], pripadnik [[Švedi|švedske]] [[manjšina|manjšine]] na [[Finska|Finskem]], začel pisati (najprej kot hobi) [[Minix]]u podoben operacijski sistem. [[25. avgust]]a 1991 je v novičarski skupini ''comp.os.minix'' najavil svojo namero, sredi septembra (sodeč po datumih izvornih datotek [[17. september|17. septembra]]) pa je na [[internet]]u objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni zanesenjaki z vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica 1.0.0 je izšla leta [[1994]], pomemben mejnik predstavlja leto [[1996]], ko naj bi z različico 2.0.0 Linux postal primeren tudi za običajne uporabnike, ne le za poznavalce (v žargonu »geeke«). Takrat je Linus tudi zaščitil blagovno znamko ''Linux''. Danes je aktualna različica 5.0. Do sedaj je bil Linux bolj ali manj uspešno prenesen na več ali manj vse obstoječe računalniške [[arhitektura računalnika|arhitekture]] (»od zapestne ure do velikih superračunalnikov«), njegova priljubljenost še kar narašča, skorajda vsako podjetje, ki na področju informacijske tehnologije kaj pomeni, ga jemlje zelo resno. == Linux ni Unix == Do imena Unix so upravičeni samo operacijski sistemi, ki so kakorkoli povezani s prvotnim [[AT&T]]-jevim [[Unix]]om iz začetka 70. let 20. stoletja. Za Linux to ne velja, ker ga je Linus napisal od začetka, zato je to samo Unixu ''podoben'' operacijski sistem. Leta 2007 je precej prahu dvignila obtožba podjetja [[Santa Cruz Operation|SCO]] (naslednica materialnih pravic Unixa), da je [[IBM]] v [[jedro (računalništvo)|jedro]] nezakonito dodal dele izvorne kode Unixa, vendar je podjetje tožbo izgubilo <ref>{{navedi splet|url=https://www.monitor.si/novica/sco-je-izgubil/135757/|title=SCO je izgubil|website=Monitor|accessdate=23. nov. 2025}}</ref>. == Linux in GNU/Linux == Linux je pravzaprav samo jedro operacijskega sistema, ki končnemu uporabniku ne ponuja uporabniškega vmesnika ali lupine, temveč skrbi večinoma zgolj za povezovanje programske opreme s strojno. Linux postane uporaben šele z dodatkom številnih orodij. Večina orodij, ki so jih dodali Linuxu, je nastala v okviru projekta GNU, zato so se pojavile zahteve, da naj se skupek jedra in omenjenih orodij imenuje GNU/Linux. Še zlasti glasen pri teh zahtevah je sloviti [[Richard Matthew Stallman]], ustanovitelj projekta [[GNU]] in [[FSF]] (Free Software Foundation) ter avtor dovoljenja [[GPL]]. == Distribucije == Pobrati razno programje z različnih strežnikov ter iz njega postaviti delujoč sistem je zamuden in vse prej kot enostaven opravek, Tisti, ki jih to zanima, si lahko ogledajo stran [[LFS|Linux From Scratch]], za ostale pa so posamezniki in podjetja pripravili distribucije, ki na enem mestu vsebujejo potrebno programsko opremo skupaj s programi za čim lažjo namestitev. Distribucije se razlikujejo po priloženi programski opremi, programih za namestitev, podprtih arhitekturah, cenovni politiki (nekatere so prosto dostopne, nekatere pa plačljive, kjer lahko cena vključuje tehnično podporo, priložene priročnike, priložene plačljive programe itd.). Za zahtevnejše uporabnike so primerne distribucije [[Debian]], [[Slackware]] ali [[Gentoo]], manj vešči uporabniki pa raje izberejo [[CentOS]], [[SUSE Linux|OpenSUSE]] ali [[Ubuntu]], ki temelji na distribuciji [[Debian]], do nedavnega je bil zelo priljubljen tudi [[Red Hat Enterprise Linux|Red Hat]], ki pa se je popolnoma usmeril v poslovne vode, njegovo tradicijo pa nadaljuje projekt [[Fedora Core|Fedora]]. Izdajatelji GNU/Linux in ostale programe pogosto distribuirajo po Internetu v obliki ISO datotek, peščica uporabnikov pa se odloči za nakup trdih medijev, kot so [[DVD]] ali [[CD-ROM]] pogonski diski, saj s tem običajno podpirajo razvoj GNU programja in obstoj organizacij. === Domače distribucije === V Sloveniji je do sedaj nastalo šest distribucij. Društvo [[Lugos]] je pripravilo distribucijo [[Pingo Linux|Pingo]], pri Ljudmili so pripravili distribucijo [[Slix]], svojo distribucijo so pripravili tudi v skupini [[Slo-Tech]] in na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko|Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] v Mariboru. Bivše slovenske distribucije: * [[FeriX]] - Živa DVD GNU/Linux distribucija za tehnike - posodobitev ni že od leta 2009 * [[Pingo Linux|Pingo]] - Temelji na odprti distribuciji Fedora Core - posodobitev ni že od leta 2005 * [[Slobuntu]] - Temelji na odprti distribuciji Ubuntu - zadnja posodobitev leta 2013 * [[Slix]] - posodobitev ni že od leta 2004 * [[Slonix]] - distribucija nikoli ni izšla * [[Slo-Tech Linux]] - posodobitev ni že od leta 2004 == Ali je brezplačen? == Precej nerazumevanja je povzročila angleška beseda free, ki pomeni tako brezplačno, kot prosto, svobodno. Pri prostem programju, vključno z Linuxom, prvenstveno velja drugi pomen (»''free as speech, not free as beer''«), kar pomeni, da lahko vsak dobi izvorno kodo in jo pod pogoji dovoljenja [[GPL]] tudi spreminja. Izvorno kodo Linuxa, tako kot tudi precejšnje število distribucij lahko pretočite k sebi po internetu, ne da bi zato morali kaj plačati avtorjem, zato pa morate seveda plačati stroške povezave do medmrežja. Če kupite izvirno distribucijo Linuxa, morate tudi nekaj plačati, ker izdelava nosilcev podatkov in njihova distribucija tudi nekaj stane, kot smo že prej rekli, nekatera podjetja v ceno prištejejo še priložene knjige, podporo, plačljive programe itd. in nekaj tudi nakažejo avtorjem. Zato pa si za večino distribucij lahko nosilce podatkov izposodite pri znancu in jih neomejeno razmnožujete. Če želite in znate, lahko tudi sami pripravite in prodajate svojo distribucijo Linuxa, dovoljenje [[GPL]] zahteva od vas le, da kupcem na njihovo zahtevo dodate tudi izvorno kodo. == Linux v primerjavi z [[Microsoft Windows|MS Windows]] == Poleg [[varnost]]i in zanesljivosti je odločilen razlog postala zmogljivost; pri delu in mrežnih oziroma modemskih povezavah v splet. [[Sistemski administrator]]ji Linux še posebej cenijo zaradi enostavnosti nadzora nad sistemom in manjše možnosti povzročitve nepopravljive škode. Uporaba vmesnika se ne spreminja bistveno, z izjemo lepotnih popravkov. To pomeni, da lahko uporabnik prvih distribucij Linuxa brez večjih težav preide na novejšo. Linux za delovanje vseh perifernih enot ([[zvočna kartica]], [[video kartica]], [[modem]] itd.) sploh ne potrebuje grafičnega vmesnika, temveč mu zadošča tudi konzolni. Linux v nasprotju z MS Windows dejansko omogoča delo več uporabnikom hkrati. Po drugi strani pa drži, da je do uporabnika bolj neodpustljiv kot MS Windows in ne uživa podpore proizvajalcev programske opreme v tolikšni meri, prav zaradi tega pa na njem ne delujejo nekatere profesionalne aplikacije. Toda veliko aplikacij je možno uspešno nadomestiti z odprtokodnimi alternativami za Linux. Na primer [[GIMP]], ki je nadomestek za [[Adobe Photoshop]], ali pa [[LibreOffice]], ki je nadomestek za [[Microsoft Office]]. Nekatere programe, ki so bili ustvarjeni za MS Windows, je mogoče zagnati s pomočjo orodja [[Wine]]. == Maskota == Leta [[1996]] je Torvalds ob izidu različice 2.0.0 na Linux e-poštni seznam napisal, da so mu všeč pingvini; tako je bila za maskoto Linuxa kmalu izbrana podoba sedečega [[pingvini|pingvina]] z imenom [[Tux]], ki ga je naredil [[Larry Ewing]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[GNU]] * [[prosto programje]] * [[odprta koda]] * [[odprtokodna programska oprema]] * [[seznam Linux distribucij]] == Zunanje povezave == * [http://www.lugos.si Lugos] - društvo uporabnikov Linuxa v Sloveniji * [http://www.kiberpipa.org Kiberpipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010082158/http://www.kiberpipa.org/ |date=2006-10-10 }} - Neprofitna organizacija za promocijo odprte kode in prosto širitev znanja * [http://www.ubuntu.si Ubuntu Slovenija] - slovenski portal, namenjen Ubuntu distribuciji * [http://www.linux.org Linux.org] Uradna stran Linuxa {{en icon}} * [http://www.linuxfromscratch.org Linux From Scratch] - Naredite si svojo distribucijo {{en icon}} * [http://distrowatch.com DistroWatch] Seznam vseh Linux distribucij {{en icon}} * [http://www.coks.si COKS] Center odprte kode Slovenije {{-}} {{distribucije Linux}} {{UNIX_OS}} {{FOSS osebnosti}} [[Kategorija:Operacijski sistemi]] [[Kategorija:Unix]] [[Kategorija:Linux| ]] [[Kategorija:Programska oprema leta 1991]] {{normativna kontrola}} s85dmtwbnzj0gmvdzqwjslk9k05nn1f 0 8486 6765258 6531362 2026-10-14T19:36:52Z Yerpo 8417 pospravljanje, +naziv 6765258 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = <!--(samo ime brez predpone »Slika:«)--> | imagesize = | alt = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | other_names = | residence = {{SVN}} | citizenship = [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] {{small|(1969–91)}} <br /> [[Slovenija|slovensko]] {{small|(1991–)}} | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | fields = [[astrofizika]] | workplaces = [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] <br /> [[Fakulteta za naravoslovje v Novi Gorici|FN]] | patrons = | alma_mater = [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] <br /> {{small|diploma 1995}} <br /> FMF <br /> {{small|[[doktorat]] 2001}} | thesis_title = Hitre spremembe izseva ob interakciji s črno luknjo<ref>{{sktxt|Gomboc|2001}}.</ref> | thesis_url = <!--(ali | thesis1_url = in | thesis2_url = )--> | thesis_year = 2001 | doctoral_advisor = [[Andrej Čadež]] | academic_advisors = <!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--> | doctoral_students = | notable_students = <!--(lahko je samostojni argument)--> | known_for = [[izbruh žarkov gama|izbruhi žarkov gama]] | influences = | influenced = | awards = [[Zoisovo priznanje]] {{small|(2015)}} | spouse = <!--(ali | spouses = )--> | partner = <!--(ali | partners = )--> | children = | signature = <!--(samo ime datoteke)--> | signature_alt = | website = <!--{{URL|www.primer.com}}--> | footnotes = }} '''Andreja Gomboc''' [andrêja gómboc], [[Slovenci|slovenska]] [[astrofizik|astrofizičarka]], * [[10. november]] [[1969]], [[Murska Sobota]]. == Življenje in delo == Andreja Gomboc je leta 1995 [[diploma|diplomirala]] na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]] (FMF) [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] z nalogo ''Kako je videti padec [[zvezda|zvezde]] v [[črna luknja|črno luknjo]]''. Od leta 1995 do 2001 je podiplomsko študirala [[fizika|fiziko]] na Fakulteti za matematiko in fiziko ter bila tudi [[asistent]]ka. Na FMF je leta 2001 [[doktorat|doktorirala]] z doktorsko disertacijo ''Hitre spremembe izseva ob interakciji s črno luknjo'' pod [[Andrej Čadež|Čadeževim]] [[mentor]]stvom. Disertacija je obravnavala [[plimska sila|plimsko]] raztrganje zvezd med bližnjim srečanjem z [[supermasivna črna luknja|masivno črno luknjo]] v [[galaksija|galaktičnem]] [[galaktično jedro|jedru]]. Po doktoratu je postala članica Oddelka za fiziko FMF, kjer je bila izredna profesorica za astronomijo in astrofiziko<ref>{{navedi splet |title=Doc. dr. Andreja Gomboc |url=http://www.fmf.uni-lj.si/si/imenik/3054/ |work=[[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] |accessdate=2010-09-24 |archive-date=2010-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100310140818/http://www.fmf.uni-lj.si/si/imenik/3054/ |url-status=dead }}</ref> in predavala predmete Astrofizika, Astronomija 2, Teoretična astrofizika, Astrofizika zvezd in Galaksije ter Izbrana poglavja iz astrofizike in fizike delcev. Na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] je v letih 2008-2014 predavala predmet Astronomija. Od jeseni 2015 je redna profesorica za astronomijo<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ung.si/~agomboc/ag/About_Me.html|title=ANDREJA GOMBOC’S HOMEPAGE|accessdate=2017-02-22|website=www.ung.si|language=en}}</ref> na [[Fakulteta za naravoslovje v Novi Gorici|Fakulteti za naravoslovje]]<ref>{{citat|url= http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-naravoslovje/|title=Fakulteta za naravoslovje|date= |accessdate= }}</ref> [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]].<ref>{{citat|url= http://www.ung.si/sl/|title= Univerza v Novi Gorici|date= |accessdate= }}</ref> Kot štipendistka [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] se je med letoma 2002 in 2004 podoktorsko izpopolnjevala na Astrofizikalnem raziskovalnem inštitutu (''Astrophysics Research Institute'' (ARI)) [[Univerza Johna Moorsa v Liverpoolu|Univerze Johna Moorsa]] v [[Liverpool]]u v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] (''Liverpool John Moores University'').<ref>{{navedi splet |title=Astrophysics Research Institute |url=http://www.astro.ljmu.ac.uk/ |accessdate=2010-09-24 |language=en |archive-date=2011-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110408204303/http://www.astro.ljmu.ac.uk/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Liverpool John Moores University |url=http://www.ljmu.ac.uk/ |accessdate=2010-09-24 |language=en}}</ref> Tam se je pričela raziskovalno ukvarjati z opazovanjem optičnih zasijev (angl. ''afterglows'') [[izbruh žarkov gama|izbruhov sevanja gama]] s tremi največjimi samodejnimi [[daljnogled]]i na svetu: teleskopom Liverpool (LT), na [[Observatorij Roque de los Muchachos|Observatoriju Roque de los Muchachos]] na [[Kanarski otoki|Kanarskem otoku La Palma]] in teleskopoma Faulkes North na Havajih in Faulkes South v Avstraliji.<ref>{{navedi splet |title=LT |url=http://telescope.livjm.ac.uk/ |accessdate=2010-09-24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Faulkes Telescope Project |url=http://faulkes-telescope.com/ |accessdate=2010-09-24 |language=en}}</ref> Skupina za raziskovanje izbruhov sevanja gama, ki jo usklajuje Univerza Johna Moorsa in v kateri sodeluje Andreja Gomboc, je novembra 2007 prejela nagrado za raziskovalni projekt leta, ki jo podeljuje britanski časopis ''[[Times Higher Education]]''.<ref>{{navedi splet |title=RINGO Wins Times Higher Education Supplement "Research Project of the Year" Award |url=http://telescope.livjm.ac.uk/News/Archive/index.php?blob=s20071205 |accessdate=2010-09-24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Times Higher Education |url=http://www.timeshighereducation.co.uk/ |work=TSL Education Ltd. |accessdate=2010-09-24 |language=en}}</ref> Ocenjevalci so nagradili izjemno timsko delo in rezultate [[merjenje|merjenja]] [[Polarizacija svetlobe|polarizacije]] optičnih zasijev, objavljene v reviji ''[[Science]]''.<ref>Mundell; ''idr.'' (2007).</ref> Med drugimi članki je tudi soavtorica dveh člankov v reviji ''[[Science]]'' in treh v reviji ''[[Nature]]''.<ref>Racusin; ''idr.'' (2008).</ref> Januarja 2010 je imela v okviru projekta Znanje žanje predavanje v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] z naslovom ''Vesolje in mi''.<ref>{{navedi splet |title=Znanje žanje, MVZT |url=http://www.mvzt.gov.si/si/teme_in_projekti/znanje_zanje/ |work=[[Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo|MVZT]] |accessdate=2010-09-28}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Vesolje in mi |url=http://www.dz-rs.si/index.php?id=517 |work=[[Državni zbor Republike Slovenije]] |accessdate=2010-09-24}}</ref> Sodeluje tudi pri [[vesoljska odprava|odpravi]] [[Gaia (vesoljska odprava)|Gaia]], ki jo je [[Evropska vesoljska agencija|ESA]] izstrelila leta 2013, pri čemer meri [[razdalja|razdalje]] in [[hitrost|radialne hitrosti]] približno milijarde zvezd v krajevni [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksiji]].<ref>{{navedi splet |title=Gaia overview |url=http://www.esa.int/export/esaSC/120377_index_0_m.html |work=[[Evropska vesoljska agencija]] |accessdate=2008-09-24|language=en}}</ref> V letih 2011–2014 je vodila projekt Evropske vesoljske agencije [[Evropska vesoljska agencija|ESA]] z naslovom »Relativistični globalni navigacijski sistem satelitov«. Njena raziskovalna področja so [[astronomija]] in [[astrofizika]], [[splošna teorija relativnosti]], črne luknje, izbruhi sevanja gama, [[vrtenje]] zvezd in [[vrtilna hitrost|vrtilne hitrosti]] simbiotskih zvezd. Redno objavlja tudi poljudnoznanstvene članke s področja astronomije in astrofizike v astronomski reviji ''[[Spika (revija)|Spika]]'' in je ustanoviteljica in urednica spletnega portala [http://www.portalvvesolje.si Portal v vesolje]. V Mednarodnem letu astronomije 2009 (MLA) je bila nacionalna koordinatorka za Slovenijo.<ref>{{navedi splet |title=Mednarodno leto astronomije - MLA |url=http://www.astronomija2009.si/ |accessdate=2010-09-24}}</ref> V istem letu je bila pobudnica in organizatorka razstave astrofotografij ''Od Zemlje do vesolja'' na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v [[Ljubljana|Ljubljani]], potujoče razstave ''Od Zemlje do vesolja'', dnevov odprtih vrat na [[Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec|Astronomsko geofizikalnem observatoriju Golovec]] (AGO) idr.<ref>{{navedi splet |title=AGO |url=http://astro.ago.uni-lj.si/ |accessdate=2010-09-24}}</ref> Bila je sourednica zbornika delovnega srečanja ''Slovenija in vesolje - včeraj, danes, jutri'' in kataloga razstave ''Od Zemlje do vesolja''. Je prejemnica zlatega priznanja ZOTKS in soprejemnica priznanja Prometej znanosti 2007 (za souredništvo monografije ''Fizika, moj poklic - življenje in delo naših fizičark'') in Prometej znanosti 2009 (za vodenje Organizacijskega odbora Mednarodnega leta astronomije 2009 v Sloveniji).<ref>{{navedi splet |title=Neformalna mreža slovenskih fizičark |url=http://www.fizicarke.fmf.uni-lj.si/ |accessdate=2010-09-24}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Prejemniki priznanj "PROMETEJ ZNANOSTI" za leto 2009 |url=http://www.o-sta.com/msg.php?id=5251 |accessdate=2010-09-24 |archive-date=2011-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714223706/http://www.o-sta.com/msg.php?id=5251 |url-status=dead }}</ref> Je predsednica Slovenskega odbora za astronomijo pri [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA Slovenije]], predsednica nacionalne komisije za tekmovanje iz znanja astronomije, ki ga od leta 2009 organizira [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA Slovenije]] in članica Marie Curie Fellows Organization, [[Pomurska akademsko znanstvena unija|PAZU]], [[Evropsko astronomsko društvo|Evropskega astronomskega društva]] (EAS) in [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU).<ref>{{navedi splet|title=Marie Curie Fellows Association|url=http://www.mariecurie.org/|accessdate=2010-09-24|language=en|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717020059/http://www.mariecurie.org/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=PAZU |url=http://www.pazu.si/ |work=[[Pomurska akademsko znanstvena unija]] |accessdate=2010-09-24 |archive-date=2016-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160213184910/http://www.pazu.si/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=European Astronomical Society |url=http://eas.unige.ch/ |work=[[Evropsko astronomsko društvo]] |accessdate=2010-09-24 |language=en |archive-date=2018-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180907185732/http://eas.unige.ch/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama prejela [[Zoisovo priznanje]].<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet |title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref> Leta 2026 je prejela še naziv [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorke Republike Slovenije v znanosti]].<ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> Leta 2016 je organizirala mednarodni astronomski simpozij ''Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.blackholes2016.si/|title=IAU|accessdate=2017-02-22|website=www.blackholes2016.si|language=en-gb|archive-date=2017-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223041325/http://www.blackholes2016.si/|url-status=dead}}</ref> ki je bil prvi simpozij IAU v Sloveniji. Leta 2018 je prevzela vodenje [[Komisija za ženske v znanosti|Komisije za enake možnosti na področju znanosti]] pri [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]]. Za obdobje od 4. 7. 2019 do 4. 7. 2023 je prevzela predsedovanje [[Svet za znanost in tehnologijo|Sveta za znanost in tehnologijo]].<ref>{{navedi splet|title=Sestava Sveta za znanost in tehnologijo (mandatno obdobje od 4. 7. 2019 - 4. 7. 2023|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/svet-za-znanost-in-tehnologijo-republike-slovenije/}}</ref>. == Izbrana dela == === Strokovni članki === * {{cite journal |last1= Gomboc|first1= Andreja|authorlink1= |last2= Čadež|first2= Andrej|authorlink2= Andrej Čadež|last3= Calvani|first3= Massimo|authorlink3= Massimo Calvani|last4= Kostič|first4= Uroš|authorlink4= Uroš Kostič|title= Tidal Capture by a Black Hole and Flares in Galactic Centres|journal= Relativistic Astrophysics Legacy and Cosmology - Einstein's, ESO Astrophysics Symposia|date= 2009|doi= 10.1007/978-3-540-74713-0_32|arxiv= 0903.0164 }} * {{citat|last1= Čadež|first1= Andrej|authorlink1= Andrej Čadež|last2= Gomboc|first2= Andreja|title= The flashy disappearance of a star falling behind the horizon of a black hole|journal= A&A Suppl.|url= http://astro.ago.uni-lj.si/bh/uploads/Main/cago-BHflashy.pdf|format= PDF|volume= 119|pages= 293-306|date= 1996|accessdate= 2010-09-24|archive-date= 2011-08-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20110811230233/http://astro.ago.uni-lj.si/bh/uploads/Main/cago-BHflashy.pdf|url-status= dead}} * {{navedi disertacijo|last1= Gomboc|first1= Andreja|title= Hitre spremembe izseva ob interakciji s črno luknjo|trans-title= Rapid luminosity changes due to interaction with a black hole|type= [[doktorat|doktorska]] disertacija|date= 2001|publisher= [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[Univerza v Ljubljani]]|cobiss= 1384548}} * {{citat|last1= Gomboc|first1= Andreja|last2= Čadež|first2= Andrej|title= Effects of Black Hole's Gravitational Field on the Luminosity of Star During Close Encounter|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|url= http://www.fmf.uni-lj.si/~gomboc/60412.pdf|format= PDF|volume= 625|pages= 278-290|date= 2005|accessdate= 2010-09-27|archive-date= 2011-07-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20110720004758/http://www.fmf.uni-lj.si/~gomboc/60412.pdf|url-status= dead}} * {{cite journal |last1=Gomboc |first1=A. |last2=Kobayashi |first2=S. |last3=Guidorzi |first3=C. |last4=Melandri |first4=A. |last5=Mangano |first5=V. |last6=Sbarufatti |first6=B. |last7=Mundell |first7=C. G. |last8=Schady |first8=P. |last9=Smith |first9=R. J. |last10=Updike |first10=A. C. |last11=Kann |first11=D. A. |last12=Misra |first12=K. |last13=Rol |first13=E. |last14=Pozanenko |first14=A. |last15=Castro-Tirado |first15=A. J. |last16=Anupama |first16=G. C. |last17=Bersier |first17=D. |last18=Bode |first18=M. F. |last19=Carter |first19=D. |last20=Curran |first20=P. |last21=Fruchter |first21=A. |last22=Graham |first22=J. |last23=Hartmann |first23=D. H. |last24=Ibrahimov |first24=M. |last25=Levan |first25=A. |last26=Monfardini |first26=A. |last27=Mottram |first27=C. J. |last28=O’Brien |first28=P. T. |last29=Prema |first29=P. |last30=Sahu |first30=D. K. |last31=Steele |first31=I. A. |last32=Tanvir |first32=N. R. |last33=Wiersema |first33=K. |display-authors=5 |title=Multiwavelength Analysis of the Intriguing GRB 061126: The Reverse Shock Scenario and Magnetization |url=https://archive.org/details/sim_astrophysical-journal_2008-11-01_687_1/page/442 |journal=The Astrophysical Journal |volume=687 |issue=1 |year=2008 |pages=443–455 |doi=10.1086/592062}} * {{cite journal |last1=Mundell |first1=C. G. |last2=Steele |first2=I. A. |last3=Smith |first3=R. J. |last4=Kobayashi |first4=S. |last5=Melandri |first5=A. |last6=Guidorzi |first6=C. |last7=Gomboc |first7=A. |last8=Mottram |first8=C. J. |last9=Clarke |first9=D. |last10=Monfardini |first10=A. |last11=Carter |first11=D. |last12=Bersier |first12=D. |title=Early Optical Polarization of a Gamma-Ray Burst Afterglow |url=https://archive.org/details/sim_science_2007-03-30_315_5820/page/1822 |journal=Science |volume=315 |issue=5820 |year=2007 |pages=1822–1824 |doi=10.1126/science.1138484}} * {{cite journal|last1=Racusin|first1=J. L.|last2=Karpov|first2=S. V.|last3=Sokolowski|first3=M.|last4=Granot|first4=J.|last5=Wu|first5=X. F.|last6=Pal’shin|first6=V.|last7=Covino|first7=S.|last8=van der Horst|first8=A. J.|last9=Oates|first9=S. R.|last10=Schady|first10=P.|last11=Smith|first11=R. J.|last12=Cummings|first12=J.|last13=Starling|first13=R. L. C.|last14=Piotrowski|first14=L. W.|last15=Zhang|first15=B.|last16=Evans|first16=P. A.|last17=Holland|first17=S. T.|last18=Malek|first18=K.|last19=Page|first19=M. T.|last20=Vetere|first20=L.|last21=Margutti|first21=R.|last22=Guidorzi|first22=C.|last23=Kamble|first23=A. P.|last24=Curran|first24=P. A.|last25=Beardmore|first25=A.|last26=Kouveliotou|first26=C.|last27=Mankiewicz|first27=L.|last28=Melandri|first28=A.|last29=O’Brien|first29=P. T.|last30=Page|first30=K. L.|last31=Piran|first31=T.|last32=Tanvir|first32=N. R.|last33=Wrochna|first33=G.|last34=Aptekar|first34=R. L.|last35=Barthelmy|first35=S.|last36=Bartolini|first36=C.|last37=Beskin|first37=G. M.|last38=Bondar|first38=S.|last39=Bremer|first39=M.|last40=Campana|first40=S.|last41=Castro-Tirado|first41=A.|last42=Cucchiara|first42=A.|last43=Cwiok|first43=M.|last44=D’Avanzo|first44=P.|last45=D’Elia|first45=V.|last46=Valle|first46=M. Della|last47=de Ugarte Postigo|first47=A.|last48=Dominik|first48=W.|last49=Falcone|first49=A.|last50=Fiore|first50=F.|last51=Fox|first51=D. B.|last52=Frederiks|first52=D. D.|last53=Fruchter|first53=A. S.|last54=Fugazza|first54=D.|last55=Garrett|first55=M. A.|last56=Gehrels|first56=N.|last57=Golenetskii|first57=S.|last58=Gomboc|first58=A.|last59=Gorosabel|first59=J.|last60=Greco|first60=G.|last61=Guarnieri|first61=A.|last62=Immler|first62=S.|last63=Jelinek|first63=M.|last64=Kasprowicz|first64=G.|last65=La Parola|first65=V.|last66=Levan|first66=A. J.|last67=Mangano|first67=V.|last68=Mazets|first68=E. P.|last69=Molinari|first69=E.|last70=Moretti|first70=A.|last71=Nawrocki|first71=K.|last72=Oleynik|first72=P. P.|last73=Osborne|first73=J. P.|last74=Pagani|first74=C.|last75=Pandey|first75=S. B.|last76=Paragi|first76=Z.|last77=Perri|first77=M.|last78=Piccioni|first78=A.|last79=Ramirez-Ruiz|first79=E.|last80=Roming|first80=P. W. A.|last81=Steele|first81=I. A.|last82=Strom|first82=R. G.|last83=Testa|first83=V.|last84=Tosti|first84=G.|last85=Ulanov|first85=M. V.|last86=Wiersema|first86=K.|last87=Wijers|first87=R. A. M. J.|last88=Winters|first88=J. M.|last89=Zarnecki|first89=A. F.|last90=Zerbi|first90=F.|last91=Mészáros|first91=P.|last92=Chincarini|first92=G.|last93=Burrows|first93=D. N. |display-authors=5 |title=Broadband observations of the naked-eye γ-ray burst GRB 080319B|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-09-11_455_7210/page/182|journal=Nature|volume=455|issue=7210|year=2008|pages=183–188|doi=10.1038/nature07270}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ung.si/~agomboc/ Domača stran Andreje Gomboc] * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=517 Znanje žanje: Predavanje ''Vesolje in mi'' v Državnem zboru Republike Slovenije] * [http://www.fmf.uni-lj.si/~gomboc/ZbornikIYA2009.pdf Mednarodno leto astronomije 2009 v Sloveniji, Zbornik srečanja ''Slovenija in vesolje - včeraj, danes, jutri'', izdalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, Ljubljana 2010] * [http://www.fmf.uni-lj.si/~gomboc/ZbornikGRBs.pdf Swift, Fermi in izbruhi žarkov gama, Zbornik srečanja ''Slovenija in vesolje - včeraj, danes, jutri'', izdalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, Ljubljana 2010] * [http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=125&pubCode=1 The Times Higher Education Awards 2007] * [http://www.pif.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=29&id_informacija=152 Pomurska raziskovalna nagrada 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120313030121/http://www.pif.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=29&id_informacija=152 |date=2012-03-13 }} * [http://www.astro.ljmu.ac.uk/research/gamma_ray_bursts_in_the_era_of_rapid_followup.shtml Gamma Ray Bursts in the Era of Rapid Followup with 2-m Robotic Telescopes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091110054539/http://www.astro.ljmu.ac.uk/research/gamma_ray_bursts_in_the_era_of_rapid_followup.shtml |date=2009-11-10 }} * [http://www.fmf.uni-lj.si/~gomboc/O_zvezdi.pdf O črnih luknjah in zvezdah, ki jih srečajo. Spika, 2004, letn. 12, št. 4, str. 158-161.] * [http://www.fmf.uni-lj.si/~gomboc/Kmica2006.pdf Rojstvo črnih lukenj (Astronomi v Kmici, Bilten, 2006)] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=15837&langbib=slv COBISS - Osebna bibliografija] {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gomboc, Andreja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski astrofiziki]] [[Kategorija:Slovenski astronomi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] 7wg3e8efrxc2bi5drslzux83zekwc97 4 9328 6765149 6471855 2026-10-14T15:47:50Z A09 188929 /* Prošnje za administratorstvo */ +1 6765149 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Administratorji/Glava}} To je stran, na kateri skupnost Wikipedije obravnava '''prošnje [[Wikipedija:Wikipedisti|wikipedistov]] za [[Wikipedija:Administratorji|administratorje]]''', '''[[Wikipedija:Administratorji vmesnika|administratorje vmesnika]]''' ali '''[[Wikipedija:Birokrati|birokrate]]'''. Prijavi vas lahko kdo drug, lahko pa se prijavite tudi sami. V primeru, da vas prijavi kdo drug, se morate s kandidaturo javno strinjati – zadostuje sporočilo na uporabniški pogovorni strani ali na tej strani. == Splošno == Status administratorja je dodeljen članom skupnosti, ki so seznanjeni s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami Wikipedije]]. Administratorji nimajo nobene posebne avtoritete na Wikipediji, a so podrejeni višjim standardom, saj jih lahko nekateri uporabniki smatrajo za »uradni obraz« Wikipedije. Administratorji naj bodo spoštljivi, v odnosu z drugimi naj bodo potrpežljivi ter z dobro presojo. Kandidati naj bodo na Wikipediji toliko časa, da je iz njihovega sodelovanja razvidno, ali dosegajo te zahteve. Administratorstvo ni velika zadeva. Vsa administratorjeva dejanja je mogoče vrniti na predhodno stanje. Biti administrator je večja dolžnost, saj so pravila in smernice, ki veljajo le za administratorje. === Standardi za kandidate === Večina novih administratorjev ima najmanj '''2 meseca sodelovanja''' in '''500 urejanj'''. Glej tudi [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Standardi|standarde za administratorstvo]], kot jih vidijo nekateri redni uporabniki. Lahko uporabite tudi stran ''[[Posebno:CentralAuth|Globalni račun]]'' s števcem vseh kandidatovih urejanj. Lahko predlagate sami sebe. Brezimni (neregistrirani) uporabniki ne morejo biti predlagani, ne morejo predlagati drugih in ne morejo voliti. Lahko le komentirajo. === Postopek === Prošnje oziroma predlogi naj ostanejo 7 dni. V tem času je kandidatura odprta za volitve in komentarje. Birokrati lahko po presoji podaljšajo to časovno obdobje, če ni bilo doseženo soglasje. Prag za tako odločitev naj bo približno 80-% podpora. Kandidature, ki bodo očitno zavrnjene, so lahko odstranjene predhodno, da se prepreči, da komentarji postanejo neprimerni. Če je kandidatura zavrnjena, počakajte primerno časovno obdobje, predno ponovno vložite kandidaturo (na primer en mesec). === Volitve === Da dodate svoj glas, uredite odstavek pri kandidatu. V skladu s [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|pravico glasovanja]] lahko glasuje vsak uporabnik, ki je do začetka glasovanja prijavljen najmanj 2 meseca in ima najmanj 50 urejanj. V zadnjih dveh mesecih mora imeti najmanj 50 urejanj ali pa najmanj 1000 urejanj skupno. Vsi ostali lahko izrazijo svoje mnenje v obliki komentarja. Kakršnikoli dolgi komentarji naj bodo uvrščeni v svoj razdelek ''Komentarji''. Prosimo, da označite svoj glas '''za''' oziroma '''proti''' kandidata/kandidatu. Lahko se izrečete za '''vzdržanega'''; v tem primeru vaš glas ne bo vplival na končno štetje. Ko oddate svoj glas, je priporočljivo, da dodajte tudi krajši komentar, zakaj ste tako volili (še posebej, ko volite ''proti'' ali ''vzdržan''), tako da lahko drugi uporabniki vidijo vaše stališče in razloge za to. V primeru nejasnega rezultata bodo '''vse''' razlage in komentarji upoštevani, tudi tisti pri nevtralnih glasovih. Pri svojih komentarjih in odgovorih bodite spoštljivi do drugih. Nekateri dialogi lahko postanejo zamerljive in čustvene narave. Ne pozabite, da smo vsi ljudje s čustvi, občutki in ponosom. === Predlaganje === Da predlagate nekoga (tudi sebe) # uredite to stran in dodajte naslednje besedilo nad najnovejšo kandidaturo. #: <tt><nowiki>{{Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Uporabniško_ime}}</nowiki></tt> #: <tt><nowiki>----</nowiki></tt> # sledite rdeči povezavi na Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Uporabniško_ime in dodajte sledeče: #:<tt><nowiki>===[[Uporabnik:Uporabniško ime|]]===</nowiki></tt> #:<tt><nowiki><div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Uporabniško ime|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem [[00. mesec]] [[0000]]'''</nowiki></tt> #::''Vaše imenovanje/opis uporabnika'' &nbsp; <nowiki>~~~~</nowiki> #:<tt><nowiki>{{subst:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Vprašanja kandidatu}}</nowiki></tt> # predpreglejte vašo prošnjo, da preverite morebitne napake; zamenjajte; ''<nowiki>[[00. mesec]] [[0000]]</nowiki>'' s časom in datumom z vašega podpisa <u>toda prestavite datum ''sedem dni naprej''</u>. == Prošnje za administratorstvo == {{Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01}} == Prošnje za administratorstvo vmesnika == ''Trenutno ni aktivnih prošenj.'' == Prošnje za birokratstvo == ''Trenutno ni aktivnih prošenj.'' == Arhiv == * [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo]] * [[Wikipedija:Končane prošnje za birokratstvo]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Uvod]] [[Kategorija:Administratorstvo v Wikipediji|Prošnje za administratorstvo]] konhdqmtjgckmpkhzbziskb3iwdguhb 0 15821 6765318 6686853 2026-10-15T06:46:15Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Vesna-horizontal-header-150.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 October 2026. Odstranjevanje. 6765318 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Politika}}'''Politična stranka''' je [[organizacija]], ki si prizadeva priti na [[oblast]] ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje [[država|državne]] politike. Večino [[kandidat]]ov/kandidatk za opravljanje državnih funkcij predlagajo politične stranke. V [[parlament]]arnih [[demokracija]]h so to kandidati za članstvo v parlamentu. Stranka, ki je na [[volitve|volitvah]] najuspešnejša, dobi največ [[poslanec|poslanskih]] sedežev in s tem tudi največ oblasti v državi (največji vpliv na sprejemanje [[zakon]]ov) in s tem tudi posledično vplivajo na življenje ljudi v državi, v kateri vladajo. Zmagovite stranke pa vplivajo predvsem pri sestavi [[vlada|vlade]]. Ostale stranke, ki niso bile sprejete v vladno [[koalicija|koalicijo]], sestavljajo (parlamentarno) [[Opozicija (politika)|opozicijo]], ki lahko do določene mere sodelujejo z vladajočo stranko oz. strankami, lahko pa ji ostro nasprotujejo: nenaklonjena je vsemu, kar počne vlada. Glede na vse to stranke delujejo kot posrednik med ljudstvom in državno oblastjo. Dobro poznane so [[predvolilna kampanja|predvolilne kampanje]], kjer si želijo politične stranke na svojo stran pridobiti čim več ljudi. V predvolilnih kampanjah predstavljajo svoje [[program stranke|programe]] v [[medij]]ih. Mediji imajo zelo pomembno vlogo v predvolilni kampanji, saj se v njih soočajo kandidati iz različnih strank. Stranke pa imajo zelo različne volivce ([[kmet]]je, [[bogataš]]i, [[izobraženec|izobraženi]], [[vernik]]i,…), kljub temu pa poskuša vsaka stranka pridobiti na svojo stran čim več ljudi iz različnih slojev. Stranke naj bi predstavljale različne interese državljanov in državljank, posameznikov, skupin. Svobodno delovanje različnih političnih strank je pomembna značilnost politike moderne demokracije. == Tipologija političnih strank == Glede na način nastanka, članstvo in organizacijo lahko zgodovinsko gledano stranke klasificiramo v naslednje skupine<ref>Krašovec, Alenka (2000): Moč v političnih strankah. FDV, Ljubljana.</ref>: * Kadrovske stranke. * Množične stranke. * Ljudske stranke. * Kartelne stranke. * Medijske stranke. Najpogostejše se delijo politične stranke v [[Konservatizem|konservativne]] in [[liberalne]], katere običajno nastopajo med seboj iz nasprotnih političnih stališč. Tako so označene za leve stranke; *Delavske stranke, *Demokratske stranke, *Liberalne stranke, za desne stranke; *Ljudske stranke, * Meščanske stranke, * Diktatorske stranke in stranke imenovane po voditelju, osebi, ki jo vodi, daje politične cilje in kaže smer/pot. * Etatistične ali Republikanske stranke, druge delitve pa so še: * Opozicijske stranke v parlamentu in zunaj parlamentarna opozicija, * Male politične stranke, ki zastopajo posamične politične interese in velike ideološke stranke Porazdelitev na levico in desnico ni vedno popolnoma jasna na določenih področjih zakonodaje, tako so problematična področja, kjer se delavske pravice stikajo s podjetništvom oziroma politika stika s sodnim varstvom. Zgodovina problematizira tudi povezave med sindikati, podjetji in vlado znotraj države, še posebej pri proizvodnji in trženju orožja, saj politiko usmeri v bodoče vojne konflikte. == Ustanovitev in ureditev == Politične stranke imajo svoje statute, določajo svoje organe in procese odločanja in imenovanja kandidatov. Določajo tudi svoj program udejstvovanja in predvolilni program. Če programi ali sama stranka ne ustreza ustavni ureditvi, ali sama stranka ni politično dovolj aktivna, se stranka lahko izpiše iz registra političnih strank. Stranke se ustanovijo ob združenju večje skupine državljanov, ki želijo političnega udejstvovanja. Politični aktivizem skozi politične stranke je najboljši znak dejavne uspešne demokratične ureditve. Politične stranke z daljšo tradicijo krepijo svojo moč s tradicijo, pridobivanjem kadrov med novinarji, uradniki, gospodarstveniki in društvi. Politične stranke na ravni Evropske unije nima povsem enake logike, saj gre za povezovanje predvsem ideologij. Politično udejstvovanje v Evropskem parlamentu je tako znatno drugačno in se usmeri predvsem na gospodarska vprašanja. Parlament države je znatno bolj zaznamovan z aferami, vladnimi krizami, nezaupnicami in koalicijskimi pogodbami. == Vrednote in politične stranke == Politika priznava tudi, da afere, vladne krize in nezaupnice omogočajo personaliziranje politike, saj mediji v takšnih dogodkih ne morejo poročati le o idejah, temveč o ljudeh in njihovi takšni ali drugačni integriteti. Ideološke predpostavke se opirajo tedaj predvsem na posameznikovo zgodbo in življenje, kar zakonodajne pobude docela trivializira, a jih tudi izpostavi demokratični oceni naslednjih volitev. Stranke so tedaj bolj ali manj definirane s predsedniki in njihovimi drugimi funkcionarji in ljudmi, ki jih volijo. Večina obredja, s katerim je obremenjeno zakonodajno telo je produkt tradicij podobnih ali starejših podobnih pravnih inštitucij. Nekatere politične stranke stremijo k večji prepoznavni identiteti tako svojih simbolov kot tudi predstavnikov, nekatere pa stremijo k lažjemu razumevanju težav, ki obremenjujejo okolje, ki se skriva s simboli in sanjami. == Zgodovinski pogled na politične stranke == == Vloga strank v državi == Politične stranke imajo raznovrstne vloge, ki variirajo glede na vladavino, razpon različnih interesov, ki jih stranka/e zagovarja in spremembe, ki jih medtem država doživlja. Zelo pomemben je tudi dejavnik, koliko vpliva ima posamična stranka v državi v danem trenutku. === Nestrankarski sistemi === Nestrankarski sistem temelji na imenovanju na podlagi zaslužnosti in političnih izkušenj. Praviloma so takšne vse ureditve v obdobju po revoluciji ali državnem preoblikovanju. Oblikovanje zakonodaje spominja na skupščinsko ureditev, kjer je zagovarjanje posamičnih interesov škodljivo, ker lahko ogroža sicer mlado državo in siceršnji entuziazem prebivalstva pri njenem oblikovanju. Nestrankarski sistem zna biti močno odvisen od vojske in sposobne državne uprave.<ref>Abizadeh 2005.</ref>. === Enostrankarski sistem === V takšnem sistemu ena sama stranka prevzema vso oblast v državi. Takšen sistem ne prepoveduje nujno drugih strank, lahko celo omogoča več manjših strank, a prevladujoč vpliv ene velike stranke zelo zaznamuje vladavino. Enostrankarski sistem ima težave predvsem s kritičnimi stališči do oblasti, saj mora biti kritika sprejemljiva za odločevalce. Enostrankarski sistem mnogokrat enačijo z diktaturami in tiranijami. V primeru ene dominantne stranke, kjer opozicija niti ne more doseči enakopravnega položaja, je položaj dominantnosti kočljiv. Stabilen oblastni položaj zaprtega kroga ljudi lahko škoduje državi ob zlorabi ustave ali državnih institucij. === Dvostrankarski sistem === Sistem, kjer več let prevladujejo le dve politični stranki znotraj države, so najbolj tipični v ZDA, Jamajki in dolga leta v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Opozicijska stranka tako nudi enakovreden dialog o državnih zadevah in ponuja alternativne rešitve vladnim ministrom oz. pred javnostjo ponudi dovolj kvalitetno podlago za samostojno odločanje volilcev. Dvostrankarski sistem navadno rešuje kadrovske zaplete v okviru dveh samostojnih ekip, ki lahko vladajo državi ob izvolitvi. ZDA je prešla iz brezstrankarskega sistema v dvostrankarskega kaj kmalu, a ob večjih spremembah nastanejo tretje stranke, ki občasno spremenijo državo. Podobno velja za Združeno kraljestvo, kjer je zadnja pomembna sprememba bila uvedene z Delavsko stranko (Labour). === Večstrankarski sistem === [[Slika:ElezioneBrunate.jpg|sličica|Plakat strankarskih list za [[Evropski parlament]] leta 2004.]] Večstrankarski sistem omogoča sestavo različnih političnih strank, ki glede na politični izid volitev oblikujejo vlado in opozicijo. Gre za najbolj razširjen način uporabe političnih strank, saj koalicijsko delovanje omogoča večji vpliv manjšim strankam, hkrati pa večje stranke prevzamejo veliko odgovornost strokovnosti in usklajevanja koalicijske pogodbe. V primeru več strank vlado sestavlja več različnih strank, ki oblikujejo skupni akt vlade, ki uresničuje države interese in izpolnjuje strankarske programe. Velika prednost koalicijske vlade in večstrankarskih sistemov je predvsem v ohranjanju stabilne vlade tudi ob primerih nemirov ali vladnih sporov in odstopov. Zakonodajna oblast lahko vlado razpusti in omogoči nastanek nove vladne koalicije, ki lažje deluje. Težava koalicijske vlade pa je predvsem narava usklajevanja vlade in sorazmernost volilnega uspeha s kasnejšim vladnim delovanjem. Dvostrankarski sistem dovoli vladajoči vladi vpeljati hitre in daljnosežne reforme, ki so v koalicijski vladi lahko tudi več let predmet usklajevanj. == Barve in simboli strank == Politične stranke pogosto uporabljajo barve in simbole kot del svoje identitete, da bi bile bolj prepoznavne med volivci. To je še posebej pomembno v državah z visoko stopnjo [[Pismenost|nepismenosti]], kjer volivci morda ne znajo prebrati imena stranke na glasovnici.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/india-election-party-symbols/index.html|title=Ceiling fans, brooms and mangoes: The election symbols of India's political parties|work=CNN|last=Manveena Suri|last2=Oscar Holland|date=19 April 2019|accessdate=24 January 2021|archivedate=24 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210124112838/https://www.cnn.com/style/article/india-election-party-symbols/index.html}}</ref> Stranke s podobnimi ideologijami po svetu pogosto uporabljajo iste barve.<ref name="combos" /><ref name="enninful12" /> Barve in simboli se uporabljajo v vseh oblikah politične komunikacije, od plakatov in letakov do televizijskih oglasov in spletnih strani. To omogoča hitrejše in lažje prepoznavanje stranke.<ref name="malasig18" /> Barvne povezave olajšajo prepoznavanje [[koalicija|koalicij]] in zavezništev med različnimi strankami in drugimi organizacijami.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dw.com/en/germanys-colorful-coalition-shorthand/g-40654452|title=Germany's colorful coalition shorthand|work=[[Deutsche Welle]]|first=Ian P.|last=Johnson|date=20 November 2017|accessdate=24 January 2021|archivedate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129095950/https://www.dw.com/en/germanys-colorful-coalition-shorthand/g-40654452}}</ref> Vendar pa so povezave med barvo in ideologijo lahko tudi nedosledne. V različnih državah lahko stranke z isto ideologijo uporabljajo različne barve zaradi zgodovinskih, kulturnih ali političnih razlogov. Včasih pa lahko konkurenčne stranke v isti državi celo sprejmejo enake ali zelo podobne barve.<ref>{{Navedi splet|url=https://blog.datawrapper.de/partycolors/|title=Election reporting: Which color for which party?|first=Lisa Charlotte|last=Rost|publisher=Datawrapper|date=28 August 2018|accessdate=24 January 2021|archivedate=18 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210118080639/https://blog.datawrapper.de/partycolors/}}</ref> ZDA so pomemben primer, kjer barvne povezave odstopajo od splošnih trendov. V večini držav rdeča barva simbolizira levičarske stranke, vendar v Združenih državah simbolizira konservativno [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikansko stranko]], modra pa z bolj levo usmerjeno [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratsko stranko]].<ref name="combos2">{{Navedi splet|url=https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations|title=Understanding Political Color Designations|publisher=Gremillion Consulting|accessdate=24 January 2021|archivedate=31 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210131093843/https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations}}</ref><ref>{{Citat|journal=[[The Washington Post]]|title=Elephants Are Red, Donkeys Are Blue|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A17079-2004Nov1.html|first=Paul|last=Farhi|date=2 November 2004|access-date=24 January 2021|archivedate=9 May 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080509144731/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A17079-2004Nov1.html}}</ref> {| class="wikitable" <!--PLEASE DO NOT ADD NON-FREE IMAGES. FAIR USE IMAGES NEED A RATIONALE--> |+ |- | '''Ideologija''' | '''Barve''' | '''Simboli''' | '''Zgledi''' | '''Reference''' |- | [[Agrarizem]] | {{ubl|{{Color box|#006400|border=darkgray}} Zelena}} | {{ubl|Žito|Štiriperesna deteljica}} | [[File:Demokratische BauernPartei Deutschlands Logo.svg|link=Demokratska kmečka stranka Nemčije|60x60px]] [[File:Logo of the Agrarian Party of Russia (2013).svg|link=Agrarna stranka Rusije|60x60px]] [[File:Centerpartiet Teillogo.svg|link=Stranka centra (Švedska)|60x60px]] | <ref name=enninful12>{{navedi splet |url=http://ir.knust.edu.gh/bitstream/123456789/5343/1/Ebenezer%20Kofi%20Enninful.pdf |first=Ebenezer Kofi |last=Enninful |title=The Symbolism of Ghanaian Political Parties and their Impact on the Electorates |publisher=[[Kwame Nkrumah University of Science and Technology]] |date=November 2012 |access-date=24 January 2021 |archive-date=31 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210131001431/http://ir.knust.edu.gh/bitstream/123456789/5343/1/Ebenezer%20Kofi%20Enninful.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|58}}<ref>{{navedi novice |url=https://nunatsiaq.com/stories/article/65674greenland_vote_likely_headed_for_a_squeaker_this_march_12/ |title=Greenland vote likely headed for a squeaker this March 12 |work=[[Nunatsiaq News]] |first=Jane |last=George |date=11 March 2013 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130223957/https://nunatsiaq.com/stories/article/65674greenland_vote_likely_headed_for_a_squeaker_this_march_12/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://inews.co.uk/news/politics/boris-johnson-wearing-wheat-sheaf-badge-lapel-today-keir-starmer-british-farmers-campaign-explained-641045 |title=Why Boris Johnson and MPs are wearing a wheat sheaf badge on their lapel: The campaign to support British farmers explained |work=[[i (newspaper)|i]] |first=Alex |last=Finnis |date=10 September 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=23 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923135839/https://inews.co.uk/news/politics/boris-johnson-wearing-wheat-sheaf-badge-lapel-today-keir-starmer-british-farmers-campaign-explained-641045 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.crwflags.com/fotw/flags/ru%7Dagr.html |title=Agrarian Party of Russia |publisher=Flags of the World |date=27 February 2014 |access-date=24 January 2021 |archive-date=25 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125145331/https://www.crwflags.com/fotw/Flags/ru%7Dagr.html |url-status=live }}</ref> |- | [[Anarhizem]] | {{ubl|{{Color box|#000000 |border=darkgray}} Črna|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}} | {{ubl|Črna zastava, ali črna in rdeča zastava|Črka ''A'' obkrožena s krogom|Črna mačka}} | [[File:Anarchist flag.svg|link=Sindikalistična stranka|60x60px]] [[File:FRE-AIT.svg|link=Confederación Nacional del Trabajo|60x60px]] [[File:Partido Liberal Mexicano button 1911.svg|link=Mehiška liberalna stranka|60x60px]] | <ref name=ucsd21>{{navedi splet |url=https://www.anarchism.net/symbol_bf.htm |title=The Classical Symbol of Anarchism |publisher=Anarchism.net |access-date=24 January 2021 |archive-date=9 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109040443/https://www.anarchism.net/symbol_bf.htm |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://library.ucsd.edu/dc/object/bb6212477b |title=Disciplina: mando único: Partido Sindicalista |publisher=University of California, San Diego |date=9 December 2014 |access-date=24 January 2021 |archive-date=16 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200216065633/https://library.ucsd.edu/dc/object/bb6212477b |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Baillargeon |first1=Normand |translator=Mary Foster |title=Order Without Power: An Introduction to Anarchism: History and Current Challenges |date=2013 |orig-date=2008 |publisher=Seven Stories Press |location=New York |isbn=978-1-60980-472-5 |url=https://books.google.com/books?id=hu0j22luZ_oC&q=%22circle+A%22 |chapter=Introduction <!--E-book has no page numbers--> |access-date=24 January 2021 |archive-date=1 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601042913/https://books.google.com/books?id=hu0j22luZ_oC&q=%22circle+A%22 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rival.la/thoughts-all/2020/6/10/a-quick-history-of-the-circle-a |title=A quick history of the Circle-A |publisher=Rival LA |date=10 June 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129100754/https://www.rival.la/thoughts-all/2020/6/10/a-quick-history-of-the-circle-a |url-status=live }}</ref> |- | [[Centrizem]] | {{ubl|{{Color box|#9932CC |border=darkgray}} Vijolična}} | | [[File:Radikale Venstre symbol (2017–present).svg|link=Danska socialno liberalna stranka|60x60px]] [[File:LogoPFP.svg|link=Qinmindang|60x60px]] [[File:DieMitte-logo.svg|link=Center (politična stranka)|60x60px]] | <ref>{{cite journal |first1=Stephen|last1= Ansolabehere |first2=Jonathan|last2= Rodden | first3=James M. Jr. |last3=Snyder |title=Purple America |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_spring-2006_20_2/page/97|journal=The Journal of Economic Perspectives |volume=20 |issue=2 |pages=97–118 |year=2006 |doi=10.1257/jep.20.2.97|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.gp.org/forget_red_vs_blue |title=Forget Red vs. Blue: The Paradigm for the 21st Century is Orange, Purple, and Green |publisher=United States Green Party |first=Scott |last=McLarty |year=2019 |access-date=24 January 2021 |archive-date=24 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124235018/https://www.gp.org/forget_red_vs_blue |url-status=live }}</ref> |- | [[Krščanska demokracija]] | {{ubl|{{Color box|#FF7700 |border=darkgray}} Oranžna}} {{ubl|{{Color box|#FFFFFF|border=darkgray}} Bela}} | [[Krščanski križ]] | [[File:Democrazia Cristiana - Vecchio logo.png|link=Krščanska demokracija (Italija)|60x60px]] [[File:Cdu-logo.svg|link=Krščansko demokratska unija Nemčije|60x60px]] [[File:Logo-CVP.svg|link=Krščansko demokratska ljudska stranka Švice|60x60px]] | <ref name="Witte1993">{{navedi knjigo|first=John|last=Witte|title=Christianity and Democracy in Global Context|url=https://archive.org/details/christianitydemo0000unse_t9c9|year=1993|publisher=Westview Press|isbn=978-0813318431|page=[https://archive.org/details/christianitydemo0000unse_t9c9/page/9 9]}}</ref> |- | [[Komunizem]] | {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}} | {{ubl|[[Srp in kladivo]]|Stisk roke}} | [[File:Emblem of Vietnam Communist Party.svg|link=Komunistična partija Vietnama|60x60px]] [[File:MLKP Badge.svg|link=Marksistično leninistična komunistična partija (Turčija)|60x60px]] [[File:Sozialistische Einheitspartei Deutschlands Logo.svg|link=Socialistična stranka enotnosti Nemčije|60x60px]] | <ref name=klein18/><ref>{{navedi novice |url=https://thediplomat.com/2020/08/evolution-of-the-communist-party-of-vietnams-control-over-the-military/ |title=Evolution of the Communist Party of Vietnam's Control Over the Military |work=The Diplomat |first=Bich T. |last=Tran |date=29 August 2019 |access-date=24 January 2021 |archive-date=28 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210128162429/https://thediplomat.com/2020/08/evolution-of-the-communist-party-of-vietnams-control-over-the-military/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/feb/12/hammer-and-sickle-french-communist-party |title=Has the communist hammer and sickle had its day? |work=[[The Guardian]] |first=Owen |last=Hatherley |date=12 February 2013 |access-date=24 January 2021 |archive-date=7 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210207035116/https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/feb/12/hammer-and-sickle-french-communist-party |url-status=live }}</ref> |- | [[Konservatizem]] | {{ubl|{{Color box|#4584F2|border=darkgray}} Modra}} | | [[File:Emblem of the Kuomintang.svg|link=Kuomintang|60x60px]] [[File:Bandera del Partido Conservador Colombiano.svg|link=Kolumbijska konservativna stranka|60x60px]] [[File:Liberal Democratic Party (Japan) Emblem.svg|link=Liberalna demokratska stranka (Japonska)|60x60px]] | <ref>{{citation | work=[[BBC]] | title=Why is the Conservative Party Blue | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/4923050.stm | date=20 April 2006 | access-date=24 January 2021 | archive-date=14 February 2021 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210214132907/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/4923050.stm | url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Alex Marland |author2=Tom Flanagan |title=Brand New Party: Political Branding and the Conservative Party of Canada |journal=Canadian Journal of Political Science |volume=46 |issue=4 |pages=951–972 |date=December 2013 |doi=10.1017/S0008423913001108|s2cid=153857522 }}</ref> |- | [[Demokratični socializem]] | {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}} | {{ubl|Stisk roke|[[Vrtnica|Rdeča vrtnica]]|Pest}} | [[File:Democratic Action Party Logo.svg|link=Democratic Action Party|60x60px]] [[File:Bandera del Partido Revolucionario Febrerista.svg|link=Revolutionary Febrerista Party|80x60px]] | <ref name=korff92>{{cite journal |first1=Gottfried|last1= Korff |first2=Larry |last2=Peterson |title=From Brotherly Handshake to Militant Clenched Fist: On Political Metaphors for the Worker's Hand |journal=International Labor and Working-Class History |volume=42 |pages=70–81 |date=Fall 1992|doi=10.1017/S0147547900011236|s2cid= 144046575 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://mashable.com/2017/05/27/hidden-meaning-rose-emoji-dsa/ |title=The movement behind the rose emoji that you probably don't know about |work=Mashable |first=Sam |last=Speedy |date=27 May 2017 |access-date=24 January 2021 |archive-date=3 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103232422/https://mashable.com/2017/05/27/hidden-meaning-rose-emoji-dsa/ |url-status=live }}</ref> |- | [[Fašizem]] | {{ubl|{{Color box|#000000|border=darkgray}} Črna|{{Color box|#964B00|border=darkgray}} Rjava}} | {{ubl|[[Liktorski snop]]|[[Svastika]]|[[Runa|Rune]]}} | [[File:Flag of the National Fascist Party (PNF).svg|link=Nacionalna fašistična stranka|60x60px]] [[File:Всероссийская фашистская партия.svg|link= Ruská fašistická strana|60x60px]] [[File:Logo of National Socialist Movement.svg|link=Nacionalno socialistično gibanje za Nizozemsko|60x60px]] | <ref name=enninful12/>{{rp|56}}<ref>{{cite journal |first=Juan Francisco |last=Fuentes |title=Shirt Movements in Interwar Europe: a Totalitarian Fashion |journal=Ler História |volume= 72 |pages=151–173 |date=27 June 2018 |issue=72 |doi=10.4000/lerhistoria.3560|s2cid=158703576 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.adl.org/hate-symbols?cat_id%5B151%5D=151 |title=Hate Symbols Database |publisher=[[Anti-Defamation League]] |year=2021 |access-date=24 January 2021 |archive-date=28 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201228162354/https://www.adl.org/hate-symbols?cat_id&#91;151&#93;=151 |url-status=live }}</ref> |- | [[Feminizem]] | {{ubl|{{Color box|#FFFF|border=darkgray}} Bela|{{Color box|#9932CC|border=darkgray}} Vijolična|{{Color box|#FFD700|border=darkgray}} Zlata|{{Color box|#FFC0CB|border=darkgray}} Roza}} | {{ubl|[[Astronomski simbol|Simbol Venere]]|Stisnjena pest|Črka ''F''}} | [[File:National Woman's Party logo.png|link=National Woman's Party|60x60px]] [[File:FP logo.svg|link=Feminist Party (Finland)|60x60px]] [[File:Logo of the Women's Party (South Korea).svg|link=Women's Party (South Korea)|80x60px]] | <ref>{{navedi splet |url=https://www.nps.gov/articles/symbols-of-the-women-s-suffrage-movement.htm |title=Symbols of the Women's Suffrage Movement |publisher=United States National Park Service |access-date=24 January 2021 |archive-date=24 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124215815/https://www.nps.gov/articles/symbols-of-the-women-s-suffrage-movement.htm |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://elephant.art/the-real-meanings-behind-six-symbols-of-protest-01072020/ |title=The Real Meanings Behind Six Symbols of Protest |publisher=Elephant art |date=1 July 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201230082124/https://elephant.art/the-real-meanings-behind-six-symbols-of-protest-01072020/ |url-status=live }}</ref> |- | [[Zelena politika]] | {{ubl|{{Color box|#006400|border=darkgray}} Zelena}} | {{ubl|Sonce|Sončnica}} | [[File:EGP-Logo_2017.png|link=Evropska zelena stranka|80x60px]] [[File:Alternattiva Demokratika.svg|link=Democratic Alternative (Malta)|60x60px]] | <ref>{{navedi splet |url=https://www.globalgreens.org/party/green-party-taiwan |title=Green Party Taiwan |publisher=Global Greens |date=19 September 2014 |access-date=24 January 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225190256/https://www.globalgreens.org/party/green-party-taiwan |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.maltatoday.com.mt/news/national/105892/adpd_launches_new_logo_to_symbolise_partys_ethos#.YA3dcOhKiUk |title=AD+PD launches new logo to symbolise party's ethos |work=Malta Today |date=14 November 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=21 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201121062439/https://www.maltatoday.com.mt/news/national/105892/adpd_launches_new_logo_to_symbolise_partys_ethos#.YA3dcOhKiUk |url-status=live }}</ref> |- | [[Islamizem]] | {{ubl|{{Color box|#000000|border=darkgray}} Črna|{{Color box|#006400|border=darkgray}} Zelena}} | [[Zvezda in polmesec]] | [[File:Logo PPP (1973-1982).svg|link=United Development Party|60x60px]] [[File:Logo of Jamiat-e Islami.svg|link=Jamiat-e Islami|60x60px]] [[File:PKS logo 2020.png|link=Prosperous Justice Party|60x60px]] | <ref name=combos/><ref>{{cite journal |first=Leo |last=Suryadinata |title=The Decline of the Hegemonic Party System in Indonesia: Golkar after the Fall of Soeharto |journal=Contemporary Southeast Asia |volume=29 |issue=2 |pages=333–358 |date=August 2007|doi=10.1355/CS29-2F|s2cid=153413092 }}</ref> |- | [[Liberalizem]] | {{ubl|{{Color box|#FFFF33 |border=darkgray}} Rumena}} | Ptica v letu | [[File:Social & Liberal Democrats.svg|link=Liberal Democrats (UK)|60x60px]] [[File:Logo der Freien Demokraten (gelbes).svg|link=Free Democratic Party (Germany)|60x60px]] | <ref name=malasig18>{{navedi novice |url=https://interaksyon.philstar.com/breaking-news/2018/05/16/126899/can-you-paint-with-all-the-colors-of-politics/ |title=Can you paint with all the colors of politics? |work=[[InterAksyon]] |first=Jeline |last=Malasig |date=16 May 2018 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130024842/https://interaksyon.philstar.com/breaking-news/2018/05/16/126899/can-you-paint-with-all-the-colors-of-politics/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.gq-magazine.co.uk/politics/article/liberal-democrats-comeback |title=There is still a place for Liberal Democrats in British politics |work=GQ |first=Glen |last=O'Hara |date=17 August 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129140059/https://www.gq-magazine.co.uk/politics/article/liberal-democrats-comeback |url-status=live }}</ref><ref>Cassel-Picot, Muriel "The Liberal Democrats and the Green Cause: From Yellow to Green" in Leydier, Gilles and Martin, Alexia (2013) ''Environmental Issues in Political Discourse in Britain and Ireland''. Cambridge Scholars Publishing. [https://books.google.com/books?id=fFgxBwAAQBAJ&pg=PA105 p. 105] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803032832/https://books.google.ca/books?id=fFgxBwAAQBAJ&lpg=PP1&pg=PA105 |date=3 August 2020 }}. {{isbn|978-1443852838}}</ref> |- | [[Libertarianizem]] | {{ubl|{{Color box|#FFFF33 |border=darkgray}} Rumena| {{Color box|#FFD700 |border=darkgray}} Zlata}} | {{ubl|Jež|Bakla}} | [[File:Libertarian Disc.svg|link=Libertarian Party (United States)|60x60px]] [[File:Libertarischepartij.svg|link=Libertarian Party (Netherlands)|60x60px]] | <ref name=combos>{{navedi splet |url=https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations |title=Understanding Political Color Designations |publisher=Gremillion Consulting |access-date=24 January 2021 |archive-date=31 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210131093843/https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.refinery29.com/en-us/2020/07/9917658/primary-secondary-colors-fall-fashion-trend |title=Why Are Primary Colors Trending In Fashion Right Now? |work=Refinery29 |first=Eliza |last=Huber |date=16 July 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=23 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123182518/https://refinery29.com/en-us/2020/07/9917658/primary-secondary-colors-fall-fashion-trend |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://entretenimento.uol.com.br/noticias/redacao/2020/05/18/youtuber-mistura-aberturas-de-game-of-thrones-e-tiger-king.htm |title=Youtuber mistura aberturas de "Game of Thrones" e "Tiger King" em animação |language=pt |work=UOL |date=18 May 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129055931/https://entretenimento.uol.com.br/noticias/redacao/2020/05/18/youtuber-mistura-aberturas-de-game-of-thrones-e-tiger-king.htm |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.wsj.com/articles/libertarians-spoil-the-election-11604867668 |title=Libertarians Spoil the Election |work=The Wall Street Journal |first=Walter E. |last=Block |date=8 November 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=16 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210116184046/https://www.wsj.com/articles/libertarians-spoil-the-election-11604867668 |url-status=live }}</ref> |- | [[Monarhizem]] | {{ubl|{{Color box|#FFFFFF |border=darkgray}} Bela|{{Color box|#FFD700 |border=darkgray}} Zlata|{{Color box|#9932CC |border=darkgray}} Vijolična}} | Krona | [[File:Emblem of the Rexist Party.svg|link=Rexist Party|60x60px]] [[File:FUNCINPEC logo.png|link=FUNCINPEC|60x60px]] | <ref name=enninful12/><ref>{{navedi novice |url=https://www.townandcountrymag.com/style/fashion-trends/a35269653/why-color-purple-biden-inauguration/ |title=The Deep Meaning of the Color Purple at the Biden Inauguration |work=Town & Country Magazine |first=Jessica |last=Iredale |date=20 January 2021 |access-date=24 January 2021 |archive-date=23 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123202349/https://www.townandcountrymag.com/style/fashion-trends/a35269653/why-color-purple-biden-inauguration/ |url-status=live }}</ref> |- | [[Pacifizem]] | {{ubl|{{Color box|#FFFFFF |border=darkgray}} Bela}} | {{ubl|[[Bela zastva]]|[[Golobi|Golob]]|[[Simboli miru]]|[[Beli mak]]|[[Znak V]]}} | [[File:Pacifistisch Socialistische Partij logo.svg|link=Pacifist Socialist Party|60x60px]] [[File:EDA logo.svg|link=United Democratic Left|60x60px]] | <ref name=enninful12/><ref>{{navedi splet |url=https://www.thehistorypress.co.uk/articles/peace-symbols-through-history/ |title=Peace symbols through history |publisher=[[The History Press]] |access-date=24 January 2021 |archive-date=21 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121044652/https://www.thehistorypress.co.uk/articles/peace-symbols-through-history/ |url-status=live }}</ref> |- | [[Socialna demokracija]] | {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča|{{Color box|#E131EA |border=darkgray}} Roza|{{Color box|#9932CC |border=darkgray}} Vijolična}} | {{ubl|Stisk roke|[[Vrtnica|Rdeča vrtnica]]|Pest}} | [[File:Socialdemokratiet symbol (2014–present).svg|link=Socialni demokrati (Danska)|60x60px]] [[File:Socialni demokrati Logo.svg|link=Socialni demokrati (Slovenija)|60x60px]] | <ref>{{navedi knjigo|title=Color Design Workbook: A Real World Guide to Using Color in Graphic Design|last1=Adams|first1=Sean|last2=Morioka|first2=Noreen|last3=Stone|first3=Terry Lee|date=2006|publisher=Rockport Publishers|isbn=159253192X|location=Gloucester, Mass.|pages=[https://archive.org/details/colordesignworkb0000ston/page/86 86]|oclc=60393965|url=https://archive.org/details/colordesignworkb0000ston/page/86}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Kumar|first1=Rohit Vishal|last2=Joshi|first2=Radhika|date=October–December 2006|title=Colour, Colour Everywhere: In Marketing Too|journal=SCMS Journal of Indian Management|volume=3|issue=4|pages=40–46|issn=0973-3167|ssrn=969272}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://jacobinmag.com/2020/12/denmark-democratic-ownership-finance-act-social-democrats-red-green-alliance |title=Denmark's "Democratic Ownership" Agenda Shows We Can Run Our Own Lives |work=Jacobin |first=Poyâ |last=Pâkzâd |date=December 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129081123/https://jacobinmag.com/2020/12/denmark-democratic-ownership-finance-act-social-democrats-red-green-alliance |url-status=live }}</ref><ref name=korff92/> |- | [[Socializem]] | {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}} | [[Vrtnica|Rdeča vrtnica]] | [[File:Emblem of the Socialist Party of Chile.svg|link=Socialist Party of Chile|60x60px]] [[File:Partia Socialiste.svg|link=Socialist Party of Albania|60x60px]] [[File:Logo of the FMLN.svg|link=Farabundo Martí National Liberation Front|60x60px]] | <ref name=klein18>{{navedi splet |url=https://www.goethe.de/en/kul/ges/eu2/kar/21254970.html |title=Interview with Gerd Koenen: The Fading of a Political Colour |publisher=[[Goethe-Institut]] |first=Sarah |last=Klein |date=April 2018 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129052440/https://www.goethe.de/en/kul/ges/eu2/kar/21254970.html |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://ambito-juridico.jusbrasil.com.br/noticias/192209688/uso-de-cores-de-partido-em-predios-publicos-gera-condenacao-por-improbidade |title=Uso de cores de partido em prédios públicos gera condenação por improbidade |language=pt |work=Jusbrasil |year=2015 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130034946/https://ambito-juridico.jusbrasil.com.br/noticias/192209688/uso-de-cores-de-partido-em-predios-publicos-gera-condenacao-por-improbidade |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.histecon.magd.cam.ac.uk/coins_August2017.html|title=Coins of the Month – The symbols of the French socialists from the nineteenth century to today|last=Einaudi|first=Luca|date=August 2017|website=www.histecon.magd.cam.ac.uk|publisher=Joint Centre for History and Economics, University of Cambridge|access-date=26 May 2019|archive-date=31 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210131020124/https://www.histecon.magd.cam.ac.uk/coins_August2017.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.tiemporeal.com.pe/farc-frente-amplio-partido-socialista-argentino/ |title=¿Coincidencia? ¿Por qué estos 3 logos de partidos de izquierda son tan parecidos? |language=es |work=Tiempo Real |date=20 September 2017 |access-date=24 January 2021 |archive-date=1 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601042915/https://www.tiemporeal.com.pe/farc-frente-amplio-partido-socialista-argentino/ |url-status=live }}</ref><ref name=korff92/> |- |} == Viri == * Scott Meinwaring, Arturo Valenzuela; Politics, Society, Latinamerica/ založba Westview Press 1998. * KAJ JE POLITIKA?– ur. Adolf Bibič (kompendij sodobnih teorij), Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1997, zbirka: Alfa == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke|*]] [[Kategorija:Parlamentarizem]] [[Kategorija:Volitve]] [[Kategorija:Organizacije]] kbuw5olu4yym5ax5zq47dr2sd8rbf2h 0 23668 6765127 6750973 2026-10-14T14:33:11Z Florentina Veršič 146476 /* Zakoni in otroci */ Dopolnitev. 6765127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|url=https://archive.org/details/bub_gb_PMFwC1gP0BkC|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === [[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]] Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> === Začetek bojev === [[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]] [[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]] Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo. Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo. Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost. Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.<ref>Ó Gráda & Chevet 2002, strani 706-733.</ref> V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.<ref>Lynn 1999, stran 326.</ref> === Prelomnica === {{CSS image crop|Image=France 1709-A One Louis d'Or.jpg |bSize=445|cWidth=220|cHeight=220|oTop=3|oLeft=3|Location=right|Description=Ludvik XIV., upodobljen na kovancu iz leta 1709.}} Zadnje faze španske nasledstvene vojne so pokazale, da zavezniki ne morejo obdržati nadvojvode Karla v Španiji, tako kot Francija ne more obdržati celotne španske dediščine za Filipa V. Zavezniki so bili dokončno izgnani iz osrednje Španije s francosko-španskimi zmagami v bitkah pri Villaviciosi in Brihuegi leta 1710. Francoske sile drugod so kljub porazom ostale trdožive. Zavezniki so v bitki pri Malplaquetu dosegli [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] z 21.000 žrtvami, kar je dvakrat več od Francozov.<ref>Lynn 1999, stran 334.</ref> Francija si je sčasoma povrnila vojaški ponos z odločilno zmago pri Denainu leta 1712. Francoski vojaški uspehi proti koncu vojne so se zgodili v ozadju spremenjenih političnih razmer v Avstriji. Leta 1705 je umrl cesar Leopold I. Njegov starejši sin in naslednik [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] mu je sledil leta 1711. Jožefov dedič ni bil nihče drug kot nadvojvoda Karel, ki si je zagotovil nadzor nad vsemi avstrijskimi posestmi svojega brata. Če bi špansko cesarstvo takrat padlo v njegove roke, bi svetorimsko cesarstvo postalo spet tako obsežno, kot je bilo nazadnje v času [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] v 16. stoletju. Za pomorske sile Velike Britanije in Nizozemske republike bi bilo to prav tako nezaželeno kot francosko-španska unija.<ref>Lynn 1999, stran 342.</ref> === Sklenitev miru === [[File:Philippe Buache Carte de France divisee suivant les quatre departements de Messieurs les secretaires dEtat 07710637.jpg|thumb|Zemljevid Francije po smrti Ludvika XIV.]] Zaradi novega britanskega pogleda na evropsko ravnovesje moči so se začeli anglo-francoski pogovori, ki so dosegli vrhunec z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]] leta 1713 med Ludvikom, Filipom V. Španskim, [[Ana Britanska|Ano Britansko]] in Nizozemsko republiko. Leta 1714 je sveti rimski cesar po izgubi Landaua in Freiburga sklenil mir tudi s Francijo v raštatski in badenski pogodbi. S splošno mirovno ureditvijo je Filip V. obdržal Španijo in njene kolonije, medtem ko je Avstrija prejela Špansko Nizozemsko, španske posesti v Italiji pa si je razdelila s [[Savoja|Savojo]]. Britanija je obdržala [[Gibraltar]] in [[Menorka|Menorko]]. Ludvik je privolil, da preneha podpirati Jamesa Stuarta – sina Jakoba II. in pretendenta na prestol Velike Britanije ter Irske – ter Ani prepustil [[Nova Fundlandija|Novo Fundlandijo]], Rupertovo deželo in Akadijo v Ameriki. S pogodbo je največ pridobila Britanija, vendar so bili končni pogoji precej ugodnejši za Francijo kot tisti, o katerih so razpravljali na mirovnih pogajanjih v letih 1709 in 1710. Francija je obdržala otoka [[Otok princa Edvarda|Île-Saint-Jean]] in [[Cape Breton (otok)|Île Royale]], Ludvik pa je pridobil nekaj manjših evropskih ozemelj, kot sta kneževina Orange in dolina Ubaye, ki je nadzorovala čezalpske prelaze v Italijo. Po Ludvikovi zaslugi sta bila njegova zaveznika, bavarski in kölnski volilni knez, ponovno postavljena v položaj, ki sta ga imela pred vojno, in sta dobila nazaj svoja ozemlja.<ref>Lynn 1999, strani 356-360.</ref> == Zasebno življenje == === Zakoni in otroci === Ludvik in njegova žena Marija Terezija Španska sta imela šest otrok v zakonu, sklenjenem leta 1660. Vendar pa je le en otrok, najstarejši, dočakal odraslost: Ludvik, imenovan »le Grand Dauphin« (Veliki dofen) oziroma preprosto »Monseigneur«. Marija Terezija je umrla leta 1683. Takrat je Ludvik pripomnil, da mu v nobeni drugi situaciji ni povzročila nikakršne nevšečnosti. Kljub znakom naklonjenosti v zgodnjem obdobju zakona Ludvik Mariji Tereziji nikoli ni bil zvest. Imel je vrsto ljubic, tako uradnih kot neuradnih. Med bolje dokumentiranimi so bile Louise de La Vallière (s katero je imel pet otrok; 1661–1667), Bonne de Pons d'Heudicourt (1665), Catherine Charlotte de Gramont (1665), Françoise-Athénaïs, markiza de Montespan (s katero je imel sedem otrok; 1667–1680), Anne de Rohan-Chabot (1669–1675), Claude de Vin des Œillets (en otrok, rojen leta 1676), Isabelle de Ludres (1675–1678) in Marie Angélique de Scorailles (1679–1681), ki je umrla pri devetnajstih letih med porodom. Iz teh zvez se je rodilo mnogo nezakonskih otrok. Večino med njimi je poročil s člani stranskih vej kraljeve družine. Ludvik je bil razmeroma bolj zvest svoji drugi ženi, Françoise d'Aubigné, markizi de Maintenon. Prvič jo je spoznal, ko je skrbela za njegove otroke, ki jih je imel z Madame de Montespan, pri čemer je opazil, kako skrbno je ravnala z njegovim ljubljencem, Louisom Augustom, vojvodo Mainskim.<ref name=":6">Bryant 2004, stran 80.</ref> Kralja je sprva odbijala njena stroga verska praksa, a se je z njo zbližal prav zaradi njene skrbi za njegove otroke.<ref name=":6" /> Ko je 20. decembra 1673 priznal svoje otroke z gospo de Montespan, je Françoise d'Aubigné postala kraljeva varuška v Saint-Germainu.<ref name=":6" /> Kot varuška je bila ena redkih oseb, ki so smele z njim govoriti kot z enakim, brez omejitev.<ref name=":6" /> Domneva se, da sta se na skrivaj poročila v Versaillesu 10. oktobra 1683<ref>Buckley 2008, stran 276.</ref> ali okoli tega datuma oziroma januarja 1684.<ref>Bryant 2004, stran 77.</ref> Ta zakon, čeprav nikoli uradno razglašen ali javno obravnavan, je bil javna skrivnost in je trajal vse do njegove smrti. == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Bibliografija === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} 506gaz3khmt9vss73so7qbbeh5777qx 6765129 6765127 2026-10-14T14:35:50Z Florentina Veršič 146476 /* Zakoni in otroci */ Dodani sliki. 6765129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|url=https://archive.org/details/bub_gb_PMFwC1gP0BkC|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === [[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]] Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> === Začetek bojev === [[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]] [[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]] Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo. Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo. Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost. Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.<ref>Ó Gráda & Chevet 2002, strani 706-733.</ref> V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.<ref>Lynn 1999, stran 326.</ref> === Prelomnica === {{CSS image crop|Image=France 1709-A One Louis d'Or.jpg |bSize=445|cWidth=220|cHeight=220|oTop=3|oLeft=3|Location=right|Description=Ludvik XIV., upodobljen na kovancu iz leta 1709.}} Zadnje faze španske nasledstvene vojne so pokazale, da zavezniki ne morejo obdržati nadvojvode Karla v Španiji, tako kot Francija ne more obdržati celotne španske dediščine za Filipa V. Zavezniki so bili dokončno izgnani iz osrednje Španije s francosko-španskimi zmagami v bitkah pri Villaviciosi in Brihuegi leta 1710. Francoske sile drugod so kljub porazom ostale trdožive. Zavezniki so v bitki pri Malplaquetu dosegli [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] z 21.000 žrtvami, kar je dvakrat več od Francozov.<ref>Lynn 1999, stran 334.</ref> Francija si je sčasoma povrnila vojaški ponos z odločilno zmago pri Denainu leta 1712. Francoski vojaški uspehi proti koncu vojne so se zgodili v ozadju spremenjenih političnih razmer v Avstriji. Leta 1705 je umrl cesar Leopold I. Njegov starejši sin in naslednik [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] mu je sledil leta 1711. Jožefov dedič ni bil nihče drug kot nadvojvoda Karel, ki si je zagotovil nadzor nad vsemi avstrijskimi posestmi svojega brata. Če bi špansko cesarstvo takrat padlo v njegove roke, bi svetorimsko cesarstvo postalo spet tako obsežno, kot je bilo nazadnje v času [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] v 16. stoletju. Za pomorske sile Velike Britanije in Nizozemske republike bi bilo to prav tako nezaželeno kot francosko-španska unija.<ref>Lynn 1999, stran 342.</ref> === Sklenitev miru === [[File:Philippe Buache Carte de France divisee suivant les quatre departements de Messieurs les secretaires dEtat 07710637.jpg|thumb|Zemljevid Francije po smrti Ludvika XIV.]] Zaradi novega britanskega pogleda na evropsko ravnovesje moči so se začeli anglo-francoski pogovori, ki so dosegli vrhunec z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]] leta 1713 med Ludvikom, Filipom V. Španskim, [[Ana Britanska|Ano Britansko]] in Nizozemsko republiko. Leta 1714 je sveti rimski cesar po izgubi Landaua in Freiburga sklenil mir tudi s Francijo v raštatski in badenski pogodbi. S splošno mirovno ureditvijo je Filip V. obdržal Španijo in njene kolonije, medtem ko je Avstrija prejela Špansko Nizozemsko, španske posesti v Italiji pa si je razdelila s [[Savoja|Savojo]]. Britanija je obdržala [[Gibraltar]] in [[Menorka|Menorko]]. Ludvik je privolil, da preneha podpirati Jamesa Stuarta – sina Jakoba II. in pretendenta na prestol Velike Britanije ter Irske – ter Ani prepustil [[Nova Fundlandija|Novo Fundlandijo]], Rupertovo deželo in Akadijo v Ameriki. S pogodbo je največ pridobila Britanija, vendar so bili končni pogoji precej ugodnejši za Francijo kot tisti, o katerih so razpravljali na mirovnih pogajanjih v letih 1709 in 1710. Francija je obdržala otoka [[Otok princa Edvarda|Île-Saint-Jean]] in [[Cape Breton (otok)|Île Royale]], Ludvik pa je pridobil nekaj manjših evropskih ozemelj, kot sta kneževina Orange in dolina Ubaye, ki je nadzorovala čezalpske prelaze v Italijo. Po Ludvikovi zaslugi sta bila njegova zaveznika, bavarski in kölnski volilni knez, ponovno postavljena v položaj, ki sta ga imela pred vojno, in sta dobila nazaj svoja ozemlja.<ref>Lynn 1999, strani 356-360.</ref> == Zasebno življenje == === Zakoni in otroci === [[File:Louis XIV wedding.jpg|thumb|Poroka Ludvika in Marije Terezije.]] [[File:Dual Cypher of King Louis XIV & Queen Marie Thérèse of France.svg|thumb|right|upright|Skupni simbol Ludvika XIV. in Marije Terezije.]] Ludvik in njegova žena Marija Terezija Španska sta imela šest otrok v zakonu, sklenjenem leta 1660. Vendar pa je le en otrok, najstarejši, dočakal odraslost: Ludvik, imenovan »le Grand Dauphin« (Veliki dofen) oziroma preprosto »Monseigneur«. Marija Terezija je umrla leta 1683. Takrat je Ludvik pripomnil, da mu v nobeni drugi situaciji ni povzročila nikakršne nevšečnosti. Kljub znakom naklonjenosti v zgodnjem obdobju zakona Ludvik Mariji Tereziji nikoli ni bil zvest. Imel je vrsto ljubic, tako uradnih kot neuradnih. Med bolje dokumentiranimi so bile Louise de La Vallière (s katero je imel pet otrok; 1661–1667), Bonne de Pons d'Heudicourt (1665), Catherine Charlotte de Gramont (1665), Françoise-Athénaïs, markiza de Montespan (s katero je imel sedem otrok; 1667–1680), Anne de Rohan-Chabot (1669–1675), Claude de Vin des Œillets (en otrok, rojen leta 1676), Isabelle de Ludres (1675–1678) in Marie Angélique de Scorailles (1679–1681), ki je umrla pri devetnajstih letih med porodom. Iz teh zvez se je rodilo mnogo nezakonskih otrok. Večino med njimi je poročil s člani stranskih vej kraljeve družine. Ludvik je bil razmeroma bolj zvest svoji drugi ženi, Françoise d'Aubigné, markizi de Maintenon. Prvič jo je spoznal, ko je skrbela za njegove otroke, ki jih je imel z Madame de Montespan, pri čemer je opazil, kako skrbno je ravnala z njegovim ljubljencem, Louisom Augustom, vojvodo Mainskim.<ref name=":6">Bryant 2004, stran 80.</ref> Kralja je sprva odbijala njena stroga verska praksa, a se je z njo zbližal prav zaradi njene skrbi za njegove otroke.<ref name=":6" /> Ko je 20. decembra 1673 priznal svoje otroke z gospo de Montespan, je Françoise d'Aubigné postala kraljeva varuška v Saint-Germainu.<ref name=":6" /> Kot varuška je bila ena redkih oseb, ki so smele z njim govoriti kot z enakim, brez omejitev.<ref name=":6" /> Domneva se, da sta se na skrivaj poročila v Versaillesu 10. oktobra 1683<ref>Buckley 2008, stran 276.</ref> ali okoli tega datuma oziroma januarja 1684.<ref>Bryant 2004, stran 77.</ref> Ta zakon, čeprav nikoli uradno razglašen ali javno obravnavan, je bil javna skrivnost in je trajal vse do njegove smrti. == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Bibliografija === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} ej0pwjt1q0f4qvyi51nlrvrob9rz6ha 0 33380 6765134 6764721 2026-10-14T15:06:33Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6765134 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 1kmnr2985kfe08xe3z3ymt4gde0gohr 6765285 6765134 2026-10-14T22:56:13Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6765285 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko]]-<nowiki/>Verč *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 7pjsjt5rnb9ohjs9z53lsl6w9jdx2ja 0 49618 6765295 6759678 2026-10-15T00:24:38Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6765295 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserj]]<nowiki/>ev in scenaristov''' '''<nowiki/>''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Olivier Adam]] (scenarist) *[[Antoine d'Agata]] *Pierre Aïm (direktor fotografije) *[[Alexandre Aja]] *[[Jean-Gabriel Albicocco]] *Henri Alekan (1909-2001) (direktor fotografije) *[[Alexandre Alexéieff]] (rusko-fr. animator...) *[[Marc Allégret]] *[[Yves Allégret]] *[[René Allio]] *[[Patrick Alessandrin]] *Nestor Almendros (snemalec šp.-katal. porekla) *[[Pierre Alt]] *[[Mathieu Amalric]] *[[Jean-Pierre Améris]] *[[Jean-Baptiste Andrea]] *[[Yannick Andréi]] *Anémone? *[[Hélène Angel]] *[[Claude d'Anna]] *[[Jean-Jacques Annaud]] *[[Jean Anouilh]] (scenarist) *[[Sólveig Anspach]] (1960-2015) (islandsko-francoska/nem.-romun.rodu) *André-Paul Antoine *[[Adolfo Arrieta]] *[[Olivier Assayas]] *[[Éric Assous]] (Tunizijec) *[[Alexandre Astruc]] *[[Aure Atika]] *[[Éric Atlan]] *[[Yvan Attal]] *[[Stéphane Aubier]] *[[Frédéric Auburtin]] *[[Jacques Audiard]] *[[Michel Audiard]] (scenarist) Paul Michel Audiard *[[Jacqueline Audry]] *[[Jean Aurel]] (romun. rodu) *Jean Aurenche (scenarist) *[[Claude Autant-Lara]] (1901-2000) *[[Daniel Auteuil]] *[[Gabriel Axel]] (dansko-fr.) *[[Lisa Azuelos]] == B == *[[Raphaëlle Bacqué]] (scenaristka) *[[Pascale Bailly]] *[[Josiane Balasko]] (''Balašković'') *[[Gilles Balbastre]] (scenarist) *[[Albert Band]] (francosko-ameriški) *[[Édouard Baer]] *[[Jacques Baratier]] (1918-2009) *[[Jacques Baroncelli|Jacques (de) Baroncelli]] *[[Jean-Louis Barrault]] *[[Jonathan Barré]] *[[Chloé Barreau]] *[[André Barsacq]] *[[Odile Barski]] (scenaristka) *[[André Bazin]] (teoretik) *[[Xavier Beauvois]] *[[Jacques Becker]] *[[Jean Becker]] *[[Frédéric Beigbeder]] *[[Jean-Jacques Beineix]] *[[Yanick Bellon]] (''Marie-Annick Bellon'') *[[Véra Belmont]] *[[Lucas Belvaux]] *[[Nicolas Benamou]] *[[Robert Benayoun]]? *[[Laurent Bénégui]] *[[Jean Bénoît Lévy|Jean Bénoît-Lévy]] *[[Faouzi Bensaïdi]] (maroško-francoski) *[[Farid Bentoumi]] *[[Luc Béraud]] *[[Alain Berbérian]] (libanonsko-armenskega rodu) (1953-2017) *[[Raymond Bernard]] *[[Claude Berri]] *[[André Berthomieu]] *[[Guy-Philippe Bertin]] *[[Juliet Berto]] *[[Jean-Louis Bertucelli]] *[[Éric Besnard]] *[[Jacques Besnard]] * [[Luc Besson]] * [[Rémi Bezançon]] * [[Thomas Bidegain]] * [[Enki Bilal]] (''Enes Bilalović'') *[[Thierry Binisti]] *[[Didier Bivel]] *[[Gérard Blain]]? *[[Michel Blanc]] *[[Pascal Blanchard]] *[[Francis Blanche]]? * [[Bertrand Blier]] *[[Roger Blin]] *[[Antoine Blossier]] *Patrick Blossier (direktor fotografije-snemalec) *Jean Boffetty (snemalec) *[[Michel Boissrond]] *[[Yves Boisset]] *[[Claude Boissol]] *[[Bertrand Bonello]] * [[Pascal Bonitzer]] * [[Dany Boon]] *[[Bernard Borderie]] *[[Lucie Borleteau]] *[[Walerian Borowczyk]] (poljsko-francoski) *Pierre Bost (scenarist) *[[Rachid Bouchareb]] (Francoz alžirskega porekla) *Ludovic & Zoran Boukherma *[[Élodie Bouchez]] *[[Nicolas Boukhrief]] *[[Michel Bouquet]] *[[Martin Bourboulon]] *[[Serge Bozon]] *[[Guillaume Brac]] *[[Gérard Brach]] *[[Zabou Breitman]] *[[Catherine Breillat]] * [[Robert Bresson]] (1901-1999) * [[Jean-Claude Brialy]] * [[Jean-Claude Brisseau]] *[[Stéphane Brizé]] *[[Philippe de Broca]] *[[Hervé Bromberger]] *[[Jean-Marc Brondolo]] *[[Noël Burch]] *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (italijansko-francoska) *[[Luis Buñuel]] (Španec) == C == *[[Thomas Cailley]] *[[Ivan Calbérac]] *[[Henri Calef]] *[[André Calmettes]] *[[Marcel Camus]] *[[Guillaume Canet]] *[[Laurent Cantet]] *[[Albert Capellani]] *[[Éric Caravaca]] *[[Leos Carax]] (Alex Christophe Dupont) *[[Christian Carion]] *[[Pierre Carles]] (kritični dokumentarist) *[[Claude Carliez]] *[[Brieuc Carnaille]] * [[Marcel Carné]] * [[Emmanuel Carrère]] *[[Jean-Claude Carrière]] (scenarist) *[[Frank Cassenti]] (dokumentarist) *[[Jean-Max Causse]] *[[Alberto Cavalcanti]] (brazilsko-franc.) *[[Alain Cavalier]] (pr.i. ''Fraisse'') *[[Fred Cavayé]] * [[André Cayatte]] * [[Jean Cayrol]] * [[Clémentine Célarié]] *Alain Chabat ? * [[Claude Chabrol]] *[[Christian de Chalonge]] *[[Caroline Champetier]] (direktorica fotografije) *[[Benjamin Charbit]] *[[Mehdi Charef]] (alžirskega rodu) *[[André Charpak]] *[[Hubert Charuel]] *[[Philippe de Chauveron]] *Louis Chavance (scenarist) *[[Damien Chazelle]] (francosko-ameriški) *[[Pierre Chénal]] (''Pierre Cohen'') *[[Patrice Chéreau]] *[[Malik Chibane]] *[[David Chizallet]] (direktor fotografije) *[[Sylvain Chomet]] (animator) *[[Henri Chomette]] *[[Christian-Jaque]] (''Christian Maudet'') (1904-1994) *[[Yves Ciampi]] * [[René Clair]] (pr.i. [[Henri Chomette|Chomette]]) *Christian Clavier ? *[[Stéphane Clavier]] * [[René Clément]] * [[Pierre Clémenti]] *[[Maurice Cloche]] * [[Henri-Georges Clouzot]] * [[Jean Cocteau]] * [[Benoît Cohen]]? * [[Émile Cohl]] (Courtet) (animator) * [[Henri Colpi]] (montažer, režiser, publicist švic. porekla) * [[Jean Commandon]] * Jacques Companeez (scenarist) *[[Nina Companeez]] *[[Claude Confortès]] *[[Antony Cordier]] *[[Alain Corneau]] *[[Clovis Cornillac]] *[[Catherine Corsini]] *[[Costa-Gavras]] (Constantin Gavras; grško-francoski) *[[Delphine Coulin]] *[[Muriel Coulin]] *[[Emmanuel Courcol]] *[[Louise Courvoisier]] *[[Olivier Coussemacq]] *[[Jacques-Yves Cousteau]] (naravoslovno-dokumentarni) *[[Raoul Coutard]] (snemalec, režiser) *[[Antoine Cuypers]] *[[Natacha Cyrulnik]] (dokumentaristka) *[[Isabelle Czajka]] == D == *[[Audrey Dana]] *[[Louis Daquin]] *[[Jean-Pierre Dardenne]] & [[Luc Dardenne]] (belgijsko-francoska) *[[Robert Darène]] (1914-2016) *[[Jean-Pierre Darroussin]] *[[Jules Dassin]] *[[Guy Davidi]] *[[Robin Davis]] *[[Josée Dayan]] *[[Guy Debord]] *[[Henri Decaë]] (snemalec-direktor fotografije) *Didier Decoin (scenarist) *[[Henri Decoin]] *[[André Deed]] (Henri André Augustin Chapais) *[[Jean Delannoy]] *[[Émilie Deleuze]] *[[Benoît Delépine]] *[[Louis Delluc]] ... *[[Xavier Deluc]] *[[Julie Delpy]] *[[Richard Dembo]] *[[Jacques Demy]] * [[Claire Denis]] *[[Jean-Pierre Denis]] *[[Jacques Deray]] *[[Arnaud Desplechin]] *[[Michel Deville]] *[[Robert Dhéry]] *[[Audrey Diwan]] *[[Jacques Doillon]] *[[Lola Doillon]] *[[Jacques Doniol-Valcroze]] *[[Valérie Donzelli]] *[[Olivier Doran]] * [[Michel Drach]] * [[Jean-Paul Étienne Dreyfus]] (ps. [[Jean-Paul Le Chanois]]) *[[Jean Dréville]] (1906-97) *Carl Theodor Dreyer *[[Julia Ducournau]] *Marc Dugain *[[Maurice Dugowson]] *[[Germaine Dullac]] *[[Bruno Dumont]] *[[François Dupeyron]] *[[Quentin Dupieux]] *[[Albert Dupontel]] * [[Marguerite Duras]] *[[Jean-Pierre Duret]] * [[Julien Duvivier]] == E == *[[Pascal Elbé]] *[[Jérémie Elkaïm]] *[[Jihan El-Tahri]] (libanonsko-francoska) *[[Robert Enrico]] *[[Jean Epstein]] *[[Jean-Yves Escoffier]] ? * [[Pierre Étaix]] * [[Jean Eustache]] == F == *[[Coralie Fargeat]] *[[Jean-Pol Fargeau]] (scenarist) *[[Nicolas Farkas]] (madž. rodu) *[[Christian Faure]] *[[Jean Faurez]] *[[Léa Fehner]] *[[Jean-Loup Felicioli]] *[[René Féret]] *[[Pascale Ferran]] *[[Alain Ferrari]] *[[Laurence Ferreira Barbosa]] *[[Louis Feuillade]] *[[Jacques Feyder]] *[[Sophie Fillières]] *[[Emmanuel Finkiel]] *[[Laurent Firode]] *[[David Foenkinos|David]] &[[Stéphane Foenkinos]] *Peter Foldes (madž.-britan.-franc. animator) *[[Anne Fontaine]] *[[Sara Forestier]] *[[Jérôme Foulon]] *[[Georges Franju]] *[[Thierry Frémaux]] *Serge Frydman (scenarist) == G == *([[Charlotte Gainsbourg]]) *[[Zoe Galeron]] (scenaristka) *[[Abel Gance]] *[[Vincent Garenq]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Louis Garrel]] *[[Philippe Garrel]] * [[Romain Gary]] * [[Louis J. Gasnier]] (fr.-amer.) *[[Tony Gatlif]] (pr.i. Michel Dahmani) (romskega rodu) *[[Armand Gatti]] *[[Marielle Gautier]] *[[Alexandre Gavras]] *[[Costa Gavras|Costa (Constantin) Gavras]] (grško-francoski) *[[Julie Gavras]] *[[Romain Gavras]] *[[Paul Gégauff]] * [[Xavier Gens]] *[[Charles Gérard]] (armenskega rodu) *[[Xavier Giannoli]] *[[Jean Giono]] (scenarist, režiser, producent) *[[José Giovanni]] (''Joseph Damiani'') *[[Ana Girardot]] *[[François Girault]] *[[Jean Girault]] *[[Francis Girod]] (1944-2006) *[[Stéphane Giusti]] *[[Félix de Givry]] *[[Agnès Godard]] (direktorica fotografije) *[[Jean-Luc Godard]] *[[Philippe Godeau]] * [[Michel Gondry]] * [[Yann Gonzalez]] *Olivier Gorce (scenarist) *[[Guillaume Gouix]] *[[Manuela Gourary]] *[[Patrick Grandperret]] *[[Gilles Grangier]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Elie Grappe]] *[[Éric Gravel]] *[[Eduardo de Gregorio]] (argentinsko-angl.-francoski) *[[Jean Grémillon]] *[[Edmond Gréville]] *[[Paul Grimault]] (animator) *[[Henri Gruel]] *[[Robert Guédiguian]] *[[Pierre-Erwan Guillaume]] (scenarist) *[[Alain Guiraudie]] *[[Graham Guit]] *[[Harpo Guit]] *[[Sacha Guitry|Sacha (Alexandre-Pierre Georges) Guitry]] (rusko-francoski) * [[Alice Guy-Blaché]] == H == *[[Jean Halain]] (scenarist) *[[André Halimi]] *[[Lucile Hadzihalilovic]] *[[Mia Hansen-Løve]] *[[Marcel Hanoun]] *[[Michel Hazanavicius]] *[[René Le Hénaff]] *[[Laurent Herbiet]] (scenarist...) *[[Mikhaël Hers]] *[[Eric Heumann]] *[[Laurent Heynemann]] *[[Esther Hoffenberg]] *[[Christophe Honoré]] *[[Robert Hossein]] *[[Armel Hostiou]] *[[Michel Houellebecq]] *[[André Hunebelle]] *[[Yves-André Hubert]] *[[Danièle Huillet]] (1936-2006) *[[Caroline Huppert]] *[[Gérald Hustache-Mathieu]] == I == * [[Otar Iosseliani]] (gruzinsko-rusko-francoski) *[[Joris Ivens]] (nizozemsko-francoski) == J == *[[Bénoît Jacquot]] *[[Just Jaeckin]] *[[Olivier Jahan]] *[[Frédéric Jardin]] *[[Pascal Jardin]] (scenarist) *[[Victorin Jasset]] *[[Jean-Jacques Jauffret]] *Henri Jeanson (scenarist) *[[Alain Jessua]] * [[Jean-Pierre Jeunet]] * [[Cédric Jiménez]] * [[Léo Joannon]] *[[Alejandro Jodorowsky]] (čilsko-francoski) *[[Alex Joffé]] *[[Arthur Joffé]] *[[Pierre Jolivet]] *[[Eva Jospin]] *[[Thierry Jousse]] *[[Marcel Jullian]] (scenarist) == K == * [[Cédric Kahn]] * [[Nelly Kaplan]] * [[Mathieu Kassovitz]] * [[Pierre Kast]] * Boris Kaufmann (snemalec, brat Dz. Vertova) *[[Abdellatif Kechiche]] *[[Gustave Kervern]] (& [[Benoît Delépin]]) *[[Yannick Kergoat]] (direktor fotografije) *[[Franck Khalfoun]] *[[Abbas Kiarostami]] (iransko-francoski) *[[Krzysztof Kieślowski]] (poljsko-francoski) *[[Cédric Klapisch]] * [[Jean Knoertzer]] *[[Jan Kounen]] (nizozemsko-francoski) *[[Alexandre Korda]] *[[Hubert Koundé]] *[[Gérard Krawczyk]] *[[Stéphane Kurc]] (ukrajinsko-francoski) * [[Diane Kurys]] * [[Ado Kyrou]] == L == * [[Maurice Labro]] * [[Philippe Labro]] * [[Jeanne Labrune]] *[[Georges Lacombe]] *[[Jean-François Laguionie]] (animator) *[[René Laloux]] (animator) *[[Michel Lang]] *[[Annick Lanoë]] * [[Claude Lanzmann]] *[[Denys de La Patellière]] *[[Anne Larricq]] *[[Arnaud Larrieu]] *[[Jean-Marie Larrieu]] *[[Éric Lartigau]] *[[Hervé Lasgouttes]] *[[Georges Lautner]] *[[Gérard Lauzier]] *[[Jean Laviron]] *[[Charles-Gustave-Auguste Le Bargy]] *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Jean-Paul Le Chanois]] (=J.-P. Dreyfus) * [[Patrice Leconte]] * [[Julie Lecoustre]] &[[Emmanuel Marre]] * ([[Roger Leenhardt]]) * [[Gilles Legardinier]] * (Fernand Léger) *[[Xavier Legrand]] *[[Philippe Le Guay]] (scenarist) * [[Claude Lelouch]] (1937-) *[[Gilles Lellouche]] *[[Valérie Lemercier]] * [[Jan Lenica]] (polj.-franc. animator) *Blandine Lenoir *[[Denis Lenoir]] (direktor fotografije) *[[Anne Le Ny]] *[[Jean-Baptiste Léonetti]] *Didier Le Pêcheur *[[Francis Leroi]] *[[Yorick Le Saux]] (direktor fotografije) *[[François Leterrier]] *[[Louis Leterrier]] *[[Grégory Levasseur]] (scenarist) *[[Michel Léviant]] *[[Marcel L´Herbier]] *[[Hervé Lièvre]] *[[Jean-Pierre Limosin]] *[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'') *[[Vincent Lindon]] *[[Roger Lion]] *[[Philippe Lioret]] *[[Anatole Litvak]] (ukrajinsko-francoski) *[[Jean Lods]] *[[Julie Lopes-Curval]] *[[Olivier Lorelle]] (scenarist) *[[Marceline Loridan Ivens]] (1928-2018) *[[Éli Lotar]] (sin T. Arghezija) *[[Bernard Louargant]] *[[Eugène Lourié]] *[[Sven Løve]] (scenarist) *[[Camille Lugan]] *William Lubtchansky (direktor fotografije) *[[Brata Lumière]] *[[Édouard Luntz]] *[[Jean Luret]] *[[Noémie Lvovsky]] *[[Ladj Ly]] == M == *[[Josephine Mackerras]] *[[Moussa Maaskri]] (scenarist alžirskega rodu) *[[Jacques Maillot]] *[[Maïwenn]] (''Le Besco'') * [[Louis Malle]] * [[André Malraux]] ? * [[Man Ray]] (''Emmanuel Rudnitsky''; ameriško-francoski) *[[Jean Marais]] ? *[[Naël Marandin]] *[[Gilles Marchand]] *[[Christian Marquand]] *Jean Marques Rivi`ere &Jean-Paulč Mamie ("Paul Riche") * [[Chris Marker]] ("SLON") *[[Tonie Marshall]] * [[Pierre-François Martin-Laval]] *[[Olivier Masset-Depasse]] *[[Laetitia Masson]] *[[Mounia Meddour]] (alžirsko-francoska) * [[Ursula Meier]] * [[Georges Méliès]] (1861-1938) * [[Jean-Pierre Melville]] (pr.i. ''J.-P. Grumbach'') *[[Robert Ménégoz]] *[[Denis Ménochet]] *[[Marie-Castille Mention-Schaar]] *Kad Merad (alžir.-franc.) *[[Louis Mercanton]] *[[Victoria Mercanton]] *[[Bruno Merle]] *[[Agnès Merlet]] *Félix Mesguich (1871-1949) (snemalec) *[[Radu Mihăileanu]] (romunsko-francoski) * [[Claude Miller]] * [[Gérard Miller]] * Jean-Louis Milesi * [[Gilles Mimouni]] (arhitekt) *[[Hervé Mimran]] *Jérémy Minui *[[Jean-Pierre Mocky]] (''Jean-Paul Adam Mokiejewski'') (polj.-fr.) *[[Léonide Moguy]] (''Leonid Mogilevski'') (rus.-fr.) *[[Yann Moix]] *[[Nadir Moknèche]] *[[Xabi Molia]] (scenarist) * [[Édouard Molinaro]] * [[Dominik Moll]] *[[Patricia Moraz]] (scenaristka) *[[Gérard Mordillat]] *[[Jeanne Moreau]] *[[Gaël Morel]] *[[Pierre Morel]] *[[Emmanuel Mouret]] *[[Claude Mouriéras]] *[[Musidora]] (''Jeanne Roques'') *[[Jeff Musso]] (''Joseph Cesar'') *[[Léa Mysius]] == N == *[[Chris Nahon]] *[[Olivier Nakache]] (& [[Éric Toledano]]) *[[Géraldine Nakache]] *[[Safy Nebbou]] *[[Guillaume Nicloux]] *[[Gaspar Noé]] == O == * [[Michel Ocelot]] (animator) *[[Christophe Offenstein]] (direktor fotografije) *[[Sylvie Ohayon]] *[[Fabien Onteniente]] * [[Marcel Ophüls]] (dokumentarist) (1927-2025) * [[Max Ophuls|Max Ophüls]] (Maximillian Oppenheimer) (nemško-franc.) *[[Stéphane Osmont]] * [[Dominique Othenin-Girard]] *[[Gérard Oury]] * [[François Ozon]] == P == *[[Marcel(lo) Pagliero]] (francosko-italijanski) *[[Marcel Paul Pagnol|Marcel Pagnol]] *[[Jean Painlevé]] *[[Arnaud des Pallières]] *[[Nikos Papatakis]] (1918-2010) (etiopsko-fr.) *[[Gilles Paquet-Brenner]] *[[Nicolas Pariser]] *Vincent Paronnaud - ''Winshluss'' (stripar in filmar) *[[Christine Pascal]] *[[Arnold Pasquier]] (scenarist) *Denys de La Patellière *[[Charles Pathé]] (1863-1957) (izumitelj, filmski industrijalec, producent, režiser) *[[Marco Pauly]] (TV) *[[Olivier Péray]] *[[Georges Perec]] *[[Étienne Périer]] *[[Jean-Gabriel Périot]] *[[Jean-Luc Perréard]] *[[Léonce Perret]] *[[Francis Perrin]] *[[Laurent Perrin]] *[[Louis-Julien Petit]] *[[Thierry Peythieu]] *[[Nicolas Philibert]] *[[Maurice Pialat]] *[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern *[[Claude Pinoteau]] *<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|Gérard Pirè]]<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|s]] *[[Roger Planchon]] *[[Bruno Podalydès]] *[[Alain Poiré]] (producent, scenarist) *[[Jean-Marie Poiré]] *[[Léon Poirier]] *[[Roman Polanski]] (poljsko-francoski) *[[Emmanuel Poulain-Arnaud]] *[[Melvil Poupaud]] *[[Jean-Bernard Pouy]] (scenarist) *[[Pascale Pouzadoux]] *[[Pierre Pradinas]] *Jacques Prévert (scenarist) *[[Pierre Prévert]] *[[Charles Prince]] *[[Martin Provost]] == Q == * [[Katell Quillévéré]] == R == *[[Jean Rabier]] (direktor fotografije-snemalec) *[[Julien Rambaldi]] *[[Pascal Rambert]] *[[Willy Rameau]] *[[Bernard Rapp]] *[[Jean-Paul Rappeneau]] *[[Julien Rappeneau]] *[[François Reichenbach]] (dokum.) *[[Yves Rénier]] *[[Alain Resnais]] *[[Pierre Richard]] *[[Jacques Rivette]] *[[Claude Renoir]] (snemalec) * [[Jean Renoir]] * [[Alain Resnais]] (1922-2014) *[[Jean-Michel Ribes]] *[[Roger Richebé]] *[[Jean-François Richet]] (scenarist) *[[Jacques Rivette]] (1928-2016) *[[Alain Robbe-Grillet]] *[[Denis Robert]] * [[Yves Robert]] *[[Jean-François Robin]] (snemalec) *Antoine Roch (direktor fotografije) *[[Éric Rochant]] * [[Éric Rohmer]] (1920-2010) *[[Maurice Ronet]] *[[Frédéric Rossif]] (dokum.) *[[Brigitte Roüan]] *[[Jean Rouch]] (dokumentarist) *[[Jacques Rouffio]] (1928-2016) *[[Raymond Rouleau]] (belgijsko-fr.) *[[Georges Rouquier]] *[[Jacques Rozier]] *[[Jean-Marc Rudnicki]] *[[Christophe Ruggia]] *[[Raúl Ruiz]] (Raoul Ruiz) (čilensko-francoski) *[[Camille Rutherford]] *[[Alexandre Ryder]] (1891–1966) == S == *[[Lani Sagoyou]] *[[Paul Saintillan]] *[[Huner Saleem]] (kurdsko/iraško-it.-francoski) *[[Jérôme Salle]] *[[Pierre Salvadori]] *[[Yann Samuell]] *Anne Sarraute (montažerka) *[[Marjane Satrapi]] (iranskega rodu) *[[Claude Sautet]] *[[Jean-Stéphane Sauvaire]] *[[Frédéric Schoendoerffer]] *[[Pierre Schoendoerffer]] *[[Céline Sciamma]] *[[Thibault Segouin]] *[[Jean-Jacques Sempé]] (animator) *[[Léonor Serraille]] *[[Michel Serrault]] *[[Coline Serreau]] *[[Florent Emilio Siri]] *[[Joann Sfar]] *[[Denis Sneguirev]] (rusko-franc.) *[[Alain Soral]] *Charles Spaak (scenarist) *[[Michel Spinosa]] *Ladislas Starevitch (''Władysław Starewicz/Vladislav Starevič'') (animator rus.-polj. porekla) *[[Jean Stelli]] *[[Bernard Stora]] * [[Jean-Marie Straub]] (francosko-nemški) *[[Michel Subiela]] *[[Steve Suissa]] *Léopold Survage (''Leopold Friedrich Sturzwage'') (rus./nem.-franc. animator) *[[Bob Swaim]] == T == *[[Jean-Charles Tacchella]] *[[Carine Tardieu]] *[[Jacques Tati]] (''Taticheff''; ruskega rodu) *[[Alexandre Tarta]] *[[Bertrand Tavernier]] (1941-2021) *Colo Tavernier (angl.franc. scenaristka) *[[Pierre Tchernia]] *[[André Téchiné]] *[[Laurent Tirard]] *[[Éric Toledano]] *[[Victor Tourjansky]] (''Vjačeslav K.Turžanski'') (ukrajin.-franc.) *[[Jacques Tourneur]] (amer.-franc.; sin spodnjega) *[[Maurice Tourneur]] (pr.i. ''Maurice Thomas'') (franc.-amer.) *[[Trần Anh Hùng]] *[[Jean-Louis Tribes]] *[[Justine Triet]] *[[Nadine Trintignant]] (r. [[Nadine Marquand]]) * [[François Truffaut]] == V == *[[Roger Vadim]] *[[Marcel Vandal]] *[[Nicolas Vanier]] *[[Agnès Varda]] (belgijsko-fr.) (1928-2019) *[[Francis Veber]] *[[Philippe Venault]] *[[Jean-Pierre Vergne]] *[[Robert Vernay]] *[[Henri Verneuil]] (armen. rodu, scenarist ...) *[[Marion Vernoux]] *Pierre Véry (scenarist) *[[Sacha Vierny]] * [[Jean Vigo]] * [[Alexandre Villeret]] *[[Éric Vuillard]] == W == * [[Élie Wajeman]] * [[Régis Wargnier]] *[[Emil Weiss]] *[[René Wheeler]] (scenarist in režiser) *[[Lambert Wilson]] *[[Alice Winocour]] (scenaristka) == Z == *[[Florian Zeller]] * [[Claude Zidi]] * [[Rebecca Zlotowski]] *[[Andrzej Żuławski]] (poljsko-francoski) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Francoski filmski režiserji|*]] ipb7u3ltrqyiod2kp7tzjfjqdatv2z0 0 49881 6765267 6539550 2026-10-14T20:33:50Z Alebarasi 50192 /* S */ 6765267 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Niccolò dell'Abate]] *[[Giuseppe Abbati]] *[[Valerio Adami]] *[[Giovanni d'Alamagna]] *[[Francesco Albani]] (1578-1660) *[[Cherubino Alberti]] *[[Giovanni Alberti]] *[[Mariotto Albertinelli]] *[[Alessandro Allori]] *[[Cristofano Allori]] *[[Sergio Altieri]] *[[Niccolò Alunno]] *[[Getulio Alviani]] (1939-2018) *[[Giovani Antonio d'Amato]] (1475–1555) *[[Jacopo Amigoni]] *[[Federico Andreotti]] *[[Paolo Anesi]] (1697–1773) *[[Fra Angelico]] *[[Sofonisba Anguissola]] *[[Pietro Annigoni]] *[[Andrea Appiani]] *[[Pietro Aquila]] *[[Giuseppe Arcimboldo]] (1526/27-1593) *[[Giovanni Battista Averara]] (1508-1548) *[[Giovanni Bernardino Azzolini]] (~1572–1645) == B == *[[Enrico Baj]] ([[1924]]-[[2003]]) *[[Lazzaro Baldi]] ([[1623]]-[[1703]]) *[[Alesso Baldovinetti]] (1425-1499) *[[Giacomo Balla]] (1871-1958) *[[Giorgio Banchi]] (1789-1853) (miniaturist) *[[Bartolommeo Bandinelli]] ([[1493]]-[[1560]]) *[[Simonetta Bardi]] (1928-2007) *[[Tommaso Barnabei]] (''Maso Papacello)'' (~1500–1559) *[[Roberto Barni]] ([[1939]]) *[[Federico Barocci]] (~1535–1612) *[[Luigi Bartolini]] ([[1892]]-[[1963]]) *[[Bartolo di Fredi]] (1330-1410) *[[Fra Bartolommeo]] ([[1472]]-[[1517]]) *[[Afro Basaldella]] ([[1912]]-[[1976]]) *[[Mirko Basaldella]] ([[1910]]-[[1969]]) *[[Jacopo Bassano]] (~[[1510]]-[[1592]]) (Jacopo dal Ponte) *[[Pompeo Batoni]] ([[1708]]-[[1787]]) *[[Francesco Beccaruzzi]] ([[1492]]-[[1562]]) *[[Francesco Beda]] ([[1840]]-[[1900]]) *[[Gentile Bellini]] (~[[1429]]-[[1507]]) *[[Giovanni Bellini]] (~[[1430]]-[[1516]]) *[[Jacopo Bellini]] (~1396~[[1470]]) *[[Pietro Bellotti]] (1625–1700) *[[Bernardo Bellotto]] (~1721–1780) (italijansko-poljski) *[[Lorenzo Bellotto]] (1744-1770) (italijansko-poljski) *[[Mauro Bellucci]] (1959-) *[[Andrea Benetti]] (1964-) *[[Federiko Benković]]? (1677-1753) *[[Gian Lorenzo Bernini]] ([[1598]]-[[1680]]) *[[Tommaso Bet]] (1980-) *[[Julius von Blaas]] ([[1845]]-[[1923]]) *[[Jan Frans van Bloemen]] (1662-1749) (flamsko-italijanski) *[[Blu]] (ulični umetnik) *[[Boccaccio Boccaccino]] (~1467–1525~) *[[Umberto Boccioni]] (1882–1916) *[[Giovanni Boldini]] (1842–1931) *[[Claudio Bonichi]] (1943-) *[[Paris Bordone|Paris Bordon(e]]) ([[1500]]-[[1571]]) *[[Giuseppe Borsato]] (1770–1849) *[[Gianni Borta]] ([[1941]]-) *[[Giovanni Maria Bottala]] ([[1613]]-[[1644]]) *[[Sandro Botticelli]] ([[1445|1444/5]]-[[1510]]) *[[Faustina Bracci Armellini]] (1785–1857) *[[Italico Brass]] ([[1870]]-[[1943]]) *[[Hendrick van den Broeck]] (Arrigo Fiammingo) (~1530–1597) (flamsko-italijanski) *[[Bronzino]] (Agnolo di Cosimo Allori) ([[1503]]-[[1572]]) *[[Brancaleon|Nicolao Branceleon]] ([[1460]]-[[1526]]) *[[Alberto Burri]] ([[1915]]-[[1995]]) *[[Dino Buzzati]]-Traverso == C == *[[Denys Calvaert]] (''Dionisio Fiammingo) (~1540–1619) (flamsko-italijanski) *[[Domenico Campagnola]] (~1500–1564) *[[Bernardino Campi]] (1522–1591) *[[Giulio Campi]] (1500–1572) *[[Vincenzo Campi]] (~1530/35–1591) *[[Massimo Campigli]] (1895–1971) *[[Canaletto]] (''Giovanni Antonio Canal'') ([[1697]]-[[1768]]) *[[Giuseppe Capogrossi]] (1900–1972) *[[Giovanni Battista Caporali]] (~1476–1560) *[[Benedetta Cappa]] (1897–1977) *[[Battistello Caracciolo]] (1578–1635) *[[Caravaggio]] (''Michelangelo Merisi'') ([[1573]]—[[1610]]) *[[Felice Carena]] (1879–1966) *[[Agostino Carlini]] (~1718–1790) *[[Andrea Carlone]] (1626–1697) *[[Carlo Carlone]] - ''Carloni'' (1686–1775) *[[Vittore Carpaccio]] (~[[1460]]/65—[[1525]]/26) *[[Ugo da Carpi]] ([[1480]]—[[1523]]) *[[Carlo Carrà]] ([[1881]]—[[1966]]) *[[Agostino Carracci]] (1557–1602) *[[Annibale Carracci]] (1560–1609) *[[Antonio Carracci]] (1583–1618) *[[Francesco Carracci]] (1595–1622) *[[Ludovico Carracci]] (1555–1619) *[[Rosalba Carriera]] (1675-1757) *[[Niccolò Cassana]] (Nicoletto) 1659–1714) *[[Andrea del Castagno]] (1423-1457) *[[Francesco Costanzo Catanio]] (1602–1665) *[[Vincenzo Catena]] (~[[1480]]-[[1531]]) *[[Emanuele Cavalli]] (1904–1981) *[[Giacomo Cavedone]] (1577–1660) *[[Sandro Chia]] (1946-) *[[Francesco Costanzo Cattaneo]] ([[1602]]-[[1665]]) *[[Raoul Cenisi]] (1912-1991) *[[Cennino Cennini]] ([[1370]]-[[1427]]) *[[Giovanni Domenico Cerrini]] ([[1609]]-[[1681]]) *[[Giorgio de Chirico]] ([[1888]]-[[1978]]) *[[Guglielmo Ciardi]] ([[1842]]-[[1917]]) *[[Mauro Ciccia]] ([[1961]]-) *[[Cigoli]] (Lodovico Cardi) (1559–1613) *[[Cimabue]] ([[1240]]-[[1302]]) *[[Jacopo di Cione]] ([[1325]]-[[1390]]) *[[Giovanni Battista Cipriani]] ([[1727]]-[[1785]]) (it.-angl.) *[[Niccolò Circignani]] (~1517/24/30–1596/97) *[[Antonio Ciseri]] (1821–1891) (švicarsko-italijanski) *[[Francesco Clemente]] (1952-) *[[Sebastiano Conca]] ([[1680]]-[[1764]]) *[[Ascanio Condivi]] ([[1525]]-[[1574]]) *[[Tonino Conte]] (1935–2020) ? *[[Correggio]] (Antonio Allegri da Correggio) ([[1489]]/94–[[1534]]) *[[Pietro da Cortona]] (1596/97-1669) *[[Vincenzo Camuccini]] (1771–1844) *[[Domenico Corvi]] (1721–1803) *[[Giovanni Giuseppe Cosattini]] (1625–1699) *[[Piero di Cosimo]] ([[1462]]-[[1522]]) *[[Cosmê Tura]] (il Cosimo; Cosimo Tura) (~1430–1495) *[[Francesco del Cossa]] (~[[1430]]–[[1477]]~) *Giovanni (Nino) Costa (1826–1903) *[[Franco Costa]] (1934-2015) *[[Lorenzo Costa]] ([[1460]]-[[1535]]) *[[Flavio Costantini]] ([[1926]]-[[2013]]) *[[Tullio Crali]] (1910-2000) *[[Girolamo da Cremona]] ([[1451]]-[[1483]]) *[[Giuseppe Crespi]] ([[1665]]-[[1747]]) *[[Carlo Crivelli (slikar)|Carlo Crivelli]] (1430/35-1493/95) *[[Vittore Crivelli]] (1440/45-1501/2) *[[Donato Creti]] ([[1671]]-[[1749]]) *[[Enzo Cucchi]] ([[1949]]-) == D == *[[Bernardo Daddi]] ([[1280]]-[[1348]]) *[[Ladislao De Gauss]] (1901–1970) *[[Nicola De Maria]] (1954-) *Paolo De Matteis *[[Egidio De Maulo]] ([[1840]]-[[1904]]) *[[Giuseppe De Nittis]] ([[1846]]-[[1884]]) *[[Fortunato Depero]] (1892–1960) *[[Filippo De Pisis]] ([[1896]]-[[1956]]) *[[Cesare Dell'Acqua]] (1821-1905) (avstrijsko/italijansko-belgijski) *[[Nikolay Diulgheroff]] (1901-1982) (bolgarsko-italijanski) *[[Carlo Dolci]] ([[1616]]-[[1686]]) *[[Domenichino]] (Zampieri) (1581-1641) *[[Donatello]] ([[1386]]-[[1466]]) *[[Enrico Donati]] (1909-2008) *[[Piero Dorazio]] ([[1927]]-[[2005]]) *[[Angelo Eugenio "Gillo" Dorfles]] (1910–2018) *[[Battista Dossi]] (~1490–1548) *[[Dosso Dossi]] ([[1489]]-[[1542]]) (''Giovanni di Niccolò de Luteri'') *[[Gerardo Dottori]] (1884–1977) *[[Duccio]] ([[1255]]-[[1319]]) *[[Marco Dugo]] == E == *[[Agnolo degli Erri]] ([[1440]]-[[1482]]) *[[Bartolomeo degli Erri]] ([[1447]]-[[1482]]) *[[Julius Evola|Julius (Giulio) Evola]] ([[1898]]-[[1974]]) == F == *[[Gentile da Fabriano]] ([[1370]]-[[1427]]) *[[Farfa]] (''Vittorio Osvaldo Tommasini'') (1879-1964) *[[Giovanni Fattori]] ([[1825]]-[[1908]]) *Lara Favaretto (1973) *[[Giacomo Favretto]] (1849–1887) *[[Pietro Fea]] (1771–1842) *[[Alessandro Fei]] ([[1543]]-[[1592]]) *[[Paolo di Giovanni Fei]] ([[1345]]-[[1411]]) *[[Bernardino Fergioni]] (1674-1738) *[[Pavel Ferluga]] *[[Defendente Ferrari]] (~1490-1535) *[[Gaudenzio Ferrar]]i (~1471-1546) *[[Domenico Fetti]] ([[1589]]-[[1623]]) *[[Paolo Fiammingo]] (Pauwels Franck) (~[[1540]]-[[1596]]) (flamsko-ital.) *[[Fillìa]] (''Luigi Colombo'') (1904–1936) *[[Francesco Filippini]] ([[1853]]-[[1895]]) *[[Leonor Fini]] ([[1907]]-[[1996]]) *[[Rosso Fiorentino]] ([[1494]]-[[1540]]) *[[Giosetta Fioroni]] (1932-) *[[Andrea da Firenze]] ([[1343]]-[[1377]]) *[[Enrico Fonda]] (1892-1929) *[[Lavinia Fontana]] (1552-1614) *[[Lucio Fontana]] (1899-1968) *[[Francesco Fracanzano]] (1612–1656) == G == *[[Agnolo Gaddi]] ([[1350]]-[[1396]]) *[[Taddeo Gaddi]] ([[1300]]-[[1366]]) *[[Lorenzo Gafà]] (Malta) *[[Enrico Gamba]] (1831–1883) *[[Francesco Gamba]] (1818–1887) *[[Bartolomeo della Gatta]] ([[1448]]-[[1502]]) *[[Alfonso Gatto]] *[[Giuseppe Lorenzo Gatteri]] (1809-1884) *[[Giovanni Battista Gaulli]] - "Baciccio" (1639–1709) *[[Artemisia Gentileschi]] (1593–1656~) *[[Orazio Gentileschi]] (1563–1639) *[[Antonio Gherardi]] (1638–1702) *[[Domenico Ghirlandaio]] ([[1449]]–[[1494]]) *Umberto Giannini (grafik)? *[[Corrado Giaquinto]] (1703–1766) *[[Giacinto Gigante]] ([[1806]]–[[1876]]) *[[Giacinto Gimignani]] ([[1606]]–[[1681]]) *[[Luca Giordano]] ([[1634]]–[[1705]]) *[[Francesco di Giorgio Martini]] ([[1439]]-[[1502]]) *[[Giorgione]] (''Giorgio Barbarelli da Castelfranco'') (~[[1477|1477/8]]–[[1510]]) *[[Giotto di Bondone|Giotto]] ''di Bondone'' (~[[1267|1276/7]]–[[1337]]) *[[Giovanni de' Vecchi]] (1536–1614) *[[Giulio Romano]] (''Giulio Pippi'') ([[1499]]–[[1546]]) *[[Domenico Gnoli]] ([[1933]]-[[1970]]) *[[Emilio Gola]] ([[1851]]-[[1923]]) *[[Benozzo Gozzoli]] ([[1421]]-[[1497]]) *[[Francesco Granacci]] ([[1469]]-[[1543]]) *[[Giorgio Gandini del Grano]] ([[1490]]-[[1538]]) *[[Nicolò Grassi]] ([[Nicola Grassi]]) (1682-1748) *[[Giuseppe Grisoni]] ([[1699]]-[[1796]]) *[[Alessandro Guardassoni]] (1819-1888) *[[Francesco Guardi]] ([[1712]]-[[1793]]) (Benetke) *[[Giacomo Guardi]] (1764-1835) (Benetke) *[[Gianantonio Guardi]] (1699-1760) (Benetke) *[[Guariento]] (14. stol.) *[[Guercino]] (''Giovanni Francesco Barbieri'') (1591-1666) *[[Giuseppe Guerreschi]] (1929–1985) *[[Guglielmo da Luca]] (12. stol.) *[[Virgilio Guidi]] (1891-1984) *[[Renato Guttuso]] (1912-1997) == H == *[[Francesco Hayez]] ([[1791]]-[[1882]]) == J == *[[Pio Joris]] ([[1843]]-[[1921]]) == K == * [[Angelica Kauffmann]] ([[1741]]-[[1807]]) (švicarsko-italijanska) == L == *[[Gaspare Landi]] (1756–1830) *[[Giovanni Lanfranco]] ([[1582]]-[[1647]]) *[[Gianpaolo Lazzaro]] (1911-1977) *[[Carlo Levi]] ([[1902]]-[[1975]]) *[[Antonio Ligabue]] (1899-1965) *[[Ludovico Liparini]] (1800–56) *[[Filippino Lippi]] ([[1457]]-[[1504]]) *[[Fra Filippo Lippi]] ([[1406]]-[[1469]]) *[[Andrea Locatelli]] (1695–1741) *[[Romualdo Locatelli]] (1905-1943) *[[Gaetano Lodi]] (1830–1886) *[[Clementina Lomazzi]] (1819–1897) *[[Pietro Longhi]] (1702/1?–1785) *[[Ambrogio Lorenzetti]] (~[[1290]]-[[1348]]) *[[Pietro Lorenzetti]] (~[[1280]]-[[1348]]~) *[[Pietro Antonio Lorenzoni]] ([[1721]]-[[1782]]) *[[Johann Carl Loth]] (1632-1698) ("Carlotto") (nemško-beneški) *[[Lorenzo Lotto]] (~[[1480]]-[[1556]]) *[[Bernardino Luini]] (~[[1480]]-[[1532]]) *[[Emanuele Luzzati]] (1921-2007) == M == *[[Federico Madrazo]] (1815-1894) (italijansko-španski) *[[Mario Mafai]] (1902–1965) *[[Domenico Maggiotto]] = Fedeli (1713–1794) *[[Francesco Maggiotto]] = Fedeli (1738–1805) *[[Francesco Mancini]] (1679–1758) *[[Francesco Mancini]] (1830–1905) *[[Rutilio Manetti]] (1571–1639) *[[Bartolomeo Manfredi]] (1582–1622) *[[Andrea Mantegna]] ([[~1431]]-[[1506]]) *[[Piero Manzoni]] (1933-1963) *[[Carlo Maratta]] (1625-1713) *[[Giovanni Martinelli (slikar)]] *[[Alberto Martini]] (1876-1954) *[[Simone Martini]] ([[1284]]-[[1344]]) *[[Piero Marussig]] (1879-1937) *[[Masaccio]] (roj. Tommaso Cassai) ([[1401]]-[[1428]]) *[[Titina Maselli]] (1924–2005) *[[Masolino]] (Tommaso di Cristofano) (1383-1440~) *Giuseppe Mastroleo *[[Girolamo Mazzola Bedoli]] ([[1500]]-[[1569]]) *[[Melozzo da Forlì]] (1438-1494) *[[Giusto de' Menabuoi]] ([[1330]]-[[1390]]) *[[Mario Merz]] (1925–2003) *[[Michelangelo]] Buonarroti ([[1475]]-[[1564]]) *[[Michelangelo Pistoletto]] (1933-) *[[Domenico di Michelino]] ([[1417]]-[[1491]]) * [[Carlo Michelstädter]] ([[1887]]–[[1910]]) *[[Tommaso Minardi]] ([[1787]]-[[1871]]) *[[Leone Minassian]] (1905-1978) (armen.rodu) *[[Amedeo Modigliani]] ([[1884]]-[[1920]]) (italijansko-francoski) *[[Pier Francesco Mola]] (1612-1666) (švic.-it.) *[[Antonio Molinari]] (1655–1704) *[[Lorenzo Monaco]] ([[1370]]-[[1425]]) *[[Sante Monachesi]] (1910-1991) *[[Giorgio Morandi]] (1890-1964) *[[Paolo Morando Cavazzola]] (1486-1522) *[[Moretto da Brescia]] ([[1598]]-[[1554]]) *[[Luigi Morgari]] (1857–1935) *[[Paolo Emilio Morgari]] (1815–1882) *[[Bruno Munari]] (1907–1998) ?? *[[Zoran Mušič]] (1909-2005) (slovensko-italijansko-francoski) *[[Girolamo Muziano]] /Mutiani == N == *[[Cesare Nebbia]] (~1536–1614/22~?) *[[Pietro Nelli]] ([[1672]]-[[1730]]) *[[Plautilla Nelli]] ([[1524]]-[[1588]]) *[[Ugo Nespolo]] ([[1941]]-) *Niccoletto ([[Niccolò Cassana]]; 1659–1714) == O == * [[Mauro Oddi]] * [[Cipriano Efisio Oppo]] * [[Pippo Oriani]] (1909–1972) * [[Lelio Orsi]] == P == *(il) [[Padovanino]] (Alessandro Varotari) (1588–1648) *[[Gregorio Pagani]] (1558–1605) *[[Domenico Paladino]] (1948-) ? *[[Jacopo Palma il Vecchio]] (~1480–1528) *[[Domenico Panetti]] (1460–1530) *[[Giovanni Paolo Panini]] ([[1691]]-[[1765]]) *[[Giulio Paolini]] ([[1940]]-) *[[Pietro Paolini]] - "il Lucchese" (1603–1681) *[[Parmigianino]] (Francesco Mazzola) ([[1503]]-[[1540]]) *[[Alice Pasquini]] (1980) *[[Laurent Pécheux]] (1729–1821) (fr.-it.) *[[Simone Pellegrini]] (sodel. z ''Ulan Bator'' - F) *[[Edoardo Perotti]] (1824–1870) *[[Pietro Perugino]] (Pietro Vannucci) ([[1445/6//52]]-[[1523]]) *[[Baldassare Peruzzi]] ([[1481]]-[[1537]]) *[[Umberto Pettinicchio]] ([[1943]]-) *[[Giovanni Battista Piazzetta]] (1683–1754) *[[Piero della Francesca]] (Piero di Benedetto) ([[1416]]-[[1492]]) *[[Carlo Pincherle]] (1863-1944) *[[Paolo Pino]] ([[1534]]-[[1565]]) *[[Pinturicchio]] ([[1454]]-[[1513]]) *[[Sebastiano del Piombo]] ([[1485]]-[[1547]]) *[[Fausto Pirandello]] (1899–1975) *[[Giovanni Battista Piranesi]] (1720-1778) *[[Pisanello]] ([[1395]]-[[1455]]) *[[Giambattista Pittoni]] (1687–1767) *Sante Pizzol (vitražist) *[[Francesco Podesti]] (1800–1895) *Pino Poggi *[[Odorico Politi]] (1785–1846) *[[Antonio Pollaiuolo]] ([[1431]]-[[1498]]) *[[Piero Pollaiuolo]] (1433-1496) *[[Jacopo da Pontormo]] (Jacopo Carruci) ([[1494]]-[[1556]]) *[[Andrea Pozzo]] ([[1642]]-[[1709]]) *[[il Pozzoserrato]] (''Lodewijk Toeput'') (~1550–1603~5) *[[Enrico Prampolini]] (1894–1956) *[[Mattia Preti]] ([[1613]]-[[1699]]) *[[Giulio Cesare Procaccini]] (1574-1625) *[[Domenico Puglio]] (1492-1527) *[[Luigi Pulci]] (1432-1484) *[[Scipione Pulzone]] (''il Gaetano'') (~1550-1598) == Q == *[[Giulio Quaglio]] ([[1668]]-[[1751]]) == R == *[[Mario Radice]] (1898-1987) *[[Raffaello Santi]] ([[Raffaello Santi|Rafael]]) ("Raffaello Sanzio da Urbino") ([[1483]]-[[1520]]) *[[Raimondo]] (''Ramón Tusquets y Maignon'') (1837-1904) (špansko/katalonsko-italijanski) *[[Daniele Ranzoni]] ([[1843]]-[[1889]]) *[[Antonietta Raphaël]] (1900-1975) *[[Michele Rapisardi]] (1822-1866) *[[Tommaso Redi (slikar)|Tommaso Redi]] ([[1665]]-[[1726]]) *[[Guido Reni]] ([[1575]]-[[1642]]) *[[Niccolò Renieri]]/Nicolas Régnier (1591-1667) (flamsko-italijanski) *[[Jusepe de Ribera]] (''José/Josep de Ribera'') (1591–1652) (špansko-italijanski) *[[Marco Ricci]] (1676–1730) *[[Sebastiano Ricci]] (1659–1734) *[[Martín Rico]] (1833–1908) (špansko-italijanski) *[[Alfonso Rivarola]] (1590–1640) *[[Domenico Robusti]] (~1560–1635) *[[Marco Robusti]] (~1561–1637) *[[Marietta Robusti]] (~1554/60–1590) (Tintorettova hči) *[[Giulio Romano]] (Giulio Pippi) (1499–1546) *[[Sergio Romiti]] (1928-2000) *[[Giovanni Maria Francesco Rondani]] ([[1490]]-[[1550]]) *[[Francesco Rosa]] (1625/38–1687) *[[Salvator Rosa]] ([[1615|1615–]][[1673]]) *[[Matteo Rosselli]] (1578–1650) *[[Antonio Rotta]] ([[1828]]-[[1903]]) *[[Mimmo Rotella]] (1918-2006) *[[Francesco Carlo Rusca]] ([[1701]]-[[1769]]) *[[Luigi Russolo]] (1885-1947) *[[Giovanni Francesco Rustici]] ([[1475]]-[[1554]]) == S == *[[Giuseppe Sabatelli]] (1813–1843) *[[Luigi Sabatelli]] (1772–1850) *[[Andrea Sacchi]] (1599–1661) *[[Bruno Saetti]] (1902–1984) *[[Arcangelo Salimbeni]] (~1536–1579) *[[Jacopo Salimbeni]] (~1370/80–po 1426) *[[Lorenzo Salimbeni]] (1374–1418~) *[[Ventura Salimbeni]] (1568–1613) *[[Innocente Salvini]] (1889–1979) *[[Santi di Tito]] (1536–1603) *[[Giuseppe Santomaso]] (1907-1990) *[[Eugenio Santoro]] (1920–2006) (italijansko-švicarski) *[[Marc Sardelli]] (1930) *[[Andrea del Sarto]] (1486–1530) *[[Filiberto Sbardella]] (1909-1983) *[[Carlo Sbisà]] (1899–1964) *[[Filippo Scannabecchi]] ([[1360]]-[[1410]]) *[[Scarsellino]] (Ippolito Scarsella) (1550/51–1620) *[[Mirella Schott Sbisà]] (1921–2015) *[[Mario Schifano]] (1934-1998) *[[Toti Scialoja]] (1914-1998) *[[Andrea Schiavone]] (~1500–1563) *[[Gregorio Sciltian]] (1900–1985) (armenskega rodu) *[[Scipione (Gino Bonichi)]] (1904–1933) *[[Gottardo Scotti]] (1457–1481) *[[Giovanni Segantini]] (1858–1899) (italijansko-švicarski) *[[Pio Semeghini]] (1878–1964) *[[Luigi Serra]] *[[Cesare da Sesto]] (1477–1523) *[[Gino Severini]] (1883–1966) *[[Augusto Sezanne]] (1856–1935) *[[Luca Signorelli]] (~1440/50–1523) *[[Telemaco Signorini]] (1834–1901) *[[Maestro Simone]] ([[?|?–]][[1346]]) *[[Mario Sironi]] (1885–1961) *[[Il Sodoma]] (Giovanni Antonio Bazzi) (1477–1549) *[[Ardengo Soffici]] (1879-1964) *[[Atanasio Soldati]] (1896–1953) *[[Francesco Solimena]] (1657–1747) *[[Ettore Spalletti]] (1940-2019) *[[Francesco Squarcione]] (~1395–po 1468) *[[Hendrick de Somer]] (Enrico Fiammingo) (= (1607–1655~) (flamsko-italijanski) *[[Massimo Stanzione]] (1585–1656) *[[Bernardo Strozzi]] (il Cappuccino; il Prete Genovese) (~1581–1644) *[[Alberto Sughi]] (1928–2012) == T == *[[Taddeo di Bartolo]] (~[[1363]]-[[1422]]) *[[Cesare Tallone]] (1853–1919) *[[Agostino Tassi]] (A. Buonamici) (1578–1644) *[[Niccolo di Ser Sozzo Tegliaccio]] ([[1334]]-[[1363]]) *[[Joannes Stradanus]] (''Jan van der Straet'') (1523–1605) (flamsko-italijanski/firenški) *[[Carpoforo Tencalla]] ([[1623]]-[[1685]]) *[[Filippo Tesauro]] ([[1260]]-[[1320]]) *[[Alessandro Tiarini]] ([[1577]]-[[1668]]) *[[Pellegrino Tibaldi]] (1527/32-1592/96) *[[Giovanni Battista Tiepolo]] ([[1696]]-[[1770]]) *[[Tintoretto]] (roj. Jacobo Robusti) ([[1518]]-[[1594]]) *[[Benvenuto Tisi]] (Il Garofalo) (1481–1559) *[[Ettore Tito]] (1859–1941) *[[Luigi Tito]] (1907–1991) *[[Tizian]] (~[[1488]]/90–[[1576]]) *[[Vittorio Osvaldo Tommasini]] ("Farfa") (1879–1964) *[[Francesco Torbido]] - il Moro (1482/84-1562) *[[Francesco Traini]] (14. stoletje) *[[Stefano Torelli]] (1712–1784) (italijansko-nemško-ruski) *[[Arturo Tosi]] ([[1871|1871–]][[1956]]) *[[Francesco Trevisani]] *[[Cosimo Tura]] (Cosme`)(~[[1430]]-[[1495]]) *[[Alessandro Turchi]] (Alessandro Veronese i l`Orbetto) (1578-1649) *[[Turino di Vanni]] (Giovanni) == U == *[[Paolo Uccello]] (~[[1396|1397–]][[1475]]) *[[Stefano Ussi]] ([[1822|1822–]][[1901]]) == V == *[[Andrea Vaccaro]] (1600-1670) *[[Francesco Vanni]] (1563–1610) *[[Pietro Vannucci]] ([[Perugino]]) ([[1445/6//52]]-[[1523]]) *[[Giorgio Vasari]] ([[1511]]-[[1574]]) *[[Palma Vecchio]] ([[1480]]-[[1528]]) *[[Emilio Vedova]] ([[1919|1919–]][[2006]]) *[[Antonio Veneziano]] (~1369-po 1419) *[[Battista Franco Veneziano]] ([[1510]]-[[1561]]) *[[Domenico Veneziano]] ([[1410]]-[[1461]]) *[[Paolo Veneziano]] (P. da Venezia) (~1300–1362) *[[Baldassare Verazzi]] ([[1819]]-[[1886]]) *[[Alessandro Veronese i l`Orbetto]] (Alessandro Turchi) (1578-1649) *[[Paolo Veronese]] ([[1528]]-[[1588]]) *[[Andrea del Verrocchio]] ([[1435]]-[[1488]]) *[[Lorenzo Viani]] ([[1882]]-[[1936]]) *[[Leonardo da Vinci]] ([[1452]]-[[1519]]) *[[Alvise Vivarini]] ([[1446]]-[[1502]]) *[[Daniele da Volterra]] ([[1509]]-[[1566]]) ==W== *[[Edvard Wolf]] == Z == *[[Giuseppe Zais]] (1709–1784) *[[Domenichino|Domenichino Zampieri]] (1581–1641) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) *[[Carmello Zotti]] (1933–2007) *[[Francesco Zuccarelli]] (1702-1788) (it.-angl.) *[[Federico Zuccari]] /Zuccaro (1539/40/41–1609) *[[Antonio Zucchi]] (1726–1795) {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Slikarji]] [[Kategorija:Italijanski slikarji|*]] n03k6mp0doov095tj0174sh87ofz2qm 0 50979 6765265 5971328 2026-10-14T20:29:00Z Alebarasi 50192 /* K */ 6765265 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[boksar]]jev]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Arthur Abraham]] == B == *[[Max Baer]] *[[Jürgen Blin]] == D == *[[Alexander Dimitrenko]] == H == *[[Marco Huck]] == K == *[[Agit Kabayel]] *[[Harald Klehn]] *[[Luan Krasniqi]] == M == *[[Henry Maske]] == O == *[[Sven Ottke]] == S == *[[Max Schmeling]] *[[Eric Seelig]] *[[Robert Stieglitz]] *[[Felix Sturm]] == U == *[[Oktay Urkal]] == Z == *[[Sebastian Zbik]] {{seznami narodov po poklicu|boksarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Boksarji]] [[Kategorija:Nemški boksarji|*]] p49cojh2806eta6ow0ql44bzk2wyo1o 0 57942 6765148 6764845 2026-10-14T15:47:35Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6765148 wikitext text/x-wiki {{Ta|o ribi|Zelenika (razločitev)}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Zelenika |status=LC |status_system=IUCN3.1 |status_ref=<ref name=IUCN>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Alburnus alburnus'' |article-number=e.T789A135064432 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T789A135064432.en |access-date=26 March 2025}}</ref> |image=AlburnusAlburnus1.JPG |taxon=Alburnus alburnus |display_parents = 3 |authority=([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) |synonyms = {{Specieslist | Cyprinus alburnus | Linnaeus, 1758 | Leuciscus alburnus | (Linnaeus 1758) | Aspius ochrodon | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832 | Aspius alburnoides | [[Edmond de Sélys Longchamps|Selys-longchamps]], 1842 | Alburnus lucidus | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Alburnus strigio | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845 | Alburnus avola | Bonaparte, 1846 | Alburnus breviceps | Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857 | Alburnus fracchia | Heckel & Kner, 1857 | Alburnus lucidus var. lacustris | Heckel & Kner, 1857 | Alburnus scoranzoides | Heckel & Kner, 1857 | Alburnus lucidus var. angustior | [[Antoni Bazyli Wałecki|Walecki]], 1863 | Alburnus lucidus var. latior | Walecki, 1863 | Alburnus alborella var. lateristriga | [[Giovanni Canestrini|Canestrini]], 1864 | Alburnus fabraei | [[Charles Émile Blanchard|Blanchard]], 1866 | Alburnus mirandella | Blanchard, 1866 | Alburnus lucidus var. colobocephala | [[Victor Fatio|Fatio]], 1882 | Alburnus lucidus var. elata | Fatio, 1882 | Alburnus lucidus var. elongata | Fatio, 1882 | Alburnus lucidus var. oxycephala | Fatio, 1882 | Leuciscus lucidus var. ilmenensis | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1886 | Alburnus striatus | [[V. V. Petrov (ihtiolog)|Petrov]], 1926 | Alburnus alburnus strumicae | [[Stanko Karaman|Karaman]], 1955 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=26 March 2025}}</ref> }} '''Zelenika''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Alburnus alburnus''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Opis == Zelenika je zelo razširjena majhna [[riba]] s podolgovatim, bočno stisnjenim [[telo|telesom]] pokritim z majhnimi [[luske|luskami]] (po ustroju zelo podobna [[sardela|sardeli]]). Ima majhno [[glava|glavo]] z majhnimi nadstojnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je sivozelene barve, boki so srebrni, [[trebuh]] pa srebrno-bel. Vse [[plavut]] so svetlejših odtenkov sive barve. Zelenika doseže dolžino do 20 [[centimeter|cm]]. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija. Za drstitev nimajo posebne podlage. Zelenika se hrani predvsem z [[ikre|ikrami]] drugih ribjih vrst ter s [[plankton]]om, med [[rojenje]]m vodnih [[žuželke|žuželk]] pa so njena glavna hrana njihova jajčeca, ki jih odlagajo na vodno gladino. == Razširjenost == Zelenika je razširjena po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Na [[zahod]]u je razširjena do [[Pireneji|Pirenejev]], na [[vzhod]]u pa do severnih obal [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Živi v [[jata]]h v vseh počasi tekočih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah tik pod površino, edino [[zima|pozimi]] se umakne v globlje dele [[reka|rek]] in [[jezero|jezer]]. Najdemo jo tudi v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem od pasu [[lipan]]a navzdol. == Sklici == {{Commons category|Alburnus alburnus}} {{Reflist}} *{{ITIS |id=163663 |taxon=Alburnus alburnus |accessdate=24 January 2006}} *{{FishBase|genus=Alburnus|species=alburnus|year=2005|month=10}} {{Taxonbar|from=Q200473}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Klenovci]] 1ge0u1jb9dm26ocxlxbq2y0lgzlbl3o 0 59535 6765286 6761045 2026-10-14T22:57:59Z ~2026-44996-51 264415 6765286 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Jure Ahtik]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Franci Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *[[Danilo Jakovčič]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Domen Jančič]] *Peter Janežič- Petrač (planinski) *[[Mirko Japelj]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Dejan Mijović]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Loredana Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Nejc Trampuž]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] *[[Bogdan Vuk]] (astrofotograf) ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi]] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] a12y2f20acklb22mq98vuego9f08n9r 0 69887 6765311 6745848 2026-10-15T06:08:21Z ~2026-55260-40 267363 Dodal sem en stavek 6765311 wikitext text/x-wiki {| class="infobox vcard" |+ class="infobox-title fn org" id="9" |Manchester United |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Polno ime | class="infobox-data" |Manchester United Football Club |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Vzdevek | class="infobox-data nickname" |Rdeči vragi |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kratko ime | class="infobox-data nickname" |Man United<br /><br />Man Utd<br /><br />MUFC |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Ustanovitev | class="infobox-data" |5. marec 1878<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 148 leti</span> <span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">1878-03-05</span>)</span><br />(kot Newton Heath LYR F.C.) 24. april 1902<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 124 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">1902-04-24</span>)</span>(kot Manchester United F.C.) |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Stadion | class="infobox-data label" |[[Old Trafford]] |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kapaciteta | class="infobox-data" |74,158 |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Lastnik(i) | class="infobox-data" |Manchester United plc (71.06%), Ineos (28.94%) |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Solastnik(i) | class="infobox-data agent" |Joel Glazer, Avram Glazer |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Glavni trener | class="infobox-data agent" |[[Michael Carrick]] |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Liga | class="infobox-data" |[[Premier liga]] |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |2025–26 | class="infobox-data" |[[Premier liga]], 3. od 20 |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Spletna stran | class="infobox-data" |<span class="url">[https://www.manutd.com/ www.manutd.com]</span> |- class="infobox-hiddenrow" | colspan="2" class="infobox-full-data" | |- | colspan="2" style="padding: 0; background: #fff; color:#000; text-align: center; border: 1px solid #D3D3D3;" | {| role="presentation" style="width:100%; text-align:center;" | style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #ffffff;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #000000;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627hl.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div> </div> <div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Domače barve'''</div> </div> | style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_adidasredl.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div> </div> <div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Gostujoče barve'''</div> </div> | style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627tl.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div> </div> <div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Barve tretjega dresa'''</div> </div> |} |- style="display:none" | colspan="2" | |- | colspan="2" class="infobox-below noprint" |[[Slika:Soccerball_current_event.svg|link=|alt=|33x33_pik]] ''Ta sezona'' |} '''Nogometni klub Manchester United''', pogosto znan kot '''Man United''' (pogosto stilizirano kot '''Man Utd''' ) ali preprosto '''United''', je profesionalni [[nogometni klub]] s sedežem na Old Traffordu v Greater Manchestru v Angliji. Tekmujejo v [[Premier liga|Premier ligi]], najvišji ligi angleškega nogometa . Manchester United je med najuspešnejšimi nogometnimi klubi v Angliji, pa tudi eden najuspešnejših nogometnih klubov na svetu. Na domačih tleh so osvojili rekordnih 20 naslovov prvakov v angleški prvi ligi, 13 [[FA pokal|FA pokalov]], 6 [[Angleški ligaški nogometni pokal|ligaških pokalov]] in rekordnih 21 FA Community Shieldov. Poleg tega so v mednarodnem nogometu trikrat osvojili [[Nogometna Liga prvakov|Evropski pokal/UEFA Ligo prvakov]] ter po enkrat [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]], Pokal zmagovalcev pokalov UEFA, Superpokal UEFA, [[Medcelinski pokal]] in Svetovno klubsko prvenstvo FIFA. Manchester United v zadnjih letih slabo igra Tako imenovani ''Rdeči vragi'' so bili ustanovljeni leta 1878 kot '''nogometni klub Newton Heath LYR''', leta 1902 pa so spremenili ime v Manchester United. Po obdobju igranja v Claytonu v Manchestru se je klub leta 1910 preselil na svoj sedanji stadion, [[Old Trafford]]. Matt Busby, imenovan za glavnega trenerja leta 1945, je zgradil ekipo s povprečno starostjo le 22 let – tako imenovani [[Busbyjevi mladci|Busby Babes]] – ki je v 50. letih prejšnjega stoletja osvojila zaporedna naslova prvaka in postala prvi angleški klub, ki je tekmoval v evropskem pokalu. V letalski nesreči v Münchnu je umrlo 8 igralcev, Busby pa je ekipo obnovil okoli zvezdniških igralcev [[George Best|Georgea Besta]], Denisa Lawa in [[Bobby Charlton|Bobbyja Charltona]] (znanega kot United Trinity). Preden so leta 1968 postali prvi angleški klub, ki je osvojil evropski pokal, so osvojili še dva ligaška naslova. Po Busbyjevi upokojitvi Manchester United ni mogel doseči trajnega uspeha vse do prihoda [[Alex Ferguson|Alexa Fergusona]], ki je postal najdlje delujoči in najuspešnejši trener kluba, saj je med letoma 1986 in 2013 osvojil 38 lovorik, vključno s 13 naslovi prvaka, 5 FA pokali in 2 naslovoma Lige prvakov. V sezoni 1998–99 je klub pod Fergusonom postal prvi v zgodovini angleškega nogometa, ki je osvojil kontinentalni trojček: Premier ligo, FA pokal in UEFA Ligo prvakov. Z osvojitvijo UEFA Evropske lige pod [[José Mourinho|Joséjem Mourinhom]] v sezoni 2016–17 so postali eden od petih klubov, ki so osvojili prvotna tri glavna klubska tekmovanja [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (Ligo prvakov, Evropsko ligo in Pokal pokalnih zmagovalcev). Manchester United je eden najbolj podprtih nogometnih klubov na svetu in ima rivalstvo z [[Severozahodni derbi|Liverpoolom]], Manchester Cityjem, Leeds Unitedom in Arsenalom. Manchester United je bil v sezoni 2016–17 nogometni klub z najvišjimi prihodki na svetu, z letnimi prihodki v višini 676,3 milijonov evrov in drugi najvrednejši nogometni klub na svetu leta 2024, vreden 6,55 milijard dolarjev (5,22 milijard angleških funtov). Po uvrstitvi delnic na [[Londonska borza|londonsko borzo]] leta 1991 je klub leta 2005 postal zaseben, potem ko ga je kupil ameriški poslovnež Malcolm Glazer v vrednosti skoraj 800 milijonov funtov, od tega je več kot 500 milijonov funtov izposojenega denarja postalo dolg kluba. Od leta 2012 so nekatere delnice kluba uvrščene na [[Newyorška borza|newyorško borzo]], čeprav družina Glazer ohranja celotno lastništvo in nadzor nad klubom. == 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba == # [[Paul Pogba]] iz [[Juventus]] – 105 mio. EUR (2016) # Antony iz [[AFC Ajax|Ajax]] – 95 mio. EUR (2022) # [[Harry Maguire]] iz [[Leicester City F.C.|Leicester]] – 87 mio. EUR (2019) # [[Jadon Sancho]] iz [[Borussia Dortmund]] – 85 mio. EUR (2021) #[[Romelu Lukaku]] iz [[Everton F.C.|Everton]] – 84 mio. EUR (2017) #[[Ángel Di María|Angel Di Maria]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 75 mio. EUR (2014) #[[Casemiro]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 70 mio. EUR (2022) #[[Bruno Fernandes]] iz Sporting – 63 mio. EUR (2020) #[[Anthony Martial]] iz [[A.S. Monaco|Monaco]] – 60 mio. EUR (2015) #[[Juan Mata|Fred]] iz [[Šahtar Doneck|Shaktar Donetsk]] – 59 mio. EUR (2018) == Osvojene lovorike == * [[Liga prvakov]] (nekdanji pokal državnih prvakov): 1968, 1999, 2008 * [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1991 * [[Evropska liga]]: 2017 * [[Premier League]] (angleško državno prvenstvo): 1993, 1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2003, 2007, 2008, 2009, 2011, 2013 * [[Premiership]] (danes Premier League): 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967 * [[FA Pokal]]: 1909, 1948, 1963, 1977, 1983, 1985, 1990, 1994, 1996, 1999, 2004, 2016 * [[Carling Cup]]: 1992, 2006, 2009, 2010, 2017, 2023 * [[Medcelinski pokal]]: 1999 * [[Svetovno klubsko prvenstvo]]: 2008 * [[UEFA Superpokal]]: 1991 * [[FA Community Shield]]: 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967, 1977, 1983, 1990, 1993, 1994, 1996, 1997, 2003, 2007, 2008, 2011, 2012, 2013, 2016 == Igralci == === Trenutna postava<ref>{{Navedi splet|title=Man Utd First Team Squad & Player Profiles{{!}} Roster|url=https://www.manutd.com/en/players-and-staff/first-team|website=www.manutd.com|accessdate=2025-08-11|language=en}}</ref> === Na dan 09. 08. 2025. (podatki o nekaterih igralcih so zastareli) {{fs start}} {{fs player |no=24 |nat=CMR |pos=GK |name=[[André Onana]] }} {{fs player |no=2 |nat=POR |pos=DF |name=[[Diogo Jota]] }} {{fs player |no=3 |nat=MAR |pos=DF |name=[[Noussair Mazraoui]] }} {{fs player |no=4 |nat=NED |pos=DF |name=[[Matthijs de Ligt]] }} {{fs player |no=8 |nat=POR |pos=MF |name=[[Bruno Fernandes]] }} {{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }} {{fs player |no=9 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Rasmus Højlund]] }} {{fs player |no=11 |nat=NED |pos=FW |name=[[Joshua Zirkzee]] }} {{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }} {{fs player |no=6 |nat=ARG |pos=DF |name=[[Lisandro Martínez]] }} {{fs player |no=7 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Mason Mount]] }} {{fs player |no=15 |nat=FRA |pos=DF |name=[[Leny Yoro]]}} {{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }} {{fs player |no=17 |nat=ARG |pos=FW |name=[[Alejandro Garnacho]]}} {{Fs mid|nat=ENG|pos=GK|other=|no=22|name=[[Tom Heaton]]}} {{fs player |no=1 |nat=TUR |pos=GK |name=[[Altay Bayındır]] }} {{fs player |no=23 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Luke Shaw]] }} {{fs player |no=10 |nat=BRA |pos=FW |name=[[Matheus Cunha]] }} {{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }} {{fs player |no=12 |nat=NED |pos=DF |name=[[Tyrell Malacia]] }} {{fs player |no=13 |nat=DEN |pos=DF |name=[[Patrick Dorgu]] }} {{fs player |no=25 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Manuel Ugarte]] }} {{fs player |no=26 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Ayden Heaven]] }} {{fs player |no=30 |nat=SVN |pos=FW |name=[[Benjamin Šeško]] }} {{fs player |no=32 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Chido Obi]] }} {{fs player |no=33 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Tyler Fredricson]] }} {{fs player |no=35 |nat=PAR |pos=DF |name=[[Diego León]] }} {{fs player |no=37 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Kobbie Mainoo]] }} {{fs player |no=41 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Amass]] }} {{fs player |no=43 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Toby Collyer]] }} {{fs player |no= |nat=ENG |pos=FW |name=[[Jadon Sancho]] }} {{fs end}} == Rekordi igralcev == Podatki posodobljeni 25. oktobra 2014 (upoštevajoč odigrano tekmo tega dne), vir: uradna spletna stran. Igralci, označeni krepko, trenutno še igrajo za klub. ==== Nogometaši z največ nastopi za Manchester United ==== {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Leta v klubu !Nastopi !Zadetki |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Ryan Giggs]] |1991 – 2014 |968 |168 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]] |1956 – 1973 |758 |249 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Foulkes]] |1952 – 1970 |688 |9 |- |4 | align="left" |{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Scholes]] | 1994 – 2013 |697 |154 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Neville]] |1992 – 2010 |597 |7 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Alex Stepney]] |1966 – 1978 |539 |2 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Tony Dunne]] |1960 – 1973 |535 |2 |- |8 |align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Denis Irwin]] |1990 – 2002 |529 |33 |- |9 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]] |1919 – 1933 |510 |168 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Arthur Albiston]] |1974 – 1988 |485 |7 |} ==== Nogometaši z največ zadetki za Manchester United ==== {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Leta pri klubu !Nastopi !Zadetki !Zadetkov na tekmo<br />Povprečje |- |1 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Wayne Rooney|'''Wayne Rooney''']] |2004 – danes |448 |250 |0.558 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Denis Law]] |1962 – 1973 |404 |237 |0.587 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]] |1956 - 1973 |758 |249 |0.328 |- |4 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Rowley]] |1937 – 1955 |424 |211 |0.498 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Viollet]]<!-- Pred Bestom zaradi boljšega povprečja --> |1953 – 1962 |293 |179 |0.611 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[George Best]] |1963 – 1974 |470 |179 |0.381 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]]<!-- Pred Giggsom zaradi boljšega povprečja --> |1919 – 1933 |510 |168 |0.329 |- |8 | align="left" |{{ikonazastave|Anglija}}''' '''[[Ryan Giggs]] |1991 – 2014 |968 |168 |0.174 |- |9 | align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |1983 – 1986<br> 1988 – 1995 |467 |163 |0.349 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud van Nistelrooy]] |2001 – 2006 |219 |150 |0.685 |} ===Trenerska zgodovina=== {{Main|List of Manchester United F.C. managers}} {| class="wikitable" |- !Dates<ref>Barnes et al. (2001), pp. 54–57.</ref> !Name !Notes |- |1878–1892 |neznano | |- |1892–1900 |{{flagicon|ENG}} [[A. H. Albut]] | |- |1900–1903 |{{flagicon|ENG}} [[James West (football manager)|James West]] | |- |1903–1912 |{{flagicon|ENG}} [[Ernest Mangnall]] | |- |1912–1914 |{{flagicon|ENG}} [[John Bentley (football manager)|John Bentley]] | |- |1914–1922 |{{flagicon|ENG}} [[Jack Robson]] | |- |1922–1926 |{{flagicon|SCO}} [[John Chapman (football manager)|John Chapman]] | |- |1926–1927 |{{flagicon|ENG}} [[Lal Hilditch]] |igralec-trener |- |1927–1931 |{{flagicon|ENG}} [[Herbert Bamlett]] | |- |1931–1932 |{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]] | |- |1932–1937 |{{flagicon|SCO}} [[Scott Duncan]] | |- |1937–1945 |{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]] | |- |1945–1969 |{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]] | |- |1969–1970 |{{flagicon|ENG}} [[Wilf McGuinness]] | |- |1970–1971 |{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]] | |- |1971–1972 |{{flagicon|IRL}} [[Frank O'Farrell]] | |- |1972–1977 |{{flagicon|SCO}} [[Tommy Docherty]] | |- |1977–1981 |{{flagicon|ENG}} [[Dave Sexton]] | |- |1981–1986 |{{flagicon|ENG}} [[Ron Atkinson]] | |- |1986–2013 |{{flagicon|SCO}} [[Sir Alex Ferguson]] | |- |2013–2014 |{{flagicon|SCO}} [[David Moyes]] | |- |2014 |{{flagicon|WAL}} [[Ryan Giggs]] |začasno igralec-trener |- |2014–2016 |{{flagicon|NED}} [[Louis van Gaal]] | |- |2016-2018 |{{flagicon|POR}} [[Jose Mourinho]] | |- |2018-2019 |{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]] |začasni trener |- |2019-2021 |{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]] | |- |2021-2022 |{{flagicon|GER}} [[Ralf Rangnick]] |začasni trener |- |2022-danes |{{flagicon|NED}} [[Erik Ten Hag]] | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Manchester United Squad}} {{Manchester United F.C.}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Manchestru]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1878]] [[Kategorija:Manchester United F.C.|*]] 48gsvhye938nzs26pdsgdibrqs27z7c 6765312 6765311 2026-10-15T06:09:12Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-55260-40|~2026-55260-40]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-55260-40|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Sporti (6765311): testna urejanja 6745848 wikitext text/x-wiki {| class="infobox vcard" |+ class="infobox-title fn org" id="9" |Manchester United |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Polno ime | class="infobox-data" |Manchester United Football Club |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Vzdevek | class="infobox-data nickname" |Rdeči vragi |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kratko ime | class="infobox-data nickname" |Man United<br /><br />Man Utd<br /><br />MUFC |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Ustanovitev | class="infobox-data" |5. marec 1878<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 148 leti</span> <span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">1878-03-05</span>)</span><br />(kot Newton Heath LYR F.C.) 24. april 1902<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 124 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">1902-04-24</span>)</span>(kot Manchester United F.C.) |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Stadion | class="infobox-data label" |[[Old Trafford]] |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kapaciteta | class="infobox-data" |74,158 |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Lastnik(i) | class="infobox-data" |Manchester United plc (71.06%), Ineos (28.94%) |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Solastnik(i) | class="infobox-data agent" |Joel Glazer, Avram Glazer |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Glavni trener | class="infobox-data agent" |[[Michael Carrick]] |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Liga | class="infobox-data" |[[Premier liga]] |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |2025–26 | class="infobox-data" |[[Premier liga]], 3. od 20 |- ! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Spletna stran | class="infobox-data" |<span class="url">[https://www.manutd.com/ www.manutd.com]</span> |- class="infobox-hiddenrow" | colspan="2" class="infobox-full-data" | |- | colspan="2" style="padding: 0; background: #fff; color:#000; text-align: center; border: 1px solid #D3D3D3;" | {| role="presentation" style="width:100%; text-align:center;" | style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #ffffff;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #000000;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627hl.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div> </div> <div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Domače barve'''</div> </div> | style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_adidasredl.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div> </div> <div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Gostujoče barve'''</div> </div> | style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;"> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627tl.png|link=|alt=|vrh]]</div> <div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div> </div> <div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Barve tretjega dresa'''</div> </div> |} |- style="display:none" | colspan="2" | |- | colspan="2" class="infobox-below noprint" |[[Slika:Soccerball_current_event.svg|link=|alt=|33x33_pik]] ''Ta sezona'' |} '''Nogometni klub Manchester United''', pogosto znan kot '''Man United''' (pogosto stilizirano kot '''Man Utd''' ) ali preprosto '''United''', je profesionalni [[nogometni klub]] s sedežem na Old Traffordu v Greater Manchestru v Angliji. Tekmujejo v [[Premier liga|Premier ligi]], najvišji ligi angleškega nogometa . Manchester United je med najuspešnejšimi nogometnimi klubi v Angliji, pa tudi eden najuspešnejših nogometnih klubov na svetu. Na domačih tleh so osvojili rekordnih 20 naslovov prvakov v angleški prvi ligi, 13 [[FA pokal|FA pokalov]], 6 [[Angleški ligaški nogometni pokal|ligaških pokalov]] in rekordnih 21 FA Community Shieldov. Poleg tega so v mednarodnem nogometu trikrat osvojili [[Nogometna Liga prvakov|Evropski pokal/UEFA Ligo prvakov]] ter po enkrat [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]], Pokal zmagovalcev pokalov UEFA, Superpokal UEFA, [[Medcelinski pokal]] in Svetovno klubsko prvenstvo FIFA. Tako imenovani ''Rdeči vragi'' so bili ustanovljeni leta 1878 kot '''nogometni klub Newton Heath LYR''', leta 1902 pa so spremenili ime v Manchester United. Po obdobju igranja v Claytonu v Manchestru se je klub leta 1910 preselil na svoj sedanji stadion, [[Old Trafford]]. Matt Busby, imenovan za glavnega trenerja leta 1945, je zgradil ekipo s povprečno starostjo le 22 let – tako imenovani [[Busbyjevi mladci|Busby Babes]] – ki je v 50. letih prejšnjega stoletja osvojila zaporedna naslova prvaka in postala prvi angleški klub, ki je tekmoval v evropskem pokalu. V letalski nesreči v Münchnu je umrlo 8 igralcev, Busby pa je ekipo obnovil okoli zvezdniških igralcev [[George Best|Georgea Besta]], Denisa Lawa in [[Bobby Charlton|Bobbyja Charltona]] (znanega kot United Trinity). Preden so leta 1968 postali prvi angleški klub, ki je osvojil evropski pokal, so osvojili še dva ligaška naslova. Po Busbyjevi upokojitvi Manchester United ni mogel doseči trajnega uspeha vse do prihoda [[Alex Ferguson|Alexa Fergusona]], ki je postal najdlje delujoči in najuspešnejši trener kluba, saj je med letoma 1986 in 2013 osvojil 38 lovorik, vključno s 13 naslovi prvaka, 5 FA pokali in 2 naslovoma Lige prvakov. V sezoni 1998–99 je klub pod Fergusonom postal prvi v zgodovini angleškega nogometa, ki je osvojil kontinentalni trojček: Premier ligo, FA pokal in UEFA Ligo prvakov. Z osvojitvijo UEFA Evropske lige pod [[José Mourinho|Joséjem Mourinhom]] v sezoni 2016–17 so postali eden od petih klubov, ki so osvojili prvotna tri glavna klubska tekmovanja [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (Ligo prvakov, Evropsko ligo in Pokal pokalnih zmagovalcev). Manchester United je eden najbolj podprtih nogometnih klubov na svetu in ima rivalstvo z [[Severozahodni derbi|Liverpoolom]], Manchester Cityjem, Leeds Unitedom in Arsenalom. Manchester United je bil v sezoni 2016–17 nogometni klub z najvišjimi prihodki na svetu, z letnimi prihodki v višini 676,3 milijonov evrov in drugi najvrednejši nogometni klub na svetu leta 2024, vreden 6,55 milijard dolarjev (5,22 milijard angleških funtov). Po uvrstitvi delnic na [[Londonska borza|londonsko borzo]] leta 1991 je klub leta 2005 postal zaseben, potem ko ga je kupil ameriški poslovnež Malcolm Glazer v vrednosti skoraj 800 milijonov funtov, od tega je več kot 500 milijonov funtov izposojenega denarja postalo dolg kluba. Od leta 2012 so nekatere delnice kluba uvrščene na [[Newyorška borza|newyorško borzo]], čeprav družina Glazer ohranja celotno lastništvo in nadzor nad klubom. == 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba == # [[Paul Pogba]] iz [[Juventus]] – 105 mio. EUR (2016) # Antony iz [[AFC Ajax|Ajax]] – 95 mio. EUR (2022) # [[Harry Maguire]] iz [[Leicester City F.C.|Leicester]] – 87 mio. EUR (2019) # [[Jadon Sancho]] iz [[Borussia Dortmund]] – 85 mio. EUR (2021) #[[Romelu Lukaku]] iz [[Everton F.C.|Everton]] – 84 mio. EUR (2017) #[[Ángel Di María|Angel Di Maria]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 75 mio. EUR (2014) #[[Casemiro]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 70 mio. EUR (2022) #[[Bruno Fernandes]] iz Sporting – 63 mio. EUR (2020) #[[Anthony Martial]] iz [[A.S. Monaco|Monaco]] – 60 mio. EUR (2015) #[[Juan Mata|Fred]] iz [[Šahtar Doneck|Shaktar Donetsk]] – 59 mio. EUR (2018) == Osvojene lovorike == * [[Liga prvakov]] (nekdanji pokal državnih prvakov): 1968, 1999, 2008 * [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1991 * [[Evropska liga]]: 2017 * [[Premier League]] (angleško državno prvenstvo): 1993, 1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2003, 2007, 2008, 2009, 2011, 2013 * [[Premiership]] (danes Premier League): 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967 * [[FA Pokal]]: 1909, 1948, 1963, 1977, 1983, 1985, 1990, 1994, 1996, 1999, 2004, 2016 * [[Carling Cup]]: 1992, 2006, 2009, 2010, 2017, 2023 * [[Medcelinski pokal]]: 1999 * [[Svetovno klubsko prvenstvo]]: 2008 * [[UEFA Superpokal]]: 1991 * [[FA Community Shield]]: 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967, 1977, 1983, 1990, 1993, 1994, 1996, 1997, 2003, 2007, 2008, 2011, 2012, 2013, 2016 == Igralci == === Trenutna postava<ref>{{Navedi splet|title=Man Utd First Team Squad & Player Profiles{{!}} Roster|url=https://www.manutd.com/en/players-and-staff/first-team|website=www.manutd.com|accessdate=2025-08-11|language=en}}</ref> === Na dan 09. 08. 2025. (podatki o nekaterih igralcih so zastareli) {{fs start}} {{fs player |no=24 |nat=CMR |pos=GK |name=[[André Onana]] }} {{fs player |no=2 |nat=POR |pos=DF |name=[[Diogo Jota]] }} {{fs player |no=3 |nat=MAR |pos=DF |name=[[Noussair Mazraoui]] }} {{fs player |no=4 |nat=NED |pos=DF |name=[[Matthijs de Ligt]] }} {{fs player |no=8 |nat=POR |pos=MF |name=[[Bruno Fernandes]] }} {{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }} {{fs player |no=9 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Rasmus Højlund]] }} {{fs player |no=11 |nat=NED |pos=FW |name=[[Joshua Zirkzee]] }} {{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }} {{fs player |no=6 |nat=ARG |pos=DF |name=[[Lisandro Martínez]] }} {{fs player |no=7 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Mason Mount]] }} {{fs player |no=15 |nat=FRA |pos=DF |name=[[Leny Yoro]]}} {{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }} {{fs player |no=17 |nat=ARG |pos=FW |name=[[Alejandro Garnacho]]}} {{Fs mid|nat=ENG|pos=GK|other=|no=22|name=[[Tom Heaton]]}} {{fs player |no=1 |nat=TUR |pos=GK |name=[[Altay Bayındır]] }} {{fs player |no=23 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Luke Shaw]] }} {{fs player |no=10 |nat=BRA |pos=FW |name=[[Matheus Cunha]] }} {{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }} {{fs player |no=12 |nat=NED |pos=DF |name=[[Tyrell Malacia]] }} {{fs player |no=13 |nat=DEN |pos=DF |name=[[Patrick Dorgu]] }} {{fs player |no=25 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Manuel Ugarte]] }} {{fs player |no=26 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Ayden Heaven]] }} {{fs player |no=30 |nat=SVN |pos=FW |name=[[Benjamin Šeško]] }} {{fs player |no=32 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Chido Obi]] }} {{fs player |no=33 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Tyler Fredricson]] }} {{fs player |no=35 |nat=PAR |pos=DF |name=[[Diego León]] }} {{fs player |no=37 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Kobbie Mainoo]] }} {{fs player |no=41 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Amass]] }} {{fs player |no=43 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Toby Collyer]] }} {{fs player |no= |nat=ENG |pos=FW |name=[[Jadon Sancho]] }} {{fs end}} == Rekordi igralcev == Podatki posodobljeni 25. oktobra 2014 (upoštevajoč odigrano tekmo tega dne), vir: uradna spletna stran. Igralci, označeni krepko, trenutno še igrajo za klub. ==== Nogometaši z največ nastopi za Manchester United ==== {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Leta v klubu !Nastopi !Zadetki |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Ryan Giggs]] |1991 – 2014 |968 |168 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]] |1956 – 1973 |758 |249 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Foulkes]] |1952 – 1970 |688 |9 |- |4 | align="left" |{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Scholes]] | 1994 – 2013 |697 |154 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Neville]] |1992 – 2010 |597 |7 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Alex Stepney]] |1966 – 1978 |539 |2 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Tony Dunne]] |1960 – 1973 |535 |2 |- |8 |align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Denis Irwin]] |1990 – 2002 |529 |33 |- |9 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]] |1919 – 1933 |510 |168 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Arthur Albiston]] |1974 – 1988 |485 |7 |} ==== Nogometaši z največ zadetki za Manchester United ==== {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Leta pri klubu !Nastopi !Zadetki !Zadetkov na tekmo<br />Povprečje |- |1 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Wayne Rooney|'''Wayne Rooney''']] |2004 – danes |448 |250 |0.558 |- |2 |align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Denis Law]] |1962 – 1973 |404 |237 |0.587 |- |3 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]] |1956 - 1973 |758 |249 |0.328 |- |4 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Rowley]] |1937 – 1955 |424 |211 |0.498 |- |5 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Viollet]]<!-- Pred Bestom zaradi boljšega povprečja --> |1953 – 1962 |293 |179 |0.611 |- |6 |align="left"|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[George Best]] |1963 – 1974 |470 |179 |0.381 |- |7 |align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]]<!-- Pred Giggsom zaradi boljšega povprečja --> |1919 – 1933 |510 |168 |0.329 |- |8 | align="left" |{{ikonazastave|Anglija}}''' '''[[Ryan Giggs]] |1991 – 2014 |968 |168 |0.174 |- |9 | align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |1983 – 1986<br> 1988 – 1995 |467 |163 |0.349 |- |10 |align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud van Nistelrooy]] |2001 – 2006 |219 |150 |0.685 |} ===Trenerska zgodovina=== {{Main|List of Manchester United F.C. managers}} {| class="wikitable" |- !Dates<ref>Barnes et al. (2001), pp. 54–57.</ref> !Name !Notes |- |1878–1892 |neznano | |- |1892–1900 |{{flagicon|ENG}} [[A. H. Albut]] | |- |1900–1903 |{{flagicon|ENG}} [[James West (football manager)|James West]] | |- |1903–1912 |{{flagicon|ENG}} [[Ernest Mangnall]] | |- |1912–1914 |{{flagicon|ENG}} [[John Bentley (football manager)|John Bentley]] | |- |1914–1922 |{{flagicon|ENG}} [[Jack Robson]] | |- |1922–1926 |{{flagicon|SCO}} [[John Chapman (football manager)|John Chapman]] | |- |1926–1927 |{{flagicon|ENG}} [[Lal Hilditch]] |igralec-trener |- |1927–1931 |{{flagicon|ENG}} [[Herbert Bamlett]] | |- |1931–1932 |{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]] | |- |1932–1937 |{{flagicon|SCO}} [[Scott Duncan]] | |- |1937–1945 |{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]] | |- |1945–1969 |{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]] | |- |1969–1970 |{{flagicon|ENG}} [[Wilf McGuinness]] | |- |1970–1971 |{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]] | |- |1971–1972 |{{flagicon|IRL}} [[Frank O'Farrell]] | |- |1972–1977 |{{flagicon|SCO}} [[Tommy Docherty]] | |- |1977–1981 |{{flagicon|ENG}} [[Dave Sexton]] | |- |1981–1986 |{{flagicon|ENG}} [[Ron Atkinson]] | |- |1986–2013 |{{flagicon|SCO}} [[Sir Alex Ferguson]] | |- |2013–2014 |{{flagicon|SCO}} [[David Moyes]] | |- |2014 |{{flagicon|WAL}} [[Ryan Giggs]] |začasno igralec-trener |- |2014–2016 |{{flagicon|NED}} [[Louis van Gaal]] | |- |2016-2018 |{{flagicon|POR}} [[Jose Mourinho]] | |- |2018-2019 |{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]] |začasni trener |- |2019-2021 |{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]] | |- |2021-2022 |{{flagicon|GER}} [[Ralf Rangnick]] |začasni trener |- |2022-danes |{{flagicon|NED}} [[Erik Ten Hag]] | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Manchester United Squad}} {{Manchester United F.C.}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Manchestru]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1878]] [[Kategorija:Manchester United F.C.|*]] q9ide2cx0dxole1w2n5yfdjg601lsrz 0 70511 6765395 6379369 2026-10-15T11:45:19Z TadejM 738 dodano infopolje 6765395 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Jetra | Latin = jecur, iecur | Greek = hepar (ἧπαρ)<br /><small>koren hepat- (ἡπατ-)</small> | Image = Anatomy Abdomen Tiesworks.jpg | Caption = Človeška jetra so v zgornjem desnem delu [[trebuh]]a | Width = 240 | Image2 = Liver 01 animation1.gif | Caption2 = Lega človeških jeter (rdeče), prikazana na moškem telesu | Precursor = [[prednje črevo]] | System = [[prebavila]] | Artery = [[lastna hepatična arterija]] | Vein = [[hepatična vena]] in [[portalna vena]] | Nerve = [[celiakalni gangliji]] in [[vagusni živec]]<ref>{{cite book| title= Essentials of Human Physiology| first= Thomas M. |last= Nosek| chapter=Section 6/6ch2/s6ch2_30 |chapter-url=http://humanphysiology.tuars.com/program/section6/6ch2/s6ch2_30.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20160324124828/http://humanphysiology.tuars.com/program/section6/6ch2/s6ch2_30.htm|archive-date=2016-03-24}}</ref> | Lymph = }} '''Jetra''' so za [[vretenčar]]je značilen [[organ (anatomija)|organ]]. Imajo osrednjo vlogo v [[presnova|presnovi]] in številne druge naloge, kot je razstrupljevanje [[zdravilo|zdravil]], skladiščenje [[glikogen]]a in [[sinteza]] [[plazemski protein|plazemskih proteinov]]. V njih nastaja [[žolč]], ki je udeležen pri [[prebava|prebavi]]. Medicinski izrazi, ki so povezani z jetri, se pogosto začnejo s ''hepato-'' ali ''hepatičen'', kar izvira iz [[Stara grščina|starogrške]] besede za jetra, ''hepar''. == Anatomija == [[Slika:liver inferior.jpg|thumb|300px|Pogled od spodaj]] [[Slika:Perfused Rat Liver.JPG|thumb|300px|Ventralni pogled na podganja jetra po perfuziji]] Jetra odraslega človeka tehtajo navadno med 1,0 in 2,5 [[kilogram]]ov. So mehek, rožnatorjav kot [[bumerang]] oblikovan organ. Poleg [[Koža|kože]] so največji organ našega telesa. Ležijo tik pod [[prepona|prepono]] na desni strani zgornjega [[abdomen|abdomna]], desno od [[želodec|želodca]]. V njihovi bližini je tudi [[žolčnik]], kjer se skladišči žolč. Jetra so razdeljena v režnje ali lobuse.<ref>Brvar M. Ultrazvočna anatomija jeter. Medicinski mesečnik, 2005; letnik 1, št. 8–9: 6-10.</ref> Desni jetrni reženj je največji. Od levega je ločen s srpasto jetrno vezjo (falciformnim ligamentom), od kavdatnega s spodnjo votlo veno, od kvadratnega pa z žolčnikom. Levi jetrni reženj je manjši, ločen od desnega s falciformnim ligamentom, od kvadratastega in kavdatnega pa s [[fisura]]ma za okroglo jetrno vez in venski ligament. Kavdatni reženj je izbočenje v zadajšnjem delu visceralnega površja jeter, ki ga omejujejo [[jetrna lina]], sulkus spodnje votle vene in narastišče hepatogastričnega ligamenta. Kvadratni reženj je predel v sprednjem delu visceralnega površja jeter, ki ga omejujejo jetrna lina, žolčnik in okrogla jetrna vez.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=lobus {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140728155726/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=lobus |date=2014-07-28 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 9. 2013.</ref> Jetra oskrbujeta dve glavni krvni [[krvna žila|žili]], [[jetrna arterija]] (''arteria hepatica'') in [[portalna vena]] (''vena portae''). Sem se steka kri iz [[vranica|vranice]], [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] in [[tanko črevo|tankega črevesa]]. Tako jetra predelujejo hranila in stranske proizvode prebave hrane. Iz jeter se kri steka po [[jetrna vena|jetrnih venah]] (''venae hepaticae'')neposredno v [[spodnja votla vena|spodnjo votlo veno]] (''vena cava inferior''). Žolč, ki nastaja v jetrih, se steka v žolčne kanalikule, ki se združujejo v žolčne vode. Ti se končno stekajo v desni in levi jetrni vod, ki se združita v [[skupni jetrni vod]] (''ductus hepatis communis''). Žolč lahko takoj vstopi v [[dvanajstnik]], ali pa se prehodno uskladišči v [[žolčnik]]u. Jetra so eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne [[regeneracija (biologija)|regeneracije]]. Lahko se popolnoma obnovijo tudi, kadar je ostala le še četrtina neprizadetega tkiva. == Razvoj == V 3. tednu razvoja [[zarodek|zarodka]] zraste iz dna prednjega črevesa endodermalni jetrni [[divertikel]] ter raste v [[mezenhim]] prečnega pretina (''septum transversum''). Izvorni jetrni divertikel se razveji v številne jetrne povezke, ki so tesno povezani z [[mezenhim]]om prečnega pretina. Hkrati z rastjo jetrnih povezkov nastaja tudi sistem žolčnih izvodil, med jetrnimi povezki pa so tudi sinusoidi, preko katerih poteka izmenjava hranil in stranskih produktov presnove z [[jetrna celica|jetrnimi celicami]] (hepatociti). Jetra hitro rastejo in postopoma postanejo prevelika za prečni pretin ter rastejo v ventralni [[mezenterij]] v trebušni votlini. Ventralni mezenterij med jetri in trebušno steno imenujemo srpasta jetrna vez (falciformni jetrni ligament), ventralni mezenterij med jetri in želodcem pa mali [[omentum]] ali pečica (''omentum minus''). Jetra rastejo, imajo vse bolj zapleteno zgradbo, hkrati zorijo tudi hepatociti. Hepatociti začnejo proizvajati številne snovi, [[albumin]]e, [[glikogen]], [[sečnina|sečnino]] itd. že pred rojstvom, ob rojstvu pa so že popolnoma zreli. Pomembna funkcija jeter je [[hemopoeza]] (tvorba krvnih celic), ki poteka v jetrih v 2. trimesečju. Hematopoetske celice, ki pridejo v jetra od drugod, se naselijo v majhnih skupkih ob hepatocitih. V 12. tednu začnejo jetra proizvajati žolč, ki potuje po žolčnih izvodilih, se kopiči v žolčniku in se izlije v [[prebavna cev|prebavno cev]]. Žolč obarva [[otroška smola|otroško smolo]] (mekonij) temnozeleno.<ref>Zorc Pleskovič R., Petrovič D. Razvoj prebavil. MED RAZGL 2004; 43: 55–62.</ref> == Fiziologija == Različne funkcije jeter opravljajo [[hepatocit]]i (jetrne [[parenhim]]ske celice). * Jetra proizvajajo in izločajo žolč, potreben za prebavo hrane. * Jetra presnavljajo [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]]: ** ''[[glukoneogeneza]]'' (tvorba [[glukoza|glukoze]] iz nekaterih [[aminokislina|aminokislin]], [[laktat]]a ali [[glicerol]]a) ** ''[[glikogenoliza]]'' (tvorba glukoze iz [[glikogen]]a) ** ''[[glikogeneza]]'' (tvorba glikogena iz glukoze) ** Razgradnja [[inzulin]]a in drugih [[hormon]]ov * V jetrih se presnavljajo tudi [[lipid]]i: ** Sintetizira se [[holesterol]] ** Nastajajo [[triglicerid]]i (maščobe). * V jetrih nastajajo [[koagulacijski faktor]]ji [[fibrinogen|I]] (fibrinogen), [[trombin|II]] (protrombin), [[faktor V|V]], [[faktor VII|VII]], [[faktor IX|IX]] in [[faktor XI|XI]], pa tudi [[protein C]], [[protein S]] in [[antitrombin]]. * Jetra razgrajujejo [[hemoglobin]] (njegovi [[presnovek|presnovki]] so [[žolčni pigment]]i), [[toksičen|toksične]] snovi in večino terapevtskih učinkovin. * Jetra pretvarjajo [[amonijak]] v [[sečnina|sečnino]]. * V jetrih se številne snovi skladiščijo; na primer glukoza v obliki glikogena, [[vitamin B12|vitamin B₁₂]], [[železo]] in [[baker]]. * V prvem trimesečju [[nosečnost]]i [[eritrociti]] [[zarodek|zarodka]] nastajajo v jetrih. Do 42. tedna to nalogo prevzame [[kostni mozeg]]. == Obolenja jeter == Mnoga obolenja jeter spremlja [[zlatenica]] kot izraz povečane ravni [[bilirubin]]a v sistemu. Bilirubin je posledica razgradnje [[hemoglobin]]a mrtvih [[rdeča krvnička|rdečih krvničk]]; jetra ga navadno odstranijo iz krvi in izločijo z žolčem. * [[Hepatitis]] ali vnetje jeter povzročajo predvsem [[virus]]i, pa tudi nekateri [[strup]]i, [[avtoimunost]] in dedne napake. * [[ciroza jeter|Ciroza]] pomeni [[zabrazgotinjenje]] jeter. Mrtve hepatocite nadomesti [[vezivo (biologija)|vezivo]]. Do tega lahko pride zaradi virusnega hepatitisa ali hepatotoksičnih kemičnih snovi, najpogosteje pa zaradi [[alkoholizem|alkoholizma]]. * Jetra okvari tudi [[hemokromatoza]], obolenje, pri katerem se v telesu kopiči železo. * [[rak (bolezen)|Rak]] jeter (predvsem [[jetrnocelični rak]] in [[holangiokarcinom]] ter metastatski raki, navadno iz drugih delov [[gastrointestinalni trakt|gastrointestinalnega trakta]]). * [[Wilsonova bolezen]], [[dedno obolenje]], pri katerem se v telesu kopiči [[baker]] Za ugotavljanje delovanja jeter so na razpolago številni [[testi jetrne funkcije]]. == Presaditev jeter == [[Presaditev jeter]] omogoča zdravljenje bolnikov z nepopravljivo jetrno odpovedjo. Do tega največkrat pride ob kroničnih boleznih, ki vodijo v [[ciroza|cirozo]], kot npr. kronični [[hepatitis C]], alkoholizem, [[avtoimunski hepatitis]] idr. Redkeje gre za [[fulminantna jetrna odpoved|fulminantno jetrno odpoved]], kjer se jetra nepopravljivo okvarijo v nekaj dneh do nekaj tednih. Darovalci [[presadek|presadkov]] so večinoma nedavno umrli zaradi okvare [[možgani|možganov]]. == Jetra kot hrana == Jetra [[ptica|ptic]] in [[sesalec|sesalcev]] so bogata z [[Retinol|vitaminom A]]. V prevelikih količinah (zlasti pri uživanju [[polarna žival|polarnih živali]]), lahko to povzroči zastrupitev. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == - v [[angleščina|angleščini]]: * {{navedi knjigo |author1=Sheila Sherlock|author2=James Dooley |year=2002 |title=Diseases of the liver and biliary system |edition=11|publisher=Oxford : Blackwell, cop. |isbn=0-632-05582-0 |cobiss=2362644 |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor1=David Zakim|editor2=Thomas D. Boyer|year=2003 |title=Hepatology: a textbook of liver disease |edition=4 |publisher=Philadelphia : Saunders, cop. |isbn=0721690513 |cobiss=162467 |pages=}} - v [[slovenščina|slovenščini]]: * Stanisavljević, Dragoje. ''Transplantacija jeter v Sloveniji''. V publikaciji ''Kirurgija jeter in vranice'' , str. 137-144. Kirurška šola, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, 2004. Ljubljana. ISBN 961-91446-0-0. {{COBISS|ID= 18438105}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|jetra|Jetra}} {{Zbirka|Category:Liver}} ; v angleščini * [http://www.aasld.org American Association for the Study of Liver Diseases] - pridobljeno 11. februarja 2006. * [http://www.liversociety.org American Liver Society] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160112044212/http://www.liversociety.org/ |date=2016-01-12 }} - pridobljeno 11. februarja 2006. ; v slovenščini * [http://www.drustvo-hemofilikov.si/za_zdravstvene_delavce_files/presaditev_jeter.htm Presaditev jeter] - mag. Matjaž Hafner dr.med., Klinični oddelek za gastroenterologijo, Japljeva 2, Ljubljana. Na strani Društva hemofilikov. Pridobljeno 11. februarja 2006. * [http://www.slovenija-transplant.si/index.php?id=98&L=0 O presaditvah jeter v Sloveniji] Slovenia Transplant. Pridobljeno 11. februarja 2006. * [http://www.dsms.net/hista/pata/vaje/jetra02/index.html Mikropatološki preparati jeter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050910140750/http://www.dsms.net/hista/pata/vaje/jetra02/index.html |date=2005-09-10 }} - Medical Photo Library. Pridobljeno 11. februarja 2006. * http://www.oralnispecialisti.com/slike/patologija/jetra.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060310191513/http://www.oralnispecialisti.com/slike/patologija/jetra.htm |date=2006-03-10 }} Makropatološki preparati jeter - OralniSpecialisti. Pridobljeno 11. februarja 2006. [[Kategorija:Organi]] [[Kategorija:Prebavila]] [[Kategorija:Trebuh]] [[Kategorija:Hepatologija]] [[Kategorija:Žleze]] [[Kategorija:Jetra|*]] {{normativna kontrola}} k2err40axcwkozcq1i8gb9c7qqe5024 0 72174 6765319 6747434 2026-10-15T06:46:19Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Vesna-horizontal-header-150.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 October 2026. Odstranjevanje. 6765319 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''[[Seznam]] [[politična stranka|političnih strank]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' zajema tako današnje kot zgodovinske stranke. == Parlamentarne stranke == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! colspan="5" |Stranka ! Vodja ! Št. sedežev v DZ |- | style="background:#005DA3" | | [[File:Svoboda-logo_2025.svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" align=left|[[Gibanje Svoboda|Gibanje SVOBODA]] | [[Robert Golob]] | {{Composition bar|29|90|#005DA3}} |- | style="background:#FEF200" | | [[File:SDS_prenovljen_logo_2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" align=left|[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | {{Composition bar|28|90|#FEF200}} |- | style="background:#E3000F" | | [[File:Socialni_demokrati_Logo.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" align=left|[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | {{Composition bar|6|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | [[File:Nova_Slovenija_Logo.svg|70px]] | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | align=left|[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | rowspan=3 |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:SLS_logotip.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SLS''' | align=left|[[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] |- | style="background:#1961ac;" | | [[File:FOKUS_logotip2025.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | align=left|[[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] |- | style="background:#2AEBEB" | | [[File:DEMOKRATI_Anžeta_Logarja_LOGO_2026.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" align=left|[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | {{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | [[File:Logo_of_The_Left_(Slovenia).svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | align=left|[[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | rowspan=2 |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- | style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}" | | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | align=left|[[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | [[File:Stranka_Resni.ca_logotip_(cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" align=left|[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | {{Composition bar|5|90|{{party color|Resni.ca}}}} |- |} == Neparlamentarne stranke == Status neparlamentarnosti je upoštevan na podlagi trenutnega 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |+ ! rowspan="2" colspan="4" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Zadnje volitve |- ! width=70 |Leto ! width=50 |Rezultat |- | style="background:#6f2c91;" | | [[File:PREROD_PVP_Logotip.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Prerod''' | align=left|[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 3,05 % |- | style="background:#000000;" | | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' | align=left|[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,36 % |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}};" | | [[File:Logo_of_the_Slovenian_National_Party.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SNS''' | align=left|[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,24 % |- | style="background:#ef4324;" | | [[File:Mi Socialisti Logotip2025 (cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Mi!''' | align=left|[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,48 % |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | [[File:Zeleni_Slovenije.png|45px]] | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' | align=left|[[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|koalicija]]) | rowspan=2|0,45 % |- | style="background:#7ed957;" | | [[File:SG_LOGO_2025.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SG''' | align=left|[[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] |- | style="background:{{party color|Nič od tega}};" | | [[File:NIČ OD TEGA uradni logotip.jpg|40px]] | style="text-align:center;" |'''NOT''' | align=left|[[Nič od tega]] | Borislav Žulj | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Alternativa za Slovenijo|koalicija]]) | rowspan=2|0,41 % |- | style="background:#f47104;" | | [[File:ZZD_Logo_2025.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''ZD''' | align=left|[[Za zdravo družbo]] | Jure Pogačnik |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}};" | | | style="text-align:center;" |'''GU''' | align=left|[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,36 % |- | style="background:#78336e;" | | [[File:ZAUPANJE logotip 2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SZ''' | align=left|[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,25 % |- | style="background:#2d3e52;" | | [[File:SLOGA stranka LOGOTIP (cropped).jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''Sloga''' | align=left|[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,02 % |- | style="background:#045ba4;" | | | style="text-align:center;" |'''SUS''' | align="left" |Rešitev, stranka upokojencev Velenje | Faruk Pijuković | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,01 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Nova socialdemokracija}}" | | [[File:Nova_Socialdemokracija_logo (cropped).png|35px]] | style="text-align:center;" |'''NS''' | align=left|[[Nova socialdemokracija]] | [[Andrej Magajna]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3,41 %{{efn|Del koalicije [[Povežimo Slovenijo]].}} |- | style="background:{{party color|Naša prihodnost}}" | | | style="text-align:center;" |'''SNP''' | align=left|[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,70 % |- | style="background:{{party color|Naša dežela}};" | | [[File:Logotip-Nasa-Dezela-barvni.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''ND''' | align=left|[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,50 % |- | style="background:{{party color|Za ljudstvo Slovenije}};" | | [[File:ZLS logo.jpg|70px]] | style="text-align:center;" |'''ZLS''' | align=left|[[Za ljudstvo Slovenije]] | Borut Loboda | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 0,70 % |- | style="background:{{party color|Stranka slovenskega naroda}};" | | [[Slika:Party of Slovenian People logo.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''SSN''' | align=left|[[Stranka slovenskega naroda]] | Sašo Pajk | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] (koalicija) | rowspan=2|0,05 % |- | style="background:{{party color|Gibanje Zedinjena Slovenija}};" | | | style="text-align:center;" |'''ZSi''' | align=left|[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Solidarnost - za pravično družbo}};" | | [[File:Logotip_Solidarnost_m2.svg|85px]] | style="text-align:center;" |'''Solidarnost''' | align=left|[[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost, za pravično družbo]] | [[Uroš Lubej]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,25 % |- | style="background:{{party color|Glas za otroke in družine}};" | | [[File:Glas_za_otroke_in_družine.png|60px]] | style="text-align:center;" |'''GOD''' | align=left|[[Glas za otroke in družine]] | [[Aleš Primc]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,24 % |- | style="background:{{party color|Naprej Slovenija}}" | | [[File:NaprejSlovenija.jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''NPS''' | align=left|[[Naprej Slovenija]] | Blaž Svetek | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,02 % |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}};" | | [[File:Liberalna_demokracija_Slovenije.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''LDS''' | align=left|[[Liberalna demokracija Slovenije]] | [[Anton Anderlič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 1,48 % |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | [[File:SMS-Zeleni_Logo.svg|60px]] | style="text-align:center;" |'''SMS''' | align=left|[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | Igor Jurišič | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 0,86 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:#003914;" | | [[File:SUVERENI logo 2026.png|35px]] | style="text-align:center;" |'''S.''' | align=left|[[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#bddd73;" | | | style="text-align:center;" |'''Skupnost''' | align=left|[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | Marko Funkl | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#d69a2a;" | | [[Slika:Stranka Straža Logotip (cropped).png|35px]] | style="text-align: center;" |'''KNS''' | align="left" |[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka]] | Alen Koman | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#502379;" | | [[Slika:Logo_of_Volt.svg|65px]] | style="text-align: center;" |'''Volt''' | align="left" |[[Volt Slovenija]] | Borja Razinger | {{n/a}} | {{n/a}} |- |} {{noteslist}} == Zastopanost strank v Državnem zboru == {| class="wikitable" align=center border="1" |- !width=50 align=center rowspan=2 colspan=2|Sklic DZ ![[4. državni zbor Republike Slovenije|4.]] ![[5. državni zbor Republike Slovenije|5.]] ![[6. državni zbor Republike Slovenije|6.]] ![[7. državni zbor Republike Slovenije|7.]] ![[8. državni zbor Republike Slovenije|8.]] ![[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] ![[10. državni zbor Republike Slovenije|10.]] |- !width=100 align=center|2004–2008 !width=100 align=center|2008–2011 !width=100 align=center|2011–2014 !width=100 align=center|2014–2018 !width=100 align=center|2018–2022 !width=100 align=center|2022–2026 !width=100 align=center|2026– |- | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | style="text-align:center;" |'''SD''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''LDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |bgcolor=#B2FFFF | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}| | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Zares}}" | | style="text-align:center;" |'''Zares''' | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''PS''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Državljanska lista}}" | | style="text-align:center;" |'''DL''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Konkretno}}" | | style="text-align:center;" |'''SMC<br>Konkretno''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''Levica''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Stranka Alenke Bratušek}} | | style="text-align:center;" |'''ZAB<br>SAB''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Lista Marjana Šarca}}" | | style="text-align:center;" |'''LMŠ''' | | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''Demokrati''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''FOKUS''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- |} {{CompactTOC2}} == Abecedni seznam == {| class="wikitable sortable" |+ !Ime stranke !Kratica !Datum ustanovitve !Datum ukinitve !Pridružitev |- |[[Aktivna Slovenija]] | |8. maj 2004 |2007 | |- |[[Celjska neodvisna lista]] | | |''dejavna'' | |- |[[Celjska županova lista Slovenije]] | | |''dejavna'' | |- |[[Davkoplačevalci se ne damo več]] | |2018 |? | |- |[[Demokrati.]] |D. |16. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Logar: Slovenija je upehana od politike proti. Utrujena od boja vsakega in vseh proti vsem.|date=16. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-je-upehana-od-politike-proti-utrujena-od-boja-vsakega-in-vseh-proti-vsem/727686}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Demokratična stranka dela]] |DSD |31. julij 2010 |? | |- |[[Delavska stranka Naprej]] | |13. januar 1990 |1995 | |- |[[Delavska stranka Slovenije]] |DSS |16. februar 1991 |2023 | |- |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] |DeSUS |30. maj 1991 |17. maj 2025 | |- |[[Demokratska stranka (Slovenija)|Demokratska stranka]] | | |? | |- |[[Demokratska stranka Slovenije]] |DSS |12. marec 1994 |2023 | |- |[[Deželna stranka Štajerske]] |DSŠ |16. oktober 1995 |? | |- |[[Dialog za napredek]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lokalec.si/novice/v-miklavzu-se-je-formirala-nova-stranka-dialog-za-napredek/|title=Lokalec.si » V Miklavžu se je formirala nova stranka Dialog za napredek|accessdate=2019-01-20|language=en}}</ref> |DZN | | | |- |[[Dobra država]] |DD |18. november 2017 |17. maj 2025 | |- |[[Domoljubna enotna upokojenska stranka - Liga za Slovenijo]] | | |? | |- |[[Domovinska narodna stranka]] |DONS |19. maj 1991 |? | |- |[[Domovinska liga]] |DOM |26. februar 2019 |4. marec 2023 | |- |[[DROT - za razvoj]] |DROT | | | |- |[[Državljanska lista]] |DL |21. oktober 2011<ref>[http://www.siol.net/data/fotogalerije/slovenija/2011/10/ustanovili_stranko_drzavljanska_lista_gregorja_viranta.aspx Siol.net - Ustanovljena stranka Državljanska lista Gregorja Viranta]</ref> |september 2024 | |- |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |Resni.ca |26. december 2020 |''dejavna'' | |- |[[EU demokrati Slovenije]] | | |? | |- |[[Gibanje Aktivna mladina Slovenije]] |GAMSi | |''dejavna'' | |- |[[GibanjeSkupajNaprej]] |GSN | |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Svoboda]] |GS |26. januar 2022<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] |ZSi |2014 |''dejavna'' | |- |[[Glas upokojencev]] | |20. januar 2024 | | |- |[[Glas za otroke in družine]] |GOD | | | |- |[[Glas žensk Slovenije]] |GŽS |2000 |2023 | |- |[[Gospodarsko aktivna stranka]] |GAS |24. junij 2017 |4. december 2021 | |- |[[Hrvatska demokratska zajednica Slovenije]] |HDZS |20. april 1991{{cn}} |? | |- |[[Istra-Istria]] | | |? | |- |[[:hr:Istarski_demokratski_sabor|Istrski demokratski zbor]] |IDZ |5. oktober 1991 |? | |- |[[Izola je naša]] |IJN | | | |- |[[Iniciativa za demokratični socializem]] |IDS |8. marec 2014 |julij 2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Jugoslovanska zveza]] |JZ |7. maj 1989{{cn}} |? | |- |[[Junijska lista]] | | |? | |- |[[Komunalno ekološka lista]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/skofjeloski-troboj-za-zupanski-stolcek/471427|title=Škofjeloški troboj za županski stolček|accessdate=2019-01-20|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |KEL | | | |- |[[Komunistična partija Slovenije]] |KPS |23. april 1919 |1990 | |- |[[Konkretno]] | |4. december 2021 |3. julij 2025 |[[Demokrati.]] |- |[[Koper je naš]] |KJN |2006 | | |- |[[Korak naprej]] | | |''dejavna'' | |- |[[Krščansko demokratska stranka]] |KDS |2008 |? | |- |[[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščansko-socialna unija]] |KSU |1995 |''dejavna'' | |- |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | |24. julij 2017 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Liberalci (politična stranka)|Liberalci]] | |2008{{cn}} |? | |- |[[Liberalni demokrati]] |LIDE |12. januar 2022 |? | |- |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |LDS |12. marec 1994 | | |- |[[Socialna liberalna stranka]] |LS |27. december 1989 |2021 | |- |[[Liberalno demokratska stranka]] |LDS |12. oktober 1943 |12. marec 1994 | |- |[[Liberalno demokratska stranka Slovenije]] |LDSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Liberalno gospodarska stranka]] |LGS |12. oktober 2013 |? | |- |[[Lipa (stranka)|Lipa]] | |2008 |? | |- |[[Lista Aleša Bržana]] |LAB | |''dejavna'' | |- |[[Lista Borisa Popoviča|Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo]] |LBP |5. marec 2022 |''dejavna'' | |- |[[Lista Dušana Papeža]] |LDP | |''dejavna'' | |- |[[Nova ljudska stranka|Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije]] |NLS |12. maj 2016 |27. marec 2023 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |- |[[Lista Jasne Gabrič za Trbovlje]] | | |? | |- |[[Lista kolesarjev in pešcev]] |LKP | |''dejavna'' | |- |[[Lista Lidije Divjak Mirnik - Lista za pravičnost in razvoj]] | | | | |- |[[Lista Marjana Šarca]] |LMŠ |31. maj 2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Lista Mateja Slaparja]] |Lista MS | | | |- |[[Stranka Medgeneracijske Solidarnosti in Razvoja]] |smsr | | | |- |[[Lista Metoda Marčuna za Domžale]] |LMM | | | |- |[[Lista mladih. Povezujemo]] |LmP | | | |- |[[Lista novinarja Bojana Požarja]] |LNBP |2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2506906|title=Lista novinarja Bojana Požarja (LNBP) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|accessdate=2018-12-26|website=www.sta.si}}</ref> | | |- |[[LISTA RENATE KOSEC - lista povezovanja in sodelovanja]] |lrk | |''dejavna'' | |- |[[Lista Reza]] | |september 2014 |? | |- |[[Lista Sonce]] |Sonce | |''dejavna'' | |- |[[Lista šport za zdravje]] |LŠZZ | |''dejavna'' | |- |[[Lista Toneta Smolnikarja]] | | |? | |- |[[Lista Za Celje]] |LZC | |24. junij 2025 |[[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> |- |[[Lista za čisto pitno vodo]] |LZČPV | |? | |- |[[Lista za Domžale]] | | |? | |- |[[Lista za Maribor]] | | |? | |- |[[Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti]] |LPR | |''dejavna'' | |- |[[Lista za skupno občino Miklavž na D. P.]] |LM | | | |- |[[Lista za vse generacije]] | | |? | |- |[[Lista zavedno Koper]] |LZK | | | |- |[[Ljubljana, moje mesto]] | | |? | |- |[[LTD - Lista Za vse generacije]] |LTD | | | |- |[[Mi, socialisti!]] |Mi! |16. november 2025 |''dejavna'' | |- |[[Mladi za Izolo]] | | |? | |- |[[Napredna narodna stranka centra]] |NNSC |4. oktober 1989 |? | |- |[[Naprej Slovenija]] |NPS | | | |- |[[NARCISA - Stranka rdečega prahu]] | | |? | |- |[[Narodna stranka dela]] |NSD | | | |- |[[Neodvisen.si]] | | |? | |- |[[Neodvisna delavska stranka Slovenije]] | |3. junij 1991 |? | |- |[[Neodvisna lista ZARJA]] |NLZ | | | |- |[[Neodvisna stranka Pomurja]] |NSP | | | |- |[[Neodvisna štajerska stranka]] | | |? | |- |[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] |ND |20. marec 2021 | | |- |[[Naša prihodnost]] |SNP |februar 2022 | | |- |[[Naša Notranjska]] |NANO | | | |- |[[Naše Velenje]] |NV | | | |- |[[NEUVRŠČENI ZA KOPER]] | | |''dejavna'' | |- |[[Nič od tega]] |NOT |22. marec 2024 |''dejavna'' | |- |[[Nova demokracija Slovenije]] | | |? | |- |[[Nova socialdemokracija]] |NSD |12. september 2007 | | |- |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |NSi |2000 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Oljka (politična stranka)|Oljka]] | | |''dejavna'' | |- |[[Piran je naš]] |PJN | | | |- |[[Piratska stranka Slovenije]] |Pirati |5. november 2012 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Politično delavsko društvo »Naprej«]] | |13. januar 1990 |? | |- |[[Posavska unija mladih]] | | |? | |- |[[Pozitivna Slovenija]] |PS |22. oktober 2011 |september 2024 | |- |[[Povezane lokalne skupnosti]] |PLS | | | |- |[[Premik (stranka)|Premik]] | | |2023 | |- |[[Prenovljena liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] |PVP |15. oktober 2025 |''dejavna'' | |- |[[Primorska je naša]] | | |? | |- |[[Radikalna stranka Slovenije]] |RSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Radikalno liberalna stranka Slovenije]] |RLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Republikanci Slovenije]] |ReS | |? | |- |[[Republikanska zveza Slovenije]] | | |? | |- |[[ReSET|Rešimo Slovenijo elite in tajkunov]] |ReSET |25. februar 2017 |? | |- |[[REŠITEV - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija]] |REŠITEV | | | |- |[[Skupaj (stranka)|Skupaj]] | |2018 |? | |- |[[Skupaj za mengeško občino - skupaj zmoremo več]] |SMO | | | |- |[[Sloga (politična stranka)|SLOGA]] | | | | |- |[[Slovenska e-stranka]] {{cn}} | | |? | |- |[[Slovenija je naša]] |SJN |2004 |? | |- |[[Slovenska demokratična zveza]] |SDZ |11. januar 1989 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka - Demokratska stranka]] | |13. oktober 1991 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka]] |SDS |16. februar 1989 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka]] |SKZ-LS |12. maj 1988 |? | |- |[[Slovenska levica]] |SL |8. januar 1991 |? | |- |[[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|Slovenska ljudska stranka]] |SLS |maj 1988 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Slovenska nacionalna desnica]] |SND | |? | |- |[[Slovenska nacionalna stranka]] |SNS |17. marec 1991 | | |- |[[Slovenska obrtno podjetniška stranka]] |SOPS |1. februar 1990 |? | |- |[[Slovenska unija]] |SU |12. december 2009 |? | |- |[[Slovenska zveza za svetovno demokracijo]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Slovenski krščanski demokrati]] |SKD |4. november 1989 |? | |- |[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] |SLS+SKD | |? | |- |[[Socialdemokratska stranka Slovenije]] |SDSS | |? | |- |[[Socialdemokratska unija Slovenije]] |SDUS |4. december 1990 |? | |- |[[Socialistična stranka Slovenije]] |SSS |27. april 1941 |12. marec 1994 | |- |[[Socialistična partija Slovenije]] |SPS |25. maj 2016 |''dejavna'' | |- |[[Socialni demokrati]] |SD |29. maj 1993 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Socialna liberalna stranka]] | |19. oktober 1990 |? | |- |[[Socialradikalna stranka]] |SRS |24. januar 1991 |? | |- |[[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost, za pravično družbo]] |Solidarnost |14. december 2013 |''dejavna'' | |- |[[Srbska demokratska stranka v Sloveniji]] | |9. januar 1991 |? | |- |[[Stara pravda stranka prava]] | | |? | |- |[[Stranka Aleksandra Kamenika]] |SAK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka Alenke Bratušek]] |SAB |2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Stranka Akacije]] | |2006 | | |- |[[Stranka demokratične akcije Slovenije]] | |20. junij 1991 |? | |- |[[Stranka demokratičnega napredka]] |SDN |19. oktober 1990 |? | |- |[[Stranka demokratične prenove Slovenije]] |SDP |2. marec 1920 |? | |- |[[Stranka ekoloških gibanj]] | | |? | |- |[[Stranka enakih možnosti Slovenije]] |SEM-Si |2009 |? | |- |[[Stranka enakopravnih dežel]] |SED | |? | |- |[[Stranka generacij]] |SG |17. maj 2025 |''dejavna'' | |- |[[Stranka Humana Slovenija]] | | |? | |- |[[Stranka krščanskih socialistov]] |SKS |17. maj 1991 |? | |- |[[Stranka modernega centra]] |SMC |2. junij 2014 |4. december 2021 | |- |[[Stranka Medgeneracijske solidarnosti in razvoja]] |SMSR | |''dejavna'' | |- |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih - zeleni Evrope]] |SMS - ZELENI |2000 |''dejavna'' | |- |[[Stranka neodvisnih]] | | |? | |- |[[Stranka podjetij ustvarjalnih in svobodnih tokov]] |NOVA |27. januar 1990 |? | |- |[[Stranka sivih panterjev]] | |18. januar 1990 |začetek 1992<ref>{{Navedi novice|title=4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev|date=2021-03-04|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-04-4-3-1991-demos-ostal-brez-sivih-panterjev/|work=gov.si}}</ref> | |- |[[Stranka slovenskega naroda]] |SSN |11. marec 2002 |''dejavna'' | |- |Stranka upokojencev Velenje |Rešitev |marec 2024<ref>{{Navedi splet|title=Tri stranke, ki so krojile usodo naše politike, bodo izbrisane iz registra|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/tri-stranke-ki-so-pomembno-krojile-usodo-nase-politike-bodo-izbrisane-iz-registra-2688737/|website=www.dnevnik.si|date=2024-08-26|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Stranka za delovna mesta]]<ref>{{Navedi splet|url=http://zdm.si/|title=Stranka za delovna mesta|accessdate=2019-01-23|language=en|archive-date=2019-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190103005315/http://zdm.si/|url-status=dead}}</ref> |ZDM | |''dejavna'' | |- |[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije]] |TRS |1. oktober 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/danes-se-ustanavlja-gibanje-za-trajnostni-razvoj-trs.html |title=Delo.si - Danes se ustanavlja Gibanje za trajnostni razvoj - TRS |access-date=2011-10-22 |archive-date=2011-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009114916/http://delo.si/novice/politika/danes-se-ustanavlja-gibanje-za-trajnostni-razvoj-trs.html |url-status=dead }}</ref> |2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost]] | | |2024 | |- |[[Stranka za enakopravnost občanov]] |SEO |21. november 1989 |? | |- |[[Stranka za napredek krajevnih skupnosti]] |SZNKS | | | |- |[[Stranka za skladen razvoj]] | | |? | |- |[[Stranka za Razvoj Občin in Krajev]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stranka-rok.si/|title=Stranka Rok|accessdate=2019-01-20|website=www.stranka-rok.si|archive-date=2018-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/ |date=2018-11-13 }}</ref> |ROK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka zelenih dejanj]] |Z.DEJ | |januar 2022 | |- |[[Stranka združena Istra]] | | |? | |- |[[Svobodnjaška stranka]] |SS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Svobodnjaško liberalna stranka Slovenije]] |SLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Več za Kranj]] |VZK | |''dejavna'' | |- |[[Verjamem (politična stranka)|Verjamem]] | |2014 |september 2024 | |- |[[VESNA – zelena stranka]] |VESNA |9. februar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Za podjetno Slovenijo]] | | |? | |- |[[Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja]] |ZGN | | | |- |[[Za zdravo družbo]] |ZD |28. marec 2018 |''dejavna'' | |- |[[Za ljudstvo Slovenije]] |ZLS |30. januar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Zares|ZARES - socialno liberalni]], sprva ''Zares - nova politika'' | |oktober 2007 |6. oktober 2015 | |- |Stranka Straža, Katoliška narodna stranka Straža |KNS |30. marec 2026 |dejavna | |- |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]], sprva ''Stranka ZAUPANJE'' |SZ |27. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|date=27. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Združenje "Smer" Slovenije]] | | |? | |- |[[Združeno slovensko ljudstvo]] | | |? | |- |[[Združeni za samostojno pravično Slovenijo - Združeni]] | | |? | |- |[[Združeni Zeleni]] | | |? | |- |[[Zelena alternativa Slovenije]] | | |? | |- |[[Zeleni - Ekološko socialna stranka]] |ZESS |12. marec 1994 |? | |- |[[Zelena koalicija]] | | |? | |- |[[Zeleni Slovenije]] |ZS |11. junij 1989 |''dejavna'' | |- |[[Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo]] |ZK-GJ |22. december 1990 |? | |- |[[Zveza narodov Slovenije]] |KARANTANIJA |20. februar 1990 |? | |- |[[Zveza za Dolenjsko]] |ZZD | |2024 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<ref>{{Navedi novice|title=Zveza za Dolenjsko h Gibanju Svoboda|date=28. december 2023|url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/politika/zveza-za-dolenjsko-h-gibanju-svoboda-283730-1721966}}</ref> |- |[[Zveza za napredek Radeč in radeškega območja]] |ZA-R | | | |- |[[Zveza za prihodnost]] | | |2023 | |- |[[Zveza za Primorsko]] |ZZP |8. novembr 1992<ref>{{Navedi novice|title=30 let Zveze za Primorsko|date=24. oktober 2022|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022102422170381/30-let-zveze-za-primorsko/}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Ženska iniciativa]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Ženske za politiko]] | |10. april 1990 |? | |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * Register političnih strank:http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces<nowiki/>{{-}} <nowiki/>{{Slovenske politične stranke}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Politični seznami|Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji|*]] hchj3zh51accit6yafc2ctbq4gmdkqh 0 73662 6765146 6765045 2026-10-14T15:46:24Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6765146 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Sašo Krasnov]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *Ivan Podgorelec (učitelj) *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] *Ivan Pod... (učitelj) * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] * [[Aleš Pušnik]] (učitelj) == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 6bzegpdtops945etqoogpzjtcyqwcxv 6765150 6765146 2026-10-14T15:48:03Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6765150 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Sašo Krasnov]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *Ivan Podgorelec (učitelj) *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] * [[Aleš Pušnik]] (učitelj) == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] saqltfpk0di5k7nolixffsato7ce3l2 0 74237 6765257 6664230 2026-10-14T19:32:08Z Yerpo 8417 Zoisova nagrada 6765257 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Slavko Splichal''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunikolog]], [[akademik]], * [[14. junij]] [[1947]], [[Novo mesto]]. Po diplomi na fakulteti za družbene vede 1971 je postal tam asistent, 1975 magistriral, 1979 pa doktoriral. 1989 je bil izvoljen za rednega profesorja [[FDV]]., kjer je 1991 utemeljil dodiplomski študij komunikologije in postal prvi predstojnik novoustanovljenjega oddelka, obenem pa je bil 1991–93 tudi dekan [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakultete za družbene vede]]. Med 1980–82 je bil direktor Centra za raziskovanje [[Samoupravljanje|samoupravljanja]] pri [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov]] Slovenije. Že v 70.letih je bil predstojnik katerdre za novinarstvo na FSPN in [[Center za raziskovanje družbenega komuniciranja|Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja]] (od 1984, za ustanoviteljem [[France Vreg|Francetom Vregom]], katerega znanstveni naslednik je). Na FDV je razvijal proučevanje družbenih informacijskih procesov, metod družboslovnega raziskovanja (predvsem metode analize besedil in mnenjskih poizvedb) ter teorij komuniciranja, množičnih medijev in javnosti ter utemeljil nova področja (sociologija informacijskih procesov, metodologija komunikoloških raziskav, komunikacijske pravice, informacijska družba). Je tudi eden izmed ustanoviteljev in direktor (1993–) Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo, ki se je razvil iz mednarodnih kolokvijev o komuniciranju in kulturi, organiziraniziranih po Evropi in ZDA (začenši 1987 v Sloveniji), kakor tudi revije ''Javnost – The Public'', katere urednik je (kot prva družboslovna revija iz Slovenije je bila vključena v bazo ''Social Sciences Citation Index''). Bil je oziroma je član uredniških odborov in svetov številnih revij v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, na Poljskem, Portugalskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta [[2003]], redni [[2009]]; načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU je bil med 2011 in 2017, ko je bil izvoljen za tajnika I. razreda SAZU (za zgodovinske in družbene vede, do 2022). Leta 2018 je bil izvoljen za člana Evropske akademije Academia Europaea/The Academy of Europe. Bil je član izvršnega odbora Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja (1984–92), predsednik Jezikovnega razsodišča pri SZDL Slovenije (1985–88), namestnik predsednika Sveta RTV Slovenija (1990–94), namestnik generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za raziskovanje medijev in komuniciranja (1992–96), član Sveta za znanost in tehnologijo pri vladi Republike Slovenije (1995–99), 2001–05 predsednik področnega sveta za družbene vede pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo in član Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta; med 2005 in 2010 je bil slovenski predstavnik v stalnem komiteju za družbene vede Evropske znanstvene fundacije (ESF), od 2005 član sveta Evropskega združenja za komunikološko raziskovanje in izobraževanje ECREA, v letih 2011–22 pa tudi njegov predsednik. Njegova celotna bibliografija obsega nad 500 enot. Njegova monografska dela v slovenščini so: ''Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo'' (1981), ''Mlini na eter'' (1984), ''Množično komuniciranje in razvoj demokracije'' (soavtor France Vreg), ''Analiza besedil'' (1990), ''Izgubljene utopije? Paradoksi množičnih medijev in civilne družbe v postsocializmu'' (1992), ''Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. stoletju'' (1997, 2005-ponatis) in ''Kultura javnosti'' (2005). Vrsto knjig je izdal v ZDA: ''Media Beyond Socialism: Theory and Practice in East-Central Europe'' (1994), ''Information Society and Civil Society: Contemporary Perspectives on the Changing World Order'' (1994), ''Journalism for the 21st Century'' (1994), ''Public Opinion: Developments and Controversies in the Twentieth Century'' (1999), ''Ferdinand Tönnies on Public Opinion'' (2000), ''Principles of Publicity and Press Freedom'' (2002); ''Transnationalisation of Public Sphere and the Fate of the Public'' (2011); ''Javnost – mediji – oblast'' (zbrani spisi), 2020; ''Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion'' (London, New York, 2022); ''Gig javnost'' (2026). == Priznanja == Prejel je univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nagrado Sklada Borisa Kidriča (1986), red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1988) priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije (1994) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2000), Leta 2015 mu je [[Univerza v Ljubljani]] podelila [[Zlata plaketa Univerze v Ljubljani|zlato plaketo]]. Za knjigo ''Datafication of Public Opinion and the Public Sphere'' (slov. prevod: ''Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj'', 2024) je 2023 prejel mednarodno nagrado Karola Jakubowicza za medije in demokracijo. Leta 2026 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju komunikologije.<ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih komunikologov]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] == Zunanje povezave == * [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/slavko-splichal.html Biografija na www.sazu.si] {{ZoisovaNagrada}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Splichal, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] fj7r08tkos28w7k0crqq6vc8d71kv35 0 74373 6765259 5598246 2026-10-14T19:37:34Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765259 wikitext text/x-wiki '''Ambasador Republike Slovenije v znanosti''' je [[priznanje]], ki se podeljuje od leta 1991 naprej in ga vsako leto podeli ministrstvo pristojno za znanost. Kriteriji za podelitev priznanja so: * izkazano znanstveno delovanje v tujini, * izkazan prispevek pri prenosu izvirnih znanstvenih dosežkov v Slovenijo, * podeljena ugledna tuja priznanja, * izdane knjige s široko odmevnostjo v tujini, * odmevne raziskave, * odmevni nastopi na znanstvenih srečanjih, * aktivno članstvo v uglednih znanstvenih in strokovnih združenjih. Od leta 2005 naprej zakon določa, da se priznanje podeljuje za pomembne dosežke na področju raziskovalne dejavnosti zamejskih Slovencev in Slovencev, ki delujejo ali so delovali v tujini. Priznanje se lahko posamezniku oziroma posameznici podeli samo enkrat. == Zgodovina == Priznanja so bila prvič podeljena leta 1991 in o njih je odločal Upravni odbor [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]]. S podeljevanjem je nadaljevalo [[Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije]], oziroma od leta 2000, to je od reorganizacije ministrstev naprej jih podeljuje ministrstvo pristojno za znanost. O nagrajencih je odločala Komisija Republike Slovenije za nagrade in priznanja, od leta 2006 naprej pa odloča [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor za podelitev nagrade]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. Sprva se je vsako leto podelilo največ 5 priznanj, od leta 1998 naprej največ štiri priznanja in od leta 2006 naprej največ tri priznanja. Avtorji, ki so za svoje delo že prejeli priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti, ga ponovno ne morejo prejeti. == Glej tudi == * [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti| ]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1991]] mp6itgghbheg2bf16stn9n8e7kxifoh 0 78063 6765274 6748664 2026-10-14T21:31:59Z ~2026-44996-51 264415 /* I */ 6765274 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[atlet]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Ivana Abramič]] *[[Urban Acman]] *[[Zala Ahtik]] *[[Janez Aljančič]] *[[Mateja Androvič]] *[[Lia Apostolovski]] *[[Sašo Apostolovski]] *[[Matevž Arh]] == B == *[[Breda Babošek]] *[[Saša Babšek]] *[[Andreja Bačnik]] *[[Bekim Bahtiri]] *[[Marjana Bajželj]] *[[Milan Balek]] *[[Nika Barundič]] *[[Sebastjan Baš]] *[[Andrej Batagelj]] *[[Boštjan Batagelj]] *[[Jolanda Batagelj]] (Čeplak) *[[Jure Batagelj]] *[[Oliver Batagelj]] *[[Timotej Bečan]] *[[Matija Benčan]] * [[Lidija Benedetič-Lapajne]] *[[Anja Benko]] *[[Marija Bergant]] (r. [[Knez (priimek)|Knez]]) *[[Fanči Bernik]] * [[Borut Bilač]] * [[Britta Bilač]] * [[Alenka Bikar]] * [[Mario Birsa]] * [[Aljaž Blažej]] * [[Maja Blažej]] * [[Elizabeta Bombač Drofenik]] * [[Matjaž Borovina]] * [[Vid Botolin]] *[[Marko Božiček]] *[[Mirko Bračič]] *[[Maja Bratkič]] *[[Vid Bratovž]] *[[Irena Bravč]] *[[Iris Breganski]] (gluha) *[[Olja Bregar]]? *[[Gregor Breznik]] *[[Jan Breznik]] *[[Jože Brodnik]] *[[Andrej Bručan]] *[[Jože Bručan]] *[[Blaž Brulc]] * [[Tjaša Bucik]] * [[Boštjan Buč]] * [[Brigita Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] (Bunc) *[[Alma Butia]] (-Car) (slov.-hrvaška) == C == * [[Franc Cankar]] * [[Gregor Cankar]] * [[Nino Celec]] * [[Oskar Cergol]] * [[Tanja Cerkvenik]] *[[Biserka Cesar]] *[[Lea Cimperman]] *[[Marica Cimperman]]? *[[Miran Cizelj]] *Jože Colarič *[[Jože Cvar]] *[[Patrik Cvetan]] == Č == *[[Marjeta Čad]] *[[Desa Čalasan Grajžl]] ([[Desanka Čalasan]]) *[[Tina Čarman]] *[[Kristjan Čeh]] *[[Urban Čehovin]] *[[Milena Čelesnik]] *[[Jolanda Čeplak|Jolanda Čeplak (Steblovnik)]] *[[Peter Černe]] *[[Slavko Černe]] ([[Miroslav Černe|Miroslav Č(e)rne]] - trener) *[[Žiga Černe]] *[[Maruša Černjul]] *[[Franc Červan]] *[[Mojca Četina]] *[[Venceslav Čihal - Veno]] *Milan Čoh *[[Boris Čop]] *[[Mojca Črnigoj]] *[[Ljubo Čuček]] *[[Anej Čurin Prapotnik]] == D == * [[Ciril Debeljak]] - Cic *[[Kaja Debevec]] *[[Filip Jakob Demšar]] * [[Nataša Dermol]] * [[Rok Deržanič]] * [[Rok Doberšek]] * [[Leo Dogša]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] *[[Neža Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] * [[Irena Dominc]] *[[Doroteja Domjan]] * [[Veronika Domjan]] * ([[Domen Dornik]]) *[[Mateja Drobnič]] == Đ == * [[Srđan Đorđević]], slovenski atletski strokovnjak, ki zdaj vodi visokotehnološko podjetje TMG-BMC == E == * [[Tadej Enci]] (gluh) * [[Nataša Erjavec]] == F == *[[Tine Fakin]]? *[[Bogomil Ferfila]] *[[Naja Ferjan]] Ramirez *[[Rok Ferlan]] *[[Neja Filipič]] *[[Nejc Filipič]] *[[Boštjan Fridrih]] *[[Blaž Fužir]] == G == *[[Janez Gabršek]] *[[Tilen Gartner]] *[[Tine Glavič]] *[[Leja Glojnarič]] (gluha) *[[Nika Glojnarič]] *[[Jože Glonar (1917|Jože Glonar]] 1917 - 2007? *[[Maja Gorjup]] *[[Živa Gornik]] *[[Emil Goršek]] 1914 - 1945 *[[Geza Grabar]] *[[Gregor Grad]] *[[Fedor Gradišnik ml.]] 1917–1983 *[[Gregor Grahovac]] *[[Rado Gregorič]] *[[Tanja Grgič]] *[[Sebastjan Grosek]] *[[Janko Grošelj]] 1912 - 2013 *[[Tomo Grošeta]] *[[Matic Ian Guček]] *[[Jernej Gumilar]] == H == *[[Franc Hafner]] *[[Veronika Heric]] *[[Marinka Hitti]] *[[Mateja Hojs]] *[[Anita Horvat]] *[[Boštjan Horvat]] *[[Matija Horvat]] *[[Mitja Horvat]] *[[Nives Horvat]] *[[Bojana Hostnik]] *[[Jožica Hozjan]] *[[Lina Hribar]] *[[Tadej Hribar]] *(Bojan Hrovatin) *[[Tadej Hrušovar]] *[[Goran Humar]] == I == * [[Borut Ingolič]] * [[Mia Ingolič]] * [[Zala Istenič]] *[[Franjo Izlakar]] == J == *[[Sebastijan Jagarinec]] *[[Tinkara Jakopič]] *[[Jan Jamnik]] *[[Veljko Jan]] *[[Luka Janežič]] *[[Katka Jankovič]] *[[Helena Javornik]] *[[Kristina Jazbinšek]] *[[Jakob Jernačič]] *[[Jernej Jeras]] *[[Žana Jereb]] *[[Ana Jerman]] *Milan Jerman? *[[Sandro Jeršin Tomassin]] *[[Milan Jovanovič]] *[[Uroš Jovanivič]] *[[Karel Jug]] ? *[[Katja Juhart|Katja "Katka" Juhart]] *[[Matej Juhart]] *[[Tina Jurčak]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Albin Kandare]] * [[Jernej Kastelec]] * [[Peter Kastelic]] * [[Iztok Kavčič]] * [[Tara Keber]] * [[Roman Kejžar]] *[[Renata Keresteš]] * [[Robert Kereži]] *[[Taras Kermauner]] *[[Vane Keržan]] *[[Avgust Kisel]] *[[Rafael Klančar]] *[[Maša Klavora]] *[[Urška Klemen]] *[[Tanja Klemenčič]] *[[Janko Klinar]] *[[Petja Klojčnik]] *[[Marija Knez Bergant]] *[[Primož Kobe]] *Adrian Kobler *Mateja Kocjančič *[[Mitja Kočevar]] (trener) *[[Nick Kočevar]] * [[Miro Kocuvan]] *[[Miro Kocuvan mlajši]] *[[Ravel Kodrič]] *[[Vera Kofol]] *[[Jan Kokalj]] *[[Aleš Kolar]] *[[Edvard Kolar]] * [[Nina Kolarič]] * [[Mirko Kolnik|Mir(k)o Kolnik]] *[[Jože Kopitar]] *[[Marjana Kopitar]] *[[Rok Kopitar]] *[[Urh Kopitar]] *[[Blaž Koren]] *[[Blaž Korent]] *[[Tevž Korent]] (trener) *[[Vinko Korent]] *([[Tone Kos]] 1888-1975) *([[Miloš Kosec]]) *[[Anton Kosmač (atlet)|Anton (Tone) Kosmač]] *[[Mitja Kosovelj]]; [[Mateja Kosovelj]] *[[Zmago Košir]] *[[Jože (Josip) Kotnik]] *[[Gaja Kovačec]] *[[Alfonz Kovačič]] *[[Gregor Kovačič]] *[[Jaroslav Kovačič]] * [[Primož Kozmus]] * [[Simona Kozmus]] * [[Matjaž Krajnc]] * [[Kristijan Kralj]] * [[Uroš Kralj (maratonec)]] * [[Jan Kramberger]] *[[Jan Kramer]] *[[Matija Kranjc]] *Milan Kranjc? *[[Saša Kranjc]] (por. [[Vesel]]) *[[Matija Kraševec]] *[[Nina Krašovec]] *([[Miro Kregar]]) *[[Damjan Krejač]] *[[Marijan Krempl]] * [[Ivan Krevs|Ivo Krevs]] *[[Mitja Krevs]] *[[Martina Kristan]] *[[Marija Križ]] *[[Lara Krnc]] *[[Neja Kršinar]] *[[Karel Kumer]] *[[Jakob Kvas]] == L == * [[Barbara Lah]] (Italija) *[[Brigita Langerholc]] *[[Lidija Lapajne]] *[[Matjaž Lazar]] *[[Luka Leitinger]] *[[Ranko Leskovar]] *[[Roman Lešek]] *[[Bernarda Letnar]] *[[Tina Levičnik]] *[[Stanko Lisec]] *[[Mihailo Lišanin]] *[[Vladka Lopatič]] *[[Breda Babošek|Breda Lorenci Babošek]] *[[Milan Lorenci]] *[[Tine Lorenci]] * [[Stanko Lorger]] * [[Milan Lovrec]] *[[Marijana Lubej]] *[[Klara Lukan]] *[[Borut Lunder]] * [[Marjana Lužar]] * [[Kazimira Lužnik]] == M == *[[Marjan Magušar]] *[[Anton Majcen]] *[[Milka Majcen]] *[[Tatjana Majcen]] Ljubič *Anton Manfreda *[[Ivan Makarovič]] *[[Armin Makovec]] *[[Dana Marinček]] *[[Rafko Marinič]] *[[Darja Marolt]] *[[Tina Matul]] *[[Darko Mausar]] *[[Til Mavretić]] *[[Darko Mavsar]] (1922-42) ([[Poboj družine Mavsar]]) *[[Miro Medič]] *[[Franc Melanšek]] *[[Miloš Mele]] *[[Teja Melink]] *[[Ladislav Mesarič]] *[[Lovro Mesec Košir]] *[[Maja Mihalinec]] *[[Franc Mikec]] *[[Stane Miklavžina]] *[[Polde Milek]] *[[Maruša Mišmaš]] Zrimšek *[[Mateja Mlinar]] *[[Matic Moličnik]] *[[Valter Moljk]] *[[Ahac Moretti]] *[[Matija Muhar]] *[[Darjan Murko]] *[[Tina Murn]] == N == * [[Tone Nabernik]] *[[Nataša Nakrst]] *[[Samo Nanut]] * [[Taja Naraks]] * [[Matic Nežmah]] * [[Maja Nose]] * [[Gregor Novak]] *[[Petra Novak]] * [[Sandi Novak]] == O == *[[Iza Obal]] *[[Martin Ocepek]]? *[[Tija Ocvirk]] * *[[Jože Okoren]] *[[Ivan Olup]] *[[Lara Omerzu]] *[[Rok Orel (atlet)]] *[[Sara Orešnik]] *[[Domen Orož]] *[[Matic Osovnikar]] *([[Štefan Ošina]]) * [[Merlene Ottey]] * [[Tilen Ovniček]] == P == *[[Dušan Papež]] *[[Metka Papler]] *[[Primož Patru]] *[[Cveto Pavčič]] *[[Tatjana Pavšer]] *[[Peter Pavšič]] *[[Zdravko Pečar]] *[[Pavla Peitler]] *[[Aleš Peloz]] *[[Janez Penca]] *[[Jerneja Perc]] *[[Breda Pergar]] *[[Stanko Perpar]] *[[Mojca Pertot]] *[[Franc Petrač]] *[[Jan Petrač]] *[[Luka Piculin]] *[[Borisav Pisić]] *[[Uroš Pisič]] *Planinšec *[[Patricija Plazar]] *[[Martin Plesničar]] *[[Katja Pleško]] *[[Nace Pleško]] *[[Nejc Pleško]] *[[Feri Pleteršek]] *[[Vesna Pliberšek]] *[[Janko Podgoršek]] *[[Veronika Podlesnik]] *[[Monika Podlogar]] *[[Franc Podpečan]] *[[Tina Pogorelčnik]] *[[Maja Pogorevc]] *[[Mateja Pokrivač]] *[[Bojan Polak-Stjenka]] *[[Peter Poles]] *[[Vasko Polič|Vasko (Vasilij) Polič]] (1940-2023) *[[Andrej Poljanec]] *[[Miran Polutnik]] *[[Janez Ponebšek]] *[[Lucija Potnik]] *[[Zdenka Potnik]] *[[Franc Povše]] *[[Lojzka Praček]] *([[Urban Praprotnik]]) * [[Rok Predanič]] * [[Ksenija Predikaka]] *[[Janja Prelovšek]] * [[Rožle Prezelj]] * [[Sanja Prezelj]] * [[Franc Pribošek]] - Šiki * [[Igor Primc]] *[[Kristina Primc]] *[[Nives Prinčič]] *[[Miki Prstec]] * [[Saša Prokofjev]] *[[Anja Puc]] *[[Jože Puc]] *[[Sašo Pucihar]] *[[Gorazd Pučnik]] *[[Rok Puhar]] == R == *[[Marko Račič]] *[[Neža Rant]] & [[Nace Rant]] *[[Martinka Ratej|Martin(k)a Ratej]] *[[Živa Remic]] *[[Robert Renner]] *[[Tadej Repnik]] *[[Neža Ribarič]] (uteži) *[[Ana Rijavec]] *[[Nataša Robnik]] *[[Snežana Rodić]] *[[Ina Rojnik]] *[[Žana Jereb|Žana Rojnik]] *[[Sonja Roman]] *[[Maruša Romih]] *[[Nada Rotovnik Kozjek]]? *[[Jurij Rovan|Jurij (Jure) Rovan]] *[[Stane Rozman (atlet)|Stane Rozman]] *[[Tanja Rozman]] *[[Tine Rozman]] *[[Simon Rudež]] *[[Žan Rudolf]] *[[Tomislav Rugelj]] *[[Fabio Ruzzier]] == S == *[[Janez Sagadin]] *[[Nataša Seliškar]] *[[Mojmir Sepe]] *[[Boštjan Simunič]] *[[Damjan Sitar]] *[[Pavla Sitar]] *[[Marko Sjekloča]] *[[Ferdo Skok]] *[[Jana Skok]] *[[Peter Skok]] *[[Marjan Skušek]] *[[Žani Sladič]] *[[Herman Slamič]] *[[Ančka Slamnik]] *[[Tina Slejko]] *[[Marko Sluga]] *[[Leonida Smerdu]] *[[Jerneja Smonkar]] *[[Renato Srebrnič]] *[[Draga Stamejčič]] *[[Anton Stanovnik]] *[[Gustav Starašina]] *([[Brandon Starc]] : Avstralija) *[[Ivan Starman]] *[[Jolanda Čeplak|Jolanda Steblovnik (por. Čeplak in Batagelj)]] *[[Drago Stepišnik]] *[[Milan Stepišnik]] *[[Andreja Sterle Podobnik]] *[[Branko Strožer]] ? *[[Jana Strahinič]] *[[Laura Strajnar]] *[[Sara Strajnar]] * [[Renata Strašek]] *[[Bojan Stritar]] *[[Gorazd Strniša]] *[[Bojan Struger]] *[[Peter Svet]] *[[Janko Svetina]] ? == Š == * [[Peter Šajn]] * [[Miloš Šakić]] * [[Sergej Šalamon]] * [[Igor Šalamun]] * [[Tami Ščančar]] *[[Mira Šentjurc Čuček]] *[[Manca Šepetavc]] * [[Matija Šestak]] * [[Marija Šestak]] * [[Vito Šiftar]] * [[Robert Šikonja]] *[[Olga Šikovec]] (-Lucner) *[[Mateja Šimic]] *[[Boštjan Šimunič]] *[[Milan Šimunič]] *[[Aleš Škoberne]] *[[Dejan Škoflek]] *[[Gregor Šnajder]] *[[Albert Šoba]] *[[Mirko Špacapan]] *[[Slavko Špan]] *[[Damjan Šparovec]] *[[Barbara Špiler]] *[[Stane Šporn]] *[[Damjan Špur]] *[[Dean Šrot]] *[[Jago Štemberger]] *Štern *[[Marjan Štimec]] (1950/1?-2020) *[[Marko Štor]] * [[Eufemija Štorga]] *[[Barbara Štuhec]] *[[Cene Šubic]] *[[Milica Šumak]] [[Zemljič]] (1927-2019) *[[Matevž Šuštaršič]] *[[Matic Šušteršič]] (1980-2005) *[[Tina Šutej]] == T == * [[Pia Tajnikar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Robert Teršek]] * [[Andrej Timošek]] * [[Katja Tomažin]] *Janez Tome *[[Aleš Tomič]] *[[Marina Tomić]] *[[Joni Tomičič Prezelj]] *[[Andraž Torkar]] *[[Barbara Torkar]] *[[Jelka Tratnik]] *[[Lojze Tratnik]] *Roman Trošt == U == *[[Numan Ukić]] *[[Marcela Umnik]] * [[Danica Urankar]] *[[David Urankar]] *[[Jože Urankar]] * [[Nataša Urbančič]] * [[Milena Usenik]] == V == * [[Anja Valant]] *[[Simo Važič|Simo Važić]] * [[Sabina Veit]] * Anže Verbovek *[[Adi Vidmajer]]? *[[Nataša Vidovič]] *[[Mirko Vindiš]] *[[Andrej Vipotnik]] * [[Branko Vivod]] * [[Jure Vižintin]] * [[Janez Jakob Vodeb]] * [[Viktor Vodišek]]? * [[Miran Vodovnik]] (Miroslav Vodovnik) * [[Bojana Vojska]] * [[Erik Vončina]] *[[Franc Vravnik]] *[[Bogdan Vrhovec]] *[[Matjaž Vrhunc]] *[[Žiga Vrščaj]] * [[Jože Vrtačič]] *[[Rok Vuga]] * [[Jan Vukovič]] * [[Jaro Vybihal]] == W == * [[Zdenka Weingartner]] == Z == *[[Marija Zajfrid]] *([[Srečo Zakrajšek]]) *[[Lucijan Zalokar]] *[[Tinkara Zalokar]] *[[Damjan Zlatnar]] *[[Darko Zorjan]] *[[Slavko Zorko]] *[[Slavko Zorn]] *[[Peter Zupanc]] *[[Blaž Zupančič (atlet)|Blaž Zupančič]] *Daniel "Neli" Zupančič *[[Igor Zupančič]] *[[Jana Zupančič (atletinja)|Jana Zupančič]] *[[Agata Zupin]] *[[Uroš Zver]] == Ž == * [[Danilo Žerjal]] *[[Mira Živic]] *[[Anica Živko]] *[[Romeo Živko]] *[[Maja Žižek]] *[[Friderik Žorga]] *[[Jan Žumer]] *[[Kristina Žumer]] *[[Denis Žunko]] *[[Drago Žuntar]] {{seznami narodov po poklicu|atletov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Atleti]] [[Kategorija:Slovenski atleti|*]] pwfzop9fig8r9sujcwwqkmolz7yzngz 0 84412 6765294 6759082 2026-10-14T23:45:05Z ~2026-44996-51 264415 /* N */ 6765294 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *Rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Anterselva]] (Italija-J. Tirolska) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auze]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) *[[Biała]] (Poljska) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) *[[Caudeau]] (Francija) *[[Cauto]] (Kuba) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) *[[Čereka]] (Rusija) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Doustre]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) *[[Ega]] (Italija-J. Tirolska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Grőden]] (Italija-J. Tirolska) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Gsiesenbach]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidoire]] (Francija) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) *[[Mara (Italija, Švica)]] *[[Mara (reka, Kenija)]] (Kenija, Tanzanija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas /[[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) *[[Novella]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Oklahoma River]] (ZDA) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/[[Passina]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) *[[Pljussa]] (Rusija) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Purzelkamp]] (Avstrija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shtima]] (Kosovo) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) *[[Simion]] (Italija-J. Tirolska) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) *[[Sinjaja]] (Rusija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) *[[Slakovačka reka]] (Kosovo) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) [[Sorot]] (Rusija) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sourdoire]] (Francija) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) *[[Sumène]] (Francija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šembera]] (Češka) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) *[[Talvera]]/[[Talfer]] (Italija-J.Tirolska) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utroja]] (Rusija) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) *[[Villnőss]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) *[[Vizze]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) *[[Želča]] (Rusija) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] pjjn5wus02m0fdpx3w8hzlq5zfu460a 0 87631 6765333 6695215 2026-10-15T08:30:13Z ~2026-54292-07 267084 /* */ 6765333 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Naklo - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 15959 | občina = Naklo }} }} [[Slika:Center Nakla, 7.11.2024.jpg|levo|sličica|Jedro Nakla s cerkvijo svetega Petra, Hotelom Marinšek, Klubom Kovač in Domom Janeza Filipiča, v ozadju je tudi avtocesta A2 in vas Cegelnica v Občini Naklo|209x209_pik]] [[Slika:Naklo, 7.11.2024.jpg|sličica|281x281_pik|Naklo, slikano nad Podrebrom]] '''Naklo''' je [[naselje]] v [[Občina Naklo|istoimenski občini]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Prvič je bilo omenjeno leta 1241. Obdajata ga gozdova [[Udin boršt|Udin Boršt]] in Dobrava ter vasi [[Cegelnica]], [[Strahinj]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], ki so tudi v [[Občina Naklo|Občini Naklo]]. Leta 1983 mu je bila priključena Pivka, ki je bila do takrat samostojno naselje. Zavetnik prekrasne baročne župnijske cerkve je [[sveti Peter]], sama cerkev pa je bila zgrajena leta 1735, njena predhodnica pa se omenja že leta 1348.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=Orožen Adamič|first=Milan|publisher=DZS|year=1995|isbn=86-341-1141-5|page=264|cobiss=36607233}}</ref> V Naklem sta se rodila zdravnik in diplomat [[Gregor Voglar]] ter škof [[Jernej Legat]]. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] *[[Rotary klub Tržič Naklo]] == Zunanje povezave == * [http://www.naklo.si/ Občina Naklo] {{kategorija v Zbirki}} {{Naklo}} [[Kategorija:Naklo| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Naklo]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} qgtls5em9e5yzx9uvwoxw8scrvqm079 6765336 6765333 2026-10-15T08:41:52Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-54292-07|~2026-54292-07]] ([[User talk:~2026-54292-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6695215 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102928_b4 | latd = 46 |latm = 16 |lats = 29.69 |latNS = N | longd = 14 |longm = 19 |longs = 3.45 |longEW = E |najdisi=Naklo,+4202 |slika=Naklo.jpg |povrsina=3,80 |prebivalstvo=1858 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=407 |posta=Naklo |postna=4202 |obcina=Naklo |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Naklo - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 15959 | občina = Naklo }} }} [[Slika:Center Nakla, 7.11.2024.jpg|levo|sličica|Jedro Nakla s cerkvijo svetega Petra, Hotelom Marinšek, Klubom Kovač in Domom Janeza Filipiča, v ozadju je tudi avtocesta A2 in vas Cegelnica v Občini Naklo|209x209_pik]] [[Slika:Naklo, 7.11.2024.jpg|sličica|281x281_pik|Naklo, slikano nad Podrebrom]] '''Naklo''' je [[naselje]] v [[Občina Naklo|istoimenski občini]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Prvič je bilo omenjeno leta 1241. Obdajata ga gozdova [[Udin boršt|Udin Boršt]] in Dobrava ter vasi [[Cegelnica]], [[Strahinj]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], ki so tudi v [[Občina Naklo|Občini Naklo]]. Leta 1983 mu je bila priključena Pivka, ki je bila do takrat samostojno naselje. Zavetnik prekrasne baročne župnijske cerkve je [[sveti Peter]], sama cerkev pa je bila zgrajena leta 1735, njena predhodnica pa se omenja že leta 1348.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=Orožen Adamič|first=Milan|publisher=DZS|year=1995|isbn=86-341-1141-5|page=264|cobiss=36607233}}</ref> V Naklem sta se rodila zdravnik in diplomat [[Gregor Voglar]] ter škof [[Jernej Legat]]. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] *[[Rotary klub Tržič Naklo]] == Zunanje povezave == * [http://www.naklo.si/ Občina Naklo] {{kategorija v Zbirki}} {{Naklo}} [[Kategorija:Naklo| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Naklo]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} od4s1rpn7jczgd8tamq78t0v8teyi4x 10 91767 6765243 6707467 2026-10-14T18:55:56Z Janezdrilc 3152 glasovanje 6765243 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Oglasna deska | title = Oglasna deska | state = open<!-- open ali collapsed --> | image = <!-- [[Slika:Crystal Clear app kedit.png|45px]] --> | basestyle = background:#a7d7f9; color:black; | bodyclass = pod-lipo | belowclass = hlist pod-lipo | bodystyle = {{{bodystyle|}}} | liststyle = text-align:left; | abovestyle = background:#eaecf0; | above = Tukaj lahko objavite svoje wikipedijske novice o wikiprojektih, novih portalih, prošnjah za sodelovanje, glasovanjih, srečanjih in drugo. | list1 = {{{!}} style="text-align:center; float:right; font-size:120%; padding:10px; border:5px solid lightgrey; border-style:outset; width:240px;" {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}} Še <span style="color:red;">{{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}}</span> člankov {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}}- {{!}} do 200.000! {{!}}} <!-- Novejša obvestila se navedejo na vrhu. Odstranijo se po 20 dneh ali po presoji. --> * Odpto je glasovanje za administatorstvo uporabniku {{U|VidicK01}}. '''Vabljeni h [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|glasovanju]]!''' | below = * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]] * [[Wikipedija:Portal skupnosti|Portal skupnosti]] * [[Wikipedija:Obvestila|Obvestila]] * [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Signpost]] }}<noinclude> [[Kategorija:Novice Wikipedije|Oglasna deska občestva]] </noinclude> fe30znzph4kbanxluafovawersw5lnf 0 97767 6765266 6763818 2026-10-14T20:33:28Z Pv21 142817 fotografije maister 6765266 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor panorama, Slovenija (2026).jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=98097 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z 98.000 stalnimi prebivalci (2026) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije; od 2026 pa je tudi sedež enega ministrstva [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|(za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]). V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' [[Slika:Postcard of Maribor (27).jpg|sličica|Med svetovnima vojnama]] === Zgodnje 20. stoletje in Rudolf Maister === [[Slika:1937 postcard of Maribor (3).jpg|sličica|328x328_pik|Glavni trg leta 1937]] [[Slika:Rudolf Maister 1910s.jpg|levo|sličica|242x242_pik|[[Rudolf Maister]]]] Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je bilo vprašanje pripadnosti Maribora odprto, saj je v mestu živelo tudi številčno nemško govoreče prebivalstvo, ki je podpiralo njegovo vključitev pod Avstrijo. Slovenski general, pesnik in narodni buditelj [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter se zavzel za vključitev tega ozemlja v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Istega dne je bil imenovan za generala. Za uveljavitev slovenske oblasti nad mestom je organiziral vojaške enote in razglasil mobilizacijo. Njegovi vojaki so 23. novembra 1918 razorožili nemško varnostno stražo. Zasedli so tudi območja ob severni meji, kar je pomembno vplivalo na poznejšo razmejitev med Avstrijo in [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Maistrovo delovanje je bilo tako odločilno, da je Maribor postal del nove južnoslovansko državo, ob enem pa tudi za potek severne meje in politično uveljavitev Slovencev. 23. november je v Republiki Slovenije od leta 2005 državni praznik - [[dan Rudolfa Maistra]]. Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|231x231px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). [[Slika:Postcard of Maribor 1943.jpg|sličica|Leta 1943]] Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === [[Slika:Postcard of Maribor 1960-64.jpg|sličica|V šestdesetih]] [[Slika:Postcard of Maribor 1980s.jpg|sličica|Maribor v osemdesetih, hotel Slavija]] Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Ustanove == V Mariboru je vrsta ustanov državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico]]. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. Leta 2026 je bilo kot prvo ministrstvo v državi, ki ni v Ljubljani, v Mariboru odprt sedež Minsitrstva za == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} [[Slika:2026-09-05 Maribor 08.jpg|sličica|[[Lent]]]] Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič. == Geografija == [[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|sličica|Stanovanjske stolpnice Betnava]] ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Berta Bergant Bukšek]], igralka *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == [[Slika:Industrija kovinskih izdelkov - IKI Maribor 1960 (2).jpg|sličica|Industrija kovinskih izdelkov IKI Maribor (1960)]] [[Slika:Vozila TAM 1962.jpg|sličica|Vozila TAM]] Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih) Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013). Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Prva gimnazija Maribor.JPG|sličica|[[Prva gimnazija Maribor]]]] Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *''Lesarska šola Maribor'' z ''Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == [[Slika:Zlata lisica 2011 (11).jpg|sličica|[[Zlata lisica]]]] Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. [[Slika:Ljudski vrt - panoramio (1).jpg|sredina|sličica|633x633_pik|[[Stadion Ljudski vrt]]]] ==Potniški promet== Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}}<gallery> Slika:Električni avtobus in starka.jpg|Električni avtobus Slika:Marprom Wagen 157 auf dem Glavni Most.jpg|Mestni avtobus Slika:ICS na postaji Maribor.jpg|Železniška postaja </gallery>Mariboru pripada tudi drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji, [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]. Nahaja se sicer v naselju [[Orehova vas]] v današnji občini [[Občina Hoče-Slivnica|Hoče-Slivnica]], približno 10 kilometrov južno od središča Maribora. == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. [[Slika:DvorecBetnava1.JPG|sličica|[[Dvorec Betnava]]]] Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustanova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio City]], [[Radio NET FM]], Toti radio, nekdaj tudi Radio Pohorje in [[Radio Center]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width=65% | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4219.jpg|sličica|[[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje na Glavnem trgu]]]] [[Slika:Trg Leona Stuklja - panoramio.jpg|sličica|[[Trg Leona Štuklja]]]] == Zanimivosti == === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} [[Slika:Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor (2026).jpg|sličica|[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]]] === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} [[Slika:Railway Bridge (Maribor).jpg|sličica|[[Železniški most, Maribor|Železniški most]]]] === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil [[Mathias Satzeritsch]], mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] p3i51u07b7ahnec8il0izub96i3wugx 6765268 6765266 2026-10-14T20:41:27Z Pv21 142817 /* Gospodarstvo */ 6765268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor panorama, Slovenija (2026).jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=98097 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z 98.000 stalnimi prebivalci (2026) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije; od 2026 pa je tudi sedež enega ministrstva [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|(za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]). V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' [[Slika:Postcard of Maribor (27).jpg|sličica|Med svetovnima vojnama]] === Zgodnje 20. stoletje in Rudolf Maister === [[Slika:1937 postcard of Maribor (3).jpg|sličica|328x328_pik|Glavni trg leta 1937]] [[Slika:Rudolf Maister 1910s.jpg|levo|sličica|242x242_pik|[[Rudolf Maister]]]] Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je bilo vprašanje pripadnosti Maribora odprto, saj je v mestu živelo tudi številčno nemško govoreče prebivalstvo, ki je podpiralo njegovo vključitev pod Avstrijo. Slovenski general, pesnik in narodni buditelj [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter se zavzel za vključitev tega ozemlja v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Istega dne je bil imenovan za generala. Za uveljavitev slovenske oblasti nad mestom je organiziral vojaške enote in razglasil mobilizacijo. Njegovi vojaki so 23. novembra 1918 razorožili nemško varnostno stražo. Zasedli so tudi območja ob severni meji, kar je pomembno vplivalo na poznejšo razmejitev med Avstrijo in [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Maistrovo delovanje je bilo tako odločilno, da je Maribor postal del nove južnoslovansko državo, ob enem pa tudi za potek severne meje in politično uveljavitev Slovencev. 23. november je v Republiki Slovenije od leta 2005 državni praznik - [[dan Rudolfa Maistra]]. Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|231x231px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). [[Slika:Postcard of Maribor 1943.jpg|sličica|Leta 1943]] Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === [[Slika:Postcard of Maribor 1960-64.jpg|sličica|V šestdesetih]] [[Slika:Postcard of Maribor 1980s.jpg|sličica|Maribor v osemdesetih, hotel Slavija]] Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Ustanove == V Mariboru je vrsta ustanov državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico]]. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. Leta 2026 je bilo kot prvo ministrstvo v državi, ki ni v Ljubljani, v Mariboru odprt sedež Minsitrstva za == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} [[Slika:2026-09-05 Maribor 08.jpg|sličica|[[Lent]]]] Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič. == Geografija == [[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|sličica|Stanovanjske stolpnice Betnava]] ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Berta Bergant Bukšek]], igralka *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == [[Slika:Industrija kovinskih izdelkov - IKI Maribor 1960 (2).jpg|sličica|Industrija kovinskih izdelkov IKI Maribor (1960)]] [[Slika:Vozila TAM 1962.jpg|sličica|Vozila TAM]] Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih) Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). [[Slika:Maribor - Slomškov trg.jpg|sličica|Sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]]] Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013). Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Prva gimnazija Maribor.JPG|sličica|[[Prva gimnazija Maribor]]]] Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. [[Slika:Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.jpg|sličica|[[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta Univerze v Mariboru]]]] Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *''Lesarska šola Maribor'' z ''Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == [[Slika:Zlata lisica 2011 (11).jpg|sličica|[[Zlata lisica]]]] Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. [[Slika:Ljudski vrt - panoramio (1).jpg|sredina|sličica|633x633_pik|[[Stadion Ljudski vrt]]]] ==Potniški promet== Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}}<gallery> Slika:Električni avtobus in starka.jpg|Električni avtobus Slika:Marprom Wagen 157 auf dem Glavni Most.jpg|Mestni avtobus Slika:ICS na postaji Maribor.jpg|Železniška postaja </gallery>Mariboru pripada tudi drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji, [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]. Nahaja se sicer v naselju [[Orehova vas]] v današnji občini [[Občina Hoče-Slivnica|Hoče-Slivnica]], približno 10 kilometrov južno od središča Maribora. == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. [[Slika:DvorecBetnava1.JPG|sličica|[[Dvorec Betnava]]]] Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustanova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio City]], [[Radio NET FM]], Toti radio, nekdaj tudi Radio Pohorje in [[Radio Center]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width=65% | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4219.jpg|sličica|[[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje na Glavnem trgu]]]] [[Slika:Trg Leona Stuklja - panoramio.jpg|sličica|[[Trg Leona Štuklja]]]] == Zanimivosti == === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} [[Slika:Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor (2026).jpg|sličica|[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]]] [[Slika:Stara Trta.jpg|sličica|[[Stara trta|Stara trta na Lentu]]]] === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} [[Slika:Railway Bridge (Maribor).jpg|sličica|[[Železniški most, Maribor|Železniški most]]]] === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil [[Mathias Satzeritsch]], mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] fzeql0wgvrvsh20rfq7gimf1lswogyu 6765337 6765268 2026-10-15T08:54:42Z Pv21 142817 /* Ustanove */ Slomšek 6765337 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor panorama, Slovenija (2026).jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=98097 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z 98.000 stalnimi prebivalci (2026) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije; od 2026 pa je tudi sedež enega ministrstva [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|(za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]). V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' === Slomšek in selitev sedeža škofije === [[Slika:Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg|sličica|262x262_pik|[[Anton Martin Slomšek]]]] Pomembno vlogo pri upravnem in narodnem utrjevanju Slovencev v Mariboru je imela tudi selitev sedeža lavantinske škofije iz Šentandraža v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem v Maribor leta 1859. Zaslugo za to ima slovenski škof, literat, pedagog in narodni buditelj [[Anton Martin Slomšek]]. Ta je bil za lavantinskega škofa imenovan leta 1846. Prizadeval si je za preureditev škofijskih meja, saj so bili slovensko govoreči prebivalci Štajerske razdeljeni med različne cerkvene uprave. S prenosom škofijskega sedeža 4. septembra 1859 je bila večina štajerskih Slovencev združena v eni škofiji, kar je olajšalo delovanje slovenskega duhovništva in prispevalo h krepitvi slovenske narodne zavesti. Prenos škofijskega sedeža je pomembno vplival tudi na razvoj Maribora. Mesto je postalo pomembno cerkveno, izobraževalno in kulturno središče. Slomšek je ob prihodu v Maribor spodbudil razvoj bogoslovnega izobraževanja, ki je predstavljalo pomemben temelj poznejšega razvoja visokega šolstva v mestu. Zavzemal se je tudi za izobraževanje, širjenje slovenske pisane besede in ohranjanje slovenskega jezika, s čimer je Slomškova vloga presegla zgolj versko poslanstvo. Škof Slomšek je umrl 24. septembra 1862 v Mariboru, pokopan je v [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mestni stolnici]]. 19. septembra 1999 je papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II]]. obiskal Maribor in Slomška razglasil za blaženega. Danes velja za eno najpomembnejših osebnosti slovenske cerkvene in kulturne zgodovine. Po njem je danes imenovana tudi [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|škofijska gimnazija v Mariboru]]. === Zgodnje 20. stoletje in Rudolf Maister === [[Slika:Postcard of Maribor (27).jpg|sličica|Med svetovnima vojnama]]Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je bilo vprašanje pripadnosti Maribora odprto, saj je v mestu živelo tudi številčno nemško govoreče prebivalstvo, ki je podpiralo njegovo vključitev pod Avstrijo. Slovenski general, pesnik in narodni buditelj [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter se zavzel za vključitev tega ozemlja v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Istega dne je bil imenovan za generala.[[Slika:Rudolf Maister 1910s.jpg|levo|sličica|242x242_pik|[[Rudolf Maister]]]]Za uveljavitev slovenske oblasti nad mestom je organiziral vojaške enote in razglasil mobilizacijo. Njegovi vojaki so 23. novembra 1918 razorožili nemško varnostno stražo. Zasedli so tudi območja ob severni meji, kar je pomembno vplivalo na poznejšo razmejitev med Avstrijo in [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]].[[Slika:1937 postcard of Maribor (3).jpg|sličica|328x328_pik|Glavni trg leta 1937]]Maistrovo delovanje je bilo tako odločilno, da je Maribor postal del nove južnoslovansko državo, ob enem pa tudi za potek severne meje in politično uveljavitev Slovencev. 23. november je v Republiki Slovenije od leta 2005 državni praznik - [[dan Rudolfa Maistra]]. Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|231x231px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). [[Slika:Postcard of Maribor 1943.jpg|sličica|Leta 1943]] Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === [[Slika:Postcard of Maribor 1960-64.jpg|sličica|V šestdesetih]] [[Slika:Postcard of Maribor 1980s.jpg|sličica|Maribor v osemdesetih, hotel Slavija]] Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Mariborski Glavni trg.jpg|sličica|[[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]]]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Ustanove == V Mariboru je vrsta ustanov državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico]]. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. Leta 2026 je bilo kot prvo ministrstvo v državi, ki ni v Ljubljani, v Mariboru odprt sedež [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Minsitrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-09 |title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/ |access-date=2026-10-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} [[Slika:2026-09-05 Maribor 08.jpg|sličica|[[Lent]]]] [[Slika:Košaki (Maribor) 02.jpg|sličica|[[Košaki]] na severu mesta]] Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). == Geografija == [[Slika:Virgin snow on Pohorje (8247178274).jpg|sličica|Poglej s [[Pohorje|Pohorja]] na Maribor]] [[Slika:Maribor, Urbani-Plateau und Pohorje von Kalvarija 20260325.jpg|sličica|Pogled na Pohorje s Kalvarije]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|sličica|Stanovanjske stolpnice Betnava]] ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Berta Bergant Bukšek]], igralka *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == [[Slika:Industrija kovinskih izdelkov - IKI Maribor 1960 (2).jpg|sličica|Industrija kovinskih izdelkov IKI Maribor (1960)]] [[Slika:Vozila TAM 1962.jpg|sličica|Vozila TAM]] Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 odstotka delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih)[[Slika:Maribor - Slomškov trg.jpg|sličica|Sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]]] Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013).[[Slika:Stara Trta.jpg|sličica|[[Stara trta|Stara trta na Lentu]]]] Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Prva gimnazija Maribor.JPG|sličica|[[Prva gimnazija Maribor]]]] Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. [[Slika:Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.jpg|sličica|[[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta Univerze v Mariboru]]]] Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *''Lesarska šola Maribor'' z ''Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == [[Slika:Zlata lisica 2011 (11).jpg|sličica|[[Zlata lisica]]]] Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. [[Slika:Ljudski vrt - panoramio (1).jpg|sredina|sličica|633x633_pik|[[Stadion Ljudski vrt]]]] ==Potniški promet== Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}}<gallery> Slika:Električni avtobus in starka.jpg|Električni avtobus Slika:Marprom Wagen 157 auf dem Glavni Most.jpg|Mestni avtobus Slika:ICS na postaji Maribor.jpg|Železniška postaja </gallery>Mariboru pripada tudi drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji, [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]. Nahaja se sicer v naselju [[Orehova vas]] v današnji občini [[Občina Hoče-Slivnica|Hoče-Slivnica]], približno 10 kilometrov južno od središča Maribora. == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. [[Slika:DvorecBetnava1.JPG|sličica|[[Dvorec Betnava]]]] Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustanova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio City]], [[Radio NET FM]], Toti radio, nekdaj tudi Radio Pohorje in [[Radio Center]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width="65%" | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4219.jpg|sličica|[[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje na Glavnem trgu]]]] [[Slika:Trg Leona Stuklja - panoramio.jpg|sličica|[[Trg Leona Štuklja]]]] == Zanimivosti == [[Slika:Pavilion, Maribor City Park, July 2007.JPG|sličica|Paviljon v mestnem parku]] === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} [[Slika:Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor (2026).jpg|sličica|[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]]] [[Slika:Maribor, Slovenia (52221164315).jpg|sličica|[[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika]]]] === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} [[Slika:Railway Bridge (Maribor).jpg|sličica|[[Železniški most, Maribor|Železniški most]]]] === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil [[Mathias Satzeritsch]], mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] dvkicbxr8fphidbphng2sy0k6g5rbxw 6765340 6765337 2026-10-15T09:04:50Z Pv21 142817 /* Izobraževanje in znanost */ mf 6765340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor panorama, Slovenija (2026).jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=98097 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z 98.000 stalnimi prebivalci (2026) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije; od 2026 pa je tudi sedež enega ministrstva [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|(za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]). V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' === Slomšek in selitev sedeža škofije === [[Slika:Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg|sličica|262x262_pik|[[Anton Martin Slomšek]]]] Pomembno vlogo pri upravnem in narodnem utrjevanju Slovencev v Mariboru je imela tudi selitev sedeža lavantinske škofije iz Šentandraža v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem v Maribor leta 1859. Zaslugo za to ima slovenski škof, literat, pedagog in narodni buditelj [[Anton Martin Slomšek]]. Ta je bil za lavantinskega škofa imenovan leta 1846. Prizadeval si je za preureditev škofijskih meja, saj so bili slovensko govoreči prebivalci Štajerske razdeljeni med različne cerkvene uprave. S prenosom škofijskega sedeža 4. septembra 1859 je bila večina štajerskih Slovencev združena v eni škofiji, kar je olajšalo delovanje slovenskega duhovništva in prispevalo h krepitvi slovenske narodne zavesti. Prenos škofijskega sedeža je pomembno vplival tudi na razvoj Maribora. Mesto je postalo pomembno cerkveno, izobraževalno in kulturno središče. Slomšek je ob prihodu v Maribor spodbudil razvoj bogoslovnega izobraževanja, ki je predstavljalo pomemben temelj poznejšega razvoja visokega šolstva v mestu. Zavzemal se je tudi za izobraževanje, širjenje slovenske pisane besede in ohranjanje slovenskega jezika, s čimer je Slomškova vloga presegla zgolj versko poslanstvo. Škof Slomšek je umrl 24. septembra 1862 v Mariboru, pokopan je v [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mestni stolnici]]. 19. septembra 1999 je papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II]]. obiskal Maribor in Slomška razglasil za blaženega. Danes velja za eno najpomembnejših osebnosti slovenske cerkvene in kulturne zgodovine. Po njem je danes imenovana tudi [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|škofijska gimnazija v Mariboru]]. === Zgodnje 20. stoletje in Rudolf Maister === [[Slika:Postcard of Maribor (27).jpg|sličica|Med svetovnima vojnama]]Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je bilo vprašanje pripadnosti Maribora odprto, saj je v mestu živelo tudi številčno nemško govoreče prebivalstvo, ki je podpiralo njegovo vključitev pod Avstrijo. Slovenski general, pesnik in narodni buditelj [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter se zavzel za vključitev tega ozemlja v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Istega dne je bil imenovan za generala.[[Slika:Rudolf Maister 1910s.jpg|levo|sličica|242x242_pik|[[Rudolf Maister]]]]Za uveljavitev slovenske oblasti nad mestom je organiziral vojaške enote in razglasil mobilizacijo. Njegovi vojaki so 23. novembra 1918 razorožili nemško varnostno stražo. Zasedli so tudi območja ob severni meji, kar je pomembno vplivalo na poznejšo razmejitev med Avstrijo in [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]].[[Slika:1937 postcard of Maribor (3).jpg|sličica|328x328_pik|Glavni trg leta 1937]]Maistrovo delovanje je bilo tako odločilno, da je Maribor postal del nove južnoslovansko državo, ob enem pa tudi za potek severne meje in politično uveljavitev Slovencev. 23. november je v Republiki Slovenije od leta 2005 državni praznik - [[dan Rudolfa Maistra]]. Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|231x231px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). [[Slika:Postcard of Maribor 1943.jpg|sličica|Leta 1943]] Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === [[Slika:Postcard of Maribor 1960-64.jpg|sličica|V šestdesetih]] [[Slika:Postcard of Maribor 1980s.jpg|sličica|Maribor v osemdesetih, hotel Slavija]] Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Mariborski Glavni trg.jpg|sličica|[[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]]]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Ustanove == V Mariboru je vrsta ustanov državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico]]. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. Leta 2026 je bilo kot prvo ministrstvo v državi, ki ni v Ljubljani, v Mariboru odprt sedež [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Minsitrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-09 |title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/ |access-date=2026-10-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} [[Slika:2026-09-05 Maribor 08.jpg|sličica|[[Lent]]]] [[Slika:Košaki (Maribor) 02.jpg|sličica|[[Košaki]] na severu mesta]] Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). == Geografija == [[Slika:Virgin snow on Pohorje (8247178274).jpg|sličica|Poglej s [[Pohorje|Pohorja]] na Maribor]] [[Slika:Maribor, Urbani-Plateau und Pohorje von Kalvarija 20260325.jpg|sličica|Pogled na Pohorje s Kalvarije]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|sličica|Stanovanjske stolpnice Betnava]] ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Berta Bergant Bukšek]], igralka *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == [[Slika:Industrija kovinskih izdelkov - IKI Maribor 1960 (2).jpg|sličica|Industrija kovinskih izdelkov IKI Maribor (1960)]] [[Slika:Vozila TAM 1962.jpg|sličica|Vozila TAM]] Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 odstotka delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih)[[Slika:Maribor - Slomškov trg.jpg|sličica|Sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]]] Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013).[[Slika:Stara Trta.jpg|sličica|[[Stara trta|Stara trta na Lentu]]]] Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Prva gimnazija Maribor.JPG|sličica|[[Prva gimnazija Maribor]]]] [[Slika:Medicinska fakulteta Maribor.jpeg|sličica|[[Medicinska fakulteta v Mariboru|Medicinska fakulteta Maribor]]]] Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. [[Slika:Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.jpg|sličica|[[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta Univerze v Mariboru]]]] Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *''Lesarska šola Maribor'' z ''Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == [[Slika:Zlata lisica 2011 (11).jpg|sličica|[[Zlata lisica]]]] Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. [[Slika:Ljudski vrt - panoramio (1).jpg|sredina|sličica|633x633_pik|[[Stadion Ljudski vrt]]]] ==Potniški promet== Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}}<gallery> Slika:Električni avtobus in starka.jpg|Električni avtobus Slika:Marprom Wagen 157 auf dem Glavni Most.jpg|Mestni avtobus Slika:ICS na postaji Maribor.jpg|Železniška postaja </gallery>Mariboru pripada tudi drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji, [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]. Nahaja se sicer v naselju [[Orehova vas]] v današnji občini [[Občina Hoče-Slivnica|Hoče-Slivnica]], približno 10 kilometrov južno od središča Maribora. == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. [[Slika:DvorecBetnava1.JPG|sličica|[[Dvorec Betnava]]]] Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustanova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio City]], [[Radio NET FM]], Toti radio, nekdaj tudi Radio Pohorje in [[Radio Center]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width="65%" | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4219.jpg|sličica|[[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje na Glavnem trgu]]]] [[Slika:Trg Leona Stuklja - panoramio.jpg|sličica|[[Trg Leona Štuklja]]]] == Zanimivosti == [[Slika:Pavilion, Maribor City Park, July 2007.JPG|sličica|Paviljon v mestnem parku]] === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} [[Slika:Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor (2026).jpg|sličica|[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]]] [[Slika:Maribor, Slovenia (52221164315).jpg|sličica|[[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika]]]] === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} [[Slika:Railway Bridge (Maribor).jpg|sličica|[[Železniški most, Maribor|Železniški most]]]] === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil [[Mathias Satzeritsch]], mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] 8nhj3z6q9vjuyrsazof3wxe7ij0ef7m 0 100401 6765329 6692729 2026-10-15T08:19:27Z ~2026-55328-84 267367 /* Prebivalstvo */ 6765329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10088038_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 52.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 18 |longs = 44.39 |longEW = E |najdisi=Rakek |slika=Rakek1.jpg |povrsina=7,00 |prebivalstvo=2221 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=547,5 |postna=1381 |posta=Rakek |obcina=Cerknica |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Rakek''' je gručasto [[naselje]] z okoli 2.200 prebivalci v [[občina Cerknica|Občini Cerknica]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. Leži ob vzhodnem robu [[Rakovška uvala|Rakovške uvale]] v [[Notranjsko podolje|Notranjskem podolju]], ob cesti [[Unec]]–[[Cerknica]]. Staro jedro naselja je nastalo ob župnijski cerkvi. Spodnji del naselja je na dnu uvale, ki je brez stalnih vodotokov. Pod naseljem so obsežne obdelovalne površine, na dolomitnem obrobju uvale pa travniki in pašniki, ki se zaraščajo. Po izgradnji [[železniški prevoz|železnice]] leta 1857 je Rakek postal pomemben, saj je bila tu glavna železniška postaja za obsežno gozdnato zaledje. Med svetovnima vojnama je bil obmejni kraj. Takrat se je število prebivalcev potrojilo, dobil je meščansko [[šola|šolo]] in [[sodišče]]. Ugodna prometna lega je povzročila hitro rast naselja, danes se širi ob cestah proti Uncu, pod Srnjakom (664 m) in Tičnico (664 m) ter ob cesti proti Cerknici. Na trgu pred [[železniška postaja Rakek|železniško postajo]] stoji [[spomenik]] žrtev [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kip je delo [[Jakob Savinšek|Jakoba Savinška]]. V naselju so se rodili literarni zgodovinar [[Stanko Janež]], operni pevec in igralec [[Ivan Levar]], ter kegljač [[Miro Steržaj]]. V naselju je skoraj tri desetletja vodila gostilno gostilničarka, pesnica, pisateljica in narodna delavka [[Matilda Tomšič Sebenikar|Matilda Tomšič Sebenikar - Desimira]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 1499 (89,1 %) * [[Srbi]]: 76 (4,5 %) * [[Hrvati]]: 29 (1,7 %) * [[Muslimani]]: 18 (1,1 %) * [[Jugoslovani]]: 9 * [[Makedonci]]: 7 * [[Črnogorci]]: 3 * [[Albanci]]: 1 * Neznano: 24 (1,4 %) * Neopredeljeni: 16 (1 %) * Regionalno opredeljeni: 1 * Na Rakeku je trenutno 1958 prebivalcev * Število prebivalcev narašča * Lev: 1 ==Sakralna dediščina== Župnijska '''cerkev Srca Jezusovega''' je bila temeljito prezidana v letih [[1935]]–[[1938]]. Prezidavo cerkve je začel [[Jože Plečnik|Plečnik]], delo pa je dokončal njegov učenec [[Janez Valentinčič]]. Prvotna cerkev, zidana [[1581]], posvečena leta [[1606]], je vključena v novejšo cerkev tako, da je postavljena pravokotno na glavno os sedanje cerkve. Nekdanji [[prezbiterij]] je postala leva stranska kapela, nad nekdanjo cerkveno ladjo je pevski kor, star zvonik pa stoji na desni strani cerkvene ladje. Pod zvonikom je ohranjen kamnit portal, nad njim plošča z imeni, ob njem pa letnica [[1694]]. Cerkev se zaključuje v apsidi, ki jo krasi freska Srca Jezusa, delo slikarja [[Ive Šubic|Šubica]] iz leta [[1944]]. Križev pot je delo slikarja [[Izidor Mole|Moleta]] iz sedemdesetih let 20. stoletja. Monumentalna [[grobnica]] družine Žagar na pokopališču je bila leta 1932 zgrajena po načrtih Plečnika. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rakek}} <br /> {{Cerknica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Rakek| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Cerknica]] cfyjqvyjxced3i6tbczh9gjruoy2fxj 6765331 6765329 2026-10-15T08:25:15Z ~2026-55328-84 267367 6765331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10088038_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 52.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 18 |longs = 44.39 |longEW = E |najdisi=Rakek |slika=Rakek1.jpg |povrsina=7,00 |prebivalstvo=2221 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=547,5 |postna=1381 |posta=Rakek |obcina=Cerknica |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Rakek''' je gručasto [[naselje]] z okoli 2.200 prebivalci v [[občina Cerknica|Občini Cerknica]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. Leži ob vzhodnem robu [[Rakovška uvala|Rakovške uvale]] v [[Notranjsko podolje|Notranjskem podolju]], ob cesti [[Unec]]–[[Cerknica]]. Staro jedro naselja je nastalo ob župnijski cerkvi. Spodnji del naselja je na dnu uvale, ki je brez stalnih vodotokov. Pod naseljem so obsežne obdelovalne površine, na dolomitnem obrobju uvale pa travniki in pašniki, ki se zaraščajo. Po izgradnji [[železniški prevoz|železnice]] leta 1857 je Rakek postal pomemben, saj je bila tu glavna železniška postaja za obsežno gozdnato zaledje. Med svetovnima vojnama je bil obmejni kraj. Takrat se je število prebivalcev potrojilo, dobil je meščansko [[šola|šolo]] in [[sodišče]]. Ugodna prometna lega je povzročila hitro rast naselja, danes se širi ob cestah proti Uncu, pod Srnjakom (664 m) in Tičnico (664 m) ter ob cesti proti Cerknici. Na trgu pred [[železniška postaja Rakek|železniško postajo]] stoji [[spomenik]] žrtev [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kip je delo [[Jakob Savinšek|Jakoba Savinška]]. V naselju so se rodili literarni zgodovinar [[Stanko Janež]], operni pevec in igralec [[Ivan Levar]], ter kegljač [[Miro Steržaj]]. V naselju je skoraj tri desetletja vodila gostilno gostilničarka, pesnica, pisateljica in narodna delavka [[Matilda Tomšič Sebenikar|Matilda Tomšič Sebenikar - Desimira]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 1499 (89,1 %) * Lev: 1 * [[Srbi]]: 76 (4,5 %) * [[Hrvati]]: 29 (1,7 %) * [[Muslimani]]: 18 (1,1 %) * [[Jugoslovani]]: 9 * [[Makedonci]]: 7 * [[Črnogorci]]: 3 * [[Albanci]]: 1 * Neznano: 24 (1,4 %) * Neopredeljeni: 16 (1 %) * Regionalno opredeljeni: 1 * Na Rakeku je trenutno 1958 prebivalcev * Število prebivalcev narašča ==Sakralna dediščina== Župnijska '''cerkev Srca Jezusovega''' je bila temeljito prezidana v letih [[1935]]–[[1938]]. Prezidavo cerkve je začel [[Jože Plečnik|Plečnik]], delo pa je dokončal njegov učenec [[Janez Valentinčič]]. Prvotna cerkev, zidana [[1581]], posvečena leta [[1606]], je vključena v novejšo cerkev tako, da je postavljena pravokotno na glavno os sedanje cerkve. Nekdanji [[prezbiterij]] je postala leva stranska kapela, nad nekdanjo cerkveno ladjo je pevski kor, star zvonik pa stoji na desni strani cerkvene ladje. Pod zvonikom je ohranjen kamnit portal, nad njim plošča z imeni, ob njem pa letnica [[1694]]. Cerkev se zaključuje v apsidi, ki jo krasi freska Srca Jezusa, delo slikarja [[Ive Šubic|Šubica]] iz leta [[1944]]. Križev pot je delo slikarja [[Izidor Mole|Moleta]] iz sedemdesetih let 20. stoletja. Monumentalna [[grobnica]] družine Žagar na pokopališču je bila leta 1932 zgrajena po načrtih Plečnika. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rakek}} <br /> {{Cerknica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Rakek| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Cerknica]] 78u724bkz37m7szv0w7zzcqmsz5tpct 6765334 6765331 2026-10-15T08:41:47Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-55328-84|~2026-55328-84]] ([[User talk:~2026-55328-84|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6692729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10088038_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 52.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 18 |longs = 44.39 |longEW = E |najdisi=Rakek |slika=Rakek1.jpg |povrsina=7,00 |prebivalstvo=2221 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=547,5 |postna=1381 |posta=Rakek |obcina=Cerknica |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Rakek''' je gručasto [[naselje]] z okoli 2.200 prebivalci v [[občina Cerknica|Občini Cerknica]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. Leži ob vzhodnem robu [[Rakovška uvala|Rakovške uvale]] v [[Notranjsko podolje|Notranjskem podolju]], ob cesti [[Unec]]–[[Cerknica]]. Staro jedro naselja je nastalo ob župnijski cerkvi. Spodnji del naselja je na dnu uvale, ki je brez stalnih vodotokov. Pod naseljem so obsežne obdelovalne površine, na dolomitnem obrobju uvale pa travniki in pašniki, ki se zaraščajo. Po izgradnji [[železniški prevoz|železnice]] leta 1857 je Rakek postal pomemben, saj je bila tu glavna železniška postaja za obsežno gozdnato zaledje. Med svetovnima vojnama je bil obmejni kraj. Takrat se je število prebivalcev potrojilo, dobil je meščansko [[šola|šolo]] in [[sodišče]]. Ugodna prometna lega je povzročila hitro rast naselja, danes se širi ob cestah proti Uncu, pod Srnjakom (664 m) in Tičnico (664 m) ter ob cesti proti Cerknici. Na trgu pred [[železniška postaja Rakek|železniško postajo]] stoji [[spomenik]] žrtev [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kip je delo [[Jakob Savinšek|Jakoba Savinška]]. V naselju so se rodili literarni zgodovinar [[Stanko Janež]], operni pevec in igralec [[Ivan Levar]], ter kegljač [[Miro Steržaj]]. V naselju je skoraj tri desetletja vodila gostilno gostilničarka, pesnica, pisateljica in narodna delavka [[Matilda Tomšič Sebenikar|Matilda Tomšič Sebenikar - Desimira]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 1499 (89,1 %) * [[Srbi]]: 76 (4,5 %) * [[Hrvati]]: 29 (1,7 %) * [[Muslimani]]: 18 (1,1 %) * [[Jugoslovani]]: 9 * [[Makedonci]]: 7 * [[Črnogorci]]: 3 * [[Albanci]]: 1 * Neznano: 24 (1,4 %) * Neopredeljeni: 16 (1 %) * Regionalno opredeljeni: 1 * Na Rakeku je trenutno 1958 prebivalcev * Število prebivalcev narašča ==Sakralna dediščina== Župnijska '''cerkev Srca Jezusovega''' je bila temeljito prezidana v letih [[1935]]–[[1938]]. Prezidavo cerkve je začel [[Jože Plečnik|Plečnik]], delo pa je dokončal njegov učenec [[Janez Valentinčič]]. Prvotna cerkev, zidana [[1581]], posvečena leta [[1606]], je vključena v novejšo cerkev tako, da je postavljena pravokotno na glavno os sedanje cerkve. Nekdanji [[prezbiterij]] je postala leva stranska kapela, nad nekdanjo cerkveno ladjo je pevski kor, star zvonik pa stoji na desni strani cerkvene ladje. Pod zvonikom je ohranjen kamnit portal, nad njim plošča z imeni, ob njem pa letnica [[1694]]. Cerkev se zaključuje v apsidi, ki jo krasi freska Srca Jezusa, delo slikarja [[Ive Šubic|Šubica]] iz leta [[1944]]. Križev pot je delo slikarja [[Izidor Mole|Moleta]] iz sedemdesetih let 20. stoletja. Monumentalna [[grobnica]] družine Žagar na pokopališču je bila leta 1932 zgrajena po načrtih Plečnika. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rakek}} <br /> {{Cerknica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Rakek| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Cerknica]] 590ew1sm3l9nnzdbosotxakszru96o5 0 107015 6765315 6764986 2026-10-15T06:30:45Z Octopus 13285 /* Vojska in novačenje */ slog 6765315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]] | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem ''[[fubing]]'', začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== == Cesarji dinastije Tang == [[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]] [[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]] {{clear}} <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang Di]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong II.] <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] q4zo9xfqmzmgdnz8n0agd43xyfjhiai 0 113315 6765357 1248325 2026-10-15T10:25:45Z ~2026-55092-83 267374 Izbrisano Šentjakob - Belinka, Zasavska 95 6765357 wikitext text/x-wiki '''Zdravstveni dom Ljubljana Bežigrad''' je [[zdravstveni zavod|zdravstveni]] [[zavod]], ki deluje v okviru [[Zdravstveni dom Ljubljana|Zdravstvenega doma Ljubljana]]. Nahaja se na [[Kržičeva ulica, Ljubljana|Kržičevi ulici]] v [[Bežigrad]]u. V sklopu zavoda delujejo tudi izpostave: * v [[Črnuče|Črnučah]], * na Mislejevi 3 * na [[osnovna šola|osnovnih šolah]] ([[zobozdravstvo]]) * in * [[Dom starejših občanov Bežigrad]]. == Glej tudi == * [[seznam zdravstvenih ustanov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://www.zd-lj.si/zdlj/component/option,com_contact/task,view/contact_id,16/Itemid,91/ Uradna predstavitvena stran] {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Bežigrad]] [[Kategorija:Zdravstveni dom Ljubljana]] dus2ofaaul1p51k8wayba6f0xa0sxpy 6765372 6765357 2026-10-15T10:48:36Z ~2026-55092-83 267374 dodan tekst PE Črnuče, dodana vejica 6765372 wikitext text/x-wiki '''Zdravstveni dom Ljubljana Bežigrad''' je [[zdravstveni zavod|zdravstveni]] [[zavod]], ki deluje v okviru [[Zdravstveni dom Ljubljana|Zdravstvenega doma Ljubljana]]. Nahaja se na [[Kržičeva ulica, Ljubljana|Kržičevi ulici]] v [[Bežigrad]]u. V sklopu zavoda delujejo tudi izpostave: * PE [[Črnuče]] na Mislejevi 3, * [[osnovna šola|osnovnih šole]] ([[zobozdravstvo]]) * in * [[Dom starejših občanov Bežigrad]]. == Glej tudi == * [[seznam zdravstvenih ustanov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://www.zd-lj.si/zdlj/component/option,com_contact/task,view/contact_id,16/Itemid,91/ Uradna predstavitvena stran] {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Bežigrad]] [[Kategorija:Zdravstveni dom Ljubljana]] 63iec9676q61k3o4vv8nq8eeaowxgr2 0 115905 6765367 6363711 2026-10-15T10:35:09Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6765367 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | caption = | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | synonyms = mentalna motnja, duševna bolezen | symptoms = [[psihomotorična agitacija|agitacija]], [[anksioznost]], [[depresija (razpoloženje)|depresija]], [[manija]], [[paranoja]], [[psihoza]] | complications = kognitivna prizadetost, socialni problemi, samomor | onset = | duration = | types = [[anksioznostne motnje]], [[motnja prehranjevanja|motnje prehranjevanja]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[osebnostna motnja|osebnostne motnje]], [[psihotične motnje]], [[motnja uporabe substanc|motnje uporabe substanc]] | causes = [[genetika|genetski]] in [[okoljski dejavnik]]i | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[psihoterapija]] in [[psihiatrično zdravilo|zdravila]] | medication = [[antidepresiv]]i, [[antipsihotik]]i, [[anksiolitik]]i, [[stabilizator razpoloženja|stabilizatorji razpoloženja]], [[stimulans]]i | prognosis = | frequency = 18&nbsp;% na leto (ZDA)<ref>{{cite web|title=Any Mental Illness (AMI) Among U.S. Adults|url=https://www.nimh.nih.gov/health/statistics/prevalence/any-mental-illness-ami-among-us-adults.shtml|website=National Institute of Mental Health|publisher=U.S. Department of Health and Human Services|access-date=28 April 2017|archive-date=7 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170407030029/https://www.nimh.nih.gov/health/statistics/prevalence/any-mental-illness-ami-among-us-adults.shtml}}</ref> | deaths = | name = | image = | alt = }} '''Duševna motnja''' je sprememba [[duševnost|duševnega]] funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.<ref>{{navedi splet |url=http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=motnja |title=Motnja |accessdate=30. 3. 2013 |work=Slovenski medicinski slovar }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> '''Duševna bolezen''' je na bolezenskem procesu temelječa duševna motnja.<ref>{{navedi splet |url=http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=bolezen |title=Bolezen |accessdate=30. 3. 2013 |work=Slovenski medicinski slovar |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203013821/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=bolezen |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 28852 | ICD11 = {{ICD11|6E8Z}} | ICD10 = {{ICD10|F99}} | ICD9 = {{ICD9|290}}–{{ICD9|319}} | MeshID = D001523 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Duševne in vedenjske motnje| ]] [[Kategorija:Prizadetost in oviranost]] [[Kategorija:Patopsihologija]] [[Kategorija:Psihopatologija]] [[Kategorija:Psihiatrija]] {{med-stub}} grtabvyy488bxeqqp3lha09kox4hs4j 0 116296 6765378 5514659 2026-10-15T11:11:33Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6765378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Nosečnost | synonym = gestacija, gravidnost | image = PregnantWoman.jpg | alt = | caption = Ženska v tretjem trimesečju nosečnosti | field = [[porodništvo]], [[babištvo]] | symptoms = izostanek menstruacije, občutljivost prsi, [[jutranja slabost|slabost in bruhanje]], lakota, pogosto uriniranje<ref name="NIH2013Sym">{{Cite web |date=12 July 2013 |title=What are some common signs of pregnancy? |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/signs |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319160741/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/Pages/signs.aspx |archive-date=19 March 2015 |access-date=14 March 2015 |website=[[Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development]] }}</ref> | complications = [[splav]], [[visok krvni tlak v nosečnosti]], [[nosečnostna sladkorna bolezen]], [[anemija zaradi pomanjkanja železa]], [[hiperemeza nosečnost|huda slabost in bruhanje]]<ref name="John2012">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=4Sg5sXyiBvkC&pg=PA438 |title=The Johns Hopkins Manual of Gynecology and Obstetrics |date=2012 |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |isbn=978-1-4511-4801-5 |edition=4 |page=438 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170910181311/https://books.google.com/books?id=4Sg5sXyiBvkC&pg=PA438 |archive-date=10 September 2017 |url-status=live }}</ref><ref name="NIH2013Compli">{{Cite web |date=12 July 2013 |title=What are some common complications of pregnancy? |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/complications |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150226221631/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/Pages/complications.aspx |archive-date=26 February 2015 |access-date=14 March 2015 |website=[[Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development]] }}</ref> | onset = | duration = ~40&nbsp;tednov od [[zadnja menstruacija|zadnje menstruacije]] (38 tednov po spočetju)<ref name="NIH2013Def">{{Cite web |date=19 December 2013 |title=Pregnancy: Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319163902/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/Pages/default.aspx |archive-date=19 March 2015 |access-date=14 March 2015 |website=[[Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development]] }}</ref><ref name="Ab2011">{{Cite book | vauthors = Abman SH |url=https://books.google.com/books?id=OyVDJoOIvbYC&pg=PA46 |title=Fetal and neonatal physiology |date=2011 |publisher=Elsevier/Saunders |isbn=978-1-4160-3479-7 |edition=4th |location=Philadelphia |pages=46–47 }}</ref> | risks = | diagnosis = [[test nosečnosti]]<ref name="NIH2012Diag">{{Cite web |date=30 November 2012 |title=How do I know if I'm pregnant? |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/Pages/know.aspx |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402165852/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/pregnancy/conditioninfo/Pages/know.aspx |archive-date=2 April 2015 |access-date=14 March 2015 |website=[[Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development]] }}</ref> | differential = | prevention = [[kontracepcija]] (vključno z [[urgentna kontracepcija|urgentno kontracepcijo]])<ref name="Tay2011">{{cite journal | vauthors = Taylor D, James EA | title = An evidence-based guideline for unintended pregnancy prevention | journal = Journal of Obstetric, Gynecologic, and Neonatal Nursing | volume = 40 | issue = 6 | pages = 782–793 | date = 2011 | pmid = 22092349 | pmc = 3266470 | doi = 10.1111/j.1552-6909.2011.01296.x |issn = 0090-0311}}</ref> | prognosis = | frequency = 213 milijonov (2012)<ref name="Sed2014">{{cite journal | vauthors = Sedgh G, Singh S, Hussain R | title = Intended and unintended pregnancies worldwide in 2012 and recent trends | journal = Studies in Family Planning | volume = 45 | issue = 3 | pages = 301–314 | date = September 2014 | pmid = 25207494 | pmc = 4727534 | doi = 10.1111/j.1728-4465.2014.00393.x }}</ref> | deaths = {{positive_decrease}} 230.600 (2016)<ref name="GBD2016">{{cite journal | title = Global, regional, and national age-sex specific mortality for 264 causes of death, 1980-2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016 | journal = Lancet | volume = 390 | issue = 10100 | pages = 1151–1210 | date = September 2017 | pmid = 28919116 | pmc = 5605883 | doi = 10.1016/S0140-6736(17)32152-9 | collaboration = GBD 2016 Causes of Death Collaborators | vauthors = Naghavi M, Abajobir AA, Abbafati C, Abbas KM, Abd-Allah F, Abera SF, Aboyans V, Adetokunboh O, Afshin A, Agrawal A, Ahmadi A, Ahmed MB, Aichour AN, Aichour MT, Aichour I, Aiyar S, Alahdab F, Al-Aly Z, Alam K, Alam N, Alam T, Alene KA, Al-Eyadhy A, Ali SD, Alizadeh-Navaei R, Alkaabi JM, Alkerwi A, Alla F, Allebeck P, Allen C }}</ref> }}[[Slika:Ultrasound_image_of_a_fetus.jpg|thumb|right|Ultrazvočna slika ploda v 14. tednu]] '''Nosečnost''' (strokovno tudi ''gravidnost'' ali ''gestacija'') je obdobje nosečnice od [[oploditev|oploditve]] [[jajčece|jajčeca]] do [[porod]]a. Običajno se v [[maternica|maternici]] razvija le en [[plod]], kadar pa je plodov več, govorimo o [[večplodna nosečnost|večplodni nosečnosti]]. O nosečnosti govorimo le pri ženskah, pri samicah drugih [[sesalci|sesalcev]] pravimo temu stanju [[brejost]]. Nosečnost traja okoli 9 mesecev (to je razdobje med zadnjim [[menstrualni cikel|menstrualnim ciklom]] in porodom) oziroma 38 tednov (od oploditve). Nerojenega otroka imenujemo v prvih tednih [[zarodek]] (embrij) in kasneje ter vse do poroda plod (fetus). Nosečnico, ki bo prvič rodila, imenujemo prvorodnica (primipara), žensko, ki je imela že več porodov, pa mnogorodnica (multipara). Nosečnost razdelimo arbitrarno na tri trimesečja (trimestre), ki pomenijo 3 glavne stopnje plodovega razvoja. V prvem trimesečju obstaja največja nevarnost [[spontani splav|spontanega splava]]. Med drugim trimesečjem lahko razvoj plodu že dobro spremljamo in diagnosticiramo morebitne motnje v razvoju. V tretjem trimesečju se plod začne pripravljati na preživetje izven materinega telesa. Nosečnost spremljajo nosečnostni znaki, ki z večjo ali manjšo gotovostjo kažejo na nosečnost. [[Nosečnostni test]] temelji na merjenju koncentracije [[horijev gonadotropin|horijevega gonadotropina]] v [[kri|krvi]] ali [[seč]]u in predstavlja dokaj zanesljivo potrditev nosečnosti. Šele dokaz zarodka v maternici (na primer s [[sonografija|sonografijo]]) velja za dokončno potrditev. == Nosečnost po trimesečjih == === Prvo trimesečje === V medicini se za začetek nosečnosti šteje trenutek, ko se oplojeno jajčece [[ugnezdenje|ugnezdi]] v endometrij maternice. Če se ugnezdi v [[maternični vrat|materničnem vratu]], pride do [[cervikalna nosečnost|cervikalne nosečnosti]], pri [[zunajmaternična nosečnost|zunajmaternični nosečnosti]] pa se jajčece ugnezdi v [[jajcevod]]u. Pri ugnezdenju lahko pride do blage krvavitve iz [[nožnica|nožnice]]. Sicer pa vsaka krvavitev predstavlja tveganje in je potreben čimprejšnji pregled. Okrog zarodka se tvori [[posteljica]], ki predstavlja vez med zarodkom in materjo. Plod je s posteljico povezan preko [[popkovnica|popkovnice]]. V prvem trimesečju se pri okoli 70 % nosečnic pojavlja jutranja slabost. V tem trimesečju se zgodi največ spontanih splavov. === Drugo trimesečje === Gre za četrti, peti in šesti mesec nosečnosti. V tem obdobju se nosečnice običajno zopet počutijo bolje ter začnejo pridobivati telesno maso. V četrtem mesecu nosečnosti se navadno zgodi prvo premikanje ploda, ki ga nosečnica začuti. Možna je določitev otrokovega spola. === Tretje trimesečje === [[Slika:Pregnancy 26 weeks.jpg|thumb|right|Nosečnica v 26. tednu nosečnosti.]] Teža nosečnice se še poviša, plod se redno giba. Zaradi pritiskanja trebuha na [[sečni mehur]] mora nosečnica pogosto mokriti ter lahko pride do uhajanja seča. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. V tretjem trimesečju postaja plod sposoben samostojnega življenja in s pomočjo sodobne medicine lahko preživi tudi prezgodaj rojen otrok ([[nedonošenček]]). == Zapleti v nosečnosti == Nosečnice so celotno nosečnost deležne zdravniškega nadzora, da ne bi prišlo do zapletov oziroma oziroma da se morebitni zapleti čim prej odkrijejo in blažijo. Podatke o materi in otroku ginekolog vpisuje v tako imenovano [[materinska knjižica|materinsko knjižico]]. Nosečnosti, ki jih ginekolog prepozna za bolj tvegane, se klasificirajo kot [[rizična nosečnost|rizične nosečnosti]]. Delež rizičnih nosečnosti je v porastu; razlog je zlasti vse višja starost nosečnic. Nosečnica, ki ima rizično nosečnost, je deležna pogostejših pregledov in dodatnih preiskav pri specialistih. Dejavniki, ki doprinesejo, da se nosečnost klasificira kot rizična: * starost nosečnice pod 18 let ali nad 35 (prvorodnice) oziroma nad 40 let (nosečnice, ki so že rodile) * [[večplodna nosečnost]] * nosečnost pri mnogorodnicah, ki so rodile že več kot 4-krat * dva ali več [[spontani splav|spontana splava]] v preteklosti * zapleti pri prejšnjih nosečnostih * [[Rh-inkompatibilnost]] * anomalna lega otroka * [[gestacijski diabetes]] ali gestacijska [[hipertenzija]] * uživanje [[zdravilo|zdravil]], [[alkohol]]a, [[nikotin]]a in drugih substanc med nosečnostjo * zahiran ali prevelik plod * spremembe v [[plodovnica|plodovnici]] * razne akutne bolezni in [[okužba|okužbe]] * cervikoistmična insuficienca (šibkost materničnega vratu) * [[ledvice|ledvične]] okvare * [[sladkorna bolezen]] * motnje v [[strjevanje krvi|strjevanju krvi]] * ... == Glej tudi == [[File:Anatomia uteri humani gravidi V00001 00000002.tif|thumb|[[William Hunter]], ''Anatomia uteri humani gravidi tabulis illustrata'', 1774]] * [[sonografija]] (ultrazvočno slikanje) * [[oploditev]] * [[neplodnost]] * [[porod]] * [[poporodna depresija]] * [[nosečnostne strije]] * [[predrojstvena diagnostika]] * [[splav]] * [[Downov sindrom]] * [[umetna oploditev]] * [[zunajmaternična nosečnost]] * [[prezgodnji porod]] * [[prehrana za nosečnice]] == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 10545 | ICD10 = [https://icd.who.int/browse10/2019/en#/XV O00-O99], {{ICD10|Z|33||z|30}}, {{ICD10|Z34}}, {{ICD10|Z35}} | ICD9 = {{ICD9|650}} | MedlinePlus =002398 | eMedicineSubj =article | eMedicineTopic =259724 | MeshID =D011247 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nosečnost| ]] [[Kategorija:Porodništvo]] [[Kategorija:Družina]] [[Kategorija:Plodnost]] 3owm8rrq610ewwokbyffy0makqdbq3g 1 118709 6765289 5426208 2026-10-14T23:31:57Z Marjan Tomki SI 190558 /* Sokrat kot agnostik */ odgovor 6765289 wikitext text/x-wiki Agnosticizem NI filozofska smer. Je stališče (tako piše v Wikipediji) glede nekega posebnega problema. Sem pobrisal. --[[Uporabnik:Lynxmb|Lynxmb]] 20:29, 26 januar 2007 (CET) == Sokrat kot agnostik == V članku je zdaj zapisano, kaj agnostik trdi - poslušati ''samo'' razum, ''ne poslušati'' religije, ali kakršno koli dokončno pravilo, kaj in kako poslušati ali česa ne poslušati. Kolikor jaz vem (in sledi tudi iz etimologije) je agnostik ''tisti, ki se zaveda, česa vsega'' (še) ''ne ve''. Med drugim pogosto tudi (še) ni z gotovostjo prepričan, kaj je sploh mogoče izvedeti in ali mogoče česa sploh ni mogoče izvedeti (unknown/unknowable...) in tudi o tem (v tistem času) ne postavlja ''dokončnih'' trditev, a tudi dokončno ne trdi, da jih nikoli ne bo mogoče postaviti (razen morda, kadar se uspe trditev matematično dokazati). Mnogi med njimi so se tudi že srečali z optičnimi prevarami in podobnomi posebnostmi zaznavanja in pomnjenja (in interpretiranja - recimo kvantni svet) stvarnosti. Marsikateri se tudi zaveda, da najbrž njemu znane (in lahko tudi njegovi civilizaciji in kulutri znane) metode pridobivanja in preverjanja znanja (najbrž, ker tudi tega ne ve zagotovo) niso vse, ki so možne, in je zato možno in verjetno, da se bo njegova predststava o čemerkoli v takem primeru morala spremeniti. Za to vrsto agnostikov je tudi značilno, da so se s tem sprijaznili, in da zaradi zavesti, česa vsega ne vejo, ne trpijo. Tak pristop k svojem vedenju o stvarstvu (če je bilo ustvarjeno) zelo olajša sprejemanje odkritij novih dejstev, ki se ne skladajo z dotedanjo predatavo o svetu, in zna imeti še kak drug koristen učinek. Slabih stranskih učinkov doslej ne poznam. Agnosticizem v tem smislu bi morda lahko bil nasprotje dogmatizma. '''Najstarejši agnostik te vrste, za katerega vem, je bil najbrž [[Sokrat]]'''. Njegov stavek, običajno navajan kot "vem, da nič ne vem", je sicer tako vzet iz konteksta, da sploh ni smiseln. Bližje bi bilo razumevanje kot "vem, da o ničemer ne vem nič dokončnega", vendar tudi ta potrebuje kontekst. V njegovem času naj bi ga po [[Platon|Platonovem]] pisanju sodeč imeli za najmodrejšega v tedanjem grškem svetu, pa mu to ni stopilo v glavo tako, da bi bil prepričan, da se najbolje razume tudi na reči, ki jih ne pozna. Za anekdoto, ki jo poznam in to ilustrira še veliko bolje (in s katero to običajno pojasnim), ne poznam vira in je zato še ne bom napisal tu, dokler ne pobrskam, če jo uspem kje najti že zapisano (in itak nekaj brskam po Sovrétovi bibliografiji in tam utegne to biti...). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:41, 11. januar 2021 (CET) :Naletel sem na uporabniško predlogo {{tl|uporabnik agnostik}}, ki za pomen besede usmerja na ta članek. :Ta članek vsebuje čisto soliden splošen opis agnosticizma, a v mojem primeru uporabe te predloge izraz agnostik pomeni, da '''avtoritativno izjavljam le, da jaz osebno ne vem, ali bog (ali bogovi) obstaja(jo) (ali so ali bodo obstajali...) ali ne in če obstajajo (itd.), ali so spoznavni ali ne, in če so spoznavni, kakšne lastnosti bi lahko imeli. ''' :To je seveda OR in zato - dokler kje ne najdem primernih virov - ta pogled (spet seveda) nima kaj početi v članku. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 01:31, 15. oktober 2026 (CEST) pzq46xznf011k6lcxicg1amxif5yqoc 0 120918 6765174 6763437 2026-10-14T16:24:58Z ~2026-54530-27 267170 6765174 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Oseba | name = Jurij Souček | birth_date = <!-- WD --> | birth_place =<!-- WD --> | death_date = | death_place = |image=|caption=| other_names = | known_for = Miškolin<br /> (1957) [[Ne čakaj na maj]]<br />(1973) [[Pipi in Melkijad]]<br /> (1975) Maksipes Fik<br/> (1975) Čebelica Maja<br /> (1975) [[Palček Smuk]]<br />(1976) Jakec in čarobna lučka<br /> (1981) [[40 zelenih slonov]]<br />(1985) Palček David<br />(1985) Ciganček Žarko In Medo Marko<br />(1986) Jajo in Pajo<br />(1987) Čisto pravi gusar<br />(1987) Buš Buš<br />(1988) Veseli Veselko<br />(1990) Waitapu | occupation = }} '''Jurij Souček''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|dramski igralec]], * [[5. april]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[17. januar]] [[2024]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-legendarni-jurij-soucek/695116 |title=Umrl je legendarni Jurij Souček |date=2024-01-17 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2024-01-17}}</ref> ==Delo== Diplomiral je na trgovski akademiji in kasneje na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, oddelek za igro pri prof. Vidi Juvanovi, igralec in občasno tudi režiser, stalni član Drame ob sezoni 1953/54 do svoje upokojitve 1993. Leta 1954 je spregovoril kot igralec v groteskni [[komedija|komediji]] [[Peter Ustinov|Petra Ustinova]] ''Trobi kakor hočeš'', v vlogi vohuna Calettija, kjer mu je v družbi vrhunskih igralcev [[Vladimir Skrbinšek|Vladimirja Skrbinška]], [[Janez Cesar|J. Cesarja]], [[Mila Kačič|Mile Kačič]] in drugih uspelo usmeriti nase pozornost kritike in občinstva in uveljaviti svoj način igre, ki so ga kasneje imenovali »samostojnega« in »premišljenega«. Kmalu je, nezadovoljen s stereotipnim institucionalnim razporejanjem igralcev in z abonentskim principom, stopil v krog mladih upornih izobražencev, ki so se največ zbirali okrog revije [[Perspektive]] in [[Oder 57|Odra 57]], pa ne samo tam, in zunaj matične hiše izoblikoval svoj igralski izraz. Najbolj znan je kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom kot sta [[Pipi in Melkijad]], ''mali in velik pujs'', Maksipes Fik ter [[Miškolin]]. Kot so-režiser je leta 1981 sodeloval pri otroški animirani otroški seriji [[40 zelenih slonov]], kjer je prav tako posodil svoj glas. Kot igralec se je preizkusil tudi na filmu, najbolj znana sta [[Ne čakaj na maj]] (1957) in [[Čisto pravi gusar]] (1987). Sodeloval pa je tudi pri televiziji, kjer je igral v seriji [[Waitapu]] (1990). Leta 1961 je prejel Sterijevo nagrado v Novem Sadu, 1994 [[Borštnikov prstan]], 2005 [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo (2018) in priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov za življenjsko delo (2019) ter častno meščanstvo Ljubljane (2022). Od leta 2004 do svoje smrti je bil poročen z operno pevko [[Milena Morača|Mileno Moračo]].<ref>{{navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Opera/MILENA_MORACA_SOPRAN_OPERNE_ARIJE/|title=MILENA MORAČA (SOPRAN): OPERNE ARIJE (2008)|publisher=RTV SLO|author=Peter Bedjanič|accessdate=21. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekaj mesecev po njegovi smrti je izšla njegova (avto)biografija, naslovljena ''Glej ga, Součka!''<ref>{{Navedi splet|title=Glej ga, Součka!: biografija velikega igralca, ki je verjel, da se pravega umetnika ne da ubiti|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/glej-ga-soucka-biografija-velikega-igralca-ki-je-verjel-da-se-pravega-umetnika-ne-da-ubiti/712431|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> ==Filmografija== {{col-begin}} {{col-break|width=20%}} ===Film=== {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! Naslov |- | rowspan="2"| 1955 || ''[[Tri zgodbe]]'' |- | ''[[Trenutki odločitve]]'' |- | 1958 || ''[[Jedini izlaz]]'' |- | rowspan="2" |1959 || ''[[Ne čakaj na maj]]'' |- | ''[[Tri četrtine sonca]]'' |- | 1961 || ''[[Družinski dnevnik]]'' |- | 1974 || ''[[Strah (film, 1974)|Strah]]'' |- | 1986 || ''[[Heretik (film)|Heretik]]'' |- | 1987 || ''[[Čisto pravi gusar]]'' |- | 1988 || ''[[P. S. (Post scriptum)]]'' |} |} {{col-break|width=20%}} ===Televizija=== {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! Naslov |- | rowspan="2"| - || ''Pipi in Melkijad'' |- | ''Maksipes Fik'' |- | 1958 || ''[[Tovariš telefon]]'' |- | 1961 || ''[[L'Enclos / Ograda]]'' |- | 1976 || ''[[Botre]]'' |- | 1980 || ''[[Husinka buna]]'' |- | 1981 || ''[[40 zelenih slonov]]'' |- | rowspan="2"| 1985 || ''[[Sladko življenje (televizijska igra)|Sladko življenje]]'' |- | ''[[Pahljača mladosti]]'' |- | 1990 || ''[[Waitapu]]'' |- | 1998 || ''[[Socializacija bika?]]'' |- | 2000 || ''[[Z ljubeznijo]]'' |- | 2001 || ''[[Zlato srce]]'' |- | 2006 || ''[[Moj sin, seksualni manijak]]'' |} |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.imdb.com/name/nm0815698/ Jurij Souček na ''imdb''] *[http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=3459/ Jurij Souček na ''film-center.si'']{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174613368 JURIJ SOUČEK, 90 LETNIK]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. april 2019). RTV Slovenija * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175016256 Iz arhiva: Jurij Souček (1929–2024)]. Nedeljski gost (17. januar 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{BorstnikovPrstan}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Souček, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Češki Slovenci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 9vuzt9x8sr7oihiv7q96ko1aru2jkni 0 121425 6765300 6694361 2026-10-15T03:45:20Z Gnooi 106999 /* */ 6765300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105234_b4 | latd = 46 |latm = 1 |lats = 33.18 |latNS = N | longd = 15 |longm = 28 |longs = 49.33 |longEW = E |najdisi=Senovo |slika=Titova cesta s pogledom na Gasilski dom.JPG |povrsina=3,30 |prebivalstvo=2200 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=240,5 |postna=8281 |posta=Senovo |obcina=Krško |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija }} '''Senovo''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. Gre za središčni [[kraj]] z 2.200 prebivalci (2026), ki leži sredi senovskega [[Podolje|podolja]] ob cesti [[Brestanica]]-[[Podsreda]]. Skozi tečeta Belški in [[Dovški potok]], ki se združita v [[Senovski potok]]. Senovo se je v večji kraj razvilo šele po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] in sicer z začetkom kopanja [[rjavi premog|rjavega premoga]] na pobočju [[Reštanj|Reštanja]] severno od Senovega. == Zgodovina kraja == Bolj oddaljena zgodovina kraja s hribovito okolico je [[Ledeniška dolina|ledeniška]]. Dolina pod južnim pobočjem [[Bohor|Bohorja]] je bila naseljena že vsaj v [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]], torej pred okoli 4000 leti. Imamo tudi dokaze, da so pred okoli 2000 leti v dolini prebivali [[Kelti]] in [[Rimljani]]. Prvi znani pisani dokument o obstoju organiziranega življenja v dolini izvira iz leta 895. Moderna zgodovina Senovega je rudarska. Vas v [[Občina Krško|Občini Krško]] se je po drugi svetovni vojni zaradi rjavega premoga razvila v manjši kraj, danes na to obdobje spominjajo le še ostanki, kot sta rudarski rov v osnovni šoli ali [[rudarski muzej]]. Senovo se prvič omenja 1432 kot vas. Kraj je postal pomembnejši po letu 1796, ko je podkovski kovač [[Andrej Grabner]] v okolici odkril premog.Leta 1839 je redno je začel kopati premog železarski podjetnik [[Viktor Ruard]]. [[Premogovnik]] je bil 1946 podržavljen, do 1984 je deloval kot samostojno podjetje, do 1995, ko so ga zaradi izčrpanosti nahajališč začeli zapirati, pa v sklopu Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Še leta 1970 so izkopali na leto preko 200.000 ton premoga. Največja slabost Senovega je cestna povezanost z ostalim svetom, ki je že od nekdaj slaba. S posodabljanjem makadamskih cest, torej asfaltiranjem, so v dolini začeli leta 1959. V starih časih so otroci iz doline, če niso stanovali več kot uro hoda od šole, hodili v osnovno šolo v Brestanico. Iz severnega dela doline je prihajalo v šolo približno polovica obveznikov. Zaradi povečanja števila prebivalcev na Senovem po začetku industrializacije doline je jeseni leta 1923 tudi Senovo dobilo svojo osnovno šolo. Šest let je šola delovala v neprimernem poslopju, leta 1929 se je pa preselila v novozgrajen objekt, kjer je še sedaj. Vodovod, ki ga je TPD leta 1924 zgradila za potrebe delavskih naselij in industrijskih obratov, po drugi svetovni vojni zaradi povečanega števila prebivalcev ni več mogel pokrivati vseh potreb po vodi. [[File:Rudnik_Senovo_(1).jpg|thumb|left|250px|Upravna stavba nekdanjega rudnika]] V večje naselje se je Senovo razvilo šele po [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]], ko so tam začeli kopati večje količine premoga. Staro Senovo je imelo leta 1910 le 262 prebivalcev, leta 1931 pa že 977. Najstarejše jedro Senovega na levem bregu Senovskega potoka pod Armesom (445 m) se imenuje Vas in je ohranilo nekatere značilnosti nekdanje kmečke vasi. Novo Senovo je sodobno naselje s stanovanjskimi bloki in družinskimi hišami, zgrajenimi ob Dovškem in Belskem potoku v smeri proti Bohorju ter ob Senovskem potoku vse do Brestanice. Središče naselja je okoli razpotja cest proti Podsredi in na Dovško, kjer je tudi župnijska cerkev Vstalega Odrešenika, zgrajena po 2. svet. vojni. Tam je tudi upravno poslopje rudnika v zapiranju. Zaradi zmanjšanja zalog premoga so začeli po letu 1963, ko je bilo v rudniku zaposlenih do tisoč ljudi, izkop zmanjševati in rudnik postopno zapirati. Rudarji so se prekvalificirali in se zaposlili v tamkajšnjih obratih Metalne iz Maribora. Leta 1957 so v Dobrovi pod Bohorjem zajeli močan izvir Studenčno in leta 1958 od njega položili vodovod do Senovega. Naslednje leto so ta vodovod podaljšali tudi v Brestanico. Senovo je imelo največje število prebivalcev v letu 1953, ko jih je v njem prebivalo skoraj 5.000. V preteklosti sta v Senovem delovali tudi termoelektrarna in opekarstvo, iskali so tudi možnost za cementarstvo, odprli so tudi obrat šiviljstva, kovinskopredelovalni obrat ter obrat embalaže. Napredno gibanje se je na Senovem razvilo kmalu po 1. svet. vojni. Rudarji so že 4. novembra 1918 iz rudniške uprave pregnali nemške uradnike. Središče naprednega političnega in kulturnega življenja je postal leta 1925 zgrajen delavski dom, v katerem je imelo svoje prostore prosvetno društvo Svoboda. Na Senovem je bilo močno središče narodnoosvobodilnega gibanja v skrajnem jugovzhodnem delu nemškega zasedbenega ozemlja. V noči z 9. na 10. februar 1944 je na svojem pohodu na Štajersko prišla na Senovo [[XIV. divizija]]. Skupaj s Kozjanskim bataljonom je napadla orožniško postajo ter uničila rudniško separacijo, skladišče materiala in strojnico. O tem dogodku priča spomenik v parku pred zdravstvenim domom. Takrat se je partizanom pridružila avstrijska posadka približno 300 mož z vso opremo in se kot 5. bataljon vključila v [[Kozjanski odred]]. Sredi Senovega stoji spomenik padlim borcem [[NOB]] in žrtvam okupatorja z območja Senovega. Pokojni strokovnjak za slapove [[Anton Ramovš]], ki je napisal knjigo [[Slapovi v Sloveniji]], je po edinem obisku pobočja Bohorja dejal, da naravne znamenitosti najverjetneje pričajo o zadnjih sledovih alpske ledeniške doline. Do konca dvajsetega stoletja so slapove bolj ali manj poznali le domačini, ki so živeli blizu potokov. Svoja vedenja so sicer razširili na člane planinskega društva, a ti se zaradi usmeritve slovenske planinske zveze – spodbujala je le urejanje starih izletniških poti – niso odločili za trasiranje nove gozdne poti. == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, SAZU Ljubljana, 1976 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Osnovna šola XIV. divizije Senovo]] * [[Titova cesta, Senovo]] * [[Župnija Senovo]] * [[Senovica]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Senovo}} * [http://www.ks-senovo.si/ Krajevna skupnost Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081212123928/http://www.ks-senovo.si/ |date=2008-12-12 }} == Znani krajani == * [[Rebeka Dremelj]] pevka, manekenka, voditeljica * [[Dejan Učakar]] skladatelj, profesor glasbe * [[Denis Govekar]] slovenski futsal reprezentant * [[Beno Govekar]] slovenski futsal reprezentant * [[Anton Petrovič]] učitelj, igralec, kulturnik, politik, vodič in popotnik * [[Mark Španring]] nogometaš * [[Halid Tubeishat]] dirigent, profesor glasbe, tubist * [[Ramiza Seferović]] nogometašica in trenerka * [[Jure Pečnik]] motokrosist * [[Melita Osojnik]] pevka, scenaristka in igralka ter pisateljica knjig za otroke * [[Vilko Planinc]] bibliotekar, kulturnik in povezovalec prireditev * [[Rok Sanda]] pisatelj, dramatik, režiser in scenarist {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] [[Kategorija:Senovo|*]] {{normativna kontrola}} r54hiyflkdutlm0fygi31lxyaik7fwu 0 126268 6765344 6698480 2026-10-15T09:32:43Z Pv21 142817 naglas 6765344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10143853_b4 | latd = 45 |latm = 54 |lats = 43.48 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 0.13 |longEW = E |najdisi=Trebelno |slika= |povrsina=1,69 |prebivalstvo=85 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=517,6 |postna=8231 |posta=Trebelno |obcina=Mokronog - Trebelno |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Trebelno - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 9326 | občina = Mokronog - Trebelno }} }} '''Trebelno''' [trebélno] je [[naselje]] in sekundarno središče [[Občina Mokronog - Trebelno|Občine Mokronog - Trebelno]]. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Trebelno}} {{Mokronog - Trebelno}} [[Kategorija:Naselja Občine Mokronog - Trebelno]] [[Kategorija:Trebelno| ]] {{škrbina-naselje-sl}} q7ijzbolbsc29nl7nugku9us8zrur30 0 128588 6765330 6697973 2026-10-15T08:24:33Z ~2026-55328-84 267367 6765330 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Markovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10124808_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 43.46 |latNS = N | longd = 15 |longm = 55 |longs = 52.8 |longEW = E |najdisi=Markovci |slika=Postcard of Markovci.jpg |povrsina=2,43 |prebivalstvo=498 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=221,8 |postna=2281 |posta=Markovci |obcina=Markovci |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Markovci''' (nekdaj tudi Markovci pri Ptuju) so [[naselje]] z okoli 500 prebivalci, središče [[Občina Markovci|občine Markovci]]. {{popravi}} Markovci ležijo na [[Ptujsko polje|Ptujskem polju]] ob cesti Ptuj-Zavrč. Ime so dobili po sv. Marku, svetniku. Po njem se imenuje tudi farna cerkev, ki so jo zgradili leta 1519. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1870. Na mestu, kjer danes stoji cerkev je v 14. stoletju stal grad oz. pristava Pabstein, ki so jo leta 1493 razdajali Turki. Tok reke Drave se je s stoletji prestavljal, zajedal levi breg ter odnašal rodovitno zemljo, česar so se ljudje ob reki bali. Zato so 1477. leta v središču Markovec postavili kamniti steber s kipom sv. Marka. Cerkev je dal zgraditi ogrski poveljnik Jakob Szekely in sicer v čast sv. Marka. Istočasno z nastankom župnije se v Markovcih pojavijo tudi zametki šolstva in dobrih 20 let po ustanovitvi župnije, 1810. leta, so začeli z rednim poukom mežnarji. Prva šolska stavba je bila zgrajena 1840. leta, druga pa 50 let pozneje. V tem hramu učenosti je pouk potekal vse do 1979. leta. Zadnjih 20 let pa naši otroci obiskujejo novo OŠ. OŠ Markovci obiskuje 445 učencev iz občine Markovci, ki pa je tudi vključena v program devetletke. V centru vasi raste najstarejše drevo, lipa, vendar njene starosti žal ne poznamo. Zraven te mogočne lipe stoji kapela Blažene device Marije iz leta 1863. Imamo tudi kapelo Sv. Križa, ki stoji pri Frančevih od leta 1858. Na pokopališču pa stoji podružniška cerkev sv. Marije iz leta 1841. Kužno znamenje, ki ga je Jemej Breznikov postavil leta 1617, je znak borbe proti kugi, ki ni prizanesla niti markovčanom. V Markovcih je zajezeno največje umetno jezero v Sloveniji, ki meri 4km2 in je globoko 11 metrov. S tem zahtevnim projektom so končali leta 1978. Terjal je nekaj življenj. Verjetno ste že vsi slišali za koranta, ki izhaja prav iz Markovec. Imenujemo ga markovski korant. Po ustnem izročilu naj bi preganjal zimo. Zraven koranta imamo še veliko drugih pustnih likov: orači, piceki, vile, krike, ruse, melike, gostüvajnce, medvede,... Matija Knavs, rojen 2009 je najbolj nepozabna oseba, ki živi vzhodno od Missisipija. In živi v markovcu. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.markovci.si/index/markovci.htm Spletna stran občine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929205033/http://www.markovci.si/index/markovci.htm |date=2007-09-29 }} * [http://www.fdmarkovci.si Folklorno društvo Markovci], Uradna spletna stran društva {{Markovci}} {{škrbina-naselje-sl}} {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Naselja Občine Markovci]] [[Kategorija:Markovci|*]] 831c730iz4mruuh2dig90epwv816y9s 6765332 6765330 2026-10-15T08:25:42Z ~2026-55328-84 267367 6765332 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Markovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10124808_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 43.46 |latNS = N | longd = 15 |longm = 55 |longs = 52.8 |longEW = E |najdisi=Markovci |slika=Postcard of Markovci.jpg |povrsina=2,43 |prebivalstvo=498 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=221,8 |postna=2281 |posta=Markovci |obcina=Markovci |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Markovci''' (nekdaj tudi Markovci pri Ptuju) so [[naselje]] z okoli 500 prebivalci, središče [[Občina Markovci|občine Markovci]]. {{popravi}} Markovci ležijo na [[Ptujsko polje|Ptujskem polju]] ob cesti Ptuj-Zavrč. Ime so dobili po sv. Marku, svetniku. Po njem se imenuje tudi farna cerkev, ki so jo zgradili leta 1519. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1870. Na mestu, kjer danes stoji cerkev je v 14. stoletju stal grad oz. pristava Pabstein, ki so jo leta 1493 razdajali Turki. Tok reke Drave se je s stoletji prestavljal, zajedal levi breg ter odnašal rodovitno zemljo, česar so se ljudje ob reki bali. Zato so 1477. leta v središču Markovec postavili kamniti steber s kipom sv. Marka. Cerkev je dal zgraditi ogrski poveljnik Jakob Szekely in sicer v čast sv. Marka. Istočasno z nastankom župnije se v Markovcih pojavijo tudi zametki šolstva in dobrih 20 let po ustanovitvi župnije, 1810. leta, so začeli z rednim poukom mežnarji. Prva šolska stavba je bila zgrajena 1840. leta, druga pa 50 let pozneje. V tem hramu učenosti je pouk potekal vse do 1979. leta. Zadnjih 20 let pa naši otroci obiskujejo novo OŠ. OŠ Markovci obiskuje 445 učencev iz občine Markovci, ki pa je tudi vključena v program devetletke. V centru vasi raste najstarejše drevo, lipa, vendar njene starosti žal ne poznamo. Zraven te mogočne lipe stoji kapela Blažene device Marije iz leta 1863. Imamo tudi kapelo Sv. Križa, ki stoji pri Frančevih od leta 1858. Na pokopališču pa stoji podružniška cerkev sv. Marije iz leta 1841. Kužno znamenje, ki ga je Jemej Breznikov postavil leta 1617, je znak borbe proti kugi, ki ni prizanesla niti markovčanom. V Markovcih je zajezeno največje umetno jezero v Sloveniji, ki meri 4km2 in je globoko 11 metrov. S tem zahtevnim projektom so končali leta 1978. Terjal je nekaj življenj. Verjetno ste že vsi slišali za koranta, ki izhaja prav iz Markovec. Imenujemo ga markovski korant. Po ustnem izročilu naj bi preganjal zimo. Zraven koranta imamo še veliko drugih pustnih likov: orači, piceki, vile, krike, ruse, melike, gostüvajnce, medvede,... Matija Knavs, rojen 2009 je najbolj nepozabna oseba, ki živi vzhodno od Missisipija. In živi v Markovcu. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.markovci.si/index/markovci.htm Spletna stran občine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929205033/http://www.markovci.si/index/markovci.htm |date=2007-09-29 }} * [http://www.fdmarkovci.si Folklorno društvo Markovci], Uradna spletna stran društva {{Markovci}} {{škrbina-naselje-sl}} {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Naselja Občine Markovci]] [[Kategorija:Markovci|*]] 0ybljh73sfob7b39j9kucvc3qwlf67v 6765335 6765332 2026-10-15T08:41:49Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-55328-84|~2026-55328-84]] ([[User talk:~2026-55328-84|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6697973 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Markovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10124808_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 43.46 |latNS = N | longd = 15 |longm = 55 |longs = 52.8 |longEW = E |najdisi=Markovci |slika=Postcard of Markovci.jpg |povrsina=2,43 |prebivalstvo=498 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=221,8 |postna=2281 |posta=Markovci |obcina=Markovci |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Markovci''' (nekdaj tudi Markovci pri Ptuju) so [[naselje]] z okoli 500 prebivalci, središče [[Občina Markovci|občine Markovci]]. {{popravi}} Markovci ležijo na [[Ptujsko polje|Ptujskem polju]] ob cesti Ptuj-Zavrč. Ime so dobili po sv. Marku, svetniku. Po njem se imenuje tudi farna cerkev, ki so jo zgradili leta 1519. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1870. Na mestu, kjer danes stoji cerkev je v 14. stoletju stal grad oz. pristava Pabstein, ki so jo leta 1493 razdajali Turki. Tok reke Drave se je s stoletji prestavljal, zajedal levi breg ter odnašal rodovitno zemljo, česar so se ljudje ob reki bali. Zato so 1477. leta v središču Markovec postavili kamniti steber s kipom sv. Marka. Cerkev je dal zgraditi ogrski poveljnik Jakob Szekely in sicer v čast sv. Marka. Istočasno z nastankom župnije se v Markovcih pojavijo tudi zametki šolstva in dobrih 20 let po ustanovitvi župnije, 1810. leta, so začeli z rednim poukom mežnarji. Prva šolska stavba je bila zgrajena 1840. leta, druga pa 50 let pozneje. V tem hramu učenosti je pouk potekal vse do 1979. leta. Zadnjih 20 let pa naši otroci obiskujejo novo OŠ. OŠ Markovci obiskuje 445 učencev iz občine Markovci, ki pa je tudi vključena v program devetletke. V centru vasi raste najstarejše drevo, lipa, vendar njene starosti žal ne poznamo. Zraven te mogočne lipe stoji kapela Blažene device Marije iz leta 1863. Imamo tudi kapelo Sv. Križa, ki stoji pri Frančevih od leta 1858. Na pokopališču pa stoji podružniška cerkev sv. Marije iz leta 1841. Kužno znamenje, ki ga je Jemej Breznikov postavil leta 1617, je znak borbe proti kugi, ki ni prizanesla niti markovčanom. V Markovcih je zajezeno največje umetno jezero v Sloveniji, ki meri 4km2 in je globoko 11 metrov. S tem zahtevnim projektom so končali leta 1978. Terjal je nekaj življenj. Verjetno ste že vsi slišali za koranta, ki izhaja prav iz Markovec. Imenujemo ga markovski korant. Po ustnem izročilu naj bi preganjal zimo. Zraven koranta imamo še veliko drugih pustnih likov: orači, piceki, vile, krike, ruse, melike, gostüvajnce, medvede,... ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.markovci.si/index/markovci.htm Spletna stran občine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929205033/http://www.markovci.si/index/markovci.htm |date=2007-09-29 }} * [http://www.fdmarkovci.si Folklorno društvo Markovci], Uradna spletna stran društva {{Markovci}} {{škrbina-naselje-sl}} {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Naselja Občine Markovci]] [[Kategorija:Markovci|*]] 754nra31pqd5n92m2qgj5tod9ke1irf 0 132369 6765136 6686264 2026-10-14T15:18:31Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +ugriznimo znanost 6765136 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Navadni polh | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Amori, G. |author2=Hutterer, R. |author3=Kryštufek, B. |author3-link=Boris Kryštufek |author4=Yigit, N. |author5=Mitsainas, G. |author6=Muñoz, L. |author7=Meinig, H. |author8=Juškaitis, R. |date=2021 |title=''Glis glis'' |volume=2021 |page=e.T39316A197292692 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T39316A197292692.en |access-date=2021-11-12}}</ref> | fossil_range = [[oligocen]] - recentno | image = Siebenschlaefer glis glis.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodalci) | familia = [[Gliridae]] (polhi) | subfamilia = [[Glirinae]] | genus = '''''Glis''''' | genus_authority = Brisson, 1762 | species = '''''G. glis''''' | binomial = ''Glis glis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1766]] }} '''Navadni polh''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glis glis''''') je nočni [[glodavci|glodalec]] in edini predstavnik [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glis''''', ki živi v kontinentalni [[Evropa|Evropi]], tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Za prehrano so ga uporabljali že [[starorimska civilizacija|stari Rimljani]], danes pa je lov na polha slovenska posebnost. == Telesne značilnosti == Telesna masa polhov je zelo spremenljiva in je odvisna od letnega časa: tako lahko doseže težo okoli 350 [[gram]]ov v začetku zimskega spanja (zaradi kopičenja [[maščobe|maščob]]), med majem in začetkom septembra pa tehtajo od 62 do 229 gramov.<ref>Podatki veljajo za Slovenijo.</ref> Navadni polhi so različnih velikosti: največji so na Apeninskem polotoku in na severu [[Iran]]a, najmanjši pa v srednji [[Evropa|Evropi]] in jugu [[Balkan]]a. V Sloveniji živijo največji polhi v osrednji Sloveniji: tako merijo polhi iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] Slovenije 149–200&nbsp;mm, [[rep]] pa meri 117–168&nbsp;mm; v nižinah in gričevjih vzhodne Slovenije se pa že pojavljajo manjši (telesna dolžina 140–164&nbsp;mm, dolžina repa 107–134&nbsp;mm). Spola se v velikosti ne razlikujeta.<ref name= boris>[[Boris Kryštufek|Kryštufek, B.]] (2004). »Polh, neznani znanec iz sosednjega gozda«. ''GEA, 14'', str. 16-22.</ref> [[Slika:Loir gris.jpg|left|220px|thumb|Kožuh polha je navadno srebrno sive barve.]] Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi [[oko|očmi]], obrobljenimi s črnim kolobarjem, je srebrno sive barve, s starostjo se pojavijo rjavi odtenki. Zelo redko se v naravi pojavljajo črni oz. melanistični, svetlo sivi, rjavi in beli oz. albinistični polhi. Slednji ne dočakajo dolge življenjske dobe zaradi svoje vpadljive bele barve in s tem nezaščitenosti pred plenilci. Na sprednjih nogah ima 4 prste, na zadnjih pa 5 prstov, na katerih so kratki in zakrivljeni kremplji.<ref name=ADW>University of Michigan Museum of Zoology animal diversity web. ''Glis glis (fat dormouse)''. Pridobljeno 2007-08-03, od http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html. {{ikona en}}</ref> [[Trebuh]] je bel z rjavkastimi toni, [[dlaka]] pa je kratka in zelo gosta. Košati rep je enake barve kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša. [[Koža]] na repu se zlahka posname z repnih [[vretence|vretenc]], kar mu daje prednost pri begu pred plenilci. Del z golimi vretenci odmre in odpade, vendar se rep ne obnovi podobno kot pri kuščarjih, kakor zmotno navajajo nekateri viri.<ref name=boris/> Zobna formula: 1/1, 0/0, 1/1, 3/3<ref name=ADW/> == Razmnoževanje == Samice kotijo enkrat letno in nosijo mladiče 30-31 dni, obdobje kotitve pa je čez vse [[poletje]]. V letih ko [[bukev]] ali [[hrast]] ne plodi, se polhi ne razmnožujejo: očitno je, da sprejmejo iz okolja neko sporočilo (najbrž v hrani), vendar podrobnosti niso znane. V leglu je od 1-10 mladičev,<ref>Povprečje v Sloveniji je 4,9-5,9 in drugod po Evropi od 4,8 ([[Italija]]) do 6,7 ([[Anglija]]).</ref> ki tehtajo okoli 50 g in se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Iz gnezda se na samostojne potepe odpravijo konec avgusta ali začetek septembra. Mladiči navadnega polha odrastejo zelo hitro, v približno dveh mesecih. Tako se jim telesna masa vsak dan poveča v povprečju za 2,4% oz. za skoraj 5% njihove izhodiščne mase. Življenjska doba navadnega polha je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. S polhi se hranijo [[kune]], [[divja mačka|divje]] in [[domača mačka|domače]] [[mačke]] ter sove. V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost na eni ter smrtnost med [[hibernacija|hibernacijo]] na drugi strani.<ref name=boris/> == Življenjski prostor in navade == Polhov življenjski prostor je Evropa od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Volga|Volge]]. Na severu seže do [[Baltik]]a, na jugu pa do [[Kreta|Krete]]. Živi tudi na [[Kavkaz]]u in na severu [[Mala Azija|Male Azije]]. Polh se najraje zadržuje v listnatih in mešanih [[gozd]]ovih. V Sloveniji je zelo pogost v apneniških [[Alpe|Alpah]], [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]], v predalpskem in preddinarskem gričevju ter [[submediteran]]ski Sloveniji. Za polšjo populacijo na Slovenskem velja, da ostaja število odraslih polhov med leti bolj ali manj stalno, spreminja pa se njihova aktivnost: populacijska gostota tako znaša 6 osebkov na hektar, jeseni, ko se mladiči osamosvojijo, pa v povprečju kar od 15 do 16 osebkov na hektar.<ref name=SP/> Naselili so ga tudi v [[Anglija|Angliji]], kjer se je obdržal samo v trikotniku med kraji [[Beaconsfield]], [[Aylesbury]] in [[Luton]], na površini okoli 520 kvadratnih kilometrov.<ref name=AMERSHAM>Amersham News, Views & Information. ''The Glis Glis Around Amersham''. Pridobljeno 2007-08-07, od http://www.amersham.org.uk/glis.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060823084142/http://www.amersham.org.uk/glis.htm |date=2006-08-23 }}. {{ikona en}}</ref> Zimo prehibernira v podzemnih votlinah t. i. »polšinah« ali skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje ter med koreninami večjih dreves. To mu namreč zagotavlja zadostno relativno vlažnost, zaradi katere se med dolgim spanjem ne izsuši, in stalno [[temperatura|temperaturo]], ki je tudi v najhujših zimskih razmerah nad [[ledišče]]m. Je izvrsten plezalec, ki le malo časa preživi na tleh. Dan po navadi prespi v luknjah v tleh, drevesnem duplu ali med koreninami, pa tudi v ptičji valilnici. Luknje so zakrite pogosto s travo ali drugim zelenjem. Pogosto se zateka tudi v stavbe, še posebej v podstrešne sobe in skednje.<ref name=boris/><ref name=ADW/> Navadni polh se zelo rad giblje po drevesih in njegova okretnost naj bi bila po nekaterih podatkih celo boljša od [[veverica|veverice]]. Lahko skoči od 7–10 m. Je zelo teritorialna žival.<ref name=ADW/> === Prezimovanje === Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi meseca aprila. Med hibernacijo izgubijo med 35-50% telesne teže oz. okoli, ki si jo v jeseni na račun podkožne tolšče, torej maščobe, ki se kopiči večinoma v trebušni votlini in še zlasti pod kožo, močno povečajo.<ref name=boris/> Njihova telesna temperatura se tudi spusti proti 0&nbsp;°C, število vdihov pa se zmanjša na 0,5 do 0,8 na minuto.<ref name=SP>Škrinjar, K. (2002). »Polh-starosta med glodalci: Na trnovi poti skozi varstvo narave in etnološko tranzicijo«. ''Sobotna priloga, 49'' (253), str. 26-27.</ref> Hrane polhi ne skladiščijo kot na primer [[veverice]]. Ob dotiku se polh takoj zbudi, kar nakazuje na dobro delovanje [[živčni sistem|živčnega sistema]].<ref name=ADW/> Dolgotrajne raziskave v [[Nemčija|Nemčiji]] so pokazale, da se polhi prebujajo vse bolj zgodaj, kar bi kazalo pripisati globalnim temperaturnim spremembam.<ref name=SP/> Primer tega je okolica [[Frankfurt]]a, kjer se polhi prebujajo pet tednov in pol bolj zgodaj kot pred tremi desetletji.<ref>Kryštufek, B. (julij 2007). »Pregreto pregrevanje«. ''GEA, 17'', str. 39.</ref> === Prehrana === V [[Slovenija|Sloveniji]] navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na [[Notranjska|Notranjskem]]. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj [[žir]] predstavlja pomemben, če ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in [[seme]]na, občasno pa tudi [[glive]] in živalska hrana. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra, saj se z njihovimi plodovi polhi tudi hranijo.<ref name=boris/> Načeloma pa je sicer navadni polh vsejed: od živalske hrane so mu najljubše žuželke in včasih celo majhne ptice, od rastlinske hrane pa listje, mehki sadeži, semena in žitarice.<ref name=ADW/> Kljub delno rastlinskem prehranjevanju pa se od ostalih [[glodalci|glodalcev]] občutno razlikuje po tem, da nima [[slepo črevo|slepega črevesa]], kjer ostali glodavci prebavljajo [[celuloza|celulozo]] s pomočjo [[encim]]ov [[mikroorganizem|mikroorganizmov]].<ref name=SP/> == Polh in slovenska folklora == [[Slika:Lov na polhe v Sloveniji (2).jpg|thumb|Lov na polhe na začetku 20. stoletja. Stara dolenjska polšja [[past]] na [[bukev|bukvi]] z ujetim polhom.]] Na slovenskem polhe lovijo že stoletja. Na teh tako imenovanih [[polharija]]h polhe lovijo v posebne [[past]]i na drevesih, ki jih polharji nastavijo nekajkrat na noč. Po etičnem kodeksu lov na polšinah oz. poljših luknjah in lov z dupljanjem oz. bezanjem s palico v votla drevesa nista primerna.<ref name=SP/> Prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto [[1240]], polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za [[Senožeče]] ([[1460]]) in [[Vipava|Vipavo]] ([[1499]]). Takrat je bil lov obdavčen, o čemer sta pisala že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] in [[Franc Anton von Steinberg|Steinberg]]. Obdavčen je ostal vse do leta [[1848]]. Polhe so v preteklosti lovili za mast v zdravilne namene in za hrano, saj so bili velikokrat edini vir [[beljakovina|beljakovinske]] prehrane zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, kar je v [[Evropa|Evropi]] posebnost, pa tudi zaradi kože, iz katere so izdelovali veliko uporabnih predmetov. Od njih velja omeniti posebne [[kučma|kučme]] iz polšje kože, t. i. »polhovke«. Poleg pasti so za lov na polhe v zimskih prebivališčih uporabljali tudi [[dim]], s katerimi so živali pregnali na plano, kjer so jih potolkli s šibami. Danes je lov dovoljen vsem posameznikom in sicer od [[1. oktober|1. oktobra]] dalje. Pokrivalo iz polšjih kožuščkov, imenovano ''polhovka'', je tudi veljalo za simbol slovenstva v zadnjih sto letih. Polhovka je bila prepoznaven znak slovenskih študentov na [[Dunaj]]u, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa so jo nemški okupatorji celo prepovedali, ker so menili, da se z njo izkazuje slovenstvo.<ref name=SP/> [[Slika:Vrag polhe pase-Valvasor.jpg|230px|thumb|''Vrag polhe pase'']] Ponekod v Sloveniji so ljudje dolgo verjeli, da polhe »pase« sam [[hudič]], o čemer je v svoji ''[[Slava Vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' prav tako pisal že Valvasor. == Glej tudi == {{portal|Biologija}} * [[Drevesni polh]] * [[Podlesek]] * [[Vrtni polh]] == Opombe in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Glis glis}} {{Wikivrste|Glis glis}} * [http://www.lovstvo.net/D-Polh.php Splošni opis in podatki o razširjenosti v Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050912005908/http://www.lovstvo.net/D-Polh.php |date=2005-09-12 }} * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=429 Izčrpen opis telesa in razmnoževanja] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html Natančen opis telesa, razmnoževanja in vedenja]. {{ikona en}} * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh Opis polha na spletni strani LZS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220065147/http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh |date=2020-02-20 }} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175220553 Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?]«. ''Pogled v znanost'' (11. 5. 2026). RTV Slovenija. *»[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175253711?s=tv&t=0 Polhi - nevidni prebivalci naših gozdov]«. ''Ugriznimo znanost'' (1. oktober 2026). RTV Slovenija. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Polhi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] c4gszpwa4i6da5epllh051q1tb8sie9 6765137 6765136 2026-10-14T15:19:05Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ slog zp 6765137 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Navadni polh | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Amori, G. |author2=Hutterer, R. |author3=Kryštufek, B. |author3-link=Boris Kryštufek |author4=Yigit, N. |author5=Mitsainas, G. |author6=Muñoz, L. |author7=Meinig, H. |author8=Juškaitis, R. |date=2021 |title=''Glis glis'' |volume=2021 |page=e.T39316A197292692 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T39316A197292692.en |access-date=2021-11-12}}</ref> | fossil_range = [[oligocen]] - recentno | image = Siebenschlaefer glis glis.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodalci) | familia = [[Gliridae]] (polhi) | subfamilia = [[Glirinae]] | genus = '''''Glis''''' | genus_authority = Brisson, 1762 | species = '''''G. glis''''' | binomial = ''Glis glis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1766]] }} '''Navadni polh''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glis glis''''') je nočni [[glodavci|glodalec]] in edini predstavnik [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glis''''', ki živi v kontinentalni [[Evropa|Evropi]], tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Za prehrano so ga uporabljali že [[starorimska civilizacija|stari Rimljani]], danes pa je lov na polha slovenska posebnost. == Telesne značilnosti == Telesna masa polhov je zelo spremenljiva in je odvisna od letnega časa: tako lahko doseže težo okoli 350 [[gram]]ov v začetku zimskega spanja (zaradi kopičenja [[maščobe|maščob]]), med majem in začetkom septembra pa tehtajo od 62 do 229 gramov.<ref>Podatki veljajo za Slovenijo.</ref> Navadni polhi so različnih velikosti: največji so na Apeninskem polotoku in na severu [[Iran]]a, najmanjši pa v srednji [[Evropa|Evropi]] in jugu [[Balkan]]a. V Sloveniji živijo največji polhi v osrednji Sloveniji: tako merijo polhi iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] Slovenije 149–200&nbsp;mm, [[rep]] pa meri 117–168&nbsp;mm; v nižinah in gričevjih vzhodne Slovenije se pa že pojavljajo manjši (telesna dolžina 140–164&nbsp;mm, dolžina repa 107–134&nbsp;mm). Spola se v velikosti ne razlikujeta.<ref name= boris>[[Boris Kryštufek|Kryštufek, B.]] (2004). »Polh, neznani znanec iz sosednjega gozda«. ''GEA, 14'', str. 16-22.</ref> [[Slika:Loir gris.jpg|left|220px|thumb|Kožuh polha je navadno srebrno sive barve.]] Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi [[oko|očmi]], obrobljenimi s črnim kolobarjem, je srebrno sive barve, s starostjo se pojavijo rjavi odtenki. Zelo redko se v naravi pojavljajo črni oz. melanistični, svetlo sivi, rjavi in beli oz. albinistični polhi. Slednji ne dočakajo dolge življenjske dobe zaradi svoje vpadljive bele barve in s tem nezaščitenosti pred plenilci. Na sprednjih nogah ima 4 prste, na zadnjih pa 5 prstov, na katerih so kratki in zakrivljeni kremplji.<ref name=ADW>University of Michigan Museum of Zoology animal diversity web. ''Glis glis (fat dormouse)''. Pridobljeno 2007-08-03, od http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html. {{ikona en}}</ref> [[Trebuh]] je bel z rjavkastimi toni, [[dlaka]] pa je kratka in zelo gosta. Košati rep je enake barve kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša. [[Koža]] na repu se zlahka posname z repnih [[vretence|vretenc]], kar mu daje prednost pri begu pred plenilci. Del z golimi vretenci odmre in odpade, vendar se rep ne obnovi podobno kot pri kuščarjih, kakor zmotno navajajo nekateri viri.<ref name=boris/> Zobna formula: 1/1, 0/0, 1/1, 3/3<ref name=ADW/> == Razmnoževanje == Samice kotijo enkrat letno in nosijo mladiče 30-31 dni, obdobje kotitve pa je čez vse [[poletje]]. V letih ko [[bukev]] ali [[hrast]] ne plodi, se polhi ne razmnožujejo: očitno je, da sprejmejo iz okolja neko sporočilo (najbrž v hrani), vendar podrobnosti niso znane. V leglu je od 1-10 mladičev,<ref>Povprečje v Sloveniji je 4,9-5,9 in drugod po Evropi od 4,8 ([[Italija]]) do 6,7 ([[Anglija]]).</ref> ki tehtajo okoli 50 g in se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Iz gnezda se na samostojne potepe odpravijo konec avgusta ali začetek septembra. Mladiči navadnega polha odrastejo zelo hitro, v približno dveh mesecih. Tako se jim telesna masa vsak dan poveča v povprečju za 2,4% oz. za skoraj 5% njihove izhodiščne mase. Življenjska doba navadnega polha je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. S polhi se hranijo [[kune]], [[divja mačka|divje]] in [[domača mačka|domače]] [[mačke]] ter sove. V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost na eni ter smrtnost med [[hibernacija|hibernacijo]] na drugi strani.<ref name=boris/> == Življenjski prostor in navade == Polhov življenjski prostor je Evropa od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Volga|Volge]]. Na severu seže do [[Baltik]]a, na jugu pa do [[Kreta|Krete]]. Živi tudi na [[Kavkaz]]u in na severu [[Mala Azija|Male Azije]]. Polh se najraje zadržuje v listnatih in mešanih [[gozd]]ovih. V Sloveniji je zelo pogost v apneniških [[Alpe|Alpah]], [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]], v predalpskem in preddinarskem gričevju ter [[submediteran]]ski Sloveniji. Za polšjo populacijo na Slovenskem velja, da ostaja število odraslih polhov med leti bolj ali manj stalno, spreminja pa se njihova aktivnost: populacijska gostota tako znaša 6 osebkov na hektar, jeseni, ko se mladiči osamosvojijo, pa v povprečju kar od 15 do 16 osebkov na hektar.<ref name=SP/> Naselili so ga tudi v [[Anglija|Angliji]], kjer se je obdržal samo v trikotniku med kraji [[Beaconsfield]], [[Aylesbury]] in [[Luton]], na površini okoli 520 kvadratnih kilometrov.<ref name=AMERSHAM>Amersham News, Views & Information. ''The Glis Glis Around Amersham''. Pridobljeno 2007-08-07, od http://www.amersham.org.uk/glis.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060823084142/http://www.amersham.org.uk/glis.htm |date=2006-08-23 }}. {{ikona en}}</ref> Zimo prehibernira v podzemnih votlinah t. i. »polšinah« ali skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje ter med koreninami večjih dreves. To mu namreč zagotavlja zadostno relativno vlažnost, zaradi katere se med dolgim spanjem ne izsuši, in stalno [[temperatura|temperaturo]], ki je tudi v najhujših zimskih razmerah nad [[ledišče]]m. Je izvrsten plezalec, ki le malo časa preživi na tleh. Dan po navadi prespi v luknjah v tleh, drevesnem duplu ali med koreninami, pa tudi v ptičji valilnici. Luknje so zakrite pogosto s travo ali drugim zelenjem. Pogosto se zateka tudi v stavbe, še posebej v podstrešne sobe in skednje.<ref name=boris/><ref name=ADW/> Navadni polh se zelo rad giblje po drevesih in njegova okretnost naj bi bila po nekaterih podatkih celo boljša od [[veverica|veverice]]. Lahko skoči od 7–10 m. Je zelo teritorialna žival.<ref name=ADW/> === Prezimovanje === Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi meseca aprila. Med hibernacijo izgubijo med 35-50% telesne teže oz. okoli, ki si jo v jeseni na račun podkožne tolšče, torej maščobe, ki se kopiči večinoma v trebušni votlini in še zlasti pod kožo, močno povečajo.<ref name=boris/> Njihova telesna temperatura se tudi spusti proti 0&nbsp;°C, število vdihov pa se zmanjša na 0,5 do 0,8 na minuto.<ref name=SP>Škrinjar, K. (2002). »Polh-starosta med glodalci: Na trnovi poti skozi varstvo narave in etnološko tranzicijo«. ''Sobotna priloga, 49'' (253), str. 26-27.</ref> Hrane polhi ne skladiščijo kot na primer [[veverice]]. Ob dotiku se polh takoj zbudi, kar nakazuje na dobro delovanje [[živčni sistem|živčnega sistema]].<ref name=ADW/> Dolgotrajne raziskave v [[Nemčija|Nemčiji]] so pokazale, da se polhi prebujajo vse bolj zgodaj, kar bi kazalo pripisati globalnim temperaturnim spremembam.<ref name=SP/> Primer tega je okolica [[Frankfurt]]a, kjer se polhi prebujajo pet tednov in pol bolj zgodaj kot pred tremi desetletji.<ref>Kryštufek, B. (julij 2007). »Pregreto pregrevanje«. ''GEA, 17'', str. 39.</ref> === Prehrana === V [[Slovenija|Sloveniji]] navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na [[Notranjska|Notranjskem]]. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj [[žir]] predstavlja pomemben, če ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in [[seme]]na, občasno pa tudi [[glive]] in živalska hrana. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra, saj se z njihovimi plodovi polhi tudi hranijo.<ref name=boris/> Načeloma pa je sicer navadni polh vsejed: od živalske hrane so mu najljubše žuželke in včasih celo majhne ptice, od rastlinske hrane pa listje, mehki sadeži, semena in žitarice.<ref name=ADW/> Kljub delno rastlinskem prehranjevanju pa se od ostalih [[glodalci|glodalcev]] občutno razlikuje po tem, da nima [[slepo črevo|slepega črevesa]], kjer ostali glodavci prebavljajo [[celuloza|celulozo]] s pomočjo [[encim]]ov [[mikroorganizem|mikroorganizmov]].<ref name=SP/> == Polh in slovenska folklora == [[Slika:Lov na polhe v Sloveniji (2).jpg|thumb|Lov na polhe na začetku 20. stoletja. Stara dolenjska polšja [[past]] na [[bukev|bukvi]] z ujetim polhom.]] Na slovenskem polhe lovijo že stoletja. Na teh tako imenovanih [[polharija]]h polhe lovijo v posebne [[past]]i na drevesih, ki jih polharji nastavijo nekajkrat na noč. Po etičnem kodeksu lov na polšinah oz. poljših luknjah in lov z dupljanjem oz. bezanjem s palico v votla drevesa nista primerna.<ref name=SP/> Prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto [[1240]], polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za [[Senožeče]] ([[1460]]) in [[Vipava|Vipavo]] ([[1499]]). Takrat je bil lov obdavčen, o čemer sta pisala že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] in [[Franc Anton von Steinberg|Steinberg]]. Obdavčen je ostal vse do leta [[1848]]. Polhe so v preteklosti lovili za mast v zdravilne namene in za hrano, saj so bili velikokrat edini vir [[beljakovina|beljakovinske]] prehrane zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, kar je v [[Evropa|Evropi]] posebnost, pa tudi zaradi kože, iz katere so izdelovali veliko uporabnih predmetov. Od njih velja omeniti posebne [[kučma|kučme]] iz polšje kože, t. i. »polhovke«. Poleg pasti so za lov na polhe v zimskih prebivališčih uporabljali tudi [[dim]], s katerimi so živali pregnali na plano, kjer so jih potolkli s šibami. Danes je lov dovoljen vsem posameznikom in sicer od [[1. oktober|1. oktobra]] dalje. Pokrivalo iz polšjih kožuščkov, imenovano ''polhovka'', je tudi veljalo za simbol slovenstva v zadnjih sto letih. Polhovka je bila prepoznaven znak slovenskih študentov na [[Dunaj]]u, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa so jo nemški okupatorji celo prepovedali, ker so menili, da se z njo izkazuje slovenstvo.<ref name=SP/> [[Slika:Vrag polhe pase-Valvasor.jpg|230px|thumb|''Vrag polhe pase'']] Ponekod v Sloveniji so ljudje dolgo verjeli, da polhe »pase« sam [[hudič]], o čemer je v svoji ''[[Slava Vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' prav tako pisal že Valvasor. == Glej tudi == {{portal|Biologija}} * [[Drevesni polh]] * [[Podlesek]] * [[Vrtni polh]] == Opombe in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Glis glis}} {{Wikivrste|Glis glis}} * [http://www.lovstvo.net/D-Polh.php Splošni opis in podatki o razširjenosti v Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050912005908/http://www.lovstvo.net/D-Polh.php |date=2005-09-12 }} * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=429 Izčrpen opis telesa in razmnoževanja] * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Glis_glis.html Natančen opis telesa, razmnoževanja in vedenja]. {{ikona en}} * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh Opis polha na spletni strani LZS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220065147/http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_polh |date=2020-02-20 }} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175220553 Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?]«. ''Pogled v znanost'' (11. maj 2026). RTV Slovenija. *»[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175253711?s=tv&t=0 Polhi - nevidni prebivalci naših gozdov]«. ''Ugriznimo znanost'' (1. oktober 2026). RTV Slovenija. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Polhi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] jctkzyixjljk8xps9wxeqpiq7g3a4xn 0 135273 6765313 6753595 2026-10-15T06:14:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765313 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>[[Oriana Girotto]]<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]].<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516222413/https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|url-status=dead}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr|archive-url=https://web.archive.org/web/20200904135923/https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|archive-date=2020-09-04|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Konec avgusta 2026 mu je mednarodna žirija na brežiškem festivalu evropskega filma kot prvemu podelila nagrado Laureat za življenjsko delo ter izjemen prispevek k slovenskemu in evropskemu filmu.<ref>{{Navedi splet |title=Boris Cavazza z nagrado Laureat za življenjsko delo - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/festival-film-brezice-boris-cavazza-ales-pavlin-cannes-1922141 |access-date=2026-08-27 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175078842 Boris Cavazza: "Režiranje je za igralca zelo spodbudno"]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. oktober 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] h5xjeqy603k7cizklpt2tc126u3hjrv 0 142071 6765379 6690423 2026-10-15T11:11:38Z Wayfarer 535 Matjaševci -> Matjaševcih 6765379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]<ref>[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref>, † [[april]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Novinarska pot == Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref>. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] - pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.<ref>{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}</ref> Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci<ref name=":0" />, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}</ref> == Publicistka in pisateljica == V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.<ref>[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu</ref> Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,<ref>{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref> avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, "ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam".<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref> Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige<ref>{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref>, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora "Marku-Čarku" plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}</ref> Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo "med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena".<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}</ref> Tretja knjigo z naslovom ''Enron''<ref>[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> ni dosegla posebnega odmeva. Vanjo je strnila kritična razmišljanja o slovenski družbi iz leta 2007, ko se je soočala z odzivi na prvi knjigi. Naslov se ne nanaša na škandal [[Enron]], ki je izbruhnil leta 2001, ko se je izkazalo, da je ta ameriška energetska družba več let lažnivo prikazovala poslovne izide. Po avtoričinem mnenju je pojav ''enron'' značilen kar za Slovenijo kot celoto.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ana Jud: „Enron”|url=https://situacija.wordpress.com/2008/01/18/ana-jud-%e2%80%9eenron%e2%80%9d/|website=Neodvisni politični dnevnik|date=2008-01-18|accessdate=2026-05-08}}</ref> Predgovore k omenjenim knjigam so napisali vidni posamezniki iz publicistično-novinarskega miljeja: [[Mićo Mrkaić]] za ''Operacijo Direkt''<ref name=":7" />, [[Rado Pezdir]] za ''Dosje Rokomavhi''<ref name=":9" /> ter [[Dejan Steinbuch]] in Rado Pezdir za ''Enron''<ref name=":8" />. Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice/Beware of the fox,''<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}</ref> ki jo je leta 2014 napisala z nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}</ref> [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> "''Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji''?" je menila Ana Jud.<ref>{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> == Zasebno == Otroštvo je preživela v [[Matjaševci|Matjaševcih]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]]<ref name=":1" />, zgodnjo mladost, do preselitve v Ljubljano ob začetku študija, pa v Murski Soboti<ref name=":3" />. Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.<ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}</ref> Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.<ref name=":6" /> Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}</ref> ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref>. Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.<ref>{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}</ref> ter odvečno težo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}</ref>. Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na [[Novinarsko častno razsodišče]] ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&view=detail&contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.</ref> Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.<ref>[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.<ref>{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> ==Bibliografija== === ''KNJIGE'' === * ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.<ref>{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}</ref> Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.] * ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}</ref> Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf] * ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''<ref>{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}</ref> * ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''<ref name=":4" /> === IZBRANI ČLANKI === * ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Mobi prostitutke: zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001<ref>{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022<ref>{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?'' Reporter, 2. 5. 2023<ref>{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024<ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025<ref>{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025<ref>{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] <small>(web.archive.org - 23. julij 2008)</small> {{Wikinavedek}} {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] nbjmldrt7xzrvh5c9utati3vvxao4gf 6765381 6765379 2026-10-15T11:12:46Z Wayfarer 535 FB -> Facebook 6765381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]<ref>[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref>, † [[april]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Novinarska pot == Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref>. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] - pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.<ref>{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}</ref> Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci<ref name=":0" />, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}</ref> == Publicistka in pisateljica == V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.<ref>[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu</ref> Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,<ref>{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref> avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, "ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam".<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref> Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige<ref>{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref>, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora "Marku-Čarku" plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}</ref> Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo "med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena".<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}</ref> Tretja knjigo z naslovom ''Enron''<ref>[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> ni dosegla posebnega odmeva. Vanjo je strnila kritična razmišljanja o slovenski družbi iz leta 2007, ko se je soočala z odzivi na prvi knjigi. Naslov se ne nanaša na škandal [[Enron]], ki je izbruhnil leta 2001, ko se je izkazalo, da je ta ameriška energetska družba več let lažnivo prikazovala poslovne izide. Po avtoričinem mnenju je pojav ''enron'' značilen kar za Slovenijo kot celoto.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ana Jud: „Enron”|url=https://situacija.wordpress.com/2008/01/18/ana-jud-%e2%80%9eenron%e2%80%9d/|website=Neodvisni politični dnevnik|date=2008-01-18|accessdate=2026-05-08}}</ref> Predgovore k omenjenim knjigam so napisali vidni posamezniki iz publicistično-novinarskega miljeja: [[Mićo Mrkaić]] za ''Operacijo Direkt''<ref name=":7" />, [[Rado Pezdir]] za ''Dosje Rokomavhi''<ref name=":9" /> ter [[Dejan Steinbuch]] in Rado Pezdir za ''Enron''<ref name=":8" />. Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice/Beware of the fox,''<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}</ref> ki jo je leta 2014 napisala z nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}</ref> [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> "''Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji''?" je menila Ana Jud.<ref>{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> == Zasebno == Otroštvo je preživela v [[Matjaševci|Matjaševcih]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]]<ref name=":1" />, zgodnjo mladost, do preselitve v Ljubljano ob začetku študija, pa v Murski Soboti<ref name=":3" />. Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.<ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}</ref> Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.<ref name=":6" /> Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}</ref> ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref>. Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.<ref>{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Na svoji [[Facebook]] strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}</ref> ter odvečno težo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}</ref>. Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na [[Novinarsko častno razsodišče]] ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&view=detail&contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.</ref> Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.<ref>[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.<ref>{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> ==Bibliografija== === ''KNJIGE'' === * ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.<ref>{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}</ref> Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.] * ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}</ref> Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf] * ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''<ref>{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}</ref> * ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''<ref name=":4" /> === IZBRANI ČLANKI === * ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Mobi prostitutke: zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001<ref>{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022<ref>{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?'' Reporter, 2. 5. 2023<ref>{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024<ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025<ref>{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025<ref>{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] <small>(web.archive.org - 23. julij 2008)</small> {{Wikinavedek}} {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] ovee3pt1x0ttfg5c3ohrg9jsxrefhw7 1 142075 6765385 945047 2026-10-15T11:22:06Z Wayfarer 535 /* Smrt Ande Jud */ nov razdelek 6765385 wikitext text/x-wiki Ana Jud je znana še po čem. Članek je izrazito [[hagiografija|hagiografski]] in potreben predelave z upoštevanje [[WP:NPOV]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:52, 25 junij 2007 (CEST) :Dokler nihce ne navede, kaj je v članku pristranskega, velja, da so pristranski predvsem poskusi cenzure, maskirani v težnje po nepristrankosti. Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja. --[[Uporabnik:Mrkaic]] 15:48, 25 junij 2007 (CEST) Znana je tudi po tem, da je - menda po naročilu svojih šefov - objavljala članke vprašljive točnosti. Tako vsaj sedaj pravi sama. In če o nekom pišemo kot o borcu za resnico in pravico, ne da bi omenili morebitne temne plati njegove biografije, je to pristransko. Poleg tega pamfletistične trditve o boju proti KP - le kateri? - tudi niso zgled nepristranskega pisanja. Etc, etc... --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 18:11, 25 junij 2007 (CEST) :Pristransko pretenciozno navedbe so umaknjene; če bi tudi držale, jim ni mesto v enciklopedičnem članku. :[[Uporabnik:Mrkaic]], prosim uporabljaj svoj podpis. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:16, 25 junij 2007 (CEST) :Aja, tole: "''Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja.''" se nanaša na tebe!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:27, 25 junij 2007 (CEST) Andrejj, ce imas kako konkretno dopolnilo clanku, ga vsekakor napisi in ce je tocno, bo upostevano. Ce pa nimas za dodati nic konkretnega ali verodostojnega, pa se omeji na iskanje napak v clanku in ne cenzuriraj tistih, ki imamo zgolj dobre namene. Vsaka koristna pripomba je dobrodosla in bo upostevana. Tudi kar se tice pisanja po nareku. Umikam prispevek![[Uporabnik:Mrkaic]] : Ni potrebe za jezo ali kaj podobnega. Uporabniki so navedli svoje mnenje o članku, ga tudi popravili, tako slogovno, kot vsebinsko. To je enciklopedija, kjer vsak lahko kaj spreminja. Tu na pogovorni strani pa debatiramo o napakah, pristranskostih, slogu, navajanju virov in ostalo glede članka. Debata včasih postane vroča, ampak na koncu se vse zmenimo. LP. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 22:38, 25 junij 2007 (CEST) ::Mrkaic, prispevka ne moreš umakniti ko si ga enkrat objavil (z dovoljenjem GFDL, kar ti je jasno pisalo ob vnosu). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:55, 25 junij 2007 (CEST) Problem je v tem, ker se oseba, na katero se nanasa clanek ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen. Zato lahko nastopijo pravne posledice za vse, ki vzdrzujejo to stran. Predlagam, da se clanek umakne, kajti interna pravila wikipedije ne morejo biti nad zakonskimi dolocili varstva zasebnosti. Kontaktiral sem tudi pravne svetovalce, ki bodo kmalu povedali svoje mnenje. V izogib zapletom predlagam, da se clanek umakne. {{nepodpisani|Mrkaic}} ::Moje mnenje je tako, da biografsko-enciklopedični članek ostane dokler ne postane jasno kako je v zvezi z zakonskimi določili o varstvu zasebnosti v primeru, da oseba ne želi svojega članka v dotični enciklopediji. Končno, sami ste ga napisali. Informacija, da se oseba o kateri je biografski članek napisan ne strinja z njeno objavo mora biti podana od nje same. Domnevam, da vi niste njen pravni zastopnik. Jasno je, da pravila enciklopedije niso nad zakonskimi določili varstva zasebnosti. To nihče ne zanika. ::Naj bo jasno, da imamo prostovoljni sodelavci Wikipedije pravila, ki določajo čimbolj nepristranske članke (kot ste videli v konkretnem primeru) - samo gola dejstva. Tako, kot se za enciklopedijo spodobi. S takim pravilom, osebam o katerem je napisan biografski članek, zagotavljamo visoko integriteto njihove osebnosti. ::Torej: v primeru, da bomo ugotovili, da se z objavo članka ne krši zakonskega določila o varstvu zasebnosti članek ostaja. V primeru, da bo ugotovljeno, da biografski članek krši navedena zakonska določila bo članek umaknjen. V upanju na medsebojno spoštovanje vas lepo pozdravljam. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 00:14, 26 junij 2007 (CEST) Ni res, da sem sam napisal clanek, ki se zdi osebi sporen sporen, napisal sem prvo razlicico clanka. Po mnenju doticne osebe so sporni popravki clanka, ki pa niso moje delo. Clanek v osnovni razlicici se ji ne zdi sporen, kar lahko dokazem z emailom, ki mi ga je poslala. Ker nisem pravnik, je vse od tukaj naprej v tem zapisu samo moje laicno mnenje. Osebi, o kateri govori clanek, se zdijo sporni popravki osnovne verzije clanka in zoper te popravke lahko ta oseba po mojem razumevanju vlozi tozbo. Pravni izvedenci so o problemu obvesceni in njihovo mnenje bomo vsi skupaj dobili, upajmo da v kratkem. Zato bi bilo po moje modro ravnati tako, da se clanek umakne do takrat, ko bo znano njihovo mnenje. S tem se avtorji popravkov in vzdrzevalci strani izognejo morebitnim problemom, ki bi lahko nastali, ce se v clanku omenjena oseba odloci za ukrepanje s pravnimi sredstvi. To je seveda moje laicno mnenje o tem, kaj bi bilo modro ravnanje v tem, resda neobicajnem primeru. {{nepodpisani|Mrkaic}} : Samo en komentar, sem slučajno naletel na tole debato. Glede biografij živih oseb obstaja na WP smernica, [[WP:BŽO]]. Glede pravnih sredstev, na angleški različici so zelo strogi kar se tiče pravnih groženj ([[:en:Wikipedia:No legal threats]]), ampak v duhu konstruktivne debate se temu izogibajmo. Glede želje dotične osebe o vsebini članka, ko je članek enkrat objavljen, je kot tak tarča popravkov in stalna verzija ne obstaja. Če je podkrepljen z verodostojnimi viri, načeloma tudi ne krši smernic BŽO. Ampak kot sem že rekel, WP je odprta za debato. To ni ne prvi in verjetno niti zadnji primer tega tipa. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 00:55, 26 junij 2007 (CEST) Problem je nastopil, ker jo oseba omenjena v clanku razumela, da so nekateri popravki zlonamerni. Ker nisem njen pravni zastopnik, lahko recem samo to, da bodo to, kaj se ji zdi zlonamerno, pojasnili njeni pravni zastopniki z njeno pomocjo. Jaz sem na podlagi njene intervencije obvestil njene pravne zastopnike o nastali situaciji. Upajmo, da se bodo oglasili kmalu, kajti nihce ne uziva v tem razpredanju, jaz se najmanj. :Kaj naj bi bili zlonamerni popravki? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 01:05, 26 junij 2007 (CEST) Ok, lahko uporabimo tudi smernico [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Če se torej identificira zlonamerne popravke in utemelji zlonamernost, se jih glede na smernico mora odstraniti. Pravzaprav, vabim vse vpletene k branju te smernice, v njej vse lepo piše. Mislim, da bo hitro jasno kako in kaj. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 01:12, 26 junij 2007 (CEST) :: Na začetku ste podali informacijo, da oseba ne želi objave enciklopedičnega članka v Wikipediji. Niste omenjali "zlonamernosti" spreminjanja članka. :: Kar se zdi osebi zlonamerno naj konkretno pove, da bodo informacije jasne. Tako lahko kaj naredimo. Dokler nimamo te informacije ne moremo nič ukrepati. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 01:30, 26 junij 2007 (CEST) Predvsem pa mora biti jasno: (domnevni) pravni zastopniki Ane Jud se bodo morali obrniti na ameriška sodišča, saj je WP ameriška spletna stran. Zato se jaz s takšnimi grožnjami ne bi preveč obremenjeval. Konkretne ugovore pa seveda lahko upoštevamo, če bodo utemeljeni. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:34, 26 junij 2007 (CEST) :Prazne marnje, take pravne grožnje ... Če koga kaj moti, naj bo konkreten. Redakcijo, ki bi res vsebovala neresnično obrekovanje, lahko sicer skrijemo, da ne bo niti dostopna niti adminom. Bi pa še enkrat pozval vse, da pri biografijah (in tudi drugje) striktno navajajo vire za vse potencialno sporne trditve. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:24, 26 junij 2007 (CEST) :: Verjetno sta sporni naslednji besedni zvezi: '''''odmevnih''' knjigah'' in ''knjižni '''prvenec'''''. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:42, 26 junij 2007 (CEST) ::: Samo še štirje viri od devetih nam manjkajo. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 11:17, 26 junij 2007 (CEST) Po moje dodatne reference v bistvu niso potrebne. Biografija in bibliografija sta povzeti po njeni spletni strani, prepoved bloga ima povezavo. Morda bi bilo potrebno oboje le izrecno navesti med viri. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:11, 26 junij 2007 (CEST) Kljub vsemu pa sem Domnove opombe malo uredil, dopolnil in pobrisal nekaj zahtev za navajanje, ki so bile pmm nepotrebne. Če so trditve iz uvoda samo smiselno povzemanje besedila v nadaljevanju, ne potrebujejo svojih opomb. Mislim, da je že to, kar imamo sedaj, precej pretirano, ampak naj bo, za preskus. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:33, 26 junij 2007 (CEST) : Če bi navedli vse vire, bi bil verjetno prvi izbrani članek samo zaradi virov. {{S-:-)}} --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:08, 26 junij 2007 (CEST) ''Glej tudi [[Wikipedija:Pod lipo#Oseba, na katero se nanasa clanek se ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen (n-ti del)|Pod lipo]]''. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 19:36, 26 junij 2007 (CEST) Ana Jud je po lastnih navedbah narocene clanke pisala samo za Direkt, iz prejsnje dikcije pa se je razumelo, kot da jih je pisala tudi za druge casopise. To je zdaj popravljeno in prosim, da ta popravek upostevate! <small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Mrkaic]] ([[Uporabniški pogovor:Mrkaic|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Mrkaic|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Upoštevamo vsak popravek, ne pa brisanje teksta. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:15, 13. julij 2007 (CEST) == Smrt Ande Jud == Se vam ne zdi, da bi bilo vredno dodati pod-poglavje "Smrt", glede na to, da je (po sicer nepreverjenih informacijah) umrla v "sumljivih okoliščinah". Konkretno v članku [https://neuradno.si/zgodbe/je-ana-jud-storila-samomor-ker-jo-je-medijska-hisa-martina-odlazka-pah Je Ana Jud storila samomor, ker jo je medijska hiša Martina Odlazka pahnila na rob?] piše, da je direktor časopisa [[Reporter]] Aleš Černigoj oktobra 2025 Ani Jud (bojda da po navodilih Silvestra Šurle) odpovedal pogodbo pri časopisu. Obvestilo o odpovedi naj bi dobila po e-pošti oktobra 2025. Hkrati naj bi za celomesečno septembrsko delo na s.p. prejela 850€. Ker pa prispevki, ki so strošek s.p.-ja, prek katerega je morala delati, znašajo pribl. 720€, ji je na koncu za plačilo ostalo samo 130€. S tem denarjem naj bi plačala najemnino in hrano za otroke, saj bivši partner zaradi okrevanja po večji operaciji še ni bil delovno sposoben. Iz sporočil, ki naj bi jih hranili v uredništvu spletne strani [https://neuradno.si/ neuradno.si], naj bi bilo razvidno, da je obvestilo prejela po e-pošti in brez ustrezne obrazložitve. Sodelovanje naj bi se končalo takoj, kar naj bi pomenilo, da je bila odpuščena brez odpovednega roka, kar naj bi ji še dodatno otežilo položaj, v katerem se je znašla. [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 13:22, 15. oktober 2026 (CEST) q6vlybdhxsy0dtqoej6dj659xgt4w6n 6765390 6765385 2026-10-15T11:36:59Z Wayfarer 535 Naslov prvega vnosa 6765390 wikitext text/x-wiki ==Članek je potreben predelave== Ana Jud je znana še po čem. Članek je izrazito [[hagiografija|hagiografski]] in potreben predelave z upoštevanje [[WP:NPOV]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:52, 25 junij 2007 (CEST) :Dokler nihce ne navede, kaj je v članku pristranskega, velja, da so pristranski predvsem poskusi cenzure, maskirani v težnje po nepristrankosti. Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja. --[[Uporabnik:Mrkaic]] 15:48, 25 junij 2007 (CEST) Znana je tudi po tem, da je - menda po naročilu svojih šefov - objavljala članke vprašljive točnosti. Tako vsaj sedaj pravi sama. In če o nekom pišemo kot o borcu za resnico in pravico, ne da bi omenili morebitne temne plati njegove biografije, je to pristransko. Poleg tega pamfletistične trditve o boju proti KP - le kateri? - tudi niso zgled nepristranskega pisanja. Etc, etc... --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 18:11, 25 junij 2007 (CEST) :Pristransko pretenciozno navedbe so umaknjene; če bi tudi držale, jim ni mesto v enciklopedičnem članku. :[[Uporabnik:Mrkaic]], prosim uporabljaj svoj podpis. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:16, 25 junij 2007 (CEST) :Aja, tole: "''Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja.''" se nanaša na tebe!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:27, 25 junij 2007 (CEST) Andrejj, ce imas kako konkretno dopolnilo clanku, ga vsekakor napisi in ce je tocno, bo upostevano. Ce pa nimas za dodati nic konkretnega ali verodostojnega, pa se omeji na iskanje napak v clanku in ne cenzuriraj tistih, ki imamo zgolj dobre namene. Vsaka koristna pripomba je dobrodosla in bo upostevana. Tudi kar se tice pisanja po nareku. Umikam prispevek![[Uporabnik:Mrkaic]] : Ni potrebe za jezo ali kaj podobnega. Uporabniki so navedli svoje mnenje o članku, ga tudi popravili, tako slogovno, kot vsebinsko. To je enciklopedija, kjer vsak lahko kaj spreminja. Tu na pogovorni strani pa debatiramo o napakah, pristranskostih, slogu, navajanju virov in ostalo glede članka. Debata včasih postane vroča, ampak na koncu se vse zmenimo. LP. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 22:38, 25 junij 2007 (CEST) ::Mrkaic, prispevka ne moreš umakniti ko si ga enkrat objavil (z dovoljenjem GFDL, kar ti je jasno pisalo ob vnosu). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:55, 25 junij 2007 (CEST) Problem je v tem, ker se oseba, na katero se nanasa clanek ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen. Zato lahko nastopijo pravne posledice za vse, ki vzdrzujejo to stran. Predlagam, da se clanek umakne, kajti interna pravila wikipedije ne morejo biti nad zakonskimi dolocili varstva zasebnosti. Kontaktiral sem tudi pravne svetovalce, ki bodo kmalu povedali svoje mnenje. V izogib zapletom predlagam, da se clanek umakne. {{nepodpisani|Mrkaic}} ::Moje mnenje je tako, da biografsko-enciklopedični članek ostane dokler ne postane jasno kako je v zvezi z zakonskimi določili o varstvu zasebnosti v primeru, da oseba ne želi svojega članka v dotični enciklopediji. Končno, sami ste ga napisali. Informacija, da se oseba o kateri je biografski članek napisan ne strinja z njeno objavo mora biti podana od nje same. Domnevam, da vi niste njen pravni zastopnik. Jasno je, da pravila enciklopedije niso nad zakonskimi določili varstva zasebnosti. To nihče ne zanika. ::Naj bo jasno, da imamo prostovoljni sodelavci Wikipedije pravila, ki določajo čimbolj nepristranske članke (kot ste videli v konkretnem primeru) - samo gola dejstva. Tako, kot se za enciklopedijo spodobi. S takim pravilom, osebam o katerem je napisan biografski članek, zagotavljamo visoko integriteto njihove osebnosti. ::Torej: v primeru, da bomo ugotovili, da se z objavo članka ne krši zakonskega določila o varstvu zasebnosti članek ostaja. V primeru, da bo ugotovljeno, da biografski članek krši navedena zakonska določila bo članek umaknjen. V upanju na medsebojno spoštovanje vas lepo pozdravljam. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 00:14, 26 junij 2007 (CEST) Ni res, da sem sam napisal clanek, ki se zdi osebi sporen sporen, napisal sem prvo razlicico clanka. Po mnenju doticne osebe so sporni popravki clanka, ki pa niso moje delo. Clanek v osnovni razlicici se ji ne zdi sporen, kar lahko dokazem z emailom, ki mi ga je poslala. Ker nisem pravnik, je vse od tukaj naprej v tem zapisu samo moje laicno mnenje. Osebi, o kateri govori clanek, se zdijo sporni popravki osnovne verzije clanka in zoper te popravke lahko ta oseba po mojem razumevanju vlozi tozbo. Pravni izvedenci so o problemu obvesceni in njihovo mnenje bomo vsi skupaj dobili, upajmo da v kratkem. Zato bi bilo po moje modro ravnati tako, da se clanek umakne do takrat, ko bo znano njihovo mnenje. S tem se avtorji popravkov in vzdrzevalci strani izognejo morebitnim problemom, ki bi lahko nastali, ce se v clanku omenjena oseba odloci za ukrepanje s pravnimi sredstvi. To je seveda moje laicno mnenje o tem, kaj bi bilo modro ravnanje v tem, resda neobicajnem primeru. {{nepodpisani|Mrkaic}} : Samo en komentar, sem slučajno naletel na tole debato. Glede biografij živih oseb obstaja na WP smernica, [[WP:BŽO]]. Glede pravnih sredstev, na angleški različici so zelo strogi kar se tiče pravnih groženj ([[:en:Wikipedia:No legal threats]]), ampak v duhu konstruktivne debate se temu izogibajmo. Glede želje dotične osebe o vsebini članka, ko je članek enkrat objavljen, je kot tak tarča popravkov in stalna verzija ne obstaja. Če je podkrepljen z verodostojnimi viri, načeloma tudi ne krši smernic BŽO. Ampak kot sem že rekel, WP je odprta za debato. To ni ne prvi in verjetno niti zadnji primer tega tipa. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 00:55, 26 junij 2007 (CEST) Problem je nastopil, ker jo oseba omenjena v clanku razumela, da so nekateri popravki zlonamerni. Ker nisem njen pravni zastopnik, lahko recem samo to, da bodo to, kaj se ji zdi zlonamerno, pojasnili njeni pravni zastopniki z njeno pomocjo. Jaz sem na podlagi njene intervencije obvestil njene pravne zastopnike o nastali situaciji. Upajmo, da se bodo oglasili kmalu, kajti nihce ne uziva v tem razpredanju, jaz se najmanj. :Kaj naj bi bili zlonamerni popravki? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 01:05, 26 junij 2007 (CEST) Ok, lahko uporabimo tudi smernico [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Če se torej identificira zlonamerne popravke in utemelji zlonamernost, se jih glede na smernico mora odstraniti. Pravzaprav, vabim vse vpletene k branju te smernice, v njej vse lepo piše. Mislim, da bo hitro jasno kako in kaj. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 01:12, 26 junij 2007 (CEST) :: Na začetku ste podali informacijo, da oseba ne želi objave enciklopedičnega članka v Wikipediji. Niste omenjali "zlonamernosti" spreminjanja članka. :: Kar se zdi osebi zlonamerno naj konkretno pove, da bodo informacije jasne. Tako lahko kaj naredimo. Dokler nimamo te informacije ne moremo nič ukrepati. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 01:30, 26 junij 2007 (CEST) Predvsem pa mora biti jasno: (domnevni) pravni zastopniki Ane Jud se bodo morali obrniti na ameriška sodišča, saj je WP ameriška spletna stran. Zato se jaz s takšnimi grožnjami ne bi preveč obremenjeval. Konkretne ugovore pa seveda lahko upoštevamo, če bodo utemeljeni. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:34, 26 junij 2007 (CEST) :Prazne marnje, take pravne grožnje ... Če koga kaj moti, naj bo konkreten. Redakcijo, ki bi res vsebovala neresnično obrekovanje, lahko sicer skrijemo, da ne bo niti dostopna niti adminom. Bi pa še enkrat pozval vse, da pri biografijah (in tudi drugje) striktno navajajo vire za vse potencialno sporne trditve. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:24, 26 junij 2007 (CEST) :: Verjetno sta sporni naslednji besedni zvezi: '''''odmevnih''' knjigah'' in ''knjižni '''prvenec'''''. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:42, 26 junij 2007 (CEST) ::: Samo še štirje viri od devetih nam manjkajo. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 11:17, 26 junij 2007 (CEST) Po moje dodatne reference v bistvu niso potrebne. Biografija in bibliografija sta povzeti po njeni spletni strani, prepoved bloga ima povezavo. Morda bi bilo potrebno oboje le izrecno navesti med viri. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:11, 26 junij 2007 (CEST) Kljub vsemu pa sem Domnove opombe malo uredil, dopolnil in pobrisal nekaj zahtev za navajanje, ki so bile pmm nepotrebne. Če so trditve iz uvoda samo smiselno povzemanje besedila v nadaljevanju, ne potrebujejo svojih opomb. Mislim, da je že to, kar imamo sedaj, precej pretirano, ampak naj bo, za preskus. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:33, 26 junij 2007 (CEST) : Če bi navedli vse vire, bi bil verjetno prvi izbrani članek samo zaradi virov. {{S-:-)}} --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:08, 26 junij 2007 (CEST) ''Glej tudi [[Wikipedija:Pod lipo#Oseba, na katero se nanasa clanek se ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen (n-ti del)|Pod lipo]]''. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 19:36, 26 junij 2007 (CEST) Ana Jud je po lastnih navedbah narocene clanke pisala samo za Direkt, iz prejsnje dikcije pa se je razumelo, kot da jih je pisala tudi za druge casopise. To je zdaj popravljeno in prosim, da ta popravek upostevate! <small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Mrkaic]] ([[Uporabniški pogovor:Mrkaic|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Mrkaic|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Upoštevamo vsak popravek, ne pa brisanje teksta. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:15, 13. julij 2007 (CEST) ==Smrt Ande Jud== Se vam ne zdi, da bi bilo vredno dodati pod-poglavje "Smrt", glede na to, da je (po sicer nepreverjenih informacijah) umrla v "sumljivih okoliščinah". Konkretno v članku [https://neuradno.si/zgodbe/je-ana-jud-storila-samomor-ker-jo-je-medijska-hisa-martina-odlazka-pah Je Ana Jud storila samomor, ker jo je medijska hiša Martina Odlazka pahnila na rob?] piše, da je direktor časopisa [[Reporter]] Aleš Černigoj oktobra 2025 Ani Jud (bojda da po navodilih Silvestra Šurle) odpovedal pogodbo pri časopisu. Obvestilo o odpovedi naj bi dobila po e-pošti oktobra 2025. Hkrati naj bi za celomesečno septembrsko delo na s.p. prejela 850€. Ker pa prispevki, ki so strošek s.p.-ja, prek katerega je morala delati, znašajo pribl. 720€, ji je na koncu za plačilo ostalo samo 130€. S tem denarjem naj bi plačala najemnino in hrano za otroke, saj bivši partner zaradi okrevanja po večji operaciji še ni bil delovno sposoben. Iz sporočil, ki naj bi jih hranili v uredništvu spletne strani [https://neuradno.si/ neuradno.si], naj bi bilo razvidno, da je obvestilo prejela po e-pošti in brez ustrezne obrazložitve. Sodelovanje naj bi se končalo takoj, kar naj bi pomenilo, da je bila odpuščena brez odpovednega roka, kar naj bi ji še dodatno otežilo položaj, v katerem se je znašla. [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 13:22, 15. oktober 2026 (CEST) ko41dg9v6k4pa5x14frwkvhgora38rr 6765392 6765390 2026-10-15T11:38:20Z Wayfarer 535 /* Smrt Ande Jud */ 6765392 wikitext text/x-wiki ==Članek je potreben predelave== Ana Jud je znana še po čem. Članek je izrazito [[hagiografija|hagiografski]] in potreben predelave z upoštevanje [[WP:NPOV]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:52, 25 junij 2007 (CEST) :Dokler nihce ne navede, kaj je v članku pristranskega, velja, da so pristranski predvsem poskusi cenzure, maskirani v težnje po nepristrankosti. Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja. --[[Uporabnik:Mrkaic]] 15:48, 25 junij 2007 (CEST) Znana je tudi po tem, da je - menda po naročilu svojih šefov - objavljala članke vprašljive točnosti. Tako vsaj sedaj pravi sama. In če o nekom pišemo kot o borcu za resnico in pravico, ne da bi omenili morebitne temne plati njegove biografije, je to pristransko. Poleg tega pamfletistične trditve o boju proti KP - le kateri? - tudi niso zgled nepristranskega pisanja. Etc, etc... --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 18:11, 25 junij 2007 (CEST) :Pristransko pretenciozno navedbe so umaknjene; če bi tudi držale, jim ni mesto v enciklopedičnem članku. :[[Uporabnik:Mrkaic]], prosim uporabljaj svoj podpis. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:16, 25 junij 2007 (CEST) :Aja, tole: "''Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja.''" se nanaša na tebe!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:27, 25 junij 2007 (CEST) Andrejj, ce imas kako konkretno dopolnilo clanku, ga vsekakor napisi in ce je tocno, bo upostevano. Ce pa nimas za dodati nic konkretnega ali verodostojnega, pa se omeji na iskanje napak v clanku in ne cenzuriraj tistih, ki imamo zgolj dobre namene. Vsaka koristna pripomba je dobrodosla in bo upostevana. Tudi kar se tice pisanja po nareku. Umikam prispevek![[Uporabnik:Mrkaic]] : Ni potrebe za jezo ali kaj podobnega. Uporabniki so navedli svoje mnenje o članku, ga tudi popravili, tako slogovno, kot vsebinsko. To je enciklopedija, kjer vsak lahko kaj spreminja. Tu na pogovorni strani pa debatiramo o napakah, pristranskostih, slogu, navajanju virov in ostalo glede članka. Debata včasih postane vroča, ampak na koncu se vse zmenimo. LP. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 22:38, 25 junij 2007 (CEST) ::Mrkaic, prispevka ne moreš umakniti ko si ga enkrat objavil (z dovoljenjem GFDL, kar ti je jasno pisalo ob vnosu). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:55, 25 junij 2007 (CEST) Problem je v tem, ker se oseba, na katero se nanasa clanek ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen. Zato lahko nastopijo pravne posledice za vse, ki vzdrzujejo to stran. Predlagam, da se clanek umakne, kajti interna pravila wikipedije ne morejo biti nad zakonskimi dolocili varstva zasebnosti. Kontaktiral sem tudi pravne svetovalce, ki bodo kmalu povedali svoje mnenje. V izogib zapletom predlagam, da se clanek umakne. {{nepodpisani|Mrkaic}} ::Moje mnenje je tako, da biografsko-enciklopedični članek ostane dokler ne postane jasno kako je v zvezi z zakonskimi določili o varstvu zasebnosti v primeru, da oseba ne želi svojega članka v dotični enciklopediji. Končno, sami ste ga napisali. Informacija, da se oseba o kateri je biografski članek napisan ne strinja z njeno objavo mora biti podana od nje same. Domnevam, da vi niste njen pravni zastopnik. Jasno je, da pravila enciklopedije niso nad zakonskimi določili varstva zasebnosti. To nihče ne zanika. ::Naj bo jasno, da imamo prostovoljni sodelavci Wikipedije pravila, ki določajo čimbolj nepristranske članke (kot ste videli v konkretnem primeru) - samo gola dejstva. Tako, kot se za enciklopedijo spodobi. S takim pravilom, osebam o katerem je napisan biografski članek, zagotavljamo visoko integriteto njihove osebnosti. ::Torej: v primeru, da bomo ugotovili, da se z objavo članka ne krši zakonskega določila o varstvu zasebnosti članek ostaja. V primeru, da bo ugotovljeno, da biografski članek krši navedena zakonska določila bo članek umaknjen. V upanju na medsebojno spoštovanje vas lepo pozdravljam. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 00:14, 26 junij 2007 (CEST) Ni res, da sem sam napisal clanek, ki se zdi osebi sporen sporen, napisal sem prvo razlicico clanka. Po mnenju doticne osebe so sporni popravki clanka, ki pa niso moje delo. Clanek v osnovni razlicici se ji ne zdi sporen, kar lahko dokazem z emailom, ki mi ga je poslala. Ker nisem pravnik, je vse od tukaj naprej v tem zapisu samo moje laicno mnenje. Osebi, o kateri govori clanek, se zdijo sporni popravki osnovne verzije clanka in zoper te popravke lahko ta oseba po mojem razumevanju vlozi tozbo. Pravni izvedenci so o problemu obvesceni in njihovo mnenje bomo vsi skupaj dobili, upajmo da v kratkem. Zato bi bilo po moje modro ravnati tako, da se clanek umakne do takrat, ko bo znano njihovo mnenje. S tem se avtorji popravkov in vzdrzevalci strani izognejo morebitnim problemom, ki bi lahko nastali, ce se v clanku omenjena oseba odloci za ukrepanje s pravnimi sredstvi. To je seveda moje laicno mnenje o tem, kaj bi bilo modro ravnanje v tem, resda neobicajnem primeru. {{nepodpisani|Mrkaic}} : Samo en komentar, sem slučajno naletel na tole debato. Glede biografij živih oseb obstaja na WP smernica, [[WP:BŽO]]. Glede pravnih sredstev, na angleški različici so zelo strogi kar se tiče pravnih groženj ([[:en:Wikipedia:No legal threats]]), ampak v duhu konstruktivne debate se temu izogibajmo. Glede želje dotične osebe o vsebini članka, ko je članek enkrat objavljen, je kot tak tarča popravkov in stalna verzija ne obstaja. Če je podkrepljen z verodostojnimi viri, načeloma tudi ne krši smernic BŽO. Ampak kot sem že rekel, WP je odprta za debato. To ni ne prvi in verjetno niti zadnji primer tega tipa. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 00:55, 26 junij 2007 (CEST) Problem je nastopil, ker jo oseba omenjena v clanku razumela, da so nekateri popravki zlonamerni. Ker nisem njen pravni zastopnik, lahko recem samo to, da bodo to, kaj se ji zdi zlonamerno, pojasnili njeni pravni zastopniki z njeno pomocjo. Jaz sem na podlagi njene intervencije obvestil njene pravne zastopnike o nastali situaciji. Upajmo, da se bodo oglasili kmalu, kajti nihce ne uziva v tem razpredanju, jaz se najmanj. :Kaj naj bi bili zlonamerni popravki? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 01:05, 26 junij 2007 (CEST) Ok, lahko uporabimo tudi smernico [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Če se torej identificira zlonamerne popravke in utemelji zlonamernost, se jih glede na smernico mora odstraniti. Pravzaprav, vabim vse vpletene k branju te smernice, v njej vse lepo piše. Mislim, da bo hitro jasno kako in kaj. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 01:12, 26 junij 2007 (CEST) :: Na začetku ste podali informacijo, da oseba ne želi objave enciklopedičnega članka v Wikipediji. Niste omenjali "zlonamernosti" spreminjanja članka. :: Kar se zdi osebi zlonamerno naj konkretno pove, da bodo informacije jasne. Tako lahko kaj naredimo. Dokler nimamo te informacije ne moremo nič ukrepati. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 01:30, 26 junij 2007 (CEST) Predvsem pa mora biti jasno: (domnevni) pravni zastopniki Ane Jud se bodo morali obrniti na ameriška sodišča, saj je WP ameriška spletna stran. Zato se jaz s takšnimi grožnjami ne bi preveč obremenjeval. Konkretne ugovore pa seveda lahko upoštevamo, če bodo utemeljeni. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:34, 26 junij 2007 (CEST) :Prazne marnje, take pravne grožnje ... Če koga kaj moti, naj bo konkreten. Redakcijo, ki bi res vsebovala neresnično obrekovanje, lahko sicer skrijemo, da ne bo niti dostopna niti adminom. Bi pa še enkrat pozval vse, da pri biografijah (in tudi drugje) striktno navajajo vire za vse potencialno sporne trditve. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:24, 26 junij 2007 (CEST) :: Verjetno sta sporni naslednji besedni zvezi: '''''odmevnih''' knjigah'' in ''knjižni '''prvenec'''''. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:42, 26 junij 2007 (CEST) ::: Samo še štirje viri od devetih nam manjkajo. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 11:17, 26 junij 2007 (CEST) Po moje dodatne reference v bistvu niso potrebne. Biografija in bibliografija sta povzeti po njeni spletni strani, prepoved bloga ima povezavo. Morda bi bilo potrebno oboje le izrecno navesti med viri. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:11, 26 junij 2007 (CEST) Kljub vsemu pa sem Domnove opombe malo uredil, dopolnil in pobrisal nekaj zahtev za navajanje, ki so bile pmm nepotrebne. Če so trditve iz uvoda samo smiselno povzemanje besedila v nadaljevanju, ne potrebujejo svojih opomb. Mislim, da je že to, kar imamo sedaj, precej pretirano, ampak naj bo, za preskus. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:33, 26 junij 2007 (CEST) : Če bi navedli vse vire, bi bil verjetno prvi izbrani članek samo zaradi virov. {{S-:-)}} --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:08, 26 junij 2007 (CEST) ''Glej tudi [[Wikipedija:Pod lipo#Oseba, na katero se nanasa clanek se ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen (n-ti del)|Pod lipo]]''. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 19:36, 26 junij 2007 (CEST) Ana Jud je po lastnih navedbah narocene clanke pisala samo za Direkt, iz prejsnje dikcije pa se je razumelo, kot da jih je pisala tudi za druge casopise. To je zdaj popravljeno in prosim, da ta popravek upostevate! <small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Mrkaic]] ([[Uporabniški pogovor:Mrkaic|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Mrkaic|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Upoštevamo vsak popravek, ne pa brisanje teksta. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:15, 13. julij 2007 (CEST) ==Smrt Ande Jud== Se vam ne zdi, da bi bilo vredno dodati pod-poglavje "Smrt", glede na to, da je (po sicer nepreverjenih informacijah) umrla v "sumljivih okoliščinah". Konkretno v članku [https://neuradno.si/zgodbe/je-ana-jud-storila-samomor-ker-jo-je-medijska-hisa-martina-odlazka-pah Je Ana Jud storila samomor, ker jo je medijska hiša Martina Odlazka pahnila na rob?] piše, da je direktor revije [[Reporter_(revija)|Reporter]] Aleš Černigoj oktobra 2025 Ani Jud (bojda da po navodilih Silvestra Šurle) odpovedal pogodbo pri časopisu. Obvestilo o odpovedi naj bi dobila po e-pošti oktobra 2025. Hkrati naj bi za celomesečno septembrsko delo na s.p. prejela 850€. Ker pa prispevki, ki so strošek s.p.-ja, prek katerega je morala delati, znašajo pribl. 720€, ji je na koncu za plačilo ostalo samo 130€. S tem denarjem naj bi plačala najemnino in hrano za otroke, saj bivši partner zaradi okrevanja po večji operaciji še ni bil delovno sposoben. Iz sporočil, ki naj bi jih hranili v uredništvu spletne strani [https://neuradno.si/ neuradno.si], naj bi bilo razvidno, da je obvestilo prejela po e-pošti in brez ustrezne obrazložitve. Sodelovanje naj bi se končalo takoj, kar naj bi pomenilo, da je bila odpuščena brez odpovednega roka, kar naj bi ji še dodatno otežilo položaj, v katerem se je znašla. [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 13:22, 15. oktober 2026 (CEST) e8w5chl6elk3kkwpibkugrsgpvktcbr 6765393 6765392 2026-10-15T11:38:50Z Wayfarer 535 /* Smrt Ande Jud */ 6765393 wikitext text/x-wiki ==Članek je potreben predelave== Ana Jud je znana še po čem. Članek je izrazito [[hagiografija|hagiografski]] in potreben predelave z upoštevanje [[WP:NPOV]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:52, 25 junij 2007 (CEST) :Dokler nihce ne navede, kaj je v članku pristranskega, velja, da so pristranski predvsem poskusi cenzure, maskirani v težnje po nepristrankosti. Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja. --[[Uporabnik:Mrkaic]] 15:48, 25 junij 2007 (CEST) Znana je tudi po tem, da je - menda po naročilu svojih šefov - objavljala članke vprašljive točnosti. Tako vsaj sedaj pravi sama. In če o nekom pišemo kot o borcu za resnico in pravico, ne da bi omenili morebitne temne plati njegove biografije, je to pristransko. Poleg tega pamfletistične trditve o boju proti KP - le kateri? - tudi niso zgled nepristranskega pisanja. Etc, etc... --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 18:11, 25 junij 2007 (CEST) :Pristransko pretenciozno navedbe so umaknjene; če bi tudi držale, jim ni mesto v enciklopedičnem članku. :[[Uporabnik:Mrkaic]], prosim uporabljaj svoj podpis. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:16, 25 junij 2007 (CEST) :Aja, tole: "''Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja.''" se nanaša na tebe!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:27, 25 junij 2007 (CEST) Andrejj, ce imas kako konkretno dopolnilo clanku, ga vsekakor napisi in ce je tocno, bo upostevano. Ce pa nimas za dodati nic konkretnega ali verodostojnega, pa se omeji na iskanje napak v clanku in ne cenzuriraj tistih, ki imamo zgolj dobre namene. Vsaka koristna pripomba je dobrodosla in bo upostevana. Tudi kar se tice pisanja po nareku. Umikam prispevek![[Uporabnik:Mrkaic]] : Ni potrebe za jezo ali kaj podobnega. Uporabniki so navedli svoje mnenje o članku, ga tudi popravili, tako slogovno, kot vsebinsko. To je enciklopedija, kjer vsak lahko kaj spreminja. Tu na pogovorni strani pa debatiramo o napakah, pristranskostih, slogu, navajanju virov in ostalo glede članka. Debata včasih postane vroča, ampak na koncu se vse zmenimo. LP. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 22:38, 25 junij 2007 (CEST) ::Mrkaic, prispevka ne moreš umakniti ko si ga enkrat objavil (z dovoljenjem GFDL, kar ti je jasno pisalo ob vnosu). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:55, 25 junij 2007 (CEST) Problem je v tem, ker se oseba, na katero se nanasa clanek ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen. Zato lahko nastopijo pravne posledice za vse, ki vzdrzujejo to stran. Predlagam, da se clanek umakne, kajti interna pravila wikipedije ne morejo biti nad zakonskimi dolocili varstva zasebnosti. Kontaktiral sem tudi pravne svetovalce, ki bodo kmalu povedali svoje mnenje. V izogib zapletom predlagam, da se clanek umakne. {{nepodpisani|Mrkaic}} ::Moje mnenje je tako, da biografsko-enciklopedični članek ostane dokler ne postane jasno kako je v zvezi z zakonskimi določili o varstvu zasebnosti v primeru, da oseba ne želi svojega članka v dotični enciklopediji. Končno, sami ste ga napisali. Informacija, da se oseba o kateri je biografski članek napisan ne strinja z njeno objavo mora biti podana od nje same. Domnevam, da vi niste njen pravni zastopnik. Jasno je, da pravila enciklopedije niso nad zakonskimi določili varstva zasebnosti. To nihče ne zanika. ::Naj bo jasno, da imamo prostovoljni sodelavci Wikipedije pravila, ki določajo čimbolj nepristranske članke (kot ste videli v konkretnem primeru) - samo gola dejstva. Tako, kot se za enciklopedijo spodobi. S takim pravilom, osebam o katerem je napisan biografski članek, zagotavljamo visoko integriteto njihove osebnosti. ::Torej: v primeru, da bomo ugotovili, da se z objavo članka ne krši zakonskega določila o varstvu zasebnosti članek ostaja. V primeru, da bo ugotovljeno, da biografski članek krši navedena zakonska določila bo članek umaknjen. V upanju na medsebojno spoštovanje vas lepo pozdravljam. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 00:14, 26 junij 2007 (CEST) Ni res, da sem sam napisal clanek, ki se zdi osebi sporen sporen, napisal sem prvo razlicico clanka. Po mnenju doticne osebe so sporni popravki clanka, ki pa niso moje delo. Clanek v osnovni razlicici se ji ne zdi sporen, kar lahko dokazem z emailom, ki mi ga je poslala. Ker nisem pravnik, je vse od tukaj naprej v tem zapisu samo moje laicno mnenje. Osebi, o kateri govori clanek, se zdijo sporni popravki osnovne verzije clanka in zoper te popravke lahko ta oseba po mojem razumevanju vlozi tozbo. Pravni izvedenci so o problemu obvesceni in njihovo mnenje bomo vsi skupaj dobili, upajmo da v kratkem. Zato bi bilo po moje modro ravnati tako, da se clanek umakne do takrat, ko bo znano njihovo mnenje. S tem se avtorji popravkov in vzdrzevalci strani izognejo morebitnim problemom, ki bi lahko nastali, ce se v clanku omenjena oseba odloci za ukrepanje s pravnimi sredstvi. To je seveda moje laicno mnenje o tem, kaj bi bilo modro ravnanje v tem, resda neobicajnem primeru. {{nepodpisani|Mrkaic}} : Samo en komentar, sem slučajno naletel na tole debato. Glede biografij živih oseb obstaja na WP smernica, [[WP:BŽO]]. Glede pravnih sredstev, na angleški različici so zelo strogi kar se tiče pravnih groženj ([[:en:Wikipedia:No legal threats]]), ampak v duhu konstruktivne debate se temu izogibajmo. Glede želje dotične osebe o vsebini članka, ko je članek enkrat objavljen, je kot tak tarča popravkov in stalna verzija ne obstaja. Če je podkrepljen z verodostojnimi viri, načeloma tudi ne krši smernic BŽO. Ampak kot sem že rekel, WP je odprta za debato. To ni ne prvi in verjetno niti zadnji primer tega tipa. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 00:55, 26 junij 2007 (CEST) Problem je nastopil, ker jo oseba omenjena v clanku razumela, da so nekateri popravki zlonamerni. Ker nisem njen pravni zastopnik, lahko recem samo to, da bodo to, kaj se ji zdi zlonamerno, pojasnili njeni pravni zastopniki z njeno pomocjo. Jaz sem na podlagi njene intervencije obvestil njene pravne zastopnike o nastali situaciji. Upajmo, da se bodo oglasili kmalu, kajti nihce ne uziva v tem razpredanju, jaz se najmanj. :Kaj naj bi bili zlonamerni popravki? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 01:05, 26 junij 2007 (CEST) Ok, lahko uporabimo tudi smernico [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Če se torej identificira zlonamerne popravke in utemelji zlonamernost, se jih glede na smernico mora odstraniti. Pravzaprav, vabim vse vpletene k branju te smernice, v njej vse lepo piše. Mislim, da bo hitro jasno kako in kaj. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 01:12, 26 junij 2007 (CEST) :: Na začetku ste podali informacijo, da oseba ne želi objave enciklopedičnega članka v Wikipediji. Niste omenjali "zlonamernosti" spreminjanja članka. :: Kar se zdi osebi zlonamerno naj konkretno pove, da bodo informacije jasne. Tako lahko kaj naredimo. Dokler nimamo te informacije ne moremo nič ukrepati. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 01:30, 26 junij 2007 (CEST) Predvsem pa mora biti jasno: (domnevni) pravni zastopniki Ane Jud se bodo morali obrniti na ameriška sodišča, saj je WP ameriška spletna stran. Zato se jaz s takšnimi grožnjami ne bi preveč obremenjeval. Konkretne ugovore pa seveda lahko upoštevamo, če bodo utemeljeni. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:34, 26 junij 2007 (CEST) :Prazne marnje, take pravne grožnje ... Če koga kaj moti, naj bo konkreten. Redakcijo, ki bi res vsebovala neresnično obrekovanje, lahko sicer skrijemo, da ne bo niti dostopna niti adminom. Bi pa še enkrat pozval vse, da pri biografijah (in tudi drugje) striktno navajajo vire za vse potencialno sporne trditve. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:24, 26 junij 2007 (CEST) :: Verjetno sta sporni naslednji besedni zvezi: '''''odmevnih''' knjigah'' in ''knjižni '''prvenec'''''. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:42, 26 junij 2007 (CEST) ::: Samo še štirje viri od devetih nam manjkajo. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 11:17, 26 junij 2007 (CEST) Po moje dodatne reference v bistvu niso potrebne. Biografija in bibliografija sta povzeti po njeni spletni strani, prepoved bloga ima povezavo. Morda bi bilo potrebno oboje le izrecno navesti med viri. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:11, 26 junij 2007 (CEST) Kljub vsemu pa sem Domnove opombe malo uredil, dopolnil in pobrisal nekaj zahtev za navajanje, ki so bile pmm nepotrebne. Če so trditve iz uvoda samo smiselno povzemanje besedila v nadaljevanju, ne potrebujejo svojih opomb. Mislim, da je že to, kar imamo sedaj, precej pretirano, ampak naj bo, za preskus. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:33, 26 junij 2007 (CEST) : Če bi navedli vse vire, bi bil verjetno prvi izbrani članek samo zaradi virov. {{S-:-)}} --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:08, 26 junij 2007 (CEST) ''Glej tudi [[Wikipedija:Pod lipo#Oseba, na katero se nanasa clanek se ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen (n-ti del)|Pod lipo]]''. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 19:36, 26 junij 2007 (CEST) Ana Jud je po lastnih navedbah narocene clanke pisala samo za Direkt, iz prejsnje dikcije pa se je razumelo, kot da jih je pisala tudi za druge casopise. To je zdaj popravljeno in prosim, da ta popravek upostevate! <small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Mrkaic]] ([[Uporabniški pogovor:Mrkaic|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Mrkaic|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Upoštevamo vsak popravek, ne pa brisanje teksta. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:15, 13. julij 2007 (CEST) ==Smrt Ande Jud== Se vam ne zdi, da bi bilo vredno dodati pod-poglavje "Smrt", glede na to, da je (po sicer nepreverjenih informacijah) umrla v "sumljivih okoliščinah". Konkretno v članku "[https://neuradno.si/zgodbe/je-ana-jud-storila-samomor-ker-jo-je-medijska-hisa-martina-odlazka-pah Je Ana Jud storila samomor, ker jo je medijska hiša Martina Odlazka pahnila na rob?]" piše, da je direktor revije [[Reporter_(revija)|Reporter]] Aleš Černigoj oktobra 2025 Ani Jud (bojda da po navodilih Silvestra Šurle) odpovedal pogodbo pri časopisu. Obvestilo o odpovedi naj bi dobila po e-pošti oktobra 2025. Hkrati naj bi za celomesečno septembrsko delo na s.p. prejela 850€. Ker pa prispevki, ki so strošek s.p.-ja, prek katerega je morala delati, znašajo pribl. 720€, ji je na koncu za plačilo ostalo samo 130€. S tem denarjem naj bi plačala najemnino in hrano za otroke, saj bivši partner zaradi okrevanja po večji operaciji še ni bil delovno sposoben. Iz sporočil, ki naj bi jih hranili v uredništvu spletne strani [https://neuradno.si/ neuradno.si], naj bi bilo razvidno, da je obvestilo prejela po e-pošti in brez ustrezne obrazložitve. Sodelovanje naj bi se končalo takoj, kar naj bi pomenilo, da je bila odpuščena brez odpovednega roka, kar naj bi ji še dodatno otežilo položaj, v katerem se je znašla. [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 13:22, 15. oktober 2026 (CEST) b8ptafod4u5n9otru588nsiqkszk4ka 0 148426 6765247 6696952 2026-10-14T19:03:55Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Dobrava, Trebnje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765247 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dobrava}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Dobrava | latd = 45 |latm = 51 |lats = 18.81 |latNS = N | longd = 14 |longm = 58 |longs = 4.58 |longEW = E |najdisi=Dobrava,+Trebnje |geopedia=#L410_T13_F10142156_b4 |slika= |povrsina=3,15 |prebivalstvo=85 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=253,5 |postna=8210 |posta=Trebnje |obcina=Trebnje |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Dobrava''' je [[naselje]] v [[občina Trebnje|občini Trebnje]]. Dobrava je gručasta vas ob cesti [[Dobrnič|Dobrnič–]][[Žužemberk]], na severozahodu jo omejuje strmi vinorodni Lisec, na severu rodovitna kraška globel, na jugu in vzhodu pa vrtačast in kamnit za obdelavo neugoden svet. Na severu vasi so kmetijske površine Velike njive, Gošča, Breg in Podol, glavna pridelka pa sta krompir in pšenica. V bližini vasi je jama Čepnica in več kraških brezen. Med [[NOB]] so Italijani požgali precej hiš, v kraju pa je bila tudi partizanska šola. Sredi vasi stoji Marijina cerkev, zgrajena najkasneje v 14. stoletju, a se prvič omenja šele leta 1526. Prvotno je bila ravnostropna in v 17. stoletju preobokana, na severni zunanji steni pa se pod ometom kažejo fragmenti slike križanja iz 14. stoletja. V bližini je bilo odkrito veliko halštatsko grobišče z okoli 50 gomilami, večina jih je bila odpeljana v ljubljanski in dunajski muzej. Po nasleju se imenuje [[virus Dobrava]], ki povzroča [[Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom|hemoragično mrzlico z renalnim sindromom]] (mišjo mrzlico). == Viri == * [[Krajevni leksikon Slovenije]], 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[virus Dobrava]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dobrava, Trebnje}} {{Trebnje}} [[Kategorija:Naselja Občine Trebnje]] [[Kategorija:Dobrava, Trebnje| ]] {{škrbina-naselje-sl}} ba0lru3cohe9u98nc2bqg0yuenb8379 0 152949 6765310 6748539 2026-10-15T05:10:26Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6765310 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva in jih je preveč, da bi jih navajali poimensko, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, ki je pogoj za njegovo pridobitev, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Franc Lazarini]], [[Anton Žun]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Ludvik Čarni]], [[Jože Koruza]], [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Marjan Žagar]], [[Oto Norčič]], [[Franc Bitenc]], [[Niko Jesenovec]], [[Mirko Derganc]], [[Polde Leskovar]], [[Primož Schauer]], [[Aleksander Radovan]], [[Hubert Bergant]], [[Aci Bertoncelj]], [[Marjan Gabrijelčič|Marijan Gabrijelčič]], [[Ivan Možina]] ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa ni bil predlagan, torej bil spregledan iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Bojan Accetto]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]], [[Franjo Zdravič]], [[Janez Kanoni]], [[Miloš Kobal]], [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]], [[Miro Košak]], [[Slavko Rakovec (urolog)|Slavko Rakovec]], [[Peter Rakovec]], [[Radoslav Žargi]], [[Milan Dolenc]], [[Janez Brglez]], [[Ivo Jelačin]], [[Oton Muck]], [[Boštjan Anko]], [[Marjan Dorer|Marijan Dorer]], [[Ivo Antolič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Rajko Sedej]], [[Vladislav Pegan]], [[Božo Kralj]], [[Saša Cvahte]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Ivan Vizovišek]], [[Miha Japelj]], [[Peter Bukovec]], [[Milan Grošelj]], [[Stanko Gogala]], [[Anton Slodnjak]], [[Janko Jurančič]], [[Janez Stanonik]], [[Dušan Ludvik]], [[Janez Rotar]], [[Mirko Jurak]], [[Vojan Rus]], [[Jože Toporišič]], [[Janez Sagadin]], [[Matjaž Kmecl]], [[Janko Pleterski]], [[Andrej Capuder]], [[Ivan Rakovec]], [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]], [[Zlata Dolinar-Osole]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Alojz Paulin]], [[Marko Breznik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Marjan Mušič]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Janko Sketelj]], [[Svetko Lapajne]], [[Tone Klemenčič]], [[Ivan Sovinc]], [[Srdan Turk]], [[Jure Banovec]], [[Tomaž Banovec]], [[Anton Vakselj]], [[Alojzij Vadnal]] (sicer častni doktor UL, podobno kot [[Franc Mikuž]], pa tudi [[Makso Šnuderl]] in [[Anton Trstenjak]]), [[France Križanič]], [[Sergej Pahor]], [[Niko Prijatelj]], [[Fran Dominko]], [[Savo Lapanje]], [[Srdan Turk]], [[Miran Vardjan]], [[Miran Veselič]](-st.), [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]], [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], [[Silvin Leskovar]], [[Matija Tuma]], [[Drago Leskovšek]] (2), [[Jože Trontelj]], [[Božidar Magajna]], [[Albin Wedam]], [[Janez Planina]], [[Cene Malovrh]], [[Pavel Marc]], [[Metod Dular]], [[Stane Krašovec]], [[Janez Šmidovnik]], [[Rupko Godec]], [[Mitja Kamušič]], [[Viktor Petkovšek|Viktor]] in [[Zdravko Petkovšek]], [[Peter Jereb (elektrotehnik)|Peter Jereb]], [[Bogoljub Orel]], [[Anton Jeglič]], [[Oskar Reya]], [[Rajko Pavlovec]], [[Stanko Grafenauer]], [[Boris Sket]], [[Kazimir Tarman]], [[Miklavž Grabnar]], [[Jože Korošec]], [[Rudolf Turk]], [[Tatjana Slanovec]], [[France Kervina]], [[Ljerka Kervina-Hamović]], [[Drago Stepišnik]], [[Jože Šturm]], [[Marjan Jeločnik]], [[Vilko Ukmar]], [[Pino Mlakar]], [[Leon Pfeifer]], [[Pavel Šivic]], [[Jakob Jež]], [[Darijan Božič]], [[Anton Nanut]], [[Rok Klopčič]], [[Mile Kosi]], [[Ivan Jerman|Janez Jerman]], [[Slavko Jan]], [[Vida Juvan]], [[France Štiglic]], [[Riko Debenjak]], [[Jože Brumen]], [[Andrej Jemec]], [[Emerik Bernard]], [[Herman Gvardjančič]], [[Dušan Tršar]], [[Metka Krašovec]], [[Milan Pajk]], [[Tomaž Kržišnik]], [[Fedja Košir]], [[Borut Juvanec]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Rastko Močnik]], [[Valentin Kalan]], [[Andrej Ule]], [[Matjaž Potrč]], [[Mladen Dolar]], [[Marko Uršič]], [[Lev Kreft]], [[Cvetka Tóth]], [[Maja Milčinski]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. Štirje upokojeni profesorji UL so dobili naziv posmrtno, ker so bili verjetno že prej v postopku za njegovo pridobitev. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]]; r = [[rektor]] UL; dr.hc = [[častni doktor]] UL; † = danes že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALU(O) = Akademija za likovno umetnost (in oblikovanje) == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Jože Balažic]] (MF, 2025) *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) † *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) † *[[Vlado Benko]] (FSPN/FDV, 1979) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a; dr. h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT/FMF, 1998) † a; dr. h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) † *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Maja Bučar]] (FDV, 2023) *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek|Vili(bald) Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[Andrej Černe]] (FF, 2022) *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) † *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Katarina Čufar]] (BF, 2023) *[[Ivan Čuk]] (FŠ, 2025) *[[Miran Čuk]] (FF/FŠ?/PEF, 2009) † == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) † == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) † *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) † *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Ivan Florjanc]] (AG, 2022) *[[Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) *[[Stanko Gerjolj]] (TEOF, 2022) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) † *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) † *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Janvit Golob]] (FKKT, 2023) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Bojan Gorenec]] (ALUO, 2023) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Christian Gostečnik]] (TEOF, 2023) *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (EF/FU, 2008) † * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Anton Grizold]] (FDV, 2024) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) † *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Franc Habe]] (BF, 2024) *[[Miran Hladnik]] (FF, 2025) *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI/>>FRI?, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) † a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar (živilski tehnolog)|Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) † *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec|Janez (Ivan) Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Božidar Jezernik]] (FF, 2023) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (BF, 2023) *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Igor Kaučič]] (PF, 2022) *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) † a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Danijel Kikelj]] (FFA, 2025) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) † *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) † *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) † *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Radovan Komel]] (MF, 2022) *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Igor Kononenko]] (FRI, 2024) *[[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] (FS, 2022) *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) † *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Franc Kosel]] (FS, 2024) *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Janez Koželj]] (FA, 2024) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) † a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) † r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) † a *[[Julijana Kristl]] (FFA, 2022) *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) † *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Brigita Lenarčič]] (FKKT, 2022) *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (FMF, 2025-posthumno) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Romana Marinšek Logar]] (BF, 2025) *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Borut Mavko]] (FMF, 2024/25?) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r † *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) † *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 /ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF in FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Dušan Mramor]] (EF, 2023) *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janko Muršak]] (FF, 2025) *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] (FA/[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Mojca Narat]] (BF, 2025) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Boris A. Novak]] (FF, 2023) a *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Breda Oblak]] (AG, 2008) *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[Matjaž Omladič]] (FMF, 2023) *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a † *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) † *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) † *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) *[[Jože Osterc]] (BF, 2022) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) † *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) *Leopold [[Marijan Pavčnik]] (PF, 2023) a *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) † *[[Sonja Pečjak]] (FF, 2025) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) † *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) † *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † * [[Rajko Pirnat]] (PF, 2025) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Ana Plemenitaš]] (MF, 2024) *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) † *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) † *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Jože Rakovec]] (FMF, 2022) *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) † *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Irena Rogelj]] (BF, 2023) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) † *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) † *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Janez Seliger]] (FMF, 2023) *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) † a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Franc Smole]] (FE, 2022) *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) † * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (EF?/FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) † *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) † *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) *[[Ivan Svetlik]] (FDV, 2025) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl|Dane (Danijel) Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) † *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Samo Štefanac]] (FF, 2024) *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) † *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Maks Tajnikar]] (EF, 2023) *[[Jurij Franc Tasič]] (FE, 2024) *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Mihael Jožef Toman]] (BF, 2024) *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) † *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) † a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Tom Turk]] (BF, 2025) *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FTK/FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (FKKT, 2024) *[[Aleš Vodopivec]] (FA, 2025) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1988) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN oz. [[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) † *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Pavel Zgaga]] (PEF, 2025) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar|Drago(tin) Žagar]] (FF, 2012) † *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] cz391ew4i0oz2v1stut7tqnlvz1a8e5 0 165683 6765394 5579473 2026-10-15T11:40:20Z TadejM 738 dodano infopolje 6765394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Sečila | Latin = systema urinarium | Image = Urinary system.svg | Caption = 1. ''Človeška sečila:'' 2. [[ledvica]], 3. [[pielon]], 4. [[sečevod]], 5. [[sečni mehur]], 6. [[sečnica]]. (Leva stran s [[Frontalna ravnina#Ravnine|frontalnim prerezom]])<br />7. [[nadledvična žleza]]<br />''Žile:'' 8. [[renalna arterija]] in [[renalna vena|vena]], 9. [[spodnja votla vena]], 10. [[abdominalna aorta]], 11. [[skupna iliakalna arterija]] in [[skupna iliakalna vena|vena]]<br />''Prosojno:'' 12. [[jetra]], 13. [[debelo črevo]], 14. [[medenica]] | Width = <!-- only required for images under 200px and don't use "px" --> | Image2 = Urinary System (Male).png | Caption2 = Sečila pri moškem. Seč teće iz [[ledvica|ledvic]] skozi [[sečevod]]a v [[sečni mehur]], kjer se shranjuje, dokler ne zapusti telesa skozi [[sečnica|sečnico]] (daljša pri moških, krajša pri ženskah) pri uriniranju | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Sečíla''' (tudi '''mokríla''' ali '''uropoétski sistem''') so [[organski sistem]], ki proizvaja in odvaja [[seč]] in zajema [[ledvica|ledvici]], [[ledvični meh|ledvična meha]], [[sečevod]]a, [[sečni mehur]] in [[sečnica|sečnico]]. == Fiziologija == === Ledvice === {{glavni|Ledvica}} Človek ima dve ledvici, ki ležita v [[trebušna votlina|trebušni votlini]] retroperitonealno in posteriorno glede na [[prebavila]]. Ledvice obdaja perirenalno maščevje, nad vsako ledvico pa leži po ena [[nadledvičnica]]. V ledvice priteče po [[ledvična arterija|ledvičnih arterijah]] 25 % [[minutni volumen srca|minutnega volumna srca]] (1,25 L/min); poglavitna naloga ledvic je filtracija vodotopnih odpadnih snovi iz krvi v seč. V ledvicah poteka koncentriranje seča. Imajo poglavitno vlogo pri uravnavanju koncentracije [[elektrolit]]ov v krvi ter vzdrževanju [[pH]] ravnovesja. Človek dnevno izloči povpečno 1,5 L seča, vendar je prostornina odvisna od številnih dejavnikov. === Sečevod === {{glavni|Sečevod}} Sečevod je [[sečno izvodilo]], ki se začne v ledvičnem mehu ter se konča v sečnem mehurju. Vstopišče sečevoda v sečni mehur se imenuje sečevodovo ustje. === Sečni mehur === {{glavni|Sečni mehur}} Sečni mehur je votel organ v sprednjem delu [[medenica|medenice]]. Njegova naloga je skladiščenje seča. V praznem stanju se skrči, poln mehur pa je balonaste oblike. 500 mL seča lahko zadrži 2-5 ur. V normalnih razmerah je okolje v mehurju sterilno. Iztok seča v sečnico uravnava mišica [[ožilka]] sečnega mehurja. === Sečnica === {{glavni|Sečnica}} Končni odsek sečil predstavlja sečnica. V sečnici se distalno od zunanjega sfinktra sečnice običajno nahajajo [[komenzal|komenzalne bakterije]]. Sečnica se pri ženskah konča v [[nožnica|nožničnem]] preddvoru, pri moških pa na koncu glavice [[penis]]a. == Bolezni == === Bolezni ledvic === * [[akutna odpoved ledvic]] * [[kronična odpoved ledvic]] * [[rak (bolezen)|rak]] * [[vnetje ledvičnega meha]] * [[nefritis]] * [[ciste]] * [[ledvični kamni]] * ... === Neledvične bolezni sečil === * [[okužba|okužbe]] sečnih poti * [[cistitis]] * [[sečni kamni]] * [[inkontinenca]] * [[tumor]]ji * ... [[Kategorija:Sečila|*]] {{normativna kontrola}} 86w5l73xgwbg4yrg74q5or716n6z3v4 0 169268 6765346 5930359 2026-10-15T09:53:05Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6765346 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ildephonse Fave |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ildephonse Fave''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[pedagog]], * [[1812]], † [[14. marec]] [[1894]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fave, Ildephonse}} [[Kategorija:Rojeni leta 1812]] [[Kategorija:Umrli leta 1894]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] juvqzl38r196mtlaup8nt4h3m6isd33 6765347 6765346 2026-10-15T09:56:46Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ildephonse Fave |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ildephonse Fave''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[pedagog]], * [[1812]], † [[14. marec]] [[1894]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fave, Ildephonse}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] [[Kategorija:Predavatelji na École Polytechnique]] [[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]] 9ag3ckchziisl0122kofkhlwkw14yub 0 169270 6765350 5929171 2026-10-15T10:06:24Z Engelbert 76895 pp 6765350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Gustave Ferrié | nickname = | allegiance = | branch = | serviceyears = | rank = | unit = | commands = | battles = | awards = | relations = | laterwork = }} '''Gustave Ferrié''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. november]] [[1868]], [[Saint-Michel-de-Maurienne]] † [[16. februar]] [[1932]], [[Pariz]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ferrie, Gustave}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] eqydnavxoxwg2nf8u54gk6j8mz2mc3o 6765353 6765350 2026-10-15T10:21:50Z Engelbert 76895 + 21 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Gustave Ferrié | nickname = | allegiance = | branch = | serviceyears = | rank = | unit = | commands = | battles = | awards = | relations = | laterwork = }} '''Gustave Ferrié''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. november]] [[1868]], [[Saint-Michel-de-Maurienne]] † [[16. februar]] [[1932]], [[Pariz]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ferrie, Gustave}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Stanislava]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] 06wlzezhn0hvrl4oekdxqcfd9f5t1l2 0 169271 6765361 5926231 2026-10-15T10:26:44Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6765361 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Antoine de Pas, Marquis de Feuquières |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{FRA}} |branch=[[Kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Devetletna vojna]] |awards= |relations=[[Isaac de Pas, marquis de Feuquières]] (oče) |laterwork= }} '''Antoine de Pas, Marquis de Feuquières''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[vojaški teoretik]], * [[16. april]] [[1648]], [[Pariz]], † [[27. januar]] [[1711]], Pariz. Bil je tudi vpleten v t. i. [[Afera strupov|afero strupov]] (''L'affaire des poisons''), ko ga je [[Adam Lesage|Lesage]] obtožil, da sta ga on in njegov bratranec [[François Luxembourg|François-Henri de Montmorency, duc de Luxembourg]] nagovorila, da jima Lesage priskrbi strup. Poznejša preiskava (leta 1680) ni odkrila nobenega dokaza proti njemu in njegova vojaška kariera tudi ni bila ogrožena. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Feuquieres, Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] [[Kategorija:Francoski vojaški teoretiki]] [[Kategorija:Veterani devetletne vojne]] pfr7xmsi8n1eb06nrbzyaw4nxmfibz7 6765366 6765361 2026-10-15T10:34:01Z Engelbert 76895 pnp 6765366 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Antoine de Pas, Marquis de Feuquières |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{FRA}} |branch=[[Kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Devetletna vojna]] |awards= |relations=[[Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres]] (oče) |laterwork= }} '''Antoine de Pas, Marquis de Feuquières''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[vojaški teoretik]], * [[16. april]] [[1648]], [[Pariz]], † [[27. januar]] [[1711]], Pariz. Bil je tudi vpleten v t. i. [[Afera strupov|afero strupov]] (''L'affaire des poisons''), ko ga je [[Adam Lesage|Lesage]] obtožil, da sta ga on in njegov bratranec [[François Luxembourg|François-Henri de Montmorency, duc de Luxembourg]] nagovorila, da jima Lesage priskrbi strup. Poznejša preiskava (leta 1680) ni odkrila nobenega dokaza proti njemu in njegova vojaška kariera tudi ni bila ogrožena. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Feuquieres, Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] [[Kategorija:Francoski vojaški teoretiki]] [[Kategorija:Veterani devetletne vojne]] d6pjgv37f2an8m2rdxe0a41ztrmz5sa 0 169272 6765368 5930419 2026-10-15T10:37:27Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6765368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[veleposlanik]], * [[1. junij]] [[1590]], † [[13. marec]] [[1640]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Feuquieres, Isaac}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski veleposlaniki]] oqml9ag483vies1gvk2glkeje7hn3sh 0 173588 6765111 5812295 2026-10-14T14:09:26Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kanadski topol]] na [[Virginijski topol]]: članek opisuje vrsto P. deltoides in ne križanca P. x canadensis (križanec P. deltoides in P. nigra) 5812295 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = lightgreen | name = Kanadski topol | image = Grow To The Sky.jpg | image_width = 240px | image_caption = Kanadski topol<br />''Populus deltoides'' | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Malpighiales]] | familia = [[Salicaceae]] (vrbovke) | genus = ''[[Populus]]'' (topol) | sectio = ''[[Aegiros]]'' | species = '''''P. deltoides''''' | binomial = ''Populus deltoides'' | binomial_authority = [[William Bartram|Bartram]] ex [[Humphry Marshall|Marshall]] }} '''Kanadski topol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Populus deltoides''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Vrbovke|vrbovk]] (''Salicaceae''). == Opis == Kanadski topol zraste od 25 do 30 metrov visoko in ima zelo široko krošnjo. [[Deblo]] odraslih dreves je pokrito z globoko razpokano [[skorja|skorjo]]. [[Brst]]i drevesa, iz katerih se razvijejo veliki [[rastlinski list|listi]], so veliki, koničasti in pokriti z gostimi dlačicami. Listi so na veje nameščeni premenjalno, njihova oblika pa je deltoidna, po čemer je drevo dobilo svoje znanstveno ime. Baza listne ploskve je ravna in srčasto oblikovana, vrh lista pa je koničast. Po zgornji strani so listi temno zeleni, po spodnji pa svetlejših odtenkov. Pecelj lista je dolg in sploščen, na njem pa so dobro vidne 2-3 žleze. [[Cvet]]ovi kanadskega topola so enospolni in združeni v [[socvetje|socvetja]]. Moške [[mačice]] so zgoščene, ženske pa dosežejo do 20 cm v dolžino. == Razširjenost in uporabnost == Domovina kanadskega topola je [[Severna Amerika]], kar je razvidno že iz imena rastline. Uspeva na svežih in dokaj rodovitnih tleh, ki morajo biti zračna. Najpogosteje se zadržuje v bližini tekoče [[voda|vode]]. Razmnožuje se s semeni, križanci tega drevesa, ki jih gojijo predvsem v [[Evropa|Evropi]], pa s potaknjenci. [[Les]] kanadskega topola je gospodarsko izredno pomemben, saj ga na veliko uporabljajo za proizvodnjo [[celuloza|celuloze]]. Razlog za to tiči v izredno hitri rasti tega drevesa, ki najvišjo višino doseže že z 20 leti. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Populus deltoides}} * [http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/populus/deltoides.htm ''Populus deltoides''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160614100107/http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/Populus/deltoides.htm |date=2016-06-14 }} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrbovke]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] 9lw19859jw7v3q9qj94aas04ehqoqz3 6765115 6765111 2026-10-14T14:10:42Z TadejM 738 popravek imena 6765115 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = lightgreen | name = Kanadski topol | image = Grow To The Sky.jpg | image_width = 240px | image_caption = Virginijski topol<br />''Populus deltoides'' | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Malpighiales]] | familia = [[Salicaceae]] (vrbovke) | genus = ''[[Populus]]'' (topol) | sectio = ''[[Aegiros]]'' | species = '''''P. deltoides''''' | binomial = ''Populus deltoides'' | binomial_authority = [[William Bartram|Bartram]] ex [[Humphry Marshall|Marshall]] }} '''Virginijski topol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Populus deltoides''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Vrbovke|vrbovk]] (''Salicaceae''). == Opis == Virginijski topol zraste od 25 do 30 metrov visoko in ima zelo široko krošnjo. [[Deblo]] odraslih dreves je pokrito z globoko razpokano [[skorja|skorjo]]. [[Brst]]i drevesa, iz katerih se razvijejo veliki [[rastlinski list|listi]], so veliki, koničasti in pokriti z gostimi dlačicami. Listi so na veje nameščeni premenjalno, njihova oblika pa je deltoidna, po čemer je drevo dobilo svoje znanstveno ime. Baza listne ploskve je ravna in srčasto oblikovana, vrh lista pa je koničast. Po zgornji strani so listi temno zeleni, po spodnji pa svetlejših odtenkov. Pecelj lista je dolg in sploščen, na njem pa so dobro vidne 2-3 žleze. [[Cvet]]ovi virginijskega topola so enospolni in združeni v [[socvetje|socvetja]]. Moške [[mačice]] so zgoščene, ženske pa dosežejo do 20 cm v dolžino. == Razširjenost in uporabnost == Domovina virginijskega topola je [[Severna Amerika]], kar je razvidno že iz imena rastline. Uspeva na svežih in dokaj rodovitnih tleh, ki morajo biti zračna. Najpogosteje se zadržuje v bližini tekoče [[voda|vode]]. Razmnožuje se s semeni, križanci tega drevesa, ki jih gojijo predvsem v [[Evropa|Evropi]], pa s potaknjenci. [[Les]] virginijskega topola je gospodarsko izredno pomemben, saj ga na veliko uporabljajo za proizvodnjo [[celuloza|celuloze]]. Razlog za to tiči v izredno hitri rasti tega drevesa, ki najvišjo višino doseže že z 20 leti. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Populus deltoides}} * [http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/populus/deltoides.htm ''Populus deltoides''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160614100107/http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/Populus/deltoides.htm |date=2016-06-14 }} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrbovke]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] blnfum87zl4emhnpspcb4gueqvnnwe4 6765116 6765115 2026-10-14T14:11:05Z TadejM 738 popravek imena 6765116 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = lightgreen | name = Virginijski topol | image = Grow To The Sky.jpg | image_width = 240px | image_caption = Virginijski topol<br />''Populus deltoides'' | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Malpighiales]] | familia = [[Salicaceae]] (vrbovke) | genus = ''[[Populus]]'' (topol) | sectio = ''[[Aegiros]]'' | species = '''''P. deltoides''''' | binomial = ''Populus deltoides'' | binomial_authority = [[William Bartram|Bartram]] ex [[Humphry Marshall|Marshall]] }} '''Virginijski topol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Populus deltoides''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Vrbovke|vrbovk]] (''Salicaceae''). == Opis == Virginijski topol zraste od 25 do 30 metrov visoko in ima zelo široko krošnjo. [[Deblo]] odraslih dreves je pokrito z globoko razpokano [[skorja|skorjo]]. [[Brst]]i drevesa, iz katerih se razvijejo veliki [[rastlinski list|listi]], so veliki, koničasti in pokriti z gostimi dlačicami. Listi so na veje nameščeni premenjalno, njihova oblika pa je deltoidna, po čemer je drevo dobilo svoje znanstveno ime. Baza listne ploskve je ravna in srčasto oblikovana, vrh lista pa je koničast. Po zgornji strani so listi temno zeleni, po spodnji pa svetlejših odtenkov. Pecelj lista je dolg in sploščen, na njem pa so dobro vidne 2-3 žleze. [[Cvet]]ovi virginijskega topola so enospolni in združeni v [[socvetje|socvetja]]. Moške [[mačice]] so zgoščene, ženske pa dosežejo do 20 cm v dolžino. == Razširjenost in uporabnost == Domovina virginijskega topola je [[Severna Amerika]], kar je razvidno že iz imena rastline. Uspeva na svežih in dokaj rodovitnih tleh, ki morajo biti zračna. Najpogosteje se zadržuje v bližini tekoče [[voda|vode]]. Razmnožuje se s semeni, križanci tega drevesa, ki jih gojijo predvsem v [[Evropa|Evropi]], pa s potaknjenci. [[Les]] virginijskega topola je gospodarsko izredno pomemben, saj ga na veliko uporabljajo za proizvodnjo [[celuloza|celuloze]]. Razlog za to tiči v izredno hitri rasti tega drevesa, ki najvišjo višino doseže že z 20 leti. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Populus deltoides}} * [http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/populus/deltoides.htm ''Populus deltoides''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160614100107/http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/Populus/deltoides.htm |date=2016-06-14 }} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Lanzara, P. |author2=Pizetti, M. |title=Drevesa |year=1984 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana|cobiss=14998529}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrbovke]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] 4fxunqqhtovxhhyveydc0yhr8w2weux 0 173589 6765114 1241299 2026-10-14T14:09:48Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kanadski topol]] na stran [[Virginijski topol]] 6765114 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Virginijski topol]] tce9atk1ceddu5edy9ungnswf6k2h6d 0 181257 6765308 6759489 2026-10-15T05:00:03Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci */ 6765308 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Roki, Roko, Rokec (pomanjš.) *ženska oblika imena: Roka?? == Tuje jezikovne oblike imena == Roky, {{lang-it|Rocco}}, {{lang-fr|Roch}}; ''Rocha'' ([[Lužiščina|lužiško]]), Rochi, Rocho, Rochus ([[nemško]]), Rock, Rocky (angleško), {{lang-hr|Roko}}, {{lang-lt|Rokas}}, {{lang-sq|Rrok}} == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Sveti Rok == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[Kačji ugriz|kačjemu ugrizu]], priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravlje, Šmarje pri Jelšah|Dravljah]] v Šmarju pri Jelšah odvija ''Rokov sejem''. 15. in 16. avgusta na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete in godu sv. Roka zbere več ljudi (v novejšem času se odvije tudi ''Rokov tek po Šmarskih bregih''; sicer je sv. Rok del romarske triade [[Sladka Gora]] – [[Spodnje Tinsko|Tinsko]] – sv. Rok).<ref>{{Navedi splet|title=šmerje rok - Iskanje Google|url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&q=%C5%A1merje+rok|website=www.google.com|accessdate=2024-07-03}}</ref>v [[Brtonigla|Brtonigli]] v hrvaški Istri pa je vsakoletna množično obiskana ''Fešta svetog Roka''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[zavetnik]] (mdr. krajevno ime [[Novo Selo Rok]]). Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Znani nosilci == {{div col|colwidth=15em}} * [[Rok Accetto]] *[[Rok Ahačevčič]] * [[Rok Alboje]] * [[Rok Ambrožič]] * [[Rok Ampach]] * [[Rok Andree]] * [[Rok Andres]] * [[Rok Arih]] (Drago Druškovič) *[[Rok Ažnoh]] * [[Rok Babič]] * [[Rok Banko]] * [[Rok Barbič]] *[[Rok Barbo]] * [[Rok Barborič]] *[[Rok Barle]] * [[Rok Baskera]] *[[Rok Bašič]] * [[Rok Bavčar]] (2) * [[Rok Bavdaž]] *[[Rok Bavdek]] *[[Rok Baznik]] * [[Rok Bečan]] * [[Rok Bedenk]] * [[Rok Benčin]] * [[Rok Benda]] * [[Rok Benkovič]] * [[Rok Berlot]] *[[Rok Bernard]] *[[Rok Bešter]] * [[Rok Bezlaj]] * [[Rok Biček]] * [[Rok Bizjak]] * [[Rok Blagus]] * [[Rok Bogataj]] (2) * [[Rok Bohinc]] * [[Rok Bohte]] * [[Rok Bojanc]] * [[Rok Boltar]] *[[Rok Borštnik]] * [[Rok Bozovičar]] * [[Rok Božič]] * [[Rok Bračko]] * [[Rok Brajkovič]] * [[Rok Bratina]] * [[Rok Buzeti]] *[[Rok Capl]] * [[Rok Capuder]] * [[Rok Cencelj]] * [[Rok Cesar]] * [[Rok Chitrakar]] * [[Rok Ciglič]] *[[Rok Cizelj]] * [[Rok Cvetko]] * [[Rok Cvetkov]] * [[Rok Čakš]] * [[Rok Čeferin]] * [[Rok Černe]] * [[Roki Česen]] * [[Rok Čuš]] * [[Rok Damijan]] * [[Rok Dečman|Rok (Kajetan) Dečman]] * [[Rok Deržanič]] *[[Rok Devjak]] * [[Rok Deželak]] * [[Rok Dežman]] (2) *[[Rok Doberšek]] * [[Rok Dolenc]] * [[Rok Dolničar]] * [[Rok Dovjak]] *[[Rok Dragan]] * [[Rok Drakšič]] * [[Rok Drašler]] * [[Rok Dreu]] * [[Rok Drofenik]] * [[Rok Elsner]] * [[Rok Fazarinc]] * [[Rok Feldin]] * [[Rok Felicijan]] * [[Rok Ferenčak]] * [[Rok Ferengja]] * [[Rok Ferlan]] * [[Rok Filipčič]] * [[Rok Fink]] (2) * [[Rok Flander]] * [[Rok Florjanič]] *[[Rok Frelih]] * [[Rok Freyer]] * [[Rok Frlan]] * [[Rok Furlan]] * [[Rok Gajšek]] *[[Rok Gašparič]] * [[Rok Gašperšič]] (2) *[[Rok Gerbec]] * [[Rok Glavan]] * [[Rok Glavina]] * [[Rok Godec]] * [[Rok Golob]] * [[Rok Gomilšek]] * [[Rok Govednik]] * [[Rok Grahek]] * [[Rok Grdiša]] * [[Rok Gregorin]] * [[Rok Grilc]] * [[Rok Gulič]] * [[Rok Gumzej]] * [[Alojz Gunde]] - Rok *[[Rok Habič]] * [[Rok Hafner]] * [[Rok Hanžič]] * [[Rok Holnthaner]] * [[Rok Horvat]] (več) * [[Rok Hrast]] * [[Rok Hrovat]] * [[Rok Hrovatin]] * [[Rok Hržič]] *[[Rok Hudej]] * [[Rok Hudoklin]] * [[Rok Hvala]] * [[Rok Ingolič]] * [[Rok Istenič]] * [[Rok Ivančič]] * [[Rok Jagodic]] * [[Rok Jagodič]] * [[Rok Jakopič]] * [[Rok Jamnik]] *[[Rok Jančič]] * [[Rok Jarc]] *[[Rok Jemec]] *[[Rok Jene]] * [[Rok Jenko]] * [[Rok Jereb]] * [[Rok Jerše]] * [[Rok Jesenko]] * [[Rok Juhant]] *[[Rok Juršič]] * [[Rok Justin]] * [[Rok Kacin]] - Roky * [[Rok Kajzer]] * [[Rok Kajzer Nagode]] *[[Rok Kalan]] * [[Rok Kamnik]] * [[Hinko Kamnikar]] - Rok *[[Rok Kapel]] * [[Rok Kekec]] * [[Rok Kidrič]] * [[Rok Klančnik]] * [[Rok Klanjšček]] * [[Rok Klasinc]] * [[Rok Klavora]] * [[Rok Klavžar]] *[[Rok Kleindienst]] * [[Rok Klemenčič]] (2) * [[Rok Kleva Ivančič]] * [[Rok Kljajič]] * [[Rok Klobučar]] * [[Rok Klopčič]] * [[Rok Knafelc]] * [[Rok Kobal]] * [[Rok Kocen]] * [[Rok Kogej]] *[[Rok Kogoj]] *[[Rok Kokalj]] *[[Rok Kokošinek]] * [[Rok Kolander]] * [[Rok Kolar]] * [[Rok Kolarič]] * [[Rok Komel]] * [[Rok Kopitar]] * [[Rok Koren]] * [[Rok Koritnik]] * [[Rok Korošec]] * [[Rok Kosec]] * [[Rok Kosmač]] * [[Rok Kostanjšek]] * [[Rok Košir]] (več oseb) * [[Rok Kotnik]] * [[Rok Kovač]] (=Rajko Kovač - Rok)? * [[Rok Kovačič]] * [[Rok Kraigher]] * [[Rok Krajnc]] * [[Rok Krajnik]] * [[Rok Kralj]] * [[Rok Kranjc]] * [[Rok Kravanja]] *[[Rok Kregar]] * [[Rok Kronaveter]] * [[Rok Kržan]] * [[Rok Kržišnik]] * [[Rok Kuhar]] * [[Rok Kunaver]] *[[Rok Kuntner]] * [[Rok Kušlan]] * [[Rok Kužel]] * [[Rok Kvaternik]] *[[Rok Lajlar]] * [[Rok Lampe]] * [[Rok Lasan]] * [[Rok Leban]] * [[Rok Leber]] * [[Rok Leskovec]] *[[Rok Letonja]] * [[Rok Likovič]] * [[Rok Lindtner]] * [[Rok Lipičnik]] *[[Rok Lipnik]] * [[Rok Ljutić]] * [[Rok Lopatič]] * [[Rok Lozej]] * [[Rok Lunaček]] *[[Rok Lunder]] * [[Rok Macuh]] * [[Rok Maček]] * [[Rok Majaron]] * [[Rok Malek]] * [[Rok Mandl]] * [[Rok Manfreda]] * [[Rok Marguč]] *[[Rok Marinšek]] * [[Rok Markočič]] * [[Rok Markovič]] * [[Rok Marolt]] * [[Rok Marsetič]] * [[Rok Masle]] * [[Rok Matek]] *[[Rok Mervar]] *[[Rok Meško]] * [[Rok Metličar]] * [[Rok Mihelič]] * [[Rok Mihevc]] *[[Rok Milenkovič]] * [[Rok Miže]] * [[Rok Mlinar]] * [[Rok Mohar]] * [[Rok Molnar]] * [[Rok Mordej]] * [[Rok Možič]] * [[Rok Mrvič]] * [[Rok Müller]] * [[Rok Naglič]] * [[Rok Nagode|Rok (Kajzer) Nagode]] * [[Rok Nahtigal]] * [[Rok Nastran]] * [[Rok Nemanič]] * [[Rok Nežić]] * [[Rok Nosan]] * [[Rok Novak]] * [[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (2) * [[Rok Ogorevc]] * [[Rok Oletič]] * [[Rok Omahen]] * [[Rok Oman]] * [[Rok Orač]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Rok Orel (atlet)]] * [[Rok Osrečki]] * [[Rok Ovniček]] * [[Rok Ovsenik]] * [[Rok Pajič]] * [[Rok Palčič]] * [[Rok Pavlič]] * [[Rok Pečečnik]] *[[Rok Pelc]] * [[Rok Pelko]] *[[Rok Peric]] * [[Rok Perko]] * [[Rok Pestotnik]] * [[Rok Petančič]] * [[Rok Petelin]] * [[Rok Petje]] *[[Rok Petrič]] * [[Rok Petkovšek]] *[[Rok Petrovčič]] * [[Rok Petrovič]] * [[Rok Pezdirc]] * [[Rok Pibernik]] * [[Rok Piletič]] * [[Rok Pintar]] * [[Rok Pirih]] * [[Rok Pisk]] * [[Rok Planinc]] * [[Rok Planinšek]] *[[Rok Plankelj]] * [[Rok Plavčak]] * [[Rok Plesničar]] *[[Rok Pleskovič]] * [[Rok Plešnar]] *[[Rok Pogačar]] *[[Rok Pogačnik]] * [[Rok Pogelšek]] * [[Rok Poles]] * [[Rok Požar]] * [[Rok Praprotnik]] * [[Rok Prašnikar]] * [[Rok Praznik]] * [[Rok Predanič]] * [[Rok Predin]] * [[Rok Prešeren]] * [[Rok Prevc]] * [[Rok Primožič]] * [[Rok Prislan]] * [[Rok Puhar]] * [[Rok Puvar]] *[[Rok Radović]] * [[Rok Rakar]] * [[Rok Rakun]] * [[Rok Rapotec]] * [[Rok Rappl]] - "Rocc" *[[Rok Ratej]] * [[Rok Ravnikar]] *[[Rok Renko]] *[[Rok Ritonja]] * [[Rok Roblek]] * [[Rok Rogelj]] *[[Rok Roj]] * [[Rok Rojc]] * [[Rok Rojšek]] * [[Rok Romih]] * [[Rok Rotar]] * [[Rok Rozman]] * [[Rok Rupnik]] *[[Rok Rutar]] *[[Rok Saje]] *[[Rok Sajko]] * [[Rok Sajovic]] * [[Rok Sanda]] * [[Rok Sattler]] * [[Rok Schara]] * [[Rok Sečen]] * [[Rok Sieberer]] - Kuri * [[Rok Sirk]] * [[Rok Sitar]] *[[Rok Skale]] * [[Rok Slana]] *[[Rok Smola]] *[[Rok Smolič]] * [[Rok Smolej]] * [[Rok Smrdelj]] * [[Rok Snežič]] * [[Rok Snoj]] * [[Rok Sobočan]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Sorta]] *[[Rok Sosič]] * [[Rok Spruk]] *[[Rok Sraka]] *[[Rok Srakar]] * [[Rok Starič]] *[[Rok Staudacher]] * [[Rok Stergar]] * [[Rok Stopar]] * [[Rok Strašek]] * [[Rok Stritar]] * [[Rok Sušnik]] * [[Rok Svetlič]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Šavel]] *[[Rok Šibanc]] * [[Rok Šimenc]] * [[Rok Šimić]] * [[Rok Šincek]] * [[Rok Šinkovec]] * [[Rok Šircelj]] * [[Rok Široka]] * [[Rok Šišernik]] *[[Rok Šivec]] *[[Rok Šivic]] *[[Rok Škarabot]] * [[Rok Škodlar]] * [[Rok Škrinjar]] * [[Rok Škrlep]] * [[Rok Škrlj]] *[[Rok Šmejic]] *[[Rok Šmerc]] *[[Rok Šmit]] * [[Rok Špruk]] *[[Rok Šrimpf]] * [[Rok Štamcar]] *[[Rok Janez Šteblaj]] * [[Rok Štirn]] * [[Rok Štorman]] * [[Rok Štraus]] * [[Rok Štravs]] * [[Rok Štros]] * [[Rok Štupar]] * [[Rok Šturm]] * [[Rok Šuligoj]] * [[Rok Švab]] * [[Rok Tamše]] * [[Rok Tarman]] * [[Franc Tavčar]] - Rok * [[Rok Tavčar]] * [[Rok Terkaj]] * [[Rok Teržan]] * [[Rok Tičar]] * [[Rok Tomažič]] * [[Rok Tomažinčič]] * [[Rok Tomšič]] * [[Rok Traven]] * [[Rok Trost]] * [[Rok Trošt]] * [[Rok Tršan]] * [[Rok Trtnik]] * [[Rok Tržan]] * [[Rok Turk]] * [[Rok Urbanc]] * [[Rok Urbanija]] * [[Rok Uršič]] *[[Rok Ušen]] * [[Rok Ušeničnik]] *[[Rok Vačovnik]] * [[Rok Vahter]] * [[Rok Valenčič]] * [[Rok Veber]] * [[Rok Vegelj]] * [[Rok Vehovec]] * [[Rok Velikonja]] * [[Rok Vengust]] *[[Rok Vettorazzi]] * [[Rok Vevar]] * [[Rok Vidmar]] * [[Rok Vihar]] (2) * [[Rok Vilar]] * [[Rok Vilčnik]] - "[[rokgre]]" * [[Rok Vilhar]] * [[Rok Vodišek]] * [[Rok Vodnik]] * [[Rok Volk]] * [[Rok Vrabič]] * [[Rok Vuga]] * [[Rok Vušnik]] * [[Rok Zajc]] Nosman * [[Rok Zaletel Černoš]] * [[Rok Zalokar]] (2) *[[Rok Zaponšek]] * [[Rok Zavrtanik]] * [[Rok Zdovc]] * [[Rok Zelenko]] *[[Rok Zevnik]] * [[Rok Zgonc]] * [[Rok Zima]] * [[Rok Zorko]] * [[Rok Zule]] * [[Rok Zupan]] * [[Rok Zupančič]] (2) * [[Rok Žaucer]] * [[Rok Ževart]] * [[Rok Žgalin Kobe]] * [[Rok Žibrat]] * [[Rok Žitko]] * [[Rok Žlebnik]] * [[Rok Žlender]] * [[Rok Žlindra]] * [[Rok Žnidaršič]] * [[Rok Žuran]] * [[Rok Žurbi]] * [[Rok Žvelc]] {{div col end}} ==== Tuji nosilci ==== * [[Rocco Buttiglione]] * [[Rocco Familiari]] * [[Rocco Granata]] * [[Rokas Pukštas]] * [[Rrok Kola Mirdita]] * [[Rrok Gjonlleshaj]]/''Rok Đonlešaj'' * ime [[Roko]] (hrvaško) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] mrxuii9rpa9jedqkcwjwspw0rwybj06 0 192723 6765244 6734053 2026-10-14T18:57:44Z Yerpo 8417 /* Prejemniki Zoisovih nagrad */ 2026 6765244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nagrada | image =<!--vstaviš ime slike--> | captation=<!--vstaviš opis slike--> | description = dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti | presenter = Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje | country = [[Slovenija]] | year = 1998 | year2=<!--Zadnjič podeljena--> | website = }} '''Zoisova nagrada''' je najvišja nagrada v [[Slovenija|Sloveniji]] za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale [[Nagrada Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo|Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo]]). Nagrada je dobila ime po slovenskem podjetniku in raziskovalcu [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]]. Nagrado podeljuje odbor, ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. Poleg Zoisove nagrade ta vsako leto odloča o podelitvi [[Zoisovo priznanje|Zoisovega priznanja]], priznanja [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]] in od leta 2006 naprej [[Puhova nagrada|Puhove nagrade]] in [[Puhovo priznanje|Puhovega priznanja]]. == Zgodovina == V prvih letih so se na leto podelile štiri Zoisove nagrade: praviloma dve za življenjsko delo znanstvenika, ki je s svojim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti, in dve za vrhunski znanstveni dosežek. Od leta 2006 naprej se podeljuje Zoisova nagrada za: * življenjsko delo raziskovalca oziroma raziskovalke, ki se je s svojim delom izjemno uveljavil oziroma uveljavila na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in * vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ štiri Zoisove nagrade. Zoisova nagrada za življenjsko delo se lahko podeli raziskovalcu ali raziskovalki, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval oziroma prispevala k razvoju znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan kandidat ali kandidatka, ki je že dopolnil oziroma dopolnila 65 let starosti. Zoisovo nagrado se podeli posamezniku in skupini za delo, ki je nastalo pretežno v Sloveniji ali so k njemu prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji. == Odbor za podelitev nagrade == Od leta 2006 [[Vlada Republike Slovenije]] imenuje odbor za podelitev nagrade. Do konca leta 2017 se je imenoval Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, od leta 2018 pa se imenuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Odbor sestavljajo uveljavljeni raziskovalci - [[znanstvenik]]i. Kandidate za člane odbora predlagajo [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], [[Seznam univerz v Sloveniji|univerze]], visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci. Odbor sestavlja 14 članov/-ic in predsednik/-ca. Sestavljen je tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Odbor je imel v preteklih letih sledečo sestavo<ref>[https://urednik.typo3.sigov.si/mizs/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/Zoisove_nagrade/Clani_odbora_za_spletne_strani_min.xls Člani Odborov Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje ]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>: * 2006–2007: [[Peter Maček]] (predsednik), [[Ivo Boscarol]], [[Avrelija Cencič]], [[Jože Duhovnik (strojnik)|Jože Duhovnik]], [[Eldar M. Gadžijev]], [[Kajetan Gantar]], [[Berta Jereb]], [[Dušan Lesjak]], [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]], [[Janek Musek]], [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]], [[Anton Suhadolc]], [[Nikolaj Torelli]], [[Danilo Zavrtanik]], [[Terezija Zorko]] in [[Egon Žižmond]] * 2008–2009: [[Peter Maček]] (predsednik), [[Tadej Bajd]], [[Avrelija Cencič]], [[Kajetan Gantar]], [[Željko Knez]], [[Janek Musek]], [[Marko Novak]], [[Marjan Pavčnik]], [[Franc Strle]], [[Anton Suhadolc]], [[Tomaž Svete]], [[Marjeta Šašel Kos]], [[Biba Teržan]], [[Danilo Zavrtanik]], [[Terezija Zorko]] in [[Boštjan Žekš]] * 2010–2011: [[Tadej Bajd]] (predsednik), [[Robert Blinc]], [[Roman Jerala]], [[Željko Knez]], [[Marija Kosec]], [[Dragan Marušič]], [[Marko Novak]], [[Dušica Pahor]], [[Marijan Pavčnik]], [[Maja Remškar]], [[Franc Strle]], [[Tomaž Svete]], [[Marjeta Šašel Kos]], [[Leopold Škerget]] in [[Peter Štih]] * 2012–2013: [[Tadej Bajd]] (predsednik), [[Robert Blinc]], [[Stane Granda]], [[Matija Horvat]], [[Roman Jerala]], [[Marko Jesenšek]], [[Spomenka Kobe]], [[Marija Kosec]] (delno), [[Dragan Marušič]], [[Dušica Pahor]], [[Maja Remškar]], [[Leopold Škerget]], [[Peter Štih]], [[Lovro Šturm]], [[Matevž Tomšič]], [[Matija Tuma]] in [[Danilo Zavrtanik]] * 2014–2015: [[Tamara Lah Turnšek]] (predsednica), [[Tatjana Avšič Županc]], [[Gregor Anderluh]], [[Radovan Stanislav Pejovnik|Stane Pejovnik]], [[Sonja Šostar Turk]], [[Barbara Malič]], [[Štefko Miklavič]], [[Matjaž Valant]], [[Lovro Šturm]], [[Matija Tuma]], [[Matevž Tomšič]], [[Stane Granda]], [[Marko Jesenšek]], [[Danilo Zavrtanik]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * 2016–2018: [[Tamara Lah Turnšek]] (predsednica), [[Tatjana Avšič Županc]], [[Gregor Anderluh]], [[Stane Pejovnik]], [[Sonja Šostar Turk]], [[Barbara Malič]], [[Štefko Miklavič]], [[Matjaž Valant]], [[Slavko Splichal]], [[Katja Mihurko Poniž]], [[Marijan Pavčnik]], [[Mitjan Kalin]], [[Miha Tomaževič]], [[Dušanka Mičetić Turk]], [[Dragan Dragoljub Mihailović]] * maj 2018–2020: [[Janez Plavec]] (predsednik), [[Milena Horvat]], [[Karin Stana Kleinschek]], [[Janko Kos]], [[Klavdija Kutnar]], [[Damijan Miklavčič]], [[Ingrid Milošev]], [[Mitja Slavinec]], [[Slavko Splichal]], [[Katja Mihurko Poniž]], [[Marijan Pavčnik]], [[Mitjan Kalin]], [[Miha Tomaževič]], [[Dušanka Mičetić Turk]], [[Dragan Dragoljub Mihailović]]<ref>[https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/odbor-rs-za-podelitev-nagrad-in-priznanj-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/ Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>: *2020–2022: [[Janez Plavec]] (predsednik), [[Milena Horvat]], [[Karin Stana Kleinschek]], [[Janko Kos]], [[Klavdija Kutnar]], [[Damijan Miklavčič]], [[Ingrid Milošev]], [[Mitja Slavinec]], Marija Bešter Rogač, Saša Novak Krmpotič, [[Gregor Serša]], [[Matevž Tomšič]], [[Matjaž Valant]], [[Bojan Žalec]], [[Dragica Wedam Lukić]] Predsednik in člani odbora so imenovani za dobo štirih let. Ob prvem imenovanju odbora se je za sedem članov določila dolžina mandata za dve leti, za ostale pa za štiri leta. ==Prejemniki Zoisovih nagrad== {| class="wikitable" |- !rowspan=2|leto !colspan=2|za življenjsko delo !colspan=2|za vrhunske dosežke !rowspan=2|vir |- !width=150px|nagrajenec/-ci !Področje !width=150px|nagrajenec/ci !dosežek |- |1998 | [[Zmaga Kumer]] || raziskave slovenskega ljudskega izročila | [[Vito Turk]] || biokemijske raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev | <ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1998.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1998] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192653/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1998.pdf |date=2013-10-29 }} {{COBISS|ID=2745620}}</ref> |- |rowspan=3|1999 |rowspan=3|[[France Bernik]] |rowspan=3|literarne vede | [[Rudi Podgornik]]|| dosežki v fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran |rowspan=3|<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1999.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029195115/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1999.pdf |date=2013-10-29 }} {{COBISS|ID=2745876}}</ref> |- | [[Tatjana Avšič Županc]] || dosežki na področju virologije |- | [[Bojan Magajna]]|| dosežki v matematiki na področju funkcionalne analize |- |rowspan=2|2000 | [[Vinko Kambič]] || medicina, na področju bolezni ušes, nosu in grla | [[Marko Andrej Zupan]]<br/>[[Stojan Stavber]]|| dosežki na področju organske kemije |rowspan=2|<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-2000.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2000] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029190620/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-2000.pdf |date=2013-10-29 }} {{COBISS|ID=2746132}}</ref> |- | [[Stane Gabrovec]] || arheologija | [[Slavko Splichal]] || dosežki na področju komunikologije |- |rowspan=3|2001 |rowspan=3|[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] |rowspan=3|primerjalna književnost in literarna teorija | [[Marijan Pavčnik]] || dosežki na področju prava |rowspan=3|<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mszs-finpor-2001.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192444/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mszs-finpor-2001.pdf |date=2013-10-29 }} {{COBISS|ID=2557204}}</ref> |- | [[Leopold Škerget]]|| dosežki na področju procesnega in okoljskega inženirstva |- | [[Matjaž Omladič]]|| dosežki na področju matematike |- |rowspan=3|2002 |rowspan=3|[[Mirko Ramovš]] |rowspan=3|etnokoreologija | [[Jože Vižintin]]|| dosežki na področju strojništva |rowspan=3|<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mszs-finpor-2002.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923173933/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mszs-finpor-2002.pdf |date=2015-09-23 }} {{COBISS|ID=2746388}}</ref> |- | [[Dragan Marušič]] || dosežki na področju teorije grafov in algebre |- | [[Dragan D. Mihailović]] || dosežki na področju fizike kondenzirane materije |- |rowspan=3|2003 |rowspan=3|[[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] |rowspan=3|metalurgija | [[Dean Komel]] || dosežki na področju filozofije |rowspan=3|<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mszs-finpor-2003.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2003] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923173953/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mszs-finpor-2003.pdf |date=2015-09-23 }} {{COBISS|ID=2746644}}</ref> |- | [[Drago Matko]] || dosežki na področju avtomatike |- | [[Boris Sket]] || dosežki na področju biologije ter jamskih in podzemskih živali |- |rowspan=2|2004 | [[Davorin Dolar]] || fizikalna kemija | [[Marko Mikuž]]<br/>[[Danilo Zavrtanik]] || dosežki na področju fizike osnovnih delcev |rowspan=2|<ref name="#1">{{navedi splet | title = Zoisove nagrade v letu 2004 | url = http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/ | accessdate = 17. januar 2014 | archive-date = 2018-07-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180718150752/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/ | url-status = dead }}</ref> |- | [[Dušan Ferluga]] || medicina | [[Božo Plesničar]]|| dosežki na področju organske kemije |- |rowspan=2|2005 | [[Miha Tišler]] || organska kemija | [[Tomaž Prosen]]|| dosežki na področju teoretične fizike |rowspan=2|<ref name="#1"/> |- | [[Jože Maček]] || fitomedicina | [[Dušan Turk]] || dosežki na področju strukturne biologije |- |rowspan=3|2006 |rowspan=3|[[Jože Toporišič]] |rowspan=3|slovensko jezikoslovje | [[Marija Kosec]] || znanstveni in razvojni dosežki na področju keramičnih materialov |rowspan=3|<ref>{{navedi splet | title = Zoisove nagrade v letu 2006 | url = http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/ | accessdate = 17. januar 2014 | archive-date = 2016-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160304134206/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/ | url-status = dead }}</ref> |- | [[Željko Knez]] || znanstveni in razvojni dosežki na področju tehniške kemije |- | [[Marjeta Šašel Kos]] || dosežki na področju antične zgodovine |- |rowspan=3|2007 |rowspan=3|[[Janez Orešnik]] |rowspan=3|jezikoslovje | [[Svjetlana Fajfer]] || znanstveni in razvojni dosežki na področju fizike osnovnih delcev |rowspan=3|<ref>{{navedi splet | title = Zoisove nagrade v letu 2007 | url = http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/ | accessdate = 17. januar 2014 | archive-date = 2013-10-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131029203114/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/ | url-status = dead }}</ref> |- | [[Sandi Klavžar]] || znanstveni in razvojni dosežki na področju matematike |- | [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] || dosežki na področju umetne inteligence |- |rowspan=2|2008 | [[Ignacij Voje]] || [[zgodovina]] | [[Peter Križan]]|| dosežki na področju [[fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]] |rowspan=2| &nbsp; |- | [[Robert Blinc]] || [[fizika trdne snovi]] | [[Marko Topič]] || dosežki na področju [[Elektronika|elektronike]], [[fotovoltaike]] in [[Optoelektronika|optoelektronike]] |- |rowspan=3|2009 |rowspan=3|[[Alojz Kralj]] |rowspan=3|[[elektrotehnika]] | [[Igor Muševič]]|| dosežki na področju [[fizika|fizike]] |rowspan=3|<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}}</ref> |- | [[Marko Jesenšek]] || dosežki na področju [[Slovenski jezik|slovenskega jezika]] |- | [[Roman Jerala]] || dosežki na področju [[biologija|biologije]] |- |rowspan=4|2010 |rowspan=4|[[Kajetan Gantar]] |rowspan=4|[[klasična filologija]] | [[Janez Kranjc]] || dosežki na področju [[Pravo|prava]] |rowspan=4|<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010 |date=23.11.2010 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=26.11.2011}}</ref> |- | [[Janez Dolinšek]]|| raziskave fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov |- | [[Mihael Drofenik]] || dosežki na področju materialov |- | [[Andrej Jamnik]]|| dosežki v [[fizikalna kemija|fizikalni kemiji]] |- |rowspan=2|2011 | [[Gabrijel Kernel]] || [[fizika]] | [[Matjaž Klemenčič]]<br/>[[Vladimir Klemenčič]] || knjiga ''Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte'', Mohorjeva družba/Hermagoras (2010) |rowspan=2| &nbsp; |- | [[Boris Žemva]] || [[anorganska kemija]] [[fluor]]a |[[Boris Turk]]|| znanstveni in razvojni dosežki na področju prenosa signalov s [[proteaza]]mi |- |rowspan=3|2012 |rowspan=3|[[Blaž Rozman]] |rowspan=3|[[revmatologija]] | [[Janez Bonča]]|| raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh |rowspan=3|&nbsp; |- | [[Tadej Battelino]]|| dosežki v [[medicina|medicini]] |- | [[Matjaž Valant]]|| dosežki na področju materialov |- |rowspan=3|2013 |rowspan=3|[[Zinka Zorko]] |rowspan=3|raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini | [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]]|| raziskave delovanja proteoliznih encimov in njihove regulacije |rowspan=3|<ref>{{navedi novice |title=Nagrajeni raziskovalni dosežki |url=http://www.delo.si/druzba/znanost/nagrajeni-raziskovalni-dosezki.html |date=22.11.2013 |accessdate=17.1.2014 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2013-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131130100555/http://www.delo.si/druzba/znanost/nagrajeni-raziskovalni-dosezki.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Zoisova nagrada letos akademikinji Tereziji Zorko |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoisova-nagrada-letos-akademikinji-tereziji-zorko |date=22.11.2013 |accessdate=17.1.2014 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |archive-date=2015-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150716201755/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoisova-nagrada-letos-akademikinji-tereziji-zorko |url-status=dead }}</ref> |- | [[Dušanka Janežič]] || dosežki v matematiki v naravoslovju |- | [[Miran Gaberšček]]|| raziskave na področju materialov |- |rowspan=2|2014 | [[Vito Turk]] || biokemija in molekularna biologija | [[Milena Horvat]] || raziskovanje živega srebra |rowspan=2| <ref>{{navedi novice |title=Nagrajeni raziskovalni dosežki |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/dve-zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-v-znanosti.html |date=21.11.2014 |accessdate=24.11.2014 |work=Delo |archive-date=2014-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141205135145/http://www.delo.si/znanje/znanost/dve-zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-v-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] || [[kemijsko inženirstvo]] | [[Gorazd Meško]] || dosežki v ekološki kriminologiji |- |rowspan=3|2015 |rowspan=3|[[Peter Fajfar]] |rowspan=3|utemeljitelj sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji | [[Mitjan Kalin]]|| dosežki na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja |rowspan=3|<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 |work=[[SiOL.net]] | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet | title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 |work= [[MMC RTV-SLO]] |date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref> |- | [[Tomaž Pisanski]] || dosežki pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab |- | [[Borut Štrukelj]]|| dosežki pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Sloveniji |- |rowspan=2|2016 | [[Uroš Skalerič]] || [[stomatologija]] | [[Janko Prunk]] || znanstvena monografija ''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015'' |rowspan=2| <ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[Branko Stanovnik]] || organska heterociklična kemija | [[Božidar Šarler]]|| dosežki pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod |- |rowspan=3|2017 |rowspan=3| [[Slobodan Žumer]] |rowspan=3| [[teoretična fizika]] [[mehka snov|mehke snovi]] | [[Rajko Bratož]] || monografija ''Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki'' |rowspan=3| <ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[Janez Plavec]]|| raziskave zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance |- | [[Zdravko Kravanja]]|| razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov |- |rowspan=3| 2018 |rowspan=2| [[Milica Kacin Wohinz]] |rowspan=2| [[zgodovinopisje]] | [[Marko Noč]]|| dosežki na področju intenzivne [[Interna medicina|interne medicine]] |rowspan=3| <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/za-zivljenjsko-delo-nagrajena-zgodovinarka-in-fizik-117952.html |title=Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik |last=Pribošič |first=Miha |date=2018-11-28 |work=Delo |accessdate=2018-11-28}}</ref> |- | [[Robert Dominko]]|| dosežki na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov |- | [[Boštjan Žekš]] || [[teoretična fizika]] | [[Matjaž Perc]]|| pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov |- |rowspan=3| 2019 | [[Alenka Šelih]] || |[[kriminologija]] | [[Nives Ogrinc]]|| interdisciplinarna uporaba stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov v fizikalni kemiji, ekologiji, metrologiji, živilstvu in arheologiji |rowspan=3| <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref> |- |rowspan=2| [[Josip Globevnik]] |rowspan=2| raziskave [[Kompleksna analiza|kompleksnih analiz]] | [[Enes Pasalic]]|| dosežki na področju [[kriptografija|kriptografije]] in [[Informacijska varnost|informacijske varnosti]] |- | [[Denis Arčon]]|| raziskave [[kvantni magnetizem|kvantnega magnetizma]] |- |rowspan=4| 2020 |rowspan=2| [[Radovan Stanislav Pejovnik]] |rowspan=2| [[kemija]] | [[Barbara Malič]]|| raziskave elektrokaloričnih keramičnih materialov |rowspan=4| <ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-05}}</ref> |- | [[Gregor Anderluh]]|| dosežki na področju biokemije in molekularne biologije |- |rowspan=2| [[Tamara Lah Turnšek]] |rowspan=2| [[biokemija]] in [[biomedicina]] | [[Andrej Filipčič]], [[Samo Stanič]], [[Marko Zavrtanik]]|| dosežki pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij |- | [[Kozma Ahačič]] || raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom |- |rowspan=4| 2021 |rowspan=2| [[Anuška Ferligoj]] |rowspan=2| [[statistika]] | [[Stanislav Gobec]]|| osnovne in uporabne raziskave v farmaciji |rowspan=4| <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zlahtne-nagrade-vrhunskim-znanstvenicam/ |title=Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam |last=Senica |first=Saša |date=2021-12-10 |work=Delo |accessdate=2021-12-13}}</ref> |- | [[Goran Dražić]]|| dosežki na področju presevne elektronske mikroskopije materialov |- |rowspan=2| [[Julijana Kristl]] |rowspan=2| biokemijska in nanofarmacevtska tehnologija | [[István Kovács]]|| dosežki na področju algebraične teorije grafov |- | [[Tomaž Zwitter]] || dosežki pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja |- |rowspan=4| 2022 |rowspan=2| [[Marijan Pavčnik]] |rowspan=2| [[pravo]] | [[Nada Lavrač]]|| izvirne metode predstavitve podatkov za učinkovito strojno učenje |rowspan=4| <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |title=Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |last=Senica |first=Saša |date=2022-12-19 |work=Delo |accessdate=2022-12-19}}</ref> |- | [[Maja Ravnikar]] || revolucionarni premiki odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov |- |rowspan=2| [[Radovan Komel]] |rowspan=2| medicinska molekularna biologija in genetika ter gensko inženirstvo v biokemiji in biotehnologiji | [[Ester Heath]]|| raba organske analize na področju okolja, hrane in zdravja |- | [[Bojan Kuzma]]|| dosežki na področju linearne algebre |- |rowspan=4| 2023 |rowspan=2| [[Joso Vukman]] |rowspan=2| funkcionalna analiza, teorija kolobarjev in [[funkcijska enačba|funkcijske enačbe]] | [[Aleksey Kostenko]]|| dosežki na področju [[matematična analiza|matematične analize]] |rowspan=4| <ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref> |- | [[Igor Križaj]] ||dosežki na področju [[toksinologija|toksinologije]] |- |rowspan=2| [[Danilo Zavrtanik]] |rowspan=2| fizika visokih energij | [[Igor Škrjanc]]|| dosežki na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov |- | [[Marko Snoj]]|| dosežki na področju [[slovenščina|slovenskega jezika]] |- |rowspan=4|2024 |rowspan=2| [[Željko Knez]] |rowspan=2| [[kemijsko inženirstvo]] | [[Ivan Šprajc]] || dosežki na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki |rowspan=4 | <ref>{{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/slovenija/znani-prejemniki-zoisove-in-puhove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-2/ |title=Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo |work=N1 |date=2024-10-14 |accessdate=2024-10-18}}</ref> |- |[[Igor Klep]] || dosežki na področju algebre in njene uporabe |- |rowspan=2| [[Ljubica Marjanović Umek]] |rowspan=2| [[razvojna psihologija]] | [[Tomaž Katrašnik]] || dosežki na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost |- | [[Damjana Rozman]] || dosežki na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike |- |rowspan=4|2025 |rowspan=2| [[Tatjana Avšič Županc]] |rowspan=2| medicinska [[virologija]] | [[Andrej Rahten]] | dosežki na področju preučevanja slovenske politične zgodovine |rowspan=4| <ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref> |- |[[Polona Žnidaršič Plazl]] in [[Igor Plazl]] || dosežki na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva |- |rowspan=2| [[Tomaž Pisanski]] |rowspan=2| [[diskretna matematika]] | [[Matjaž Humar]] || dosežki na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe |- | [[Kristina Gruden]] || dosežki na področju sistemske in molekularne biologije |- |rowspan=4|2026 |rowspan=2|[[Milena Horvat]] |rowspan=2|[[toksikologija]] | [[Ingrid Milošev]] || dosežki na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo |rowspan=4| <ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> |- | [[Borut Klabjan]] || dosežki pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi |- |rowspan=2 | [[Slavko Splichal]] |rowspan=2 | [[komunikologija]] | [[Sašo Džeroski]] || dosežki na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti |- | [[Nataša Poklar Ulrih]] || dosežki pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov |} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] * [[Kidričeva nagrada]] * [[Prešernova nagrada]] * [[Puhova nagrada]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *{{navedi splet|url= http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti|title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|publisher= |accessdate= 9. 7. 2012}} *{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/|title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|publisher= |accessdate= 24. 2. 2016|archive-date= 2019-07-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20190729074148/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/|url-status= dead}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] [[Kategorija:Zoisova nagrada| ]] kwuklteymkr6qqrm2q5tqj5c95d3cxt 10 192733 6765249 6532088 2026-10-14T19:04:15Z Yerpo 8417 2026 6765249 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Zoisova nagrada | title = [[Zoisova nagrada]] | bodyclass = hlist | above = | group1 = Zoisova nagrada za<br> življenjsko delo | list1 = * [[Aleksandra Kornhauser]] in [[Nace Šumi]] (1997) * [[Zmaga Kumer]] (1998) * [[France Bernik]] (1999) * [[Vinko Kambič]] in [[Stane Gabrovec]] (2000) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (2001) * [[Mirko Ramovš]] (2002) * [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (2003) * [[Davorin Dolar]] in [[Dušan Ferluga]] (2004) * [[Miha Tišler]] in [[Jože Maček]] (2005) * [[Jože Toporišič]] (2006) * [[Janez Orešnik]] (2007) * [[Robert Blinc]] in [[Ignacij Voje]] (2008) * [[Alojz Kralj]] (2009) * [[Kajetan Gantar]] (2010) * [[Gabrijel Kernel]] in [[Boris Žemva]] (2011) * [[Blaž Rozman]] (2012) * [[Zinka Zorko]] (2013) * [[Vito Turk]] in [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (2014) * [[Peter Fajfar]] (2015) * [[Uroš Skalerič]] in [[Branko Stanovnik]] (2016) * [[Slobodan Žumer]] (2017) * [[Milica Kacin Wohinz]] in [[Boštjan Žekš]] (2018) * [[Alenka Šelih]] in [[Josip Globevnik]] (2019) * [[Tamara Lah Turnšek]] in [[Radovan Stanislav Pejovnik]] (2020) * [[Anuška Ferligoj]] in [[Julijana Kristl]] (2021) * [[Marijan Pavčnik]] in [[Radovan Komel]] (2022) * [[Joso Vukman]] in [[Danilo Zavrtanik]] (2023) * [[Željko Knez]] in [[Ljubica Marjanovič Umek]] (2024) * [[Tatjana Avšič Županc]] in [[Tomaž Pisanski]] (2025) * [[Milena Horvat]] in [[Slavko Splichal]] (2026) | group2 = Zoisova nagrada za vrhunske<br>dosežke na področju<br>znanstvenoraziskovalne<br>in razvojne dejavnosti | list2 = * [[Franc Gubenšek]], [[Venčeslav Kaučič]], [[Robert Zorec]], [[Marko Robnik]], [[Dušan Repovš]] (1997) * [[Vito Turk]] (1998) * [[Rudi Podgornik]], [[Tatjana Avšič Županc]], [[Bojan Magajna]] (1999) * [[Marko Andrej Zupan]], [[Stojan Stavber]], [[Slavko Splichal]] (2000) * [[Marijan Pavčnik]], [[Leopold Škerget]], [[Matjaž Omladič]] (2001) * [[Jože Vižintin]], [[Dragan Marušič]], [[Dragan D. Mihailović]] (2002) * [[Dean Komel]], [[Drago Matko]], [[Boris Sket]] (2003) * [[Marko Mikuž]], [[Danilo Zavrtanik]], [[Božo Plesničar]] (2004) * [[Tomaž Prosen]], [[Dušan Turk]] (2005) * [[Marjeta Šašel Kos]], [[Marija Kosec]], [[Željko Knez]] (2006) * [[Svjetlana Fajfer]], [[Sandi Klavžar]], [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] (2007) * [[Peter Križan]], [[Marko Topič]] (2008) * [[Igor Muševič]], [[Marko Jesenšek]], [[Roman Jerala]] (2009) * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]], [[Janez Dolinšek]], [[Mihael Drofenik]], [[Blaž Zupan]], [[Andrej Jamnik]] (2010) * [[Matjaž Klemenčič]], [[Vladimir Klemenčič]], [[Boris Turk]] (2011) * [[Janez Bonča]], [[Tadej Battelino]], [[Matjaž Valant]] (2012) * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]], [[Dušanka Janežič]], [[Miran Gaberšček]] (2013) * [[Milena Horvat]], [[Gorazd Meško]] (2014) * [[Mitjan Kalin]], [[Tomaž Pisanski]], [[Borut Štrukelj]] (2015) * [[Janko Prunk]], [[Božidar Šarlet]] (2016) * [[Rajko Bratož]], [[Janez Plavec]], [[Zdravko Kravanja]] (2017) * [[Marko Noč]], [[Robert Dominko]], [[Matjaž Perc]] (2018) * [[Nives Ogrinc]], [[Enes Pasalic]], [[Denis Arčon]] (2019) * [[Barbara Malič]], [[Gregor Anderluh]], [[Andrej Filipčič]], [[Samo Stanič]], [[Marko Zavrtanik]], [[Kozma Ahačič]] (2020) * [[Stanislav Gobec]], [[Goran Dražić]], [[István Kovács]], [[Tomaž Zwitter]] (2021) * [[Nada Lavrač]], [[Maja Ravnikar]], [[Ester Heath]], [[Bojan Kuzma]] (2022) * [[Aleksey Kostenko]], [[Igor Križaj]], [[Igor Škrjanc]], [[Marko Snoj]] (2023) * [[Ivan Šprajc]], [[Igor Klep]], [[Tomaž Katrašnik]], [[Damjana Rozman]] (2024) * [[Andrej Rahten]], [[Polona Žnidaršič Plazl]], [[Igor Plazl]], [[Matjaž Humar]], [[Kristina Gruden]] (2025) * [[Ingrid Milošev]], [[Borut Klabjan]], [[Slavko Splichal]], [[Nataša Poklar Ulrih]] (2026) | below = * [[Znanost v Sloveniji]] * [[Žiga Zois]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> jt7eop0tzp6ygvg5lxp6flfxg0bfmfd 6765256 6765249 2026-10-14T19:30:02Z Yerpo 8417 ups 6765256 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Zoisova nagrada | title = [[Zoisova nagrada]] | bodyclass = hlist | above = | group1 = Zoisova nagrada za<br> življenjsko delo | list1 = * [[Aleksandra Kornhauser]] in [[Nace Šumi]] (1997) * [[Zmaga Kumer]] (1998) * [[France Bernik]] (1999) * [[Vinko Kambič]] in [[Stane Gabrovec]] (2000) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (2001) * [[Mirko Ramovš]] (2002) * [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (2003) * [[Davorin Dolar]] in [[Dušan Ferluga]] (2004) * [[Miha Tišler]] in [[Jože Maček]] (2005) * [[Jože Toporišič]] (2006) * [[Janez Orešnik]] (2007) * [[Robert Blinc]] in [[Ignacij Voje]] (2008) * [[Alojz Kralj]] (2009) * [[Kajetan Gantar]] (2010) * [[Gabrijel Kernel]] in [[Boris Žemva]] (2011) * [[Blaž Rozman]] (2012) * [[Zinka Zorko]] (2013) * [[Vito Turk]] in [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (2014) * [[Peter Fajfar]] (2015) * [[Uroš Skalerič]] in [[Branko Stanovnik]] (2016) * [[Slobodan Žumer]] (2017) * [[Milica Kacin Wohinz]] in [[Boštjan Žekš]] (2018) * [[Alenka Šelih]] in [[Josip Globevnik]] (2019) * [[Tamara Lah Turnšek]] in [[Radovan Stanislav Pejovnik]] (2020) * [[Anuška Ferligoj]] in [[Julijana Kristl]] (2021) * [[Marijan Pavčnik]] in [[Radovan Komel]] (2022) * [[Joso Vukman]] in [[Danilo Zavrtanik]] (2023) * [[Željko Knez]] in [[Ljubica Marjanovič Umek]] (2024) * [[Tatjana Avšič Županc]] in [[Tomaž Pisanski]] (2025) * [[Milena Horvat]] in [[Slavko Splichal]] (2026) | group2 = Zoisova nagrada za vrhunske<br>dosežke na področju<br>znanstvenoraziskovalne<br>in razvojne dejavnosti | list2 = * [[Franc Gubenšek]], [[Venčeslav Kaučič]], [[Robert Zorec]], [[Marko Robnik]], [[Dušan Repovš]] (1997) * [[Vito Turk]] (1998) * [[Rudi Podgornik]], [[Tatjana Avšič Županc]], [[Bojan Magajna]] (1999) * [[Marko Andrej Zupan]], [[Stojan Stavber]], [[Slavko Splichal]] (2000) * [[Marijan Pavčnik]], [[Leopold Škerget]], [[Matjaž Omladič]] (2001) * [[Jože Vižintin]], [[Dragan Marušič]], [[Dragan D. Mihailović]] (2002) * [[Dean Komel]], [[Drago Matko]], [[Boris Sket]] (2003) * [[Marko Mikuž]], [[Danilo Zavrtanik]], [[Božo Plesničar]] (2004) * [[Tomaž Prosen]], [[Dušan Turk]] (2005) * [[Marjeta Šašel Kos]], [[Marija Kosec]], [[Željko Knez]] (2006) * [[Svjetlana Fajfer]], [[Sandi Klavžar]], [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] (2007) * [[Peter Križan]], [[Marko Topič]] (2008) * [[Igor Muševič]], [[Marko Jesenšek]], [[Roman Jerala]] (2009) * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]], [[Janez Dolinšek]], [[Mihael Drofenik]], [[Blaž Zupan]], [[Andrej Jamnik]] (2010) * [[Matjaž Klemenčič]], [[Vladimir Klemenčič]], [[Boris Turk]] (2011) * [[Janez Bonča]], [[Tadej Battelino]], [[Matjaž Valant]] (2012) * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]], [[Dušanka Janežič]], [[Miran Gaberšček]] (2013) * [[Milena Horvat]], [[Gorazd Meško]] (2014) * [[Mitjan Kalin]], [[Tomaž Pisanski]], [[Borut Štrukelj]] (2015) * [[Janko Prunk]], [[Božidar Šarlet]] (2016) * [[Rajko Bratož]], [[Janez Plavec]], [[Zdravko Kravanja]] (2017) * [[Marko Noč]], [[Robert Dominko]], [[Matjaž Perc]] (2018) * [[Nives Ogrinc]], [[Enes Pasalic]], [[Denis Arčon]] (2019) * [[Barbara Malič]], [[Gregor Anderluh]], [[Andrej Filipčič]], [[Samo Stanič]], [[Marko Zavrtanik]], [[Kozma Ahačič]] (2020) * [[Stanislav Gobec]], [[Goran Dražić]], [[István Kovács]], [[Tomaž Zwitter]] (2021) * [[Nada Lavrač]], [[Maja Ravnikar]], [[Ester Heath]], [[Bojan Kuzma]] (2022) * [[Aleksey Kostenko]], [[Igor Križaj]], [[Igor Škrjanc]], [[Marko Snoj]] (2023) * [[Ivan Šprajc]], [[Igor Klep]], [[Tomaž Katrašnik]], [[Damjana Rozman]] (2024) * [[Andrej Rahten]], [[Polona Žnidaršič Plazl]], [[Igor Plazl]], [[Matjaž Humar]], [[Kristina Gruden]] (2025) * [[Ingrid Milošev]], [[Borut Klabjan]], [[Sašo Džeroski]], [[Nataša Poklar Ulrih]] (2026) | below = * [[Znanost v Sloveniji]] * [[Žiga Zois]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> pf251h8290lacyxljcrl2rs6o8yv3o7 0 193766 6765135 6647879 2026-10-14T15:07:06Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6765135 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[smučarski tekač|smučarskih tekačev]] in nordijskih kombinatorcev.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Lucia Anger]] *[[Gašper Antičevič]] *[[Ajda Arh]] *[[Irena Auersperger]] *[[Darja Ažman]] == B == *[[Mirko Bavče]] *[[Leon Bebler]] *[[Amalija Belaj]] *[[Maja Benedičič]] *[[Gašper Berlot]] * [[Stane Bervar]] * [[Helena Bešter]] *[[Nejc Brodar]] *[[Darjan Brus]] *[[Marjan Burgar]] == C == *[[Mirjam Cossetini]] == Č == * [[Ivo Čarman]] * [[Alenka Čebašek]] Kokalj * ([[Edmund Čibej]]) * [[Venceslav Čihal - Veno]] * [[Benjamin Črv]] *[[Vili Črv]] == D == * [[Tone Dečman]] * [[Peter Dokl]]? *[[Miha Dolar]] *[[Marko Dolenc]] *[[Miha Dovžan (biatlonec)]] *[[Tomaž Druml]] == E == * [[Lea Einfalt]] *[[Anja Eržen]] == F == * [[Vesna Fabjan]] * [[Tim Fabjan]] == G == *[[Janez Gorjanc]] *[[Matjaž Gorjanc]] *[[Luka Gostinčar]] *[[Bor Grdadolnik]] *[[Aleš Gregorič]]? *[[Anže Gros]] == H == * [[Zdravko Hlebanja]] - Drčk == I == * [[Rado Istenič]] == J == *[[Albin Jakopič]], nordijski kombinatorec *[[Avgust Jakopič]] *[[Tia Janežič]] * [[Janko Janša]] * [[Joško Janša]] *[[Sara Jazbec]] * [[Maksimilijan Jelenc]] *[[Marjan Jelenko]], nordijski kombinatorec * [[Božo Jemc]]? * [[Andrej Jerman]] (prv.) *[[France Jerman|France (Frenk) Jerman]] *[[Franci Jerman]] *[[Jože Jerman]] *[[Marcos Luis Jerman]] *[[Matjaž Jerman]] *[[Andrej Jezeršek]] * [[Barbara Jezeršek]] == K == * [[Vladimir Kajzelj]] *[[Juvencij Kalan]] *[[Rolando Kaligaro]] *[[France Kandare]] *[[Robert Kaštrun]] * [[Jožko Kavalar]] * Blaž Kavčič? * [[Alojz Kerštajn]] * [[Robert Kerštajn]] * [[Alojz Klančnik]] * [[Gregor Klančnik]] * [[Boštjan Klavžar]] * [[Anita Klemenčič]] * [[Jože Klemenčič (smučarski tekač)]] *[[Živa Klemenčič]] *[[Peter Klofutar]] *[[Stane Kmet]] *[[Leon Knap]] * [[Jože Knific]] * [[Janko Kobentar]] *[[Pavel Kobilica]] *Jože Kodran? * [[Igor Kogoj|Igorj Kogoj]] * [[Angela Kordež]] * [[Gašper Kordež]] *[[Matevž Kordež]] * [[Milena Kordež]] * [[Miro Kregar]]? *[[Jani Kršinar]] == L == *[[Nataša Lačen]] *[[Peter Lakota]]? *[[Anamarija Lampič]] *[[Janez Lampič st.|Janez Lampič]] (star.) ??? * [[Janez Lampič mlajši]] (Jony Lampič)? * [[Miha Ličef]] * [[Maša Likozar Brankovič]] ==M== * [[Petra Majdič]] * [[Andraž Mali]] * [[Andreja Mali]] *[[Klara Mali]] *[[Tia Malovrh]] *[[Anja Mandeljc]] *[[Janez Marič]]? *[[Luka Markun]] *[[Gašper Marn]] *[[Hana Mazi Jamnik]] * [[Lucija Medja]] * [[Jože Mehle]] * [[Jan Mežek]] *[[Jana Mlakar]] *[[Janez Mlinar (smučarski tekač)|Janez Mlinar]] *[[Matejka Mohorič]] *[[Metka Munih]] ==O== * [[Lenart Oblak]] * [[Mitja Oranič]] ==P== *[[Cveto Pavčič]] *[[Janez Pavčič]] *[[Roman Perko]] *[[Taja Pavec]] *[[Cveto Podlogar]] *[[Tone Pogačnik]] *[[Urška Poje]] *[[Martin Ponikvar]] Vasja Rupnik Darjan Brus Klemen Bauer in Aleš Gregorič Renata Podviz in Brigita Belšak, tretji pa Jera Rakovec in Maja Benedičič *[[Domen Potočnik (smučarski tekač)|Domen Potočnik]]? *[[Franc Prešern]] *[[Luka Prosen]] *[[Janez Pustovrh]] == R == * [[Minca Rabič]] * [[Erik Raduha]] * Jože Rajšp * [[Dijana Ravnikar]] (r. [[Grudiček]]) * [[Eva Razinger]] *[[Nika Razinger]] * [[Tone Razinger]] * [[Mara Rekar]] *[[Lena Repinc]] * [[Boris Režek]] *[[Štefan Robač]] *[[Gorazd Robnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Vasja Rupnik]]? == S == *[[Roman Seljak]] *[[Lado Senčar]] *[[Franc Smolej (smučarski tekač)|Franc Smolej]] *[[Tatjana Smolnikar]] *[[Andreja Smrekar]] *[[Matej Soklič]] *[[Bogdan Svet]] == Š == * [[Dino Ščuk]] * [[Matej Šimenc]] * [[Miha Šimenc]] * [[Manca Šolar]] * [[Tine Šporn]], * [[Nejc Štern]] * [[Zdenko Švigelj]] ==T== * [[Franc Turšič]] == U == * [[Eva Urevc]] == V == * [[Silva Verbič]] * [[Drago Vidic]] * [[Katja Višnar]] *[[Ema Volavšek]] *[[Andreja Vrhovec Kavčič]] *[[Vid Vrhovnik]] *[[Damjan Vtič]] ==Z== * [[Peter Zupan (častnik)|Peter Zupan]] * [[Tjaša Zupan]] ==Ž== * [[Lovro Žemva]] * [[Timotej Žemva]] * [[Neža Žerjav]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih biatloncev]] {{stublist}}{{Seznami narodov po poklicu|smučarskih tekačev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Smučarski tekačev]] [[Kategorija:Seznami smučarskih tekačev|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači|*]] 4g5f3bx4xdxrbxrsoavu4hsaznnteak 0 195965 6765171 6762208 2026-10-14T16:23:03Z A09 188929 pp ref, par novih vnosov, par novih slik, abc, -podvojeno, pp 6765171 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Zgodnjekrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija|Navedene letnice lahko navajajo leto zadnjega znanega obstoja, popolnega uničenja oz. odstranitve ali širše obdobje postopne opustitve objekta.}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Ajdna|Zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] |{{neznano}} |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] |{{neznano}} |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]]{{anchor|spodnja cerkev}} |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s [[#spodnja cerkev|spodnjo cerkvijo]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Mihovo|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |{{hs|600}}konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana zgodnjekrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Rifnik|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno je bila tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Velike Malence|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |zgodnjekrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/opustitve{{efn|name=terminologija}} !Opis !Viri |- |{{slika d|Q141625496}} |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] |{{neznano}} |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena je v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič je omenjena leta 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Leta 1942 je požgana med [[roška ofenziva|roško ofenzivo]]. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141625529}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a na nekdanjem gradišču. Morda je služila kot protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine njegovega vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q141628986}} |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje]]{{efn|Naselje Beli Kamen je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno vasi [[Stari Log]].}} |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev je segala v 17. stoletje, imela je tri oltarje iz 18. stoletja, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. V letih 1862 in 1894 je bila nestrokovno prenovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja, prenovljena leta 1841, je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q141629545}} |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]]{{efn|Naselje Vimolj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]].}} |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi tekom roške ofenzive leta 1942 požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja pri Vratih, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »pri Vratih«, da se razlikuje od kasnejše cerkve »na Trgu« z istim patrocinijem.}}{{anchor|Andrej na Vratih}} |[[Izola]] |1797 |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja in je. Cerkev je imela več oken in dva oltarja. Porušena je bila leta 1797 skupaj z mestnimi vrati in okoliškim obzidjem. |{{sfn|Likar|2010|p=287}}{{sfn|Tomšič|1999|p=462}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja na Trgu, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »na Trgu«, da se razlikuje od njene cerkve predhodnice »na [Kopenskih] Vratih« z istim patrocinijem.}} |[[Izola]] |1926 |Cerkev je bila zaradi opustitve [[#Andrej na Vratih|cerkve sv. Andreja na Vratih]] na željo ribičev na novo sezidana leta 1802 na Velikem trgu (v pristanišču). Postavljena je bila v beneškem baročnem klasicizmu. Imela je eno pravokotno ladjo ter manjši prizidek. Leta 1926 je bila prodana občini ter zatem porušena, material pa je bil uporabljen za zidavo [[cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|cerkve v Maliji]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje]] |{{Hs|1943-12-31}}1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim, obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]]<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|podsabotinsko cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]]{{efn|Naselje Prerigelj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Knežja Lipa]].}} |1945 |Po drugi svetovni vojni je bila podružnična cerkev porušena in predelana v gramoz za ceste, viden je temeljni obod. V cerkvi je bil hranjen kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena je v popisu iz leta 1651, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]{{anchor|andrej_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1741 |Cerkev šestkotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi, ki je bila porušena leta 1741. Na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa je s prizidavo ladje postala [[#valentin_zajčjepolje|cerkev sv. Valentina]], ki je bila podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |{{slika d|Q141629638}} |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. V 50. letih 20. stoletja je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje današnje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]]. | |- |{{slika d|Q141629719|lokalna=Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Rapljevo]].}} |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena kot hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{hs|1783}}{{c.|1783}} |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Izola|Anton Puščavnik]]{{efn|Navadno s krajevnim pridevkom »v Pristanišču«.}} |[[Izola]] |1818 |Stala je nad palačo Zanon. Po opisu Pavla Naldinija je bila, podobno kot okoliške zgradbe, zgrajena v gotskem slogu. Imela je en oltar. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč, Kočevje]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q141629737}} |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, prva omemba je bila že pred letom 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{slika d|Q141629774}} |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]]{{efn|Plavž je bil še pred pričetkom prve svetovne naselje skupaj z naseljema [[Murova]] in [[Stara Sava]] priključen [[Jesenice|Jesenicam]].}} |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|1-05360}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]]<br/>Bernardin |{{Hs|1806}}1806 |Cerkev je bila del [[minoritski samostan Bernardin|minoritskega samostana sv. Bernardina Sienskega]], ki ga je leta 1452 ustanovil sv. [[Janez Kapistran]]. Ohranjen je baročni zvonik ter kor v beneški gotiki z obokanim stropom. Ostanki cerkve so danes del hotelskega kompleksa Bernardin. |<ref>{{RKD sklic|1-07259}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] |{{neznano}} |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |{{slika d|Q141636807|lokalna=Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png}} |[[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev je bila leta 1934 prizidana [[#Krištof_Ljubljana|cerkvi sv. Krištofa]]. Leta 1958 je bila pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|novozgrajena]] v Bežigradu. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |{{slika d|Q141637022}} |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |{{hs|1945}}1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, vidne so ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |{{slika d|Q141637022}} |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev je bila požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Donata, Izola|Donat]] |[[Izola]] |{{hs|1770}}1770–1819 |Češčenje sv. Donata se v Izoli omenja že leta 1212. Romanska cerkev je stala pod gričem Segadiči na robu naravnega amfiteatra. Objekt je bil obnovljen leta 1452 in 1754, ko je bila tudi barokizirana. V franciscejskem katastru je označena, da je v ruševinah. Danes v njeni bližini stoji kapelica sv. Donata. |{{sfn|Tomšič|1999|p=464–465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji |{{neznano}} |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki njej pripadajočega pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], je bila porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po sekularizaciji leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna]]<br/> |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot [[vaška straža|belogardistična]] postojanka, zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{slika d|Q141639476}} |[[cerkev sv. Duha, Slovenska Bistrica|Duh]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1799-11}}november 1799 |Špitalska cerkev sv. Duha se omenja že v drugi polovici 15. stoletja in je stala na levem bregu Bistrice izven mestnega obzidja. Ob porušitvi leta 1799 je bila že sekularizirana in rabljena kot skladišče. |<ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev žalostne Matere Božje|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2218|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=8.10.2026|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] |{{neznano}} |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje]]{{efn|Naselje je bilo opuščeno že leta 1937, ozemlje pa je bilo kasneje priključeno [[Stari Log, Kočevje|Staremu Logu]].}} |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Pred 2. svetovno vojno ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}<ref>{{RKD sklic|1-02772}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |{{hs|1850}}19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Elizabete, Izola|Elizabeta]] |[[Izola]]<br/>Skamal{{efn|Nekdanji zaselek v bližini Izole. Ležal je ob poti iz [[Gažon]]a v Sečoveljske soline.}} |{{hs|1847}}pred 1847 |Romanska enoladijska cerkev je bila posvečena Marijinemu obisku tete Elizabete. Leta 1700 jo je na svojem zemljišču postavil duhovnik Balsamino Manzioli. [[Chiaro Vascotti]] je leta 1847 od cerkve našel le še nekaj podpornih zidov, danes sledi ni več. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{slika d|Q141637533|lokalna=Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg}} |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}}1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |[[Volčanski Ruti]]<br/>Ježa |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Foske, Izola|Foska]] |[[Izola]] |{{hs|1847}}pred 1847 |Enoladijska cerkev renesančnega centra je stala ob poti iz Izole proti Pregavorju in [[Šared]]u. Prvič se omenja že leta 1537, leta 1646 je bila ponovno posvečena, a je po vizitacijskem dnevniku iz leta 1700 poškodovana. Leta 1757 je bila obnovljena, z letom 1847 pa je bila v ruševinah, ki so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, na njenem mestu pa zgrajena počitniška hiša. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Frančiška Assiškega, Izola|Frančišek Assiški]] |[[Izola]] |1805 |Cerkev je pripadala izolskemu minoritskemu samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1582. Cerkev je bila posvečena leta 1670, v skladu z redovimi načeli je imela pravokoten tloris in eno ladjo, glavni oltar je bil posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Po ukinitvi samostana leta 1787 je bil kompleks preurejen v vilo, kasneje sirotišnico, cerkev so porušili leta 1805. Bivalni del samostana je vkomponiran v današnji Dom upokojencev. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465–466}} |- |[[slika:kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka.png|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka|Frančišek Ksaverij]] |[[Kočevska Reka]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Imela je leseno dvokapno streho z neogotskim stolpičem. |<ref>{{RKD sklic|1-02781}}</ref> |- |{{slika d|Q105641981}} |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Planina, Semič]]<br/>[[Mirna gora]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Zaderc|Frančišek Ksaverij]] |[[Zaderc]]{{efn|Danes del naselja [[Brezovica pri Predgradu]].}} |{{hs|1942}}1939–1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz 18. stoletja je imela zidano lopo ter tristrano zaključen prezbiterij. Tekom druge svetovne vojne je bila požgana, ohranjen je temeljni obod objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02816}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Koštabona|Helena]] |[[Koštabona]] |{{neznano}} |Cerkev je stala ob stari cesti Koštabona–Šmarje, na nekdanjem gradišču, ki je bilo kasneje spremenjeno v grad. Ob njej je bilo najdenih nekaj grobišč. V ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01406}}</ref> |- |{{slika d|Q141641296}} |[[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Ormož|Ignacij Lojolski]] |[[Ormož]] |{{hs|1798}}po 1798 |Cerkev je pripadala [[frančiškanski samostan Ormož|frančiškanskemu samostanu Ormož]], ki je bil dokončan leta 1504 (temeljni kamen 1495). Leta 1624 je kompleks vključno s trgom pogorel, a je bil obnovljen. Leta 1786 je bil ukinjen z jožefinskimi reformami, 1798 pa prodan za 2000 zlatnikov. Cerkev je bila velika, triladijska, notranja oprema pa se je porazdelila med druge cerkve, tudi v Varaždin. Samostanski kompleks je ležal na območju današnje Žigrove ulice. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1505|title=Frančiškanska cerkev|accessdate=8. 10. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141639204}} |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1942-11-20}}20. november 1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]]<br/>Kumrov vrh{{efn|name=kumrova|Naselje Kumrova vas je bilo večkrat požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Svetli Potok]].}} |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Izidorja, Renče|Izidor]] |[[Renče]]<br/>Mandrija |{{neznano}} |Cerkev, od katere so ohranjene ruševine, je stala na Mandriji (Dolgem brdu). V bližini je stala rezidenca renških grofov. |<ref>{{RKD sklic|1-21229}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}}po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa so bile leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.|1782–1785}}{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin]] |{{hs|1779}}po 1779 |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena je bila 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.|1650}} |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=2012b|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnja Vrtojba|Janez Krstnik]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"}} |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na Ulici 9. septembra 92. Posvečena je bila 19. oktobra 1873. Bila je pravilno orientirana, imela je 19 m visok oglejski zvonik, okrog nje je stalo pokopališče. Ladja je merila {{bp|15,60×11,25 m}}. Nad vhodom je bil kor, cerkev pa je imela tudi krstni kamen. Cerkev je porušilo italijansko topniško obstreljevanje tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM">{{navedi splet|url=https://www.kstm-sempeter-vrtojba.si/cerkve|title=Cerkve v Šempetru in Vrtojbi|publisher=Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter -Vrtojba|year=2023|access-date=14.10.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zagrajec|Janez Krstnik]] |[[Zagrajec]] |{{hs|1821}}pred 1821 |Cerkev je po ljudskem izročilu stala na nekdanjem gradišču Brith na mestu srednjeveškega dvora, ki je bil porušen po turških vpadih. Cerkvi naj bi pripadalo pokopališče. |{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]]{{efn|Danes je skupaj s Spodnjo Muto del naselja [[Muta]].}} |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev je stala na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]] v takratni Spodnji Muti. Cerkev je bila porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |<!--prve cerkve v sloveniji {{sfn|Höfler|2016|p=71}}--> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Žička kartuzija]]{{efn|Samostan je poimenovan po naselju [[Žiče]], danes pa leži na območju naselja [[Spodnje Slemene]].}} |{{neznano}} |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] |{{neznano}} |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] |{{neznano}} |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto]]<br/>[[Trdinov vrh]] |{{neznano}} |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemono|Jernej]] |[[Gornji Zemon]]<br/>Mežnarija |{{neznano}} |Ohranjene ruševine podružnične cerkve sv. Jerneja, ki jo je nadomestila [[cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemon|novejša cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27994}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jerneja, Izola|Jernej]] |[[Izola]] |1818 |Cerkev je stala na mestnih vratih, ki so vodila v pristanišče (danes obok na naslovu Veliki trg 8). Prvič je omenjena leta 1477, ko je bila naročena obnova fresk na fasadi in gre za edini znan primer zunanje poslikave za cerkve na mestnih vratih na obali. Porušena leta 1818 z odstranjevanjem izolskega obzidja. |{{sfn|Tomšič|1999|p=466–467}} |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku.png|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Ajdovščina, Ljubljana|Ajdoviščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |{{hs|1950}}1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1637}}. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Naselje Ribnik je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Komarna vas]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Gorenja Vrtojba|Jožef]] |[[Gorenja Vrtojba]]{{efn|Danes skupaj z [[Dolenja Vrtojba|Dolenjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |1937 |Cerkev se prvič omenja leta 1651. Leta 1870 je bila zaradi medvaških tekmovanj obnovljena, takrat je merila {{brez preloma|17,20×11,10 m}}, zvonik je bil visok 26,10&nbsp;m. Leta 1873 je dobila orgle. Tekom prve svetovne vojne je bila močno poškodovana, vendar so jo zasilno popravili in nekaj časa izmenično maševali z Dolenjo Vrtojbo vse do posvetitve [[cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|cerkve sv. Srca Jezusovega]] leta 1925, ki stoji nasproti lokaciji cerkve sv. Jožefa. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |[[Koper]]<br/>Brol |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] |{{hs|1951-09-27}}27. september 1951 |Zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]] je bila cerkev oz. njen zvonik razstreljen. Na novi lokaciji je bila leta 1976 zgrajena podružnična [[cerkev sv. Jožefa, Škale|cerkev sv. Jožefa]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Žeje|Jurij]] |[[Žeje]] |1762 |Cerkev je stala na hribu Trobnik ob stari cestni povezavi, prvič se omenja leta 1300. Opuščena leta 1762 po dekretu tržaškega škofa. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-28015}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] |{{neznano}} |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] |{{neznano}} |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- |[[Slika:File:Plesivica Zuzemberk Slovenia - church 1.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Plešivica|Katarina]] |[[Plešivica]] |1943 |Gotska cerkev, prvič omenjena leta 1526, stoji na vrhu istoimenskega hriba. Arhitektonsko združuje elemente sredozemske in celinske cerkvene arhitekture, v notranjosti pa so bile freske hrvaške izdelave iz 1. polovice 16. stoletja. Leta 1943 so jo požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|8670}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |{{hs|1945}}1941–1945 |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Škrbina|Katarina]] |[[Škrbina, Komen]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na zahodnem robu nekdanjega gradišča na hribu Lipovnik (530&nbsp;mm). Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Južni in zahodni del je obdan s kamnitim nasipom. V vizitacijskih dnevnikih se omenja v letih 1650–1750. |<ref>{{RKD sklic|7318}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]]{{efn|Danes del [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovca pri Kočevski reki]].}} |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja. Za zgodnji in visoki srednji vek (tekom formiranja prvotnih pražupnij) pa je za nekatera območja današnje Slovenije značilno sinonimno poimenovanje sakralne arhitekture, zato nadaljno razločevanje ni mogoče.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje|Kristusove rane]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]{{anchor|Krištof_Ljubljana}} |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so leta 1934 prizidali Plečnikovo [[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Objekt je bil porušen v letih 1957–1958 pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]]. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]]{{efn|Naselje Gradec je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje nekdanjega naselja je bilo kasneje priključeno [[Rožič Vrh]]u.}} |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 pred izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[France Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.|1953–1954}}. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]]<br/>Sveto |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Beka pri Ocizli|Lovrenc]] |[[Beka pri Ocizli]]<br/>Lorencon |{{neznano}} |Gotska cerkev je stala poleg gradu Vinchimberch. Imela je pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Širše arheološko najdišče je bilo močno poškodovano tekom prve svetovne vojne, a ruševine temeljnega oboda so vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-09163}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] |{{neznano}} |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[stara cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica]] |{{hs|1943-11-24}}24. november 1943 |Cerkev je bila zgrajena leta 1671, stala je v sredi vasi. 11. novembra 1943 je bila požgana med partizanskim napadom, ruševine niso bile odstranjene do leta 1960. Leta 1992 jo je nadomestila novozgrajena [[cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|cerkev z istim patrocinijem]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|Marija Magdalena]] |[[Bezovica]]<br/>Murišče |{{neznano}} |Patrocinij je domneven. Srednjeveška podružnična cerkev kubedske župnije je stala na Murišču ob izviru reke Rižane na območju nekdanjega naselja. Prvič je omenjena leta 1341. Po letu 1579 jo je nadomestila [[cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=125}}<ref>{{RKD sklic|1-01347}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>Marof |{{neznano}} |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Renče|Marija Magdalena]] |[[Renče]]<br/>Ozrenj |{{neznano}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1758. Ob njej je nekaj planih grobišč. Danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-21228}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |{{hs|1669}}pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=105}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marine, Izola|Marina]] |[[Izola]] |1790 |Cerkev je stala znotraj obzidja pri vzhodnem vstopu v mesto in je nastala sočasno z njim v 15. stoletju. Imela je eno ladjo in en oltar. Leta 1790 je bila po dovoljenju [[Bonifacij de Ponte|Bonfacija de Ponteja]], koprskega škofa, podrta. |{{sfn|Tomšič|1999|p=470}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec |{{neznano}} |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje]] |{{hs|1955}}po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]]{{efn|Naselje Tanči Vrh je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo kasneje priključeno naselju [[Hrib pri Koprivniku]].}} |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marka, Dol pri Hrastovljah|Marko]] |[[Dol pri Hrastovljah]] |{{neznano}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je nekoč služila kot pokopališka kapela, danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01361}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>Markovec |{{neznano}} |Cerkev je stala pri vrhu Markovca na tumulu ob železnodobnem gradišču. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Vrtojba|Marko]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1782. Po cerkvi se imenuje mikrotoponim »sv. Marko«. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |{{hs|Tolmin}}[[grad Tolmin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}<!--{{sfn|Höfler|2016|p=152}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]]{{efn|Naselje Topličice je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo pozneje priključeno naselju [[Sredgora]].}} |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |{{hs|1825}}prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=86}}--> |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Gornja Topla Reber]]{{efn|name=gornja_reber|Gornja Topla Reber je bila požgana 14. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Spodnja Topla Reber|Spodnjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.|1800}}. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-01646}}</ref> |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Gutenwerth]]{{efn|Danes območje nekdanjega naselja Gutenwerth pripada naselju [[Drama, Šentjernej|Drama]].}} |{{hs|1250}}13. stoletje |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-31099}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Kazlje|Mihael]] |[[Kazlje]]<br/>Jerišev greben |{{neznano}} |Ohranjene ruševine cerkve, ki je bila zgrajena na vencu železnodobnega gradišča. Posvečena je bila leta 1634. |<ref>{{RKD sklic|1-07320}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]{{efn|Po konstitucijah samostana je moral biti oltar posvečen (nadangelu) sv. Mihaelu za priprošnjištvo Materi Božji kot njenemu Božjemu oznanjevalcu ter za izpolnitev naročila ustanovitelja samostana, Mihaela Hillerja. Tedanji ljubljanski škof [[Oton Friderik Buchheim]] je odredil tudi izdelavo ločenega oltarja, posvečenega Mariji Božji Materi, zato je bil oltar sv. Mihaela postavljen na evangelijsko stran.}} |[[Ljubljana]]<br/>Center |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref>{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{hs|1621}}{{c.|1621}} |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes je to območje [[Koroška Vrata]]Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]]{{anchor|sv. Nedelja}} |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] |{{neznano}} |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] |{{neznano}} |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Sveto|Nikolaj]] |[[Sveto, Komen]] |{{neznano}} |Cerkev je stala severno od naselja na Vrhu sv. Miklavža (350&nbsp;mm) poleg nekdanjega gradišča Martinišče, enega največjih na Krasu. Ohranjena je legenda o zlatem kelihu, ki je bil najden na mestu cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-00716}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]]{{efn|Območje nekdanjega naselja Zasavje danes pripada naselju [[Krška vas, Brežice|Krška vas]].}} |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q67193981}} |[[cerkev sv. Onofrija Velikega, Sečovlje|Onofrij Veliki]] |[[Sečovlje]]<br/>Krog |{{hs|1947-11-11}}11. november 1947 |Cerkev je pripadala benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1860. Imela je pravokoten tloris in orientacijo proti zahodu. Z izgonom samostana leta 1947 je bila cerkev preurejena v skladišče, danes je samostanski kompleks v delnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-24333}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Otona, Vrtojba|Oton]] |[[Vrtojba]]<br/>Sv. Oto |1784 |Majhna cerkev iz kamna in strehe s korci je imela en oltar, nad vhodom zvončnico ter vidno ostrešje. Oltar je bil majhen, brez podesta, a oltarna slika je bila lepa. [[Proščenje]] se je praznovalo na ponedeljek pred [[binkošti]]. Pri njej je delovala bratovščina. Leta 1784 je bila porušena tekom jožefinskih reform. Ruševine so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, leta 1980 pa je bil na njenem mestu postavljen spomenik NOB. |{{sfn|Höfler|2016|p=96}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pavla, Dolnja Vrtojba|Pavel]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"|Danes je skupaj z nekdanjo [[Gornja Vrtojba|Gornjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |{{hs|1916}}1915–1918 |Podružnična cerkev je stala ob trasi današnje zahodne vrtojbske obvoznice. V vizitacijskih dnevnikih se omenja med leti 1570 in 1668. Leta 1593 je imela neposvečen oltar brez oltarne slike, nad vhodom je bila zvončnica. [[Proščenje]] je potekalo na prvo nedeljo po veliki noči, poleg tega pa se je maševalo še na praznik sv. Pavla in nekajkrat letno. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni je na njenem mestu bil postavljen križ, ki danes ne stoji več. |<ref>{{RKD sklic|1-20117}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |{{hs|1759}}po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pelagija, Izola|Pelagij]] |[[Izola]] |{{hs|1804}}pred 1804 |Cerkev je stala vzhodno od [[cerkev Loretske Matere Božje, Izole|cerkve Loretske Matere Božje]] ob današnji magistralni cesti Izola–Piran. Verjetno je nastala v 17. stoletju, v 18. je bila v oskrbi bratovščine bičarjev. Imela je eno ladjo in prenosljiv oltar. Leta 1804 je označena kot »v ruševinah«. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra, Izola, 1905 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Izola|Peter]] |[[Izola]] |1978 |Cerkev se prvič omenja leta 1175, med leti 1213 in 1330 pa je tu deloval tudi benediktinski samostan, ki je bil kasneje v ruševinah, a so tod do 1819 delovali eremiti. Cerkev je bila obnovljena leta 1624 (ko je bila barokizirana) in 1954. Imela je tri oltarje ter neogotsko fasado, ampak baročno zasnovo. Cerkev so podrli zaradi gradnje tovarne [[Delamaris]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471–472}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala je blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Sečovlje|Peter]] |[[Sečovlje]] |{{neznano}} |Cerkev je stala na območju današnje pristajalne steze [[letališče Portorož|letališča Portorož]]. Merila je približno 12×7&nbsp;m. Objekt je vrisan na nekaj zemljevidih, omenil ga je tudi koprski škof [[Paolo Naldini]], po cerkvi se je ohranil tudi lokalni toponim. |<ref>{{RKD sklic|30453}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]]{{efn|Srednja Bukova Gora je bila avgusta 1942 požgana. Leta 1955 je bila skupaj z Zgornjo in Spodnjo Bukovo Goro združena v naselje [[Bukova Gora]].}} |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan]] |1945 |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Gornja Topla Reber]]<br/>Kočevska gora{{efn|name=gornja_reber}} |{{hs|1945-04-13}}13. april 1945 |Cerkev, ki je stala na vrhu Kočevske gore (tudi Sv. Peter; 888&nbsp;m) se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani obokan prezbiterij ter raven lesen strop. Zvonik je stal na jugu ladje in je imel neogotsko ostrešje. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2011|p=152–154}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.|1755}} |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjana je v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]]{{efn|Topli Vrh je bil avgusta 1942 požgan in po vojni nikoli obnovljen. Območje Toplega Vrha je bilo kasneje priključeno naselju [[Črmošnjice]].}} |{{hs|1945}}{{c.|1945}} |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]]{{efn|name=kumrova}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |{{hs|1750}}1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.|1782}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža, Podsabotin|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. Ruševine vidne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Roka, Izola|Rok]] |[[Izola]] |1816 |Cerkev je stala na današnjem naslovu Trg republike 3. Cerkev je bila postavljena v 16. stoletju (prva omemba 1580) po epidemiji kuge za pripročilo pred kugo, tedaj pa je stala izven obzidja. Imela je eno ladjo, en glavni oltar ter več prenosljivih. Do leta 1780 je bila v razvalinah, material so uporabljali za druge cerkve, dokončno je bila odstranjena leta 1816. |{{sfn|Tomšič|1999|p=472}} |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Vrtojba|Sebastijan]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Leta 1570 je imela patrocinij Matere Božje, sv. Roka in sv. Sebastijana, bila je v lasti bratovščine. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Simona, Izola|Simon]]{{anchor|Simon, Simonov zaliv}} |[[Izola]]<br/>[[Simonov zaliv]] |1816 |Cerkev je stala na rtu [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]]. Prvič je omenjena leta 1525, 1622 je bila obnovljena, leta 1770 je bila spet v slabem stanju. Med leti 1784 in 1805 je cerkev morda nosila patrocinij sv. Nikolaja. [[Chiaro Vascotti]] leta 1847 o cerkvi ni našel več sledi. |{{sfn|Tomšič|1999|p=473}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Fijeroga|Štefan]] |[[Fijeroga]] |{{neznano}} |Romanska cerkev iz 12. ali 13. stoletja je imela skrito polkrožno apsido in je tako primerljiva [[#sv. Nedelja|cerkvi sv. Nedelje v Kortah]]. Merila je približno 13×5&nbsp;m. Cerkev je bila spremenjena v skedenj, ki je kasneje pogorel in ni bil obnovljen. Ohranjeni dve steni ter apsida, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-16490}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Krkavče|Štefan]] |[[Krkavče]] |{{neznano}} |Cerkev je stala pod hribom Dovin, v njeni bližini je bilo odkritih več grobov. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-07204}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Vidne so ruševine, ki so bile močno poškodovane v bombardiranju med drugo svetovno vojno. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]]{{efn|Ponikve so bile poleti 1942 požgane, po vojni pa naselje ni bilo obnovljeno. Izpraznjeno območje je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]]{{efn|Izpraznjena vas je pogorela že pred prvo svetovno vojno, območje vasi pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |{{hs|1914}}pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |Uršula |Anhovo{{efn|Domnevna lokacija.}} |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.|1954}} |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica]]<br/>[[Sabotin]] |1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena je z jožefinskimi reformami leta 1782, močno je bila poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje.png|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]{{anchor|valentin_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1947 |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[#andrej_zajčjepolje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena je bila leta 1947. |<ref name="zajčje_polje" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |{{hs|1880}}konec 19. stoletja |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja je omenjena v več popisih in urbarjih. Objekt oz. lega objekta je bila med boji prve svetovne vojne močno poškodovana.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]]{{efn|Dolnja Topla Reber je bila požgana 19. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Gornja Topla Reber|Gornjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1700}}. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, leta 1968 so bile odstranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Cerkev je bila leta 1380 sezidana na območju današnje Jadranske ulice 9 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, leta 1513 jo je blagoslovil salzburški knezoškof Leonhard. Leta 1787 je bila prodana, tedaj pa je bilo opuščeno tudi njej pripadajoče nekatoliško pokopališče. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, k njej je bil na jugu prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena je bila leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |[[File:Pravoslavna cerkev krimskega korpusa, Strnišče 1921-1922.jpg|150px|brezokvira]] |Pravoslavna cerkev{{efn|Patrocinij cerkve je neznan.}} |[[Strnišče, Kidričevo]] |1921–1922 |Krimski kadetski korpus je zaradi [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] v Strnišče prispel decembra 1920 in se ustalili v taborišču, kjer so kmalu eno izmed barak preuredili v pravoslavno cerkev. Baraka je bila zaradi nestrinjanja z lastnikom zemljišča kmalu odstranjena, taboriščniki pa so maševali v okoliškem gozdu. Korpus se je z 20. oktobrom 1922 preselil v [[Bela Crkva|Belo Crkvo]]. |{{sfn|Pulko|2010|p=167}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina 1925.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina|Peter in Pavel]] |[[Rogaška Slatina]] |1941 |Leta 1922 je bila v stavbi nekdanje polnilnice mineralne vode, ki je bila zgrajena leta 1904, urejena pravoslavna cerkev. Cerkev in polnilnico so podrli v prvih dneh [[aprilska vojna|aprilske vojne]]. |<!--https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/polnilnica-slatine-ki-se-je-prelevila-v-pravoslavno-kapelo/--> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]]<br/>Govče |{{Hs|1600-01-20}}20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi splet|url=https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf|title=Kaštelir: seznam z opisi|publisher=Univerza v Mariboru, IRRIS|year=2020|location=Maribor|ref=Kaštelir}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} *{{navedi revijo|url=https://sistory.si/media/legacy/publikacije/30001-31000/30419/Kronika_2012_1.pdf|title=Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom|first=Ana|last=Lavrič|year=2012a|magazine=Kronika}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} *{{navedi knjigo|last=Pulko|first=Radovan|chapter=Taborišče ruskih beguncev v Strnišču|title=Zbornik Občine Kidričevo|pages=158–173|editor-first=Nataša|editor-last=Kolar|year=2010|cobiss=65491713|isbn=978-961-269-299-5|url=https://www.kidricevo.si/wp-content/uploads/2012/03/images_zbornik_Zbornik_Kidricevo.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKDR7FS0|first=Daniela|last=Tomšič|year=1999|volume=9|magazine=Annales. Series historia et sociologia|title=Razvoj cerkvene arhitekture župnije Sv. Mavra v Izoli|pages=459–478|cobiss=269011|access-date=8.10.2026}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] o6w99qqmrm67amyrcoyzsdoq20mlnma 6765177 6765171 2026-10-14T16:28:46Z A09 188929 /* Rimskokatoliške cerkve */ pp WD 6765177 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Zgodnjekrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija|Navedene letnice lahko navajajo leto zadnjega znanega obstoja, popolnega uničenja oz. odstranitve ali širše obdobje postopne opustitve objekta.}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Ajdna|Zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] |{{neznano}} |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] |{{neznano}} |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]]{{anchor|spodnja cerkev}} |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s [[#spodnja cerkev|spodnjo cerkvijo]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Mihovo|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |{{hs|600}}konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana zgodnjekrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Rifnik|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno je bila tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Velike Malence|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |zgodnjekrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/opustitve{{efn|name=terminologija}} !Opis !Viri |- |{{slika d|Q141625496}} |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] |{{neznano}} |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena je v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič je omenjena leta 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Leta 1942 je požgana med [[roška ofenziva|roško ofenzivo]]. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141625529}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a na nekdanjem gradišču. Morda je služila kot protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine njegovega vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q141628986}} |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje]]{{efn|Naselje Beli Kamen je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno vasi [[Stari Log]].}} |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev je segala v 17. stoletje, imela je tri oltarje iz 18. stoletja, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. V letih 1862 in 1894 je bila nestrokovno prenovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja, prenovljena leta 1841, je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q141629545}} |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]]{{efn|Naselje Vimolj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]].}} |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi tekom roške ofenzive leta 1942 požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja pri Vratih, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »pri Vratih«, da se razlikuje od kasnejše cerkve »na Trgu« z istim patrocinijem.}}{{anchor|Andrej na Vratih}} |[[Izola]] |1797 |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja in je. Cerkev je imela več oken in dva oltarja. Porušena je bila leta 1797 skupaj z mestnimi vrati in okoliškim obzidjem. |{{sfn|Likar|2010|p=287}}{{sfn|Tomšič|1999|p=462}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja na Trgu, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »na Trgu«, da se razlikuje od njene cerkve predhodnice »na [Kopenskih] Vratih« z istim patrocinijem.}} |[[Izola]] |1926 |Cerkev je bila zaradi opustitve [[#Andrej na Vratih|cerkve sv. Andreja na Vratih]] na željo ribičev na novo sezidana leta 1802 na Velikem trgu (v pristanišču). Postavljena je bila v beneškem baročnem klasicizmu. Imela je eno pravokotno ladjo ter manjši prizidek. Leta 1926 je bila prodana občini ter zatem porušena, material pa je bil uporabljen za zidavo [[cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|cerkve v Maliji]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje]] |{{Hs|1943-12-31}}1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim, obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]]<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|podsabotinsko cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]]{{efn|Naselje Prerigelj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Knežja Lipa]].}} |1945 |Po drugi svetovni vojni je bila podružnična cerkev porušena in predelana v gramoz za ceste, viden je temeljni obod. V cerkvi je bil hranjen kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena je v popisu iz leta 1651, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]{{anchor|andrej_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1741 |Cerkev šestkotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi, ki je bila porušena leta 1741. Na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa je s prizidavo ladje postala [[#valentin_zajčjepolje|cerkev sv. Valentina]], ki je bila podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |{{slika d|Q141629638}} |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. V 50. letih 20. stoletja je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje današnje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]]. | |- |{{slika d|Q141629719|lokalna=Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Rapljevo]].}} |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena kot hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{hs|1783}}{{c.|1783}} |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Izola|Anton Puščavnik]]{{efn|Navadno s krajevnim pridevkom »v Pristanišču«.}} |[[Izola]] |1818 |Stala je nad palačo Zanon. Po opisu Pavla Naldinija je bila, podobno kot okoliške zgradbe, zgrajena v gotskem slogu. Imela je en oltar. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč, Kočevje]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q141629737}} |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, prva omemba je bila že pred letom 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{slika d|Q141629774}} |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]]{{efn|Plavž je bil še pred pričetkom prve svetovne naselje skupaj z naseljema [[Murova]] in [[Stara Sava]] priključen [[Jesenice|Jesenicam]].}} |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|1-05360}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]]<br/>Bernardin |{{Hs|1806}}1806 |Cerkev je bila del [[minoritski samostan Bernardin|minoritskega samostana sv. Bernardina Sienskega]], ki ga je leta 1452 ustanovil sv. [[Janez Kapistran]]. Ohranjen je baročni zvonik ter kor v beneški gotiki z obokanim stropom. Ostanki cerkve so danes del hotelskega kompleksa Bernardin. |<ref>{{RKD sklic|1-07259}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] |{{neznano}} |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |{{slika d|Q141636807|lokalna=Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png}} |[[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev je bila leta 1934 prizidana [[#Krištof_Ljubljana|cerkvi sv. Krištofa]]. Leta 1958 je bila pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|novozgrajena]] v Bežigradu. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |{{slika d|Q141637022}} |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |{{hs|1945}}1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, vidne so ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |{{slika d|Q141735464}} |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev je bila požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Donata, Izola|Donat]] |[[Izola]] |{{hs|1770}}1770–1819 |Češčenje sv. Donata se v Izoli omenja že leta 1212. Romanska cerkev je stala pod gričem Segadiči na robu naravnega amfiteatra. Objekt je bil obnovljen leta 1452 in 1754, ko je bila tudi barokizirana. V franciscejskem katastru je označena, da je v ruševinah. Danes v njeni bližini stoji kapelica sv. Donata. |{{sfn|Tomšič|1999|p=464–465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji |{{neznano}} |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki njej pripadajočega pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], je bila porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po sekularizaciji leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna]]<br/> |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot [[vaška straža|belogardistična]] postojanka, zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{slika d|Q141639476}} |[[cerkev sv. Duha, Slovenska Bistrica|Duh]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1799-11}}november 1799 |Špitalska cerkev sv. Duha se omenja že v drugi polovici 15. stoletja in je stala na levem bregu Bistrice izven mestnega obzidja. Ob porušitvi leta 1799 je bila že sekularizirana in rabljena kot skladišče. |<ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev žalostne Matere Božje|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2218|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=8.10.2026|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] |{{neznano}} |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje]]{{efn|Naselje je bilo opuščeno že leta 1937, ozemlje pa je bilo kasneje priključeno [[Stari Log, Kočevje|Staremu Logu]].}} |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Pred 2. svetovno vojno ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}<ref>{{RKD sklic|1-02772}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |{{hs|1850}}19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Elizabete, Izola|Elizabeta]] |[[Izola]]<br/>Skamal{{efn|Nekdanji zaselek v bližini Izole. Ležal je ob poti iz [[Gažon]]a v Sečoveljske soline.}} |{{hs|1847}}pred 1847 |Romanska enoladijska cerkev je bila posvečena Marijinemu obisku tete Elizabete. Leta 1700 jo je na svojem zemljišču postavil duhovnik Balsamino Manzioli. [[Chiaro Vascotti]] je leta 1847 od cerkve našel le še nekaj podpornih zidov, danes sledi ni več. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{slika d|Q141637533|lokalna=Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg}} |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}}1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |[[Volčanski Ruti]]<br/>Ježa |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Foske, Izola|Foska]] |[[Izola]] |{{hs|1847}}pred 1847 |Enoladijska cerkev renesančnega centra je stala ob poti iz Izole proti Pregavorju in [[Šared]]u. Prvič se omenja že leta 1537, leta 1646 je bila ponovno posvečena, a je po vizitacijskem dnevniku iz leta 1700 poškodovana. Leta 1757 je bila obnovljena, z letom 1847 pa je bila v ruševinah, ki so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, na njenem mestu pa zgrajena počitniška hiša. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Frančiška Assiškega, Izola|Frančišek Assiški]] |[[Izola]] |1805 |Cerkev je pripadala izolskemu minoritskemu samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1582. Cerkev je bila posvečena leta 1670, v skladu z redovimi načeli je imela pravokoten tloris in eno ladjo, glavni oltar je bil posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Po ukinitvi samostana leta 1787 je bil kompleks preurejen v vilo, kasneje sirotišnico, cerkev so porušili leta 1805. Bivalni del samostana je vkomponiran v današnji Dom upokojencev. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465–466}} |- |[[slika:kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka.png|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka|Frančišek Ksaverij]] |[[Kočevska Reka]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Imela je leseno dvokapno streho z neogotskim stolpičem. |<ref>{{RKD sklic|1-02781}}</ref> |- |{{slika d|Q105641981}} |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Planina, Semič]]<br/>[[Mirna gora]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Zaderc|Frančišek Ksaverij]] |[[Zaderc]]{{efn|Danes del naselja [[Brezovica pri Predgradu]].}} |{{hs|1942}}1939–1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz 18. stoletja je imela zidano lopo ter tristrano zaključen prezbiterij. Tekom druge svetovne vojne je bila požgana, ohranjen je temeljni obod objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02816}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Koštabona|Helena]] |[[Koštabona]] |{{neznano}} |Cerkev je stala ob stari cesti Koštabona–Šmarje, na nekdanjem gradišču, ki je bilo kasneje spremenjeno v grad. Ob njej je bilo najdenih nekaj grobišč. V ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01406}}</ref> |- |{{slika d|Q141641296}} |[[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Ormož|Ignacij Lojolski]] |[[Ormož]] |{{hs|1798}}po 1798 |Cerkev je pripadala [[frančiškanski samostan Ormož|frančiškanskemu samostanu Ormož]], ki je bil dokončan leta 1504 (temeljni kamen 1495). Leta 1624 je kompleks vključno s trgom pogorel, a je bil obnovljen. Leta 1786 je bil ukinjen z jožefinskimi reformami, 1798 pa prodan za 2000 zlatnikov. Cerkev je bila velika, triladijska, notranja oprema pa se je porazdelila med druge cerkve, tudi v Varaždin. Samostanski kompleks je ležal na območju današnje Žigrove ulice. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1505|title=Frančiškanska cerkev|accessdate=8. 10. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141639204}} |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1942-11-20}}20. november 1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]]<br/>Kumrov vrh{{efn|name=kumrova|Naselje Kumrova vas je bilo večkrat požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Svetli Potok]].}} |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Izidorja, Renče|Izidor]] |[[Renče]]<br/>Mandrija |{{neznano}} |Cerkev, od katere so ohranjene ruševine, je stala na Mandriji (Dolgem brdu). V bližini je stala rezidenca renških grofov. |<ref>{{RKD sklic|1-21229}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}}po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa so bile leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.|1782–1785}}{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin]] |{{hs|1779}}po 1779 |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena je bila 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.|1650}} |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=2012b|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnja Vrtojba|Janez Krstnik]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"}} |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na Ulici 9. septembra 92. Posvečena je bila 19. oktobra 1873. Bila je pravilno orientirana, imela je 19 m visok oglejski zvonik, okrog nje je stalo pokopališče. Ladja je merila {{bp|15,60×11,25 m}}. Nad vhodom je bil kor, cerkev pa je imela tudi krstni kamen. Cerkev je porušilo italijansko topniško obstreljevanje tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM">{{navedi splet|url=https://www.kstm-sempeter-vrtojba.si/cerkve|title=Cerkve v Šempetru in Vrtojbi|publisher=Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter -Vrtojba|year=2023|access-date=14.10.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zagrajec|Janez Krstnik]] |[[Zagrajec]] |{{hs|1821}}pred 1821 |Cerkev je po ljudskem izročilu stala na nekdanjem gradišču Brith na mestu srednjeveškega dvora, ki je bil porušen po turških vpadih. Cerkvi naj bi pripadalo pokopališče. |{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]]{{efn|Danes je skupaj s Spodnjo Muto del naselja [[Muta]].}} |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev je stala na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]] v takratni Spodnji Muti. Cerkev je bila porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |<!--prve cerkve v sloveniji {{sfn|Höfler|2016|p=71}}--> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Žička kartuzija]]{{efn|Samostan je poimenovan po naselju [[Žiče]], danes pa leži na območju naselja [[Spodnje Slemene]].}} |{{neznano}} |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] |{{neznano}} |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] |{{neznano}} |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto]]<br/>[[Trdinov vrh]] |{{neznano}} |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemono|Jernej]] |[[Gornji Zemon]]<br/>Mežnarija |{{neznano}} |Ohranjene ruševine podružnične cerkve sv. Jerneja, ki jo je nadomestila [[cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemon|novejša cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27994}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jerneja, Izola|Jernej]] |[[Izola]] |1818 |Cerkev je stala na mestnih vratih, ki so vodila v pristanišče (danes obok na naslovu Veliki trg 8). Prvič je omenjena leta 1477, ko je bila naročena obnova fresk na fasadi in gre za edini znan primer zunanje poslikave za cerkve na mestnih vratih na obali. Porušena leta 1818 z odstranjevanjem izolskega obzidja. |{{sfn|Tomšič|1999|p=466–467}} |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku.png|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Ajdovščina, Ljubljana|Ajdoviščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |{{hs|1950}}1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1637}}. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Naselje Ribnik je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Komarna vas]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Gorenja Vrtojba|Jožef]] |[[Gorenja Vrtojba]]{{efn|Danes skupaj z [[Dolenja Vrtojba|Dolenjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |1937 |Cerkev se prvič omenja leta 1651. Leta 1870 je bila zaradi medvaških tekmovanj obnovljena, takrat je merila {{brez preloma|17,20×11,10 m}}, zvonik je bil visok 26,10&nbsp;m. Leta 1873 je dobila orgle. Tekom prve svetovne vojne je bila močno poškodovana, vendar so jo zasilno popravili in nekaj časa izmenično maševali z Dolenjo Vrtojbo vse do posvetitve [[cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|cerkve sv. Srca Jezusovega]] leta 1925, ki stoji nasproti lokaciji cerkve sv. Jožefa. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |[[Koper]]<br/>Brol |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] |{{hs|1951-09-27}}27. september 1951 |Zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]] je bila cerkev oz. njen zvonik razstreljen. Na novi lokaciji je bila leta 1976 zgrajena podružnična [[cerkev sv. Jožefa, Škale|cerkev sv. Jožefa]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Žeje|Jurij]] |[[Žeje]] |1762 |Cerkev je stala na hribu Trobnik ob stari cestni povezavi, prvič se omenja leta 1300. Opuščena leta 1762 po dekretu tržaškega škofa. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-28015}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] |{{neznano}} |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] |{{neznano}} |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- |[[Slika:File:Plesivica Zuzemberk Slovenia - church 1.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Plešivica|Katarina]] |[[Plešivica]] |1943 |Gotska cerkev, prvič omenjena leta 1526, stoji na vrhu istoimenskega hriba. Arhitektonsko združuje elemente sredozemske in celinske cerkvene arhitekture, v notranjosti pa so bile freske hrvaške izdelave iz 1. polovice 16. stoletja. Leta 1943 so jo požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|8670}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |{{hs|1945}}1941–1945 |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Škrbina|Katarina]] |[[Škrbina, Komen]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na zahodnem robu nekdanjega gradišča na hribu Lipovnik (530&nbsp;mm). Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Južni in zahodni del je obdan s kamnitim nasipom. V vizitacijskih dnevnikih se omenja v letih 1650–1750. |<ref>{{RKD sklic|7318}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]]{{efn|Danes del [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovca pri Kočevski reki]].}} |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja. Za zgodnji in visoki srednji vek (tekom formiranja prvotnih pražupnij) pa je za nekatera območja današnje Slovenije značilno sinonimno poimenovanje sakralne arhitekture, zato nadaljno razločevanje ni mogoče.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje|Kristusove rane]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]{{anchor|Krištof_Ljubljana}} |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so leta 1934 prizidali Plečnikovo [[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Objekt je bil porušen v letih 1957–1958 pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]]. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]]{{efn|Naselje Gradec je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje nekdanjega naselja je bilo kasneje priključeno [[Rožič Vrh]]u.}} |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 pred izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[France Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.|1953–1954}}. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]]<br/>Sveto |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Beka pri Ocizli|Lovrenc]] |[[Beka pri Ocizli]]<br/>Lorencon |{{neznano}} |Gotska cerkev je stala poleg gradu Vinchimberch. Imela je pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Širše arheološko najdišče je bilo močno poškodovano tekom prve svetovne vojne, a ruševine temeljnega oboda so vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-09163}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] |{{neznano}} |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[stara cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica]] |{{hs|1943-11-24}}24. november 1943 |Cerkev je bila zgrajena leta 1671, stala je v sredi vasi. 11. novembra 1943 je bila požgana med partizanskim napadom, ruševine niso bile odstranjene do leta 1960. Leta 1992 jo je nadomestila novozgrajena [[cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|cerkev z istim patrocinijem]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|Marija Magdalena]] |[[Bezovica]]<br/>Murišče |{{neznano}} |Patrocinij je domneven. Srednjeveška podružnična cerkev kubedske župnije je stala na Murišču ob izviru reke Rižane na območju nekdanjega naselja. Prvič je omenjena leta 1341. Po letu 1579 jo je nadomestila [[cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=125}}<ref>{{RKD sklic|1-01347}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>Marof |{{neznano}} |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Renče|Marija Magdalena]] |[[Renče]]<br/>Ozrenj |{{neznano}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1758. Ob njej je nekaj planih grobišč. Danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-21228}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |{{hs|1669}}pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=105}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marine, Izola|Marina]] |[[Izola]] |1790 |Cerkev je stala znotraj obzidja pri vzhodnem vstopu v mesto in je nastala sočasno z njim v 15. stoletju. Imela je eno ladjo in en oltar. Leta 1790 je bila po dovoljenju [[Bonifacij de Ponte|Bonfacija de Ponteja]], koprskega škofa, podrta. |{{sfn|Tomšič|1999|p=470}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec |{{neznano}} |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje]] |{{hs|1955}}po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]]{{efn|Naselje Tanči Vrh je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo kasneje priključeno naselju [[Hrib pri Koprivniku]].}} |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marka, Dol pri Hrastovljah|Marko]] |[[Dol pri Hrastovljah]] |{{neznano}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je nekoč služila kot pokopališka kapela, danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01361}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>Markovec |{{neznano}} |Cerkev je stala pri vrhu Markovca na tumulu ob železnodobnem gradišču. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Vrtojba|Marko]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1782. Po cerkvi se imenuje mikrotoponim »sv. Marko«. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |{{hs|Tolmin}}[[grad Tolmin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}<!--{{sfn|Höfler|2016|p=152}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]]{{efn|Naselje Topličice je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo pozneje priključeno naselju [[Sredgora]].}} |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |{{hs|1825}}prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=86}}--> |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Gornja Topla Reber]]{{efn|name=gornja_reber|Gornja Topla Reber je bila požgana 14. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Spodnja Topla Reber|Spodnjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.|1800}}. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-01646}}</ref> |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Gutenwerth]]{{efn|Danes območje nekdanjega naselja Gutenwerth pripada naselju [[Drama, Šentjernej|Drama]].}} |{{hs|1250}}13. stoletje |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-31099}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Kazlje|Mihael]] |[[Kazlje]]<br/>Jerišev greben |{{neznano}} |Ohranjene ruševine cerkve, ki je bila zgrajena na vencu železnodobnega gradišča. Posvečena je bila leta 1634. |<ref>{{RKD sklic|1-07320}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]{{efn|Po konstitucijah samostana je moral biti oltar posvečen (nadangelu) sv. Mihaelu za priprošnjištvo Materi Božji kot njenemu Božjemu oznanjevalcu ter za izpolnitev naročila ustanovitelja samostana, Mihaela Hillerja. Tedanji ljubljanski škof [[Oton Friderik Buchheim]] je odredil tudi izdelavo ločenega oltarja, posvečenega Mariji Božji Materi, zato je bil oltar sv. Mihaela postavljen na evangelijsko stran.}} |[[Ljubljana]]<br/>Center |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref>{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{hs|1621}}{{c.|1621}} |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes je to območje [[Koroška Vrata]]Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]]{{anchor|sv. Nedelja}} |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] |{{neznano}} |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] |{{neznano}} |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Sveto|Nikolaj]] |[[Sveto, Komen]] |{{neznano}} |Cerkev je stala severno od naselja na Vrhu sv. Miklavža (350&nbsp;mm) poleg nekdanjega gradišča Martinišče, enega največjih na Krasu. Ohranjena je legenda o zlatem kelihu, ki je bil najden na mestu cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-00716}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]]{{efn|Območje nekdanjega naselja Zasavje danes pripada naselju [[Krška vas, Brežice|Krška vas]].}} |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q67193981}} |[[cerkev sv. Onofrija Velikega, Sečovlje|Onofrij Veliki]] |[[Sečovlje]]<br/>Krog |{{hs|1947-11-11}}11. november 1947 |Cerkev je pripadala benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1860. Imela je pravokoten tloris in orientacijo proti zahodu. Z izgonom samostana leta 1947 je bila cerkev preurejena v skladišče, danes je samostanski kompleks v delnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-24333}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Otona, Vrtojba|Oton]] |[[Vrtojba]]<br/>Sv. Oto |1784 |Majhna cerkev iz kamna in strehe s korci je imela en oltar, nad vhodom zvončnico ter vidno ostrešje. Oltar je bil majhen, brez podesta, a oltarna slika je bila lepa. [[Proščenje]] se je praznovalo na ponedeljek pred [[binkošti]]. Pri njej je delovala bratovščina. Leta 1784 je bila porušena tekom jožefinskih reform. Ruševine so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, leta 1980 pa je bil na njenem mestu postavljen spomenik NOB. |{{sfn|Höfler|2016|p=96}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pavla, Dolnja Vrtojba|Pavel]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"|Danes je skupaj z nekdanjo [[Gornja Vrtojba|Gornjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |{{hs|1916}}1915–1918 |Podružnična cerkev je stala ob trasi današnje zahodne vrtojbske obvoznice. V vizitacijskih dnevnikih se omenja med leti 1570 in 1668. Leta 1593 je imela neposvečen oltar brez oltarne slike, nad vhodom je bila zvončnica. [[Proščenje]] je potekalo na prvo nedeljo po veliki noči, poleg tega pa se je maševalo še na praznik sv. Pavla in nekajkrat letno. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni je na njenem mestu bil postavljen križ, ki danes ne stoji več. |<ref>{{RKD sklic|1-20117}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |{{hs|1759}}po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pelagija, Izola|Pelagij]] |[[Izola]] |{{hs|1804}}pred 1804 |Cerkev je stala vzhodno od [[cerkev Loretske Matere Božje, Izole|cerkve Loretske Matere Božje]] ob današnji magistralni cesti Izola–Piran. Verjetno je nastala v 17. stoletju, v 18. je bila v oskrbi bratovščine bičarjev. Imela je eno ladjo in prenosljiv oltar. Leta 1804 je označena kot »v ruševinah«. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra, Izola, 1905 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Izola|Peter]] |[[Izola]] |1978 |Cerkev se prvič omenja leta 1175, med leti 1213 in 1330 pa je tu deloval tudi benediktinski samostan, ki je bil kasneje v ruševinah, a so tod do 1819 delovali eremiti. Cerkev je bila obnovljena leta 1624 (ko je bila barokizirana) in 1954. Imela je tri oltarje ter neogotsko fasado, ampak baročno zasnovo. Cerkev so podrli zaradi gradnje tovarne [[Delamaris]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471–472}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala je blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Sečovlje|Peter]] |[[Sečovlje]] |{{neznano}} |Cerkev je stala na območju današnje pristajalne steze [[letališče Portorož|letališča Portorož]]. Merila je približno 12×7&nbsp;m. Objekt je vrisan na nekaj zemljevidih, omenil ga je tudi koprski škof [[Paolo Naldini]], po cerkvi se je ohranil tudi lokalni toponim. |<ref>{{RKD sklic|30453}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]]{{efn|Srednja Bukova Gora je bila avgusta 1942 požgana. Leta 1955 je bila skupaj z Zgornjo in Spodnjo Bukovo Goro združena v naselje [[Bukova Gora]].}} |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan]] |1945 |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Gornja Topla Reber]]<br/>Kočevska gora{{efn|name=gornja_reber}} |{{hs|1945-04-13}}13. april 1945 |Cerkev, ki je stala na vrhu Kočevske gore (tudi Sv. Peter; 888&nbsp;m) se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani obokan prezbiterij ter raven lesen strop. Zvonik je stal na jugu ladje in je imel neogotsko ostrešje. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2011|p=152–154}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.|1755}} |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjana je v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]]{{efn|Topli Vrh je bil avgusta 1942 požgan in po vojni nikoli obnovljen. Območje Toplega Vrha je bilo kasneje priključeno naselju [[Črmošnjice]].}} |{{hs|1945}}{{c.|1945}} |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]]{{efn|name=kumrova}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |{{hs|1750}}1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.|1782}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža, Podsabotin|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. Ruševine vidne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Roka, Izola|Rok]] |[[Izola]] |1816 |Cerkev je stala na današnjem naslovu Trg republike 3. Cerkev je bila postavljena v 16. stoletju (prva omemba 1580) po epidemiji kuge za pripročilo pred kugo, tedaj pa je stala izven obzidja. Imela je eno ladjo, en glavni oltar ter več prenosljivih. Do leta 1780 je bila v razvalinah, material so uporabljali za druge cerkve, dokončno je bila odstranjena leta 1816. |{{sfn|Tomšič|1999|p=472}} |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Vrtojba|Sebastijan]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Leta 1570 je imela patrocinij Matere Božje, sv. Roka in sv. Sebastijana, bila je v lasti bratovščine. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Simona, Izola|Simon]]{{anchor|Simon, Simonov zaliv}} |[[Izola]]<br/>[[Simonov zaliv]] |1816 |Cerkev je stala na rtu [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]]. Prvič je omenjena leta 1525, 1622 je bila obnovljena, leta 1770 je bila spet v slabem stanju. Med leti 1784 in 1805 je cerkev morda nosila patrocinij sv. Nikolaja. [[Chiaro Vascotti]] leta 1847 o cerkvi ni našel več sledi. |{{sfn|Tomšič|1999|p=473}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Fijeroga|Štefan]] |[[Fijeroga]] |{{neznano}} |Romanska cerkev iz 12. ali 13. stoletja je imela skrito polkrožno apsido in je tako primerljiva [[#sv. Nedelja|cerkvi sv. Nedelje v Kortah]]. Merila je približno 13×5&nbsp;m. Cerkev je bila spremenjena v skedenj, ki je kasneje pogorel in ni bil obnovljen. Ohranjeni dve steni ter apsida, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-16490}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Krkavče|Štefan]] |[[Krkavče]] |{{neznano}} |Cerkev je stala pod hribom Dovin, v njeni bližini je bilo odkritih več grobov. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-07204}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Vidne so ruševine, ki so bile močno poškodovane v bombardiranju med drugo svetovno vojno. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]]{{efn|Ponikve so bile poleti 1942 požgane, po vojni pa naselje ni bilo obnovljeno. Izpraznjeno območje je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]]{{efn|Izpraznjena vas je pogorela že pred prvo svetovno vojno, območje vasi pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |{{hs|1914}}pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |Uršula |Anhovo{{efn|Domnevna lokacija.}} |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.|1954}} |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica]]<br/>[[Sabotin]] |1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena je z jožefinskimi reformami leta 1782, močno je bila poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje.png|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]{{anchor|valentin_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1947 |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[#andrej_zajčjepolje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena je bila leta 1947. |<ref name="zajčje_polje" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |{{hs|1880}}konec 19. stoletja |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja je omenjena v več popisih in urbarjih. Objekt oz. lega objekta je bila med boji prve svetovne vojne močno poškodovana.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]]{{efn|Dolnja Topla Reber je bila požgana 19. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Gornja Topla Reber|Gornjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1700}}. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, leta 1968 so bile odstranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Cerkev je bila leta 1380 sezidana na območju današnje Jadranske ulice 9 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, leta 1513 jo je blagoslovil salzburški knezoškof Leonhard. Leta 1787 je bila prodana, tedaj pa je bilo opuščeno tudi njej pripadajoče nekatoliško pokopališče. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, k njej je bil na jugu prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena je bila leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |[[File:Pravoslavna cerkev krimskega korpusa, Strnišče 1921-1922.jpg|150px|brezokvira]] |Pravoslavna cerkev{{efn|Patrocinij cerkve je neznan.}} |[[Strnišče, Kidričevo]] |1921–1922 |Krimski kadetski korpus je zaradi [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] v Strnišče prispel decembra 1920 in se ustalili v taborišču, kjer so kmalu eno izmed barak preuredili v pravoslavno cerkev. Baraka je bila zaradi nestrinjanja z lastnikom zemljišča kmalu odstranjena, taboriščniki pa so maševali v okoliškem gozdu. Korpus se je z 20. oktobrom 1922 preselil v [[Bela Crkva|Belo Crkvo]]. |{{sfn|Pulko|2010|p=167}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina 1925.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina|Peter in Pavel]] |[[Rogaška Slatina]] |1941 |Leta 1922 je bila v stavbi nekdanje polnilnice mineralne vode, ki je bila zgrajena leta 1904, urejena pravoslavna cerkev. Cerkev in polnilnico so podrli v prvih dneh [[aprilska vojna|aprilske vojne]]. |<!--https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/polnilnica-slatine-ki-se-je-prelevila-v-pravoslavno-kapelo/--> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]]<br/>Govče |{{Hs|1600-01-20}}20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi splet|url=https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf|title=Kaštelir: seznam z opisi|publisher=Univerza v Mariboru, IRRIS|year=2020|location=Maribor|ref=Kaštelir}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} *{{navedi revijo|url=https://sistory.si/media/legacy/publikacije/30001-31000/30419/Kronika_2012_1.pdf|title=Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom|first=Ana|last=Lavrič|year=2012a|magazine=Kronika}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} *{{navedi knjigo|last=Pulko|first=Radovan|chapter=Taborišče ruskih beguncev v Strnišču|title=Zbornik Občine Kidričevo|pages=158–173|editor-first=Nataša|editor-last=Kolar|year=2010|cobiss=65491713|isbn=978-961-269-299-5|url=https://www.kidricevo.si/wp-content/uploads/2012/03/images_zbornik_Zbornik_Kidricevo.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKDR7FS0|first=Daniela|last=Tomšič|year=1999|volume=9|magazine=Annales. Series historia et sociologia|title=Razvoj cerkvene arhitekture župnije Sv. Mavra v Izoli|pages=459–478|cobiss=269011|access-date=8.10.2026}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] mskv6k43xb8x819mek76y1k8y6hne8f 6765280 6765177 2026-10-14T22:05:11Z A09 188929 +12 6765280 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Zgodnjekrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija|Navedene letnice lahko navajajo leto zadnjega znanega obstoja, popolnega uničenja oz. odstranitve ali širše obdobje postopne opustitve objekta.}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Ajdna|Zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] |{{neznano}} |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] |{{neznano}} |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]]{{anchor|spodnja cerkev}} |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s [[#spodnja cerkev|spodnjo cerkvijo]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Mihovo|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |{{hs|600}}konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana zgodnjekrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Rifnik|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno je bila tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Velike Malence|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |zgodnjekrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/opustitve{{efn|name=terminologija}} !Opis !Viri |- |{{slika d|Q141625496}} |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] |{{neznano}} |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena je v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič je omenjena leta 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Leta 1942 je požgana med [[roška ofenziva|roško ofenzivo]]. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141625529}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a na nekdanjem gradišču. Morda je služila kot protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine njegovega vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q141628986}} |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje]]{{efn|Naselje Beli Kamen je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno vasi [[Stari Log]].}} |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev je segala v 17. stoletje, imela je tri oltarje iz 18. stoletja, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. V letih 1862 in 1894 je bila nestrokovno prenovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja, prenovljena leta 1841, je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Tomačevica|Ana]] |[[Tomačevica]] |{{neznano}} |Cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1782. Med jožefinskimi reformami je bila zaprta in porušena. Morda jo je obkrožalo pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-15778}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Veliki Nerajec|Ana]] |[[Veliki Nerajec]] |1859 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, stala je nad jedrom vasi. Imela je zvon iz leta 1645. Leta 1859 je pogorela, nadomestila jo je novozgrajena [[kapela sv. Družine, Veliki Nerajec|kapela sv. Družine]]. |<ref>{{RKD sklic|30522}}</ref> |- |{{slika d|Q141629545}} |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]]{{efn|Naselje Vimolj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]].}} |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi tekom roške ofenzive leta 1942 požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja pri Vratih, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »pri Vratih«, da se razlikuje od kasnejše cerkve »na Trgu« z istim patrocinijem.}}{{anchor|Andrej na Vratih}} |[[Izola]] |1797 |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja in je. Cerkev je imela več oken in dva oltarja. Porušena je bila leta 1797 skupaj z mestnimi vrati in okoliškim obzidjem. |{{sfn|Likar|2010|p=287}}{{sfn|Tomšič|1999|p=462}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja na Trgu, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »na Trgu«, da se razlikuje od njene cerkve predhodnice »na [Kopenskih] Vratih« z istim patrocinijem.}} |[[Izola]] |1926 |Cerkev je bila zaradi opustitve [[#Andrej na Vratih|cerkve sv. Andreja na Vratih]] na željo ribičev na novo sezidana leta 1802 na Velikem trgu (v pristanišču). Postavljena je bila v beneškem baročnem klasicizmu. Imela je eno pravokotno ladjo ter manjši prizidek. Leta 1926 je bila prodana občini ter zatem porušena, material pa je bil uporabljen za zidavo [[cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|cerkve v Maliji]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje]] |{{Hs|1943-12-31}}1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim, obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]]<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|podsabotinsko cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]]{{efn|Naselje Prerigelj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Knežja Lipa]].}} |1945 |Po drugi svetovni vojni je bila podružnična cerkev porušena in predelana v gramoz za ceste, viden je temeljni obod. V cerkvi je bil hranjen kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena je v popisu iz leta 1651, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]{{anchor|andrej_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1741 |Cerkev šestkotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi, ki je bila porušena leta 1741. Na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa je s prizidavo ladje postala [[#valentin_zajčjepolje|cerkev sv. Valentina]], ki je bila podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |{{slika d|Q141629638}} |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. V 50. letih 20. stoletja je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje današnje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]]. | |- |{{slika d|Q141629719|lokalna=Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Rapljevo]].}} |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena kot hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{hs|1783}}{{c.|1783}} |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Izola|Anton Puščavnik]]{{efn|Navadno s krajevnim pridevkom »v Pristanišču«.}} |[[Izola]] |1818 |Stala je nad palačo Zanon. Po opisu Pavla Naldinija je bila, podobno kot okoliške zgradbe, zgrajena v gotskem slogu. Imela je en oltar. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč, Kočevje]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q141629737}} |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, prva omemba je bila že pred letom 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]] je bila zidana v baročnem slogu, stala je na mestnem trgu. Temeljni kamen je bil blagoslovljen leta 1622, s prekinitvami se je gradila do leta 1740 z izgradnjo zvonika. Leta 1945 je bila raketirana, po koncu vojne podrta. Ostala je le urejena kripta z novo posvečenim oltarjem. |<ref>{{RKD sklic|17640}}</ref> |- |{{slika d|Q141629774}} |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]]{{efn|Plavž je bil še pred pričetkom prve svetovne naselje skupaj z naseljema [[Murova]] in [[Stara Sava]] priključen [[Jesenice|Jesenicam]].}} |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|1-05360}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]]<br/>Bernardin |{{Hs|1806}}1806 |Cerkev je bila del [[minoritski samostan Bernardin|minoritskega samostana sv. Bernardina Sienskega]], ki ga je leta 1452 ustanovil sv. [[Janez Kapistran]]. Ohranjen je baročni zvonik ter kor v beneški gotiki z obokanim stropom. Ostanki cerkve so danes del hotelskega kompleksa Bernardin. |<ref>{{RKD sklic|1-07259}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Blaža, Stiška vas|Blaž]] |[[Stiška vas]] |{{neznano}} |Stala naj bi severovzhodno od vasi, drugih ostankov ni. |<ref>{{RKD sklic|17401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] |{{neznano}} |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |{{slika d|Q141636807|lokalna=Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png}} |[[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev je bila leta 1934 prizidana [[#Krištof_Ljubljana|cerkvi sv. Krištofa]]. Leta 1958 je bila pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|novozgrajena]] v Bežigradu. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |{{slika d|Q141637022}} |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |{{hs|1945}}1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, vidne so ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |{{slika d|Q141735464}} |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev je bila požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Donata, Izola|Donat]] |[[Izola]] |{{hs|1770}}1770–1819 |Češčenje sv. Donata se v Izoli omenja že leta 1212. Romanska cerkev je stala pod gričem Segadiči na robu naravnega amfiteatra. Objekt je bil obnovljen leta 1452 in 1754, ko je bila tudi barokizirana. V franciscejskem katastru je označena, da je v ruševinah. Danes v njeni bližini stoji kapelica sv. Donata. |{{sfn|Tomšič|1999|p=464–465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji |{{neznano}} |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki njej pripadajočega pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], je bila porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po sekularizaciji leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna]]<br/> |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot [[vaška straža|belogardistična]] postojanka, zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{slika d|Q141639476}} |[[cerkev sv. Duha, Slovenska Bistrica|Duh]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1799-11}}november 1799 |Špitalska cerkev sv. Duha se omenja že v drugi polovici 15. stoletja in je stala na levem bregu Bistrice izven mestnega obzidja. Ob porušitvi leta 1799 je bila že sekularizirana in rabljena kot skladišče. |<ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev žalostne Matere Božje|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2218|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=8.10.2026|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] |{{neznano}} |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje]]{{efn|Naselje je bilo opuščeno že leta 1937, ozemlje pa je bilo kasneje priključeno [[Stari Log, Kočevje|Staremu Logu]].}} |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Pred 2. svetovno vojno ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}<ref>{{RKD sklic|1-02772}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |{{hs|1850}}19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Elizabete, Izola|Elizabeta]] |[[Izola]]<br/>Skamal{{efn|Nekdanji zaselek v bližini Izole. Ležal je ob poti iz [[Gažon]]a v Sečoveljske soline.}} |{{hs|1847}}pred 1847 |Romanska enoladijska cerkev je bila posvečena Marijinemu obisku tete Elizabete. Leta 1700 jo je na svojem zemljišču postavil duhovnik Balsamino Manzioli. [[Chiaro Vascotti]] je leta 1847 od cerkve našel le še nekaj podpornih zidov, danes sledi ni več. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{slika d|Q141637533|lokalna=Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg}} |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}}1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |[[Volčanski Ruti]]<br/>Ježa |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Foske, Izola|Foska]] |[[Izola]] |{{hs|1847}}pred 1847 |Enoladijska cerkev renesančnega centra je stala ob poti iz Izole proti Pregavorju in [[Šared]]u. Prvič se omenja že leta 1537, leta 1646 je bila ponovno posvečena, a je po vizitacijskem dnevniku iz leta 1700 poškodovana. Leta 1757 je bila obnovljena, z letom 1847 pa je bila v ruševinah, ki so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, na njenem mestu pa zgrajena počitniška hiša. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Frančiška Assiškega, Izola|Frančišek Assiški]] |[[Izola]] |1805 |Cerkev je pripadala izolskemu minoritskemu samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1582. Cerkev je bila posvečena leta 1670, v skladu z redovimi načeli je imela pravokoten tloris in eno ladjo, glavni oltar je bil posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Po ukinitvi samostana leta 1787 je bil kompleks preurejen v vilo, kasneje sirotišnico, cerkev so porušili leta 1805. Bivalni del samostana je vkomponiran v današnji Dom upokojencev. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465–466}} |- |[[slika:kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka.png|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka|Frančišek Ksaverij]] |[[Kočevska Reka]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Imela je leseno dvokapno streho z neogotskim stolpičem. |<ref>{{RKD sklic|1-02781}}</ref> |- |{{slika d|Q105641981}} |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Planina, Semič]]<br/>[[Mirna gora]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Zaderc|Frančišek Ksaverij]] |[[Zaderc]]{{efn|Danes del naselja [[Brezovica pri Predgradu]].}} |{{hs|1942}}1939–1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz 18. stoletja je imela zidano lopo ter tristrano zaključen prezbiterij. Tekom druge svetovne vojne je bila požgana, ohranjen je temeljni obod objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02816}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Koštabona|Helena]] |[[Koštabona]] |{{neznano}} |Cerkev je stala ob stari cesti Koštabona–Šmarje, na nekdanjem gradišču, ki je bilo kasneje spremenjeno v grad. Ob njej je bilo najdenih nekaj grobišč. V ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01406}}</ref> |- |{{slika d|Q141641296}} |[[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Ormož|Ignacij Lojolski]] |[[Ormož]] |{{hs|1798}}po 1798 |Cerkev je pripadala [[frančiškanski samostan Ormož|frančiškanskemu samostanu Ormož]], ki je bil dokončan leta 1504 (temeljni kamen 1495). Leta 1624 je kompleks vključno s trgom pogorel, a je bil obnovljen. Leta 1786 je bil ukinjen z jožefinskimi reformami, 1798 pa prodan za 2000 zlatnikov. Cerkev je bila velika, triladijska, notranja oprema pa se je porazdelila med druge cerkve, tudi v Varaždin. Samostanski kompleks je ležal na območju današnje Žigrove ulice. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1505|title=Frančiškanska cerkev|accessdate=8. 10. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141639204}} |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1942-11-20}}20. november 1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, je bila pravilno orientirana, imela je pravokotno ladjo s petosminskim prezbiterijem ter zvončnico. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]]<br/>Kumrov vrh{{efn|name=kumrova|Naselje Kumrova vas je bilo večkrat požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Svetli Potok]].}} |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Izidorja, Renče|Izidor]] |[[Renče]]<br/>Mandrija |{{neznano}} |Cerkev, od katere so ohranjene ruševine, je stala na Mandriji (Dolgem brdu). V bližini je stala rezidenca renških grofov. |<ref>{{RKD sklic|1-21229}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}}po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa so bile leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.|1782–1785}}{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin]] |{{hs|1779}}po 1779 |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena je bila 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.|1650}} |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=2012b|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnja Vrtojba|Janez Krstnik]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"}} |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na Ulici 9. septembra 92. Posvečena je bila 19. oktobra 1873. Bila je pravilno orientirana, imela je 19 m visok oglejski zvonik, okrog nje je stalo pokopališče. Ladja je merila {{bp|15,60×11,25 m}}. Nad vhodom je bil kor, cerkev pa je imela tudi krstni kamen. Cerkev je porušilo italijansko topniško obstreljevanje tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM">{{navedi splet|url=https://www.kstm-sempeter-vrtojba.si/cerkve|title=Cerkve v Šempetru in Vrtojbi|publisher=Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter -Vrtojba|year=2023|access-date=14.10.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zagrajec|Janez Krstnik]] |[[Zagrajec]] |{{hs|1821}}pred 1821 |Cerkev je po ljudskem izročilu stala na nekdanjem gradišču Brith na mestu srednjeveškega dvora, ki je bil porušen po turških vpadih. Cerkvi naj bi pripadalo pokopališče. |{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]]{{efn|Danes je skupaj s Spodnjo Muto del naselja [[Muta]].}} |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev je stala na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]] v takratni Spodnji Muti. Cerkev je bila porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |<!--prve cerkve v sloveniji {{sfn|Höfler|2016|p=71}}--> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Žička kartuzija]]{{efn|Samostan je poimenovan po naselju [[Žiče]], danes pa leži na območju naselja [[Spodnje Slemene]].}} |{{neznano}} |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] |{{neznano}} |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] |{{neznano}} |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto]]<br/>[[Trdinov vrh]] |{{neznano}} |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemono|Jernej]] |[[Gornji Zemon]]<br/>Mežnarija |{{neznano}} |Ohranjene ruševine podružnične cerkve sv. Jerneja, ki jo je nadomestila [[cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemon|novejša cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27994}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jerneja, Izola|Jernej]] |[[Izola]] |1818 |Cerkev je stala na mestnih vratih, ki so vodila v pristanišče (danes obok na naslovu Veliki trg 8). Prvič je omenjena leta 1477, ko je bila naročena obnova fresk na fasadi in gre za edini znan primer zunanje poslikave za cerkve na mestnih vratih na obali. Porušena leta 1818 z odstranjevanjem izolskega obzidja. |{{sfn|Tomšič|1999|p=466–467}} |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku.png|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Ajdovščina, Ljubljana|Ajdoviščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |{{hs|1950}}1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1637}}. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Naselje Ribnik je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Komarna vas]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Gorenja Vrtojba|Jožef]] |[[Gorenja Vrtojba]]{{efn|Danes skupaj z [[Dolenja Vrtojba|Dolenjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |1937 |Cerkev se prvič omenja leta 1651. Leta 1870 je bila zaradi medvaških tekmovanj obnovljena, takrat je merila {{brez preloma|17,20×11,10 m}}, zvonik je bil visok 26,10&nbsp;m. Leta 1873 je dobila orgle. Tekom prve svetovne vojne je bila močno poškodovana, vendar so jo zasilno popravili in nekaj časa izmenično maševali z Dolenjo Vrtojbo vse do posvetitve [[cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|cerkve sv. Srca Jezusovega]] leta 1925, ki stoji nasproti lokaciji cerkve sv. Jožefa. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Dvor pri Žužemberku|Jurij]] |[[Dvor pri Žužemberku]] |{{hs|1945}}po drugi svetovni vojni |Cerkev se prvič omenja leta 1526. Imela je pravokotno ladjo ter tristrano zaključen prezbiterij, strop je bil sprva raven, nato pa je bil obokan. Oltar je bil datiran v prvo polovico 19. stoletja. Cerkev je bila med drugo svetovno vojno poškodovana, po njej pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|2836}}</ref><!--preveri dodatne vire, ko bo server ponovno vzpostavljen--><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/474|title=P. cerkev sv. Jurija (ni ohranjena)|accessdate=14.10.2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |[[Koper]]<br/>Brol |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] |{{hs|1951-09-27}}27. september 1951 |Zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]] je bila cerkev oz. njen zvonik razstreljen. Na novi lokaciji je bila leta 1976 zgrajena podružnična [[cerkev sv. Jožefa, Škale|cerkev sv. Jožefa]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Žeje|Jurij]] |[[Žeje]] |1762 |Cerkev je stala na hribu Trobnik ob stari cestni povezavi, prvič se omenja leta 1300. Opuščena leta 1762 po dekretu tržaškega škofa. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-28015}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] |{{neznano}} |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] |{{neznano}} |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- |[[Slika:File:Plesivica Zuzemberk Slovenia - church 1.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Plešivica|Katarina]] |[[Plešivica]] |1943 |Gotska cerkev, prvič omenjena leta 1526, stoji na vrhu istoimenskega hriba. Arhitektonsko združuje elemente sredozemske in celinske cerkvene arhitekture, v notranjosti pa so bile freske hrvaške izdelave iz 1. polovice 16. stoletja. Leta 1943 so jo požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|8670}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |{{hs|1945}}1941–1945 |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Škrbina|Katarina]] |[[Škrbina, Komen]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na zahodnem robu nekdanjega gradišča na hribu Lipovnik (530&nbsp;mm). Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Južni in zahodni del je obdan s kamnitim nasipom. V vizitacijskih dnevnikih se omenja v letih 1650–1750. |<ref>{{RKD sklic|7318}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]]{{efn|Danes del [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovca pri Kočevski reki]].}} |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja. Za zgodnji in visoki srednji vek (tekom formiranja prvotnih pražupnij) pa je za nekatera območja današnje Slovenije značilno sinonimno poimenovanje sakralne arhitekture, zato nadaljno razločevanje ni mogoče.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje|Kristusove rane]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]{{anchor|Krištof_Ljubljana}} |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so leta 1934 prizidali Plečnikovo [[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Objekt je bil porušen v letih 1957–1958 pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]]. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]]{{efn|Naselje Gradec je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje nekdanjega naselja je bilo kasneje priključeno [[Rožič Vrh]]u.}} |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 pred izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[France Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.|1953–1954}}. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Kunigunde, Maribor|Kunigunda]] |[[Pekre]] |{{neznano}} |Cerkev je bila zgrajena med letoma 1545 in 1629. Ukinile so jo jožefinske reforme, v 19. stoletju je bila odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|6405}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]]<br/>Sveto |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Beka pri Ocizli|Lovrenc]] |[[Beka pri Ocizli]]<br/>Lorencon |{{neznano}} |Gotska cerkev je stala poleg gradu Vinchimberch. Imela je pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Širše arheološko najdišče je bilo močno poškodovano tekom prve svetovne vojne, a ruševine temeljnega oboda so vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-09163}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- | |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|Lovrenc]] |[[Bukovica, Renče - Vogrsko]] |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na ledini Britof na mestu starorimske naselbine ''Ad Furnulos''. Omenjena je leta 1523 v popisu cerkva. Porušena je bila med boji soške fronte tekom prve svetovne vojne, leta 1935 jo je nadomestila [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|nova cerkev z istim patrocinijem]] v centru vasi. |<ref>{{RKD sklic|4746}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] |{{neznano}} |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[stara cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica]] |{{hs|1943-11-24}}24. november 1943 |Cerkev je bila zgrajena leta 1671, stala je v sredi vasi. 11. novembra 1943 je bila požgana med partizanskim napadom, ruševine niso bile odstranjene do leta 1960. Leta 1992 jo je nadomestila novozgrajena [[cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|cerkev z istim patrocinijem]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|Marija Magdalena]] |[[Bezovica]]<br/>Murišče |{{neznano}} |Patrocinij je domneven. Srednjeveška podružnična cerkev kubedske župnije je stala na Murišču ob izviru reke Rižane na območju nekdanjega naselja. Prvič je omenjena leta 1341. Po letu 1579 jo je nadomestila [[cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=125}}<ref>{{RKD sklic|1-01347}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>Marof |{{neznano}} |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Magdalene, Govce, leta 1874 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Govce|Marija Magdalena]] |[[Govce]] |1964 |Cerkev se prvič omenja leta 1529 in je stala v središču vasi na mestu starejše cerkve, ki so jo požgali Turki med turškimi vpadi. Sprva je bila romanske zasnove z apsido, kasneje pa je bila barokizirana. Cerkev je bila opuščena skupaj z naseljem zaradi premogovniških dejavnosti [[premogovnik Laško|premogovnika Laško]]. Širše območje vasi je bilo sanirano leta 1991. |<ref>{{RKD sklic|1-30577}}</ref><!--https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202204401.pdf--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Renče|Marija Magdalena]] |[[Renče]]<br/>Ozrenj |{{neznano}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1758. Ob njej je nekaj planih grobišč. Danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-21228}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |{{hs|1669}}pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=105}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marine, Izola|Marina]] |[[Izola]] |1790 |Cerkev je stala znotraj obzidja pri vzhodnem vstopu v mesto in je nastala sočasno z njim v 15. stoletju. Imela je eno ladjo in en oltar. Leta 1790 je bila po dovoljenju [[Bonifacij de Ponte|Bonfacija de Ponteja]], koprskega škofa, podrta. |{{sfn|Tomšič|1999|p=470}} |- | |[[cerkev sv. Marjete, Gorjanci|Marjeta]]{{efn|Patrocinij se navaja tudi kot »Margareta«.}} |[[Gorjansko]] |{{neznano}} |Cerkvi je pripadalo pokopališče. Arheoloških ostankov ni, lokacija znotraj najdišča ožje ni določljiva. |<ref>{{RKD sklic|17700}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec |{{neznano}} |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje]] |{{hs|1955}}po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]]{{efn|Naselje Tanči Vrh je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo kasneje priključeno naselju [[Hrib pri Koprivniku]].}} |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marka, Dol pri Hrastovljah|Marko]] |[[Dol pri Hrastovljah]] |{{neznano}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je nekoč služila kot pokopališka kapela, danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01361}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>Markovec |{{neznano}} |Cerkev je stala pri vrhu Markovca na tumulu ob železnodobnem gradišču. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Vrtojba|Marko]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1782. Po cerkvi se imenuje mikrotoponim »sv. Marko«. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |{{hs|Tolmin}}[[grad Tolmin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}<!--{{sfn|Höfler|2016|p=152}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]]{{efn|Naselje Topličice je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo pozneje priključeno naselju [[Sredgora]].}} |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |{{hs|1825}}prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Šempas|Mati Božja]] |[[Šempas]]<br/>Cirje, Srednji hrib |{{neznano}} |Cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1782. Tekom jožefinskih reform je bila opuščena in porušena. |<ref>{{RKD sklic|21224}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=86}}--> |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Gornja Topla Reber]]{{efn|name=gornja_reber|Gornja Topla Reber je bila požgana 14. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Spodnja Topla Reber|Spodnjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.|1800}}. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-01646}}</ref> |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Gutenwerth]]{{efn|Danes območje nekdanjega naselja Gutenwerth pripada naselju [[Drama, Šentjernej|Drama]].}} |{{hs|1250}}13. stoletje |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-31099}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Kazlje|Mihael]] |[[Kazlje]]<br/>Jerišev greben |{{neznano}} |Ohranjene ruševine cerkve, ki je bila zgrajena na vencu železnodobnega gradišča. Posvečena je bila leta 1634. |<ref>{{RKD sklic|1-07320}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]{{efn|Po konstitucijah samostana je moral biti oltar posvečen (nadangelu) sv. Mihaelu za priprošnjištvo Materi Božji kot njenemu Božjemu oznanjevalcu ter za izpolnitev naročila ustanovitelja samostana, Mihaela Hillerja. Tedanji ljubljanski škof [[Oton Friderik Buchheim]] je odredil tudi izdelavo ločenega oltarja, posvečenega Mariji Božji Materi, zato je bil oltar sv. Mihaela postavljen na evangelijsko stran.}} |[[Ljubljana]]<br/>Center |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref>{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{hs|1621}}{{c.|1621}} |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes je to območje [[Koroška Vrata]]Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]]{{anchor|sv. Nedelja}} |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] |{{neznano}} |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a je bil v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. Vhod je bil skozi zvonik. Cerkev je obkrožalo pokopališče, ki je bilo odstranjeno skupaj s cerkvijo. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] |{{neznano}} |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Sveto|Nikolaj]] |[[Sveto, Komen]] |{{neznano}} |Cerkev je stala severno od naselja na Vrhu sv. Miklavža (350&nbsp;mm) poleg nekdanjega gradišča Martinišče, enega največjih na Krasu. Ohranjena je legenda o zlatem kelihu, ki je bil najden na mestu cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-00716}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]]{{efn|Območje nekdanjega naselja Zasavje danes pripada naselju [[Krška vas, Brežice|Krška vas]].}} |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q67193981}} |[[cerkev sv. Onofrija Velikega, Sečovlje|Onofrij Veliki]] |[[Sečovlje]]<br/>Krog |{{hs|1947-11-11}}11. november 1947 |Cerkev je pripadala benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1860. Imela je pravokoten tloris in orientacijo proti zahodu. Z izgonom samostana leta 1947 je bila cerkev preurejena v skladišče, danes je samostanski kompleks v delnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-24333}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Otona, Vrtojba|Oton]] |[[Vrtojba]]<br/>Sv. Oto |1784 |Majhna cerkev iz kamna in strehe s korci je imela en oltar, nad vhodom zvončnico ter vidno ostrešje. Oltar je bil majhen, brez podesta, a oltarna slika je bila lepa. [[Proščenje]] se je praznovalo na ponedeljek pred [[binkošti]]. Pri njej je delovala bratovščina. Leta 1784 je bila porušena tekom jožefinskih reform. Ruševine so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, leta 1980 pa je bil na njenem mestu postavljen spomenik NOB. |{{sfn|Höfler|2016|p=96}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pavla, Dolnja Vrtojba|Pavel]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"|Danes je skupaj z nekdanjo [[Gornja Vrtojba|Gornjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |{{hs|1916}}1915–1918 |Podružnična cerkev je stala ob trasi današnje zahodne vrtojbske obvoznice. V vizitacijskih dnevnikih se omenja med leti 1570 in 1668. Leta 1593 je imela neposvečen oltar brez oltarne slike, nad vhodom je bila zvončnica. [[Proščenje]] je potekalo na prvo nedeljo po veliki noči, poleg tega pa se je maševalo še na praznik sv. Pavla in nekajkrat letno. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni je na njenem mestu bil postavljen križ, ki danes ne stoji več. |<ref>{{RKD sklic|1-20117}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |{{hs|1759}}po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pelagija, Izola|Pelagij]] |[[Izola]] |{{hs|1804}}pred 1804 |Cerkev je stala vzhodno od [[cerkev Loretske Matere Božje, Izole|cerkve Loretske Matere Božje]] ob današnji magistralni cesti Izola–Piran. Verjetno je nastala v 17. stoletju, v 18. je bila v oskrbi bratovščine bičarjev. Imela je eno ladjo in prenosljiv oltar. Leta 1804 je označena kot »v ruševinah«. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra, Izola, 1905 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Izola|Peter]] |[[Izola]] |1978 |Cerkev se prvič omenja leta 1175, med leti 1213 in 1330 pa je tu deloval tudi benediktinski samostan, ki je bil kasneje v ruševinah, a so tod do 1819 delovali eremiti. Cerkev je bila obnovljena leta 1624 (ko je bila barokizirana) in 1954. Imela je tri oltarje ter neogotsko fasado, ampak baročno zasnovo. Cerkev so podrli zaradi gradnje tovarne [[Delamaris]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471–472}} |- | |[[stara cerkev sv. Petra, Obrh pri Dragatušu|Peter]] |[[Obrh pri Dragatušu]] |1780 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, stala je {{c.|800&nbsp;m}} izven vasi. Leta 1780 je bila podrta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Petra, Zapudlje|nova cerkev v Zapudljah]] z istim patrocinijem. Na lokaciji je danes manjši oltar ter kamni, ki naj bi ponazarjali temeljni obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|30523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala je blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Sečovlje|Peter]] |[[Sečovlje]] |{{neznano}} |Cerkev je stala na območju današnje pristajalne steze [[letališče Portorož|letališča Portorož]]. Merila je približno 12×7&nbsp;m. Objekt je vrisan na nekaj zemljevidih, omenil ga je tudi koprski škof [[Paolo Naldini]], po cerkvi se je ohranil tudi lokalni toponim. |<ref>{{RKD sklic|30453}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]]{{efn|Srednja Bukova Gora je bila avgusta 1942 požgana. Leta 1955 je bila skupaj z Zgornjo in Spodnjo Bukovo Goro združena v naselje [[Bukova Gora]].}} |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan]] |1945 |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Gornja Topla Reber]]<br/>Kočevska gora{{efn|name=gornja_reber}} |{{hs|1945-04-13}}13. april 1945 |Cerkev, ki je stala na vrhu Kočevske gore (tudi Sv. Peter; 888&nbsp;m) se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani obokan prezbiterij ter raven lesen strop. Zvonik je stal na jugu ladje in je imel neogotsko ostrešje. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2011|p=152–154}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.|1755}} |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjana je v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]]{{efn|Topli Vrh je bil avgusta 1942 požgan in po vojni nikoli obnovljen. Območje Toplega Vrha je bilo kasneje priključeno naselju [[Črmošnjice]].}} |{{hs|1945}}{{c.|1945}} |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]]{{efn|name=kumrova}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |{{hs|1750}}1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.|1782}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža, Podsabotin|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. Ruševine vidne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Roka, Izola|Rok]] |[[Izola]] |1816 |Cerkev je stala na današnjem naslovu Trg republike 3. Cerkev je bila postavljena v 16. stoletju (prva omemba 1580) po epidemiji kuge za pripročilo pred kugo, tedaj pa je stala izven obzidja. Imela je eno ladjo, en glavni oltar ter več prenosljivih. Do leta 1780 je bila v razvalinah, material so uporabljali za druge cerkve, dokončno je bila odstranjena leta 1816. |{{sfn|Tomšič|1999|p=472}} |- | |[[kapela sv. Roka, Mlaka pri Kočevski Reki|Rok]] |[[Mlaka pri Kočevski Reki]] |{{hs|1953}}1953 ali 1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila sezidana leta 1896 na mestu v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] porušene kapele. Arhitektonsko je bila podobna župnijski cerkvi, streha je bila krita s skodlami. |<ref>{{RKD sklic|2787}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Vrtojba|Sebastijan]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Leta 1570 je imela patrocinij Matere Božje, sv. Roka in sv. Sebastijana, bila je v lasti bratovščine. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Simona, Izola|Simon]]{{anchor|Simon, Simonov zaliv}} |[[Izola]]<br/>[[Simonov zaliv]] |1816 |Cerkev je stala na rtu [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]]. Prvič je omenjena leta 1525, 1622 je bila obnovljena, leta 1770 je bila spet v slabem stanju. Med leti 1784 in 1805 je cerkev morda nosila patrocinij sv. Nikolaja. [[Chiaro Vascotti]] leta 1847 o cerkvi ni našel več sledi. |{{sfn|Tomšič|1999|p=473}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Fijeroga|Štefan]] |[[Fijeroga]] |{{neznano}} |Romanska cerkev iz 12. ali 13. stoletja je imela skrito polkrožno apsido in je tako primerljiva [[#sv. Nedelja|cerkvi sv. Nedelje v Kortah]]. Merila je približno 13×5&nbsp;m. Cerkev je bila spremenjena v skedenj, ki je kasneje pogorel in ni bil obnovljen. Ohranjeni dve steni ter apsida, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-16490}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Krkavče|Štefan]] |[[Krkavče]] |{{neznano}} |Cerkev je stala pod hribom Dovin, v njeni bližini je bilo odkritih več grobov. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-07204}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Vidne so ruševine, ki so bile močno poškodovane v bombardiranju med drugo svetovno vojno. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]]{{efn|Ponikve so bile poleti 1942 požgane, po vojni pa naselje ni bilo obnovljeno. Izpraznjeno območje je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]]{{efn|Izpraznjena vas je pogorela že pred prvo svetovno vojno, območje vasi pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |{{hs|1914}}pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |Uršula |Anhovo{{efn|Domnevna lokacija.}} |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.|1954}} |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica]]<br/>[[Sabotin]] |1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena je z jožefinskimi reformami leta 1782, močno je bila poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje.png|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]{{anchor|valentin_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1947 |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[#andrej_zajčjepolje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena je bila leta 1947. |<ref name="zajčje_polje" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |{{hs|1880}}konec 19. stoletja |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja je omenjena v več popisih in urbarjih. Objekt oz. lega objekta je bila med boji prve svetovne vojne močno poškodovana.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]]{{efn|Dolnja Topla Reber je bila požgana 19. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Gornja Topla Reber|Gornjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1700}}. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, leta 1968 so bile odstranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Cerkev je bila leta 1380 sezidana na območju današnje Jadranske ulice 9 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, leta 1513 jo je blagoslovil salzburški knezoškof Leonhard. Leta 1787 je bila prodana, tedaj pa je bilo opuščeno tudi njej pripadajoče nekatoliško pokopališče. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[kapela Žalostne Matere Božje, Borovec pri Kočevski Reki|Žalostna Mati Božja]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{hs|1945}}po 1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila sezidana leta 1905 in porušena kmalu po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|12860}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, k njej je bil na jugu prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena je bila leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |[[File:Pravoslavna cerkev krimskega korpusa, Strnišče 1921-1922.jpg|150px|brezokvira]] |Pravoslavna cerkev{{efn|Patrocinij cerkve je neznan.}} |[[Strnišče, Kidričevo]] |1921–1922 |Krimski kadetski korpus je zaradi [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] v Strnišče prispel decembra 1920 in se ustalili v taborišču, kjer so kmalu eno izmed barak preuredili v pravoslavno cerkev. Baraka je bila zaradi nestrinjanja z lastnikom zemljišča kmalu odstranjena, taboriščniki pa so maševali v okoliškem gozdu. Korpus se je z 20. oktobrom 1922 preselil v [[Bela Crkva|Belo Crkvo]]. |{{sfn|Pulko|2010|p=167}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina 1925.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina|Peter in Pavel]] |[[Rogaška Slatina]] |1941 |Leta 1922 je bila v stavbi nekdanje polnilnice mineralne vode, ki je bila zgrajena leta 1904, urejena pravoslavna cerkev. Cerkev in polnilnico so podrli v prvih dneh [[aprilska vojna|aprilske vojne]]. |<!--https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/polnilnica-slatine-ki-se-je-prelevila-v-pravoslavno-kapelo/--> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]]<br/>Govče |{{Hs|1600-01-20}}20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi splet|url=https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf|title=Kaštelir: seznam z opisi|publisher=Univerza v Mariboru, IRRIS|year=2020|location=Maribor|ref=Kaštelir}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} *{{navedi revijo|url=https://sistory.si/media/legacy/publikacije/30001-31000/30419/Kronika_2012_1.pdf|title=Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom|first=Ana|last=Lavrič|year=2012a|magazine=Kronika}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} *{{navedi knjigo|last=Pulko|first=Radovan|chapter=Taborišče ruskih beguncev v Strnišču|title=Zbornik Občine Kidričevo|pages=158–173|editor-first=Nataša|editor-last=Kolar|year=2010|cobiss=65491713|isbn=978-961-269-299-5|url=https://www.kidricevo.si/wp-content/uploads/2012/03/images_zbornik_Zbornik_Kidricevo.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKDR7FS0|first=Daniela|last=Tomšič|year=1999|volume=9|magazine=Annales. Series historia et sociologia|title=Razvoj cerkvene arhitekture župnije Sv. Mavra v Izoli|pages=459–478|cobiss=269011|access-date=8.10.2026}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] hx2cem83htcckrz9duzv8fgb4qelvd3 0 199922 6765373 6583315 2026-10-15T10:57:12Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6765373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Disociativna motnja identitete | synonyms = motnja multiple osebnosti | image = | caption = | pronounce = | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = vsaj dve različni in razmeroma trajni [[osebnost|osebnostni stanji]],<ref name="DSM5">{{cite book |author=American Psychiatric Association |author-link=American Psychiatric Association |url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 |title=Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders |publisher=American Psychiatric Publishing |year=2013 |isbn=978-0-89042-555-8 |edition=5th |location=Arlington |pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 291–298]}}</ref> recurrent episodes of [[dissociative amnesia]],<ref name=DSM5/> inexplicable intrusions into consciousness,<ref name=DSM5/><ref>{{cite journal |last1=Lanius |first1=Ruth |date=June 2015 |title=Trauma-related dissociation and altered states of consciousness: a call for clinical, treatment, and neuroscience research |journal=Eur J Psychotraumatol |volume=6 |article-number=27905 |doi= 10.3402/ejpt.v6.27905 |pmc=4439425 |pmid=25994026 }}</ref> spremembe v občutenju jaza,<ref name=DSM5/> [[depersonalizacija]] in [[derealizacija]],<ref name=DSM5/> občasni funkcionalni nevrološki simptomi.<ref name=DSM5/> | complications = | onset = | duration = dolgotrajno<ref name="Mer2019Pro">{{cite web |date=March 2019 |title=Dissociative identity disorder |url=https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-url=https://web.archive.org/web/20200528111029/https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-date=28 May 2020 |access-date=8 June 2020 |website=MSD Manuals |series=Psychiatric disorders |edition=Professional}}</ref> | types = | causes = nejasno | risks = | differential = | prevention = | treatment = [[psihoterapija]] | medication = | prognosis = | frequency = 1,1–1,5&nbsp;% življenjska prevalenca v splošni populaciji<ref name=DSM5/> | deaths = | alt = }} '''Disociativna motnja identitete''' ali laično '''multipla osebnost''' je v [[psihiatrija|psihiatriji]] naziv za [[psihično obolenje]], kjer je pri [[pacient]]u značilna prisotnost dveh ali več različnih identitet ali osebnostnih stanj, imenovanih [[alter ego]]. Za to bolezen je značilno, da ima vsaka od identitet pacienta lasten vzorec zaznavanja, odnosa in razmišljanja o okolju in sebi. Občasno eno od teh osebnosnih stanj prevzame kontrolo nad pacientovim vedenjem, za osebe, obolele za multiplo osebnostjo pa je značilna nezmožnost spominjanja določenih dogodkov iz [[preteklost]]i, česar ni mogoče razložiti z običajno pozabljivostjo. Vzrokov za pojav bolezni [[znanstvenik]]om še ni uspelo ugotoviti, verjetno pa je, da so povezani s [[travma|travmatičnimi]] izkušnjami iz preteklosti<ref name=Pearson1997>{{cite journal |author=Pearson, M.L. |year=1997 |journal=Dissociation |volume=10 |issue=1 |pages=58–62: |title=Childhood trauma, adult trauma, and dissociation |url=https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |format=PDF |accessdate=1. junija 2008 |archive-date=2008-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081002074034/https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |url-status=dead }}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = Comorbid | ICD11 = {{ICD11|6B64}} | ICD10 = {{ICD10|F44.8}} | ICD10CM = {{ICD10CM|F44.81}} | ICD9 = {{ICD9|300.14}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 916186 | MeshID = D009105 | SNOMED CT = 31611000 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osebnostne motnje]] [[Kategorija:Psihoterapija]] [[Kategorija:Disociativna motnja identitete| ]] {{med-stub}} qrx5slgfjtfn63wgdyeu71xhisnlt1d 6765374 6765373 2026-10-15T10:58:31Z TadejM 738 prevod v infopolju 6765374 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Disociativna motnja identitete | synonyms = motnja multiple osebnosti | image = | caption = | pronounce = | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = vsaj dve različni in razmeroma trajni [[osebnost|osebnostni stanji]],<ref name="DSM5">{{cite book |author=American Psychiatric Association |author-link=American Psychiatric Association |url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 |title=Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders |publisher=American Psychiatric Publishing |year=2013 |isbn=978-0-89042-555-8 |edition=5th |location=Arlington |pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 291–298]}}</ref> recurrent episodes of [[dissociative amnesia]],<ref name=DSM5/> nerazložljivi vdori v zavest,<ref name=DSM5/><ref>{{cite journal |last1=Lanius |first1=Ruth |date=June 2015 |title=Trauma-related dissociation and altered states of consciousness: a call for clinical, treatment, and neuroscience research |journal=Eur J Psychotraumatol |volume=6 |article-number=27905 |doi= 10.3402/ejpt.v6.27905 |pmc=4439425 |pmid=25994026 }}</ref> spremembe v občutenju jaza,<ref name=DSM5/> [[depersonalizacija]] in [[derealizacija]],<ref name=DSM5/> občasni funkcionalni nevrološki simptomi.<ref name=DSM5/> | complications = | onset = | duration = dolgotrajno<ref name="Mer2019Pro">{{cite web |date=March 2019 |title=Dissociative identity disorder |url=https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-url=https://web.archive.org/web/20200528111029/https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-date=28 May 2020 |access-date=8 June 2020 |website=MSD Manuals |series=Psychiatric disorders |edition=Professional}}</ref> | types = | causes = nejasno | risks = | differential = | prevention = | treatment = [[psihoterapija]] | medication = | prognosis = | frequency = 1,1–1,5&nbsp;% življenjska prevalenca v splošni populaciji<ref name=DSM5/> | deaths = | alt = }} '''Disociativna motnja identitete''' ali laično '''multipla osebnost''' je v [[psihiatrija|psihiatriji]] naziv za [[psihično obolenje]], kjer je pri [[pacient]]u značilna prisotnost dveh ali več različnih identitet ali osebnostnih stanj, imenovanih [[alter ego]]. Za to bolezen je značilno, da ima vsaka od identitet pacienta lasten vzorec zaznavanja, odnosa in razmišljanja o okolju in sebi. Občasno eno od teh osebnosnih stanj prevzame kontrolo nad pacientovim vedenjem, za osebe, obolele za multiplo osebnostjo pa je značilna nezmožnost spominjanja določenih dogodkov iz [[preteklost]]i, česar ni mogoče razložiti z običajno pozabljivostjo. Vzrokov za pojav bolezni [[znanstvenik]]om še ni uspelo ugotoviti, verjetno pa je, da so povezani s [[travma|travmatičnimi]] izkušnjami iz preteklosti<ref name=Pearson1997>{{cite journal |author=Pearson, M.L. |year=1997 |journal=Dissociation |volume=10 |issue=1 |pages=58–62: |title=Childhood trauma, adult trauma, and dissociation |url=https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |format=PDF |accessdate=1. junija 2008 |archive-date=2008-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081002074034/https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |url-status=dead }}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = Comorbid | ICD11 = {{ICD11|6B64}} | ICD10 = {{ICD10|F44.8}} | ICD10CM = {{ICD10CM|F44.81}} | ICD9 = {{ICD9|300.14}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 916186 | MeshID = D009105 | SNOMED CT = 31611000 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osebnostne motnje]] [[Kategorija:Psihoterapija]] [[Kategorija:Disociativna motnja identitete| ]] {{med-stub}} pw7fggipd1fr4i9qtxdfqlmq64aty3e 6765375 6765374 2026-10-15T10:59:00Z TadejM 738 prevod v infopolju 6765375 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Disociativna motnja identitete | synonyms = motnja multiple osebnosti | image = | caption = | pronounce = | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = vsaj dve različni in razmeroma trajni [[osebnost|osebnostni stanji]],<ref name="DSM5">{{cite book |author=American Psychiatric Association |author-link=American Psychiatric Association |url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 |title=Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders |publisher=American Psychiatric Publishing |year=2013 |isbn=978-0-89042-555-8 |edition=5th |location=Arlington |pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 291–298]}}</ref> ponavljajoče se epizode [[disociativna anamneza|disociativne anamneze]],<ref name=DSM5/> nerazložljivi vdori v zavest,<ref name=DSM5/><ref>{{cite journal |last1=Lanius |first1=Ruth |date=June 2015 |title=Trauma-related dissociation and altered states of consciousness: a call for clinical, treatment, and neuroscience research |journal=Eur J Psychotraumatol |volume=6 |article-number=27905 |doi= 10.3402/ejpt.v6.27905 |pmc=4439425 |pmid=25994026 }}</ref> spremembe v občutenju jaza,<ref name=DSM5/> [[depersonalizacija]] in [[derealizacija]],<ref name=DSM5/> občasni funkcionalni nevrološki simptomi.<ref name=DSM5/> | complications = | onset = | duration = dolgotrajno<ref name="Mer2019Pro">{{cite web |date=March 2019 |title=Dissociative identity disorder |url=https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-url=https://web.archive.org/web/20200528111029/https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-date=28 May 2020 |access-date=8 June 2020 |website=MSD Manuals |series=Psychiatric disorders |edition=Professional}}</ref> | types = | causes = nejasno | risks = | differential = | prevention = | treatment = [[psihoterapija]] | medication = | prognosis = | frequency = 1,1–1,5&nbsp;% življenjska prevalenca v splošni populaciji<ref name=DSM5/> | deaths = | alt = }} '''Disociativna motnja identitete''' ali laično '''multipla osebnost''' je v [[psihiatrija|psihiatriji]] naziv za [[psihično obolenje]], kjer je pri [[pacient]]u značilna prisotnost dveh ali več različnih identitet ali osebnostnih stanj, imenovanih [[alter ego]]. Za to bolezen je značilno, da ima vsaka od identitet pacienta lasten vzorec zaznavanja, odnosa in razmišljanja o okolju in sebi. Občasno eno od teh osebnosnih stanj prevzame kontrolo nad pacientovim vedenjem, za osebe, obolele za multiplo osebnostjo pa je značilna nezmožnost spominjanja določenih dogodkov iz [[preteklost]]i, česar ni mogoče razložiti z običajno pozabljivostjo. Vzrokov za pojav bolezni [[znanstvenik]]om še ni uspelo ugotoviti, verjetno pa je, da so povezani s [[travma|travmatičnimi]] izkušnjami iz preteklosti<ref name=Pearson1997>{{cite journal |author=Pearson, M.L. |year=1997 |journal=Dissociation |volume=10 |issue=1 |pages=58–62: |title=Childhood trauma, adult trauma, and dissociation |url=https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |format=PDF |accessdate=1. junija 2008 |archive-date=2008-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081002074034/https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |url-status=dead }}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = Comorbid | ICD11 = {{ICD11|6B64}} | ICD10 = {{ICD10|F44.8}} | ICD10CM = {{ICD10CM|F44.81}} | ICD9 = {{ICD9|300.14}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 916186 | MeshID = D009105 | SNOMED CT = 31611000 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osebnostne motnje]] [[Kategorija:Psihoterapija]] [[Kategorija:Disociativna motnja identitete| ]] {{med-stub}} jhmlmjyz9tcfuubveju2da7ah4gxdxt 6765376 6765375 2026-10-15T10:59:22Z TadejM 738 popravek lapsusa 6765376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Disociativna motnja identitete | synonyms = motnja multiple osebnosti | image = | caption = | pronounce = | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = vsaj dve različni in razmeroma trajni [[osebnost|osebnostni stanji]],<ref name="DSM5">{{cite book |author=American Psychiatric Association |author-link=American Psychiatric Association |url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 |title=Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders |publisher=American Psychiatric Publishing |year=2013 |isbn=978-0-89042-555-8 |edition=5th |location=Arlington |pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/291 291–298]}}</ref> ponavljajoče se epizode [[disociativna amnezija|disociativne amnezije]],<ref name=DSM5/> nerazložljivi vdori v zavest,<ref name=DSM5/><ref>{{cite journal |last1=Lanius |first1=Ruth |date=June 2015 |title=Trauma-related dissociation and altered states of consciousness: a call for clinical, treatment, and neuroscience research |journal=Eur J Psychotraumatol |volume=6 |article-number=27905 |doi= 10.3402/ejpt.v6.27905 |pmc=4439425 |pmid=25994026 }}</ref> spremembe v občutenju jaza,<ref name=DSM5/> [[depersonalizacija]] in [[derealizacija]],<ref name=DSM5/> občasni funkcionalni nevrološki simptomi.<ref name=DSM5/> | complications = | onset = | duration = dolgotrajno<ref name="Mer2019Pro">{{cite web |date=March 2019 |title=Dissociative identity disorder |url=https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-url=https://web.archive.org/web/20200528111029/https://www.msdmanuals.com/en-gb/professional/psychiatric-disorders/dissociative-disorders/dissociative-identity-disorder |archive-date=28 May 2020 |access-date=8 June 2020 |website=MSD Manuals |series=Psychiatric disorders |edition=Professional}}</ref> | types = | causes = nejasno | risks = | differential = | prevention = | treatment = [[psihoterapija]] | medication = | prognosis = | frequency = 1,1–1,5&nbsp;% življenjska prevalenca v splošni populaciji<ref name=DSM5/> | deaths = | alt = }} '''Disociativna motnja identitete''' ali laično '''multipla osebnost''' je v [[psihiatrija|psihiatriji]] naziv za [[psihično obolenje]], kjer je pri [[pacient]]u značilna prisotnost dveh ali več različnih identitet ali osebnostnih stanj, imenovanih [[alter ego]]. Za to bolezen je značilno, da ima vsaka od identitet pacienta lasten vzorec zaznavanja, odnosa in razmišljanja o okolju in sebi. Občasno eno od teh osebnosnih stanj prevzame kontrolo nad pacientovim vedenjem, za osebe, obolele za multiplo osebnostjo pa je značilna nezmožnost spominjanja določenih dogodkov iz [[preteklost]]i, česar ni mogoče razložiti z običajno pozabljivostjo. Vzrokov za pojav bolezni [[znanstvenik]]om še ni uspelo ugotoviti, verjetno pa je, da so povezani s [[travma|travmatičnimi]] izkušnjami iz preteklosti<ref name=Pearson1997>{{cite journal |author=Pearson, M.L. |year=1997 |journal=Dissociation |volume=10 |issue=1 |pages=58–62: |title=Childhood trauma, adult trauma, and dissociation |url=https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |format=PDF |accessdate=1. junija 2008 |archive-date=2008-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081002074034/https://scholarsbank.uoregon.edu/dspace/bitstream/1794/1837/1/Diss_10_1_9_OCR.pdf |url-status=dead }}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = Comorbid | ICD11 = {{ICD11|6B64}} | ICD10 = {{ICD10|F44.8}} | ICD10CM = {{ICD10CM|F44.81}} | ICD9 = {{ICD9|300.14}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 916186 | MeshID = D009105 | SNOMED CT = 31611000 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osebnostne motnje]] [[Kategorija:Psihoterapija]] [[Kategorija:Disociativna motnja identitete| ]] {{med-stub}} 4hqf6sh3rdhhfw9t1p8ud8n6db2xz4c 0 200756 6765085 6765020 2026-10-14T12:34:37Z BRIVC 267319 6765085 wikitext text/x-wiki '''TV Poper (na začetku TWC DNEVNIK)''' je bila televizijska [[satira|satirična]] oddaja, ki je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] nastajala med letoma 1993 in 2003. Začela jo je ustvarjati zamejska kabaretna skupina Karst brothers (Boris Devetak, Marko Feri, Miran Košuta, Igor Malalan) na [[RTV Koper Capodistria|Televiziji Koper Capodistria]], predvajali pa so jo tudi na osrednji Televiziji Slovenija. Ogrodje oddaje sta postavila [[Boris Kobal|Boris Devetak]] in [[Sergej Verč|Miran Košuta]], leto kasneje sta se skupini pridružila še Boris Kobal in Sergej Verč, zamejska gledališka režiserja, kulturna ustvarjalca in humorista iz kroga [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča v Trstu]], sčasoma pa se je zasedba razširila.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=TV Poper - Alora pridem več k'sno|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/tv-poper-alora-pridem-vec-ksno-353450|website=siol.net|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Zasnova in liki == Dramaturška zasnova oddaje je bila preprosta: humoristična poročila z raznimi dopisniki, med katerimi je izstopal Janez Belina (Inacio Bintchende), humorni oglasi in reklame ter hudomušni songi in skeči. Vmes pa je uglajeni TV-voditelj (Sergej Verč), po vzoru [[Sandi Čolnik|Sandija Čolnika]], v studiu ali po telefonu zastavljal spoštljiva, vendar naivna vprašanja gostom, ki jih je upodabljal Boris Kobal. Značilen je bil njun dvogovor v vsakokratni špici oddaje, ki se je glasil: »Oprosti, kej sem pršu prezgodaj?« – »Ne.« – »Alora pridem več k'sno!«<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=“Alora pridem več ksno!”|url=https://primorske.svet24.si/kultura/alora-pridem-vec-ksno|website=primorske.svet24.si|date=2018-02-01|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> Avtorja tega dialoga sta bila [[Boris Devetak]] in Boris Kobal. Ob koncu je ekipa vodila zelo posrečen kviz, na katerega se je odzvalo veliko število gledalk in gledalcev. Prvotni in najbolj priljubljeni Kobalovi liki so bili gospod Justinčič ([[parodija]] po [[Jurij Gustinčič|Juriju Gustinčiču]]), pesnik Zlobec (po [[Ciril Zlobec|Cirilu Zlobcu]]), zgodovinar Pirhovec (po [[Jože Pirjevec|Jožetu Pirjevcu]]), učiteljica Pizziga, športnik Vižintin, župnik gospod Senica, kantavtor Srečko, agronom Vrabec in drugi. Skozi like in dialoge sta avtorja združevala humor, kritiki družbenega in političnaga dogajanja ter provokacije. Veliko pozornost je vzbujala vloga gospoda Senice, podeželskega duhovnika, ki je karikiral negativne lastnosti duhovščine, od kopičenja bogastva do zlorabe svojega poklica za dosego posvetnih ciljev, ki jih lik v teoriji zavrača in obsoja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Parodija in satira v Radiu Ga-ga, diplomska naloga|last=Leskovšek|first=Ana|publisher=FF UL|year=2016|page=12}}</ref> Sčasoma so se skupini pridružili še Ivo Godnič, [[Sašo Hribar]], [[Gojmir Lešnjak-Gojc]], [[Nataša Tič Ralijan]], [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi splet|title=Politika je tragikomedija!|url=https://www.metropolitan.si/novice/politika-je-tragikomedija/|website=Metropolitan.si|date=2008-03-13|accessdate=2026-04-21|language=sl-SI}}</ref> Nataša Živkovič, Andrej Karoli in drugi.<ref name=":0" /> Za besedila sta skrbela Boris Devetak in [[Miran Košuta]].<ref name=":0" /> == Kritični odzivi == Oddaja je večkrat sprožala nejevoljo in proteste upodobljenih politikov in družbenih veljakov, večkrat tudi slabe ocene medijskih kritikov. [[Boris Vezjak]] je denimo zapisal, da celotna oddaja TV Poper boleha za istim sindromom, in sicer plitkostjo, neduhovitostjo in priitivizmom.<ref>{{Navedi splet|title=Satira in njena všečnost|url=https://vezjak.com/2015/01/11/satira-in-njena-vsecnost/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2015-01-11|accessdate=2026-04-21|language=en-GB|first=Boris|last=Vezjak}}</ref> »Satira je učinkovit način spopadanja z absurdnostjo in pomanjkljivostmi sistema, ne glede na politično usmeritev. Satira ne more ostati politično neopredeljena. To je tista kuga in rakrana današnje satire, ki želi biti dopadljiva vsem, politično korektna, to je največji smrtni greh,« je na kritike glede oddaje TV Poper odgovarjal Boris Kobal.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenci imamo težavo s samoironijo. Postavimo pod vprašaj vse okoli nas, le sebe ne."|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenci-imamo-tezavo-s-samoironijo-postavimo-pod-vprasaj-vse-okoli-nas-le-sebe-ne/732830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=Nataša Žunić, Televizija|last=Slovenija}}</ref> Igor Malalan pa je kasneje, ko je satiričen žanr na TV Slovenija začasno zamrl, dejal: »Politiki so pač tisti, ki dajo povod za to, da se rojeva kabaret. Za TV Poper je TV Slovenija dobila odlično zamenjavo, ki je ne stane nič. Eno, dve ali tri ure prenosa v živo iz Državnega zbora - tudi to je satira.«<ref>{{Navedi splet|title=Politika, gnus, vstaja, pesem, strah in pogum|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/politika,-gnus,-vstaja,-pesem,-strah-in-pogum|website=primorske.svet24.si|date=2014-01-03|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Poprovo življenje po izteku TV-oddaje == Ustvarjalci oddaje so izbor najboljših upodobitev do leta 1999 izdali na zvočni kaseti ''Alora pridem več k'sno'' {{COBISS|124846848}}. Leta 2016 so stekli pogovori o vnovični produkciji oddaje na TV Slovenija, a se je po besedah Borisa Devetaka zataknilo že pri naslovu, s katerim se v pristojnem uredništvu niso strinjali (''TV Poper - vrnitev odpisanih'').<ref>{{Citat|title=MIDVA : Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/odprto-za-srecanja/106615882/175165061?fbclid=IwY2xjawRUReNleHRuA2FlbQIxMABicmlkETFQd0FTQ2pHamJuWHdNcHc5c3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHvMRVrR60uq9-9cqtZPv6MxObzFJnS9lgB5dZAzYF-qLi0I-FvJo-CmNGeOj_aem_tfKIX_TN0pN1lonpmx7h8Q|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Leta 2021 je spletno premiero doživela predstava v šestih delih z naslovom ''Radio Poper: vrnitev izbrisanih'' v izvedbi Borisa Kobala, Borisa Devetaka in drugimi.<ref>{{Navedi splet|title=Kobal se po umiku iz javnosti vrača v enkratni predstavi z liki TV Popra|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-04-21|language=sl|archive-date=2025-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250917120049/https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Kobal: To ni moj &raquo;comeback&laquo;|url=https://www.delo.si/nedelo/boris-kobal-to-ni-moj-comeback|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrača se legenda|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/vraca-se-legenda|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Satirične televizijske oddaje]] br8hyoi2owrr9xb0d71w1rqjiafhdw6 0 203146 6765126 5829986 2026-10-14T14:30:40Z ~2026-55141-40 267335 Dodatek o osebnem življenju 6765126 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Ištvan Išt Huzjan''', [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[1. junij]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Je znani homoseksualni slovenec == (Izbrane) samostojne razstave:== ''' ''2008'': Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, SI, »No Means No«; Državna akademija za vizualne umetnosti, Amsterdam, NL, »Don't forgget anything!«, s Tudor Bratu; Galerija Meduza, Koper, SI, »Jaz sem tisti«; Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, SI, »Ištvan Išt Huzjan«; ''2007'': Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, SI, »Preview/Review«; Muzej sodobne umetnosti v Vojvodini, Novi Sad, RS, »Duty of memory beyond splendour of oblivion«, z Arno Hadžialjević; Galerija Domžale, SI, »Huzjan«, z Zdenkom Huzjanom; ''2006'': Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, SI, »The Big Blue«; Galerija Korotan, Wien/Dunaj, AT, »Drevesna veja«; ''2005'': Galleria A+A, Venezia, IT, »Zatišje/The calm«; ''2004'': Finžgarjeva Galerija, Ljubljana, SI, »A lot of silence«; ''2003'': Galleria A+A, Venezia/Benetke, IT, »Pro-to-type«, z Bojanom Fajfrićem. ''' == Založniška dejavnost == ''' Leta 2006 je ustanovil založbo za [[vizualno knjigo]] oziroma [[knjigo umetnika]] »21st Century Books«. V založbi so dosedaj izšle [[knjiga umetnika|knjige umetnika]]: ''2008'': »Od smrti do rojstva/From deth to birth«, Ištvan Išt Huzjan; »Ne pomeni ne / No Means No«, Ištvan Išt Huzjan; ''2007'': »A Short Story About the Beginning of the Word«, Ištvan Išt Huzjan; ''2006'': »Das Buch«, Ištvan Išt Huzjan. ''' == Filmi in Videi == ''' ''2004'': »Suicide«, video predstavljen na Short Film Festival Vicenza, IT; ''2003'': videospot za pesem »Beat Beat« za Projekt Mesto. ''' == Ostala umetniška dejavnost == ''' ''2006'': Šentjakobsko gledališče, Ljubljana, SI, »Kaj ti je deklica«, scenografija; ''2005'': KUD France Prešeren, Ljubljana, SI, »Nesporazum«, scenografija; ''2004'': Oblikovanje podobe zgoščenke za Projekt Mesto; ''2003'': Kulturno društvo B51, Ljubljana, SI, celostna grafična podoba za Festival Kluže; ''2002'': oblikovanje pesniške zbirke »Mesto«, avtorja [[Gal Gjurin|Gala Gjurina]], založba Mondena. {{-}}{{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Huzjan, Ištvan Išt}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] 8crn7u23lyn8p95bh7k22qhe6nn0xoq 0 223721 6765255 6585557 2026-10-14T19:28:14Z Yerpo 8417 Zoisova nagrada 6765255 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Milena Horvat | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = ambasadorka znanosti [[RS]] | occupation = <!-- WD --> }} '''Milena Horvat''', [[Slovenci|slovenska]] [[inženirka]] [[kemija|kemije]], * [[11. september]] [[1958]], [[Celje]]. Milena Horvat je znanstvena svetnica na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu "Jožef Stefan"]], kjer je vodja Odseka za znanosti o okolju, redna profesorica na [[Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana|Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana]] ter njena dekanja. ==Življenje in delo== Milena Horvat je leta 1982 [[diploma|diplomirala]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] in prav tam leta 1989 tudi [[doktorat|doktorirala]]. Od leta 1982 do 1985 je delala na FNT, od 1985 pa na Institutu Jožef Stefan. V času od 1991 do 1992 je delala v raziskovalni skupini Brooks Rand v [[Seattle|Seattlu]] v [[ZDA]], kjer se je ukvarjala s preučevanjem [[Živo srebro|živega srebra]] v okolju in njegovega vpliva na zdravje ljudi. V tem času je razvila nove metode za določanje izjemno nizkih koncentracij organo-živosrebrovih spojin v vzorcih iz okolja. Nato je štiri leta vodila Raziskovalni laboratorij za raziskave morskega okolja pri Mednarodni atomski agenciji v [[Monako|Monaku]], kjer je raziskovala in ocenjevala onesnaženja [[Črno morje|Črnega morja]], [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in še nekaterih sladkih vod. Znanje, ki ga je pridobila v tujini, je spretno prenesla na Institut "Jožef Stefan". Uvedla je sodelovanje inštituta z ameriškim Nacional Institute of Standards and Technology, z [[Belgija|belgijskim]] Institute of Refernce Materials and Measurements in z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na [[Dunaj|Dunaju]]. Svoje izkušnje z ocenjevanjem onesnaževanja okolja z živim srebrom in njegovim odpravljanjem je posredovala univerzama na [[Kitajska|Kitajskem]] in na [[Japonska|Japonskem]], s katerima sodeluje. Z vabljenimi predavanji je Horvatova gostovala na raziskovalnih inštitutih in univerzah v ZDA, Braziliji, Franciji, Belgiji, Veliki Britaniji, Italiji, Švedski in na Japonskem in Kitajskem. Poleg tega sodeluje v več kot dvajsetih mednarodnih projektih, ki obravnavajo predvsem raziskave onesnaževanja z živim srebrom.<ref name="Ambasadorka">{{navedi splet |url= http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/priznanje_ambasador_rs_v_znanosti/priznanje_ambasador_rs_v_znanosti_2002/|title= Priznanje Ambasador RS v znanosti 2002 |accessdate= 7. 11. 2016 }}</ref> Raziskovalno delo je posvetila razumevanju nevarnosti živega srebra in njegovih spojin v okolju in zdravju ljudi. Značilnost njenega dela je predvsem interdisciplinarni pristop pri reševanju okoljskih problemov onesnaženih okolij, razumevanju kroženja živega srebra v morskem okolju ter pri razvoju metod za spremljanje stanja in sprememb v okolju in zdravju ljudi. Prav tako se je ukvarjala z remediacijo onesnaženih okolij in cenovno učinkovitimi tehnologijami za odstranjevanje živega srebra iz emisijskih virov. Njeni dosežki so pomembni za Slovenijo in svet, saj je z znanstvenimi podlagami prispevala k ustvarjanju novih mednarodnih predpisov in standardov, kar je eden od pomembnih ciljev raziskovalnega dela na področju okoljskih znanosti. Izsledki raziskav, ki jih je v zadnjih sedmih letih predstavila v več kot 180 objavah, so mednarodno izjemno odmevni z več kot 3700 skupnimi citati in Hirschevim indeksom 33. Imela je številna vabljena predavanja na mednarodnih konferencah ter raziskovalnih ustanovah in univerzah po vsem svetu. Učinkovito sodeluje pri evropskih projektih in v mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah, zlasti v okviru Združenih narodov, v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), Programu združenih narodov za okolje (UNEP) ter v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA). <ref name="Zoisova nagrada">{{navedi splet |url= http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/8987// |title= Podeljene Zoisove nagrade in priznanja, priznanje ambasador znanosti in Puhova priznanja |accessdate= 7. 11. 2016 |archive-date= 2016-11-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161107221529/http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/8987// |url-status= dead }}</ref> ==Nagrade== * priznanje [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorka Republike Slovenije v znanosti]] (2002)<ref name="Ambasadorka"/> * [[Zoisova nagrada]] za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra (2014)<ref name="Zoisova nagrada"/> * Zoisova nagrada za življenjsko delo (2026)<ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] * [[seznam slovenskih kemikov]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * Veliki splošni leksikon; knjiga 7, [[DZS]], Ljubljana, 2006 * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=05027 COBISS - Osebna bibliografija] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Horvat, Milena}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kemičarke]] [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] [[Kategorija:Predavatelji na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] 2rck86h8c0oorpe3ugge17lfeta75hb 0 231422 6765399 6586111 2026-10-15T11:57:13Z TadejM 738 dodano infopolje 6765399 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Ekstraglomerulna mezangijska celica | Latin = | Image = Renal corpuscle-en.svg | Caption = Shema ledvičnega telesca s prikazom ekstraglomerulne mezangijske celice | Image2 = | Caption2 = | IsPartOf = | Components = | Artery = | Vein = }} '''Ekstraglomerulne mezangijske celice''' (tudi '''Goormaghtighove celice''') so tip [[Mezangijska celica|mezangijskih celic]], ki se nahajajo v [[ledvica]]h, med žilnim polom [[ledvično telesce|ledvičnega telesca]] (''glomerulus'') in [[makula denza|makulo denzo]], skupkom specializiranih [[epitelij]]ski [[celica|celic]] [[ledvična cevka|ledvičnih cevk]]. So sestavni del [[jukstaglomerulni aparat|jukstaglomerulnega aparat]], ki je pomemben pri uravnavanju [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in volumna. Funkcija tovrstnih mezangijskih celic ni popolnoma znana. V celicah sta prisotna [[aktin]] in [[miozin]], kar omogoča celicam, da se skrčijo pod vplivom [[simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]]; slednji bi lahko na takšen način vplival na delovanje jukstaglomerulnega aparata.<ref name=goligorsky>{{navedi revijo|last=Goligorsky|first=M.S.|display-authors=etal|date=1997|title=Role of mesangial cells in macula densa to afferent arteriole information transfer|journal=Clin. Exp. Pharmacol. Physiol.|volume=24|issue=7|pages=527-31}}</ref> Celice so sicer asociirane z izločanjem [[eritropoetin]]a (EPO),<ref>Junqueira, Carneiro in Kelley; Basic histology, 2003.</ref> poleg tega pa bi lahko glede na njihovo pozicijo mediirale signale med makulo denzo in aferentnimi [[arteriola]]mi.<ref name=goligorsky/> == Glej tudi == * [[intraglomerulna mezangijska celica]] * [[jukstaglomerulni aparat]] == Opombe in reference == {{sklici}} * Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill. {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Živalske celice]] [[Kategorija:Anatomija ledvic]] a41ksvgiq1ye377dsoyveesoqti3vdr 0 231464 6765400 3980438 2026-10-15T11:58:43Z TadejM 738 dodano infopolje 6765400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Intraglomerulna mezangijska celica | Latin = | Image = Renal corpuscle-en.svg | Caption = Shema ledvičnega telesca s prikazom intraglomerulne mezangijske celice | Image2 = | Caption2 = | IsPartOf = | Components = | Artery = | Vein = }} '''Intraglomerulne mezangijske celice''' so specializirani [[pericit]]i, ki se nahajajo v [[ledvica]]h v [[ledvično telesce|ledvičnih telescih]] ob [[kapilara]]h znotraj visceralnega lista Bowmanove kapsule (t. i. glomerulni mezangij). Njihove glavne funkcije so zagotavljanje strukturne podpore [[podocit]]om, uravnavanje hitrosti glomerulne filtracije in [[fagocitoza]] določenih komponent. == Funkcije == === Strukturna podpora in filtracija === Intraglomerulne mezangijske celice zagotavljajo podporo podocitom, ki so pomembna sestavina za filtracijo [[urin]]a ter uravnavajo (regulirajo) pretok [[kri|krvi]] preko njihove sposobnosti krčenja. Celice so povezane z [[bazalna lamina|bazalno lamino]] [[endotelij|endotelijskih celic]] kapilar, preko katere se prenese sila krčenja mezangijskih celic in tako povzroči vazokonstrikcijo (skrčenje) kapilar. S tem se zmanjša efektivna površina kapilar za filtracijo in tako tudi hitrost glomerulne filtracije. Tovrstni tip mezangijskih celic sicer izloča tudi razne snovi, kot sta [[interlevkin 1]] in [[PDGF]] ({{lang-en|platelet-derived growth factor}}). === Fagocitoza === Celice imajo tudi sposobnost fagocitoze sestavin bazalne lamine in [[imunoglobulin]]ov. Predstavljajo poseben primer [[fagocit]]ov, saj se tako kot [[jukstaglomerulna celica|jukstaglomerulne celice]] razvijejo iz predhodnikov [[gladka mišica|gladkih mišic]] in ne iz [[monocit]]ov. == Glej tudi == * [[ekstraglomerulna mezangijska celica]] == Opombe in reference == * Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill. {{-}} {{Človeški tipi celic}} [[Kategorija:Živalske celice]] [[Kategorija:Anatomija ledvic]] rgzers6v4l6m0ey5k4xp4ozzin3w47o 0 232699 6765100 6764991 2026-10-14T13:37:53Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6765100 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostno drsanje|umetnostnih drsalcev]] in [[umetnostno kotalkanje|kotalkarjev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== * [[Tjaša Andrée Prosenc]] * [[Ana Arčon]] * [[Nika Arčon]] * [[Teja Arčon]] == B == * [[Sara Bastjančič]] * [[Stanko Bloudek]] * [[Peter Brlec]] (trener; It.?) *[[Ksenja Bukovec]] (''Ksenča Bokovec'') == C == * [[Maja Corsi]] (It.) == Č == * [[Jan Čejvan]] * [[Tanita Kaja Černe]] == D == * [[Danilo Dougan]]? == F == * ([[Anton Franzot]] - 1915-2000) ==G== * [[Natalija Gala]] * [[Patricia Gleščič]] * [[Daša Grm]] == K == * [[Luka Klasinc]] *[[Mojmir Kokorovec]] (Italija) * [[Samo Kokorovec]] (Italija) ==L== * [[Julija Lovrenčič]] * [[Andrej Lumbar]] * [[Katja Lumbar]] ==M== * [[Urban Markič]] * Petra Maške * Špela Mikeln *[[Lucija Mlinarič]] (1987-2019) * [[Violeta Mordej]] ==P== * [[Martina Pecchiar]] (It.)? * [[Špela Perc]] * [[Peter Peršin]] * [[Teodora Poštič]] * [[Sara Pregelj]] ==R== *[[Tanja Romano]] (Italija) *[[Francesca Roncelli]] (It.) ==S== * [[Elvis Stojko]] (Kanada) ==Š== * [[Darja Škrlj]] == T == * [[Stefan Tomsič]] (It.) * [[Maja Trojanšek]] * [[Emanuel Tuma]] == V == * [[Viktor Vodišek]] {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih drsalcev in kotalkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni drsalci in kotalkarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni drsalci|*]] [[Kategorija:Seznami umetnostnih drsalcev‎|Slovenski]] q4q2ojh9njjiap1s2rm09zd564xjg56 0 241579 6765269 6764982 2026-10-14T20:46:53Z ~2026-55421-97 267352 dodal sem povezave in datum smrti 6765269 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Ema Umek |image = <!-- WD --> |imagesize = |smallimage = |caption = |order = 3. [[Arhiv Republike Slovenije|direktorica Arhiva Socialistične republike Slovenije]] |term_start = [[1984]] |term_end = [[1988]] |president = |predecessor = [[Marija Oblak Čarni]] |successor = Marija Oblak Čarni |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party = |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = |alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] |signature = |awards = |footnotes = }} '''Ema Umek''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in [[arhiv]]istka, * [[14. april]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[oktober|13. oktober]] [[2026]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani (1939-1947) in nato študirala [[zgodovina|zgodovino]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1947-1952), kjer je 1952 tudi [[diploma|diplomirala]]. V letu 1952–53 je bila profesorica zgodovine na gimnaziji v [[Kamnik]]u, od 1953 arhivistka v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu SRS]] in bila v letih 1984−88 tudi njegova direktorica. V zimskem semestru 1978/79 je pričela predavati arhivistiko na oddelku za zgodovino na FF v Ljubljani. Leta 1976 je postala članica I. ekspertske grupe za dunajske arhive pri izvajanju pogodbe z [[Avstrija|Avstrijo]] o prenosu arhivskega gradiv v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. S področja zgodovine in arhivistike je objavila več člankov in razprav, mdr.: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici 18. stol. (1956); Kuga na Štajerskem 1679–1683 (1958); Trgovski promet po Savi v 18. stol. (1964); Doneski k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri (1957); Kmetijska družba na Kranjskem (1962); Katalog dokumentov za kmečke upore (1973); Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem območju (1975) in druge. Napisala je knjigo ''Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična'' {{COBISS|ID=8155905}} ter brošuro Osnovi organizacije stručnog rada u arhivima SFRJ (skupaj z [[Marija Oblak-Čarni|M. Oblak–Čarni]], 1976). Sodelovala je še pri drugih publikacijah, npr.: Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (1960); Vodnik po arhivih Slovenije (1965); Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971); I. Cankar in delavsko gibanje (1976); Vodnik po župnijskih arhivih I-II (1975), katalog Nacionalni in socialni programi pri Slovencih (1975). Leta 1978 je postala [[urednik|urednica]] časopisa Arhivi. == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=745685|avtor=ur.|ime=Umek Ema|vir=SBL}} *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O4OTIE6U/320d777c-0b75-49b6-a355-a8ed78000ae4/PDF PDF] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2JPJ08ON/a38dcb37-e4fd-4d78-ae32-e18a28ad2da7/PDF PDF] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-493FJYBC/41fccc40-8eff-4adc-8ddb-d9e4dec8b19b/PDF PDF] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2U3UIP8M/640cd1e5-3c19-4926-8299-5c4c0c0a1c8d/PDF PDF] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Umek, Ema}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] 1by351pqa4b4hmlcsl1148a31dog36q 6765272 6765269 2026-10-14T21:20:00Z ~2026-55421-97 267352 zunanjo povezavo 6765272 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Ema Umek |image = <!-- WD --> |imagesize = |smallimage = |caption = |order = 3. [[Arhiv Republike Slovenije|direktorica Arhiva Socialistične republike Slovenije]] |term_start = [[1984]] |term_end = [[1988]] |president = |predecessor = [[Marija Oblak Čarni]] |successor = Marija Oblak Čarni |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party = |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = |alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] |signature = |awards = |footnotes = }} '''Ema Umek''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in [[arhiv]]istka, * [[14. april]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[oktober|13. oktober]] [[2026]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani (1939-1947) in nato študirala [[zgodovina|zgodovino]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1947-1952), kjer je 1952 tudi [[diploma|diplomirala]]. V letu 1952–53 je bila profesorica zgodovine na gimnaziji v [[Kamnik]]u, od 1953 arhivistka v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu SRS]] in bila v letih 1984−88 tudi njegova direktorica. V zimskem semestru 1978/79 je pričela predavati arhivistiko na oddelku za zgodovino na FF v Ljubljani. Leta 1976 je postala članica I. ekspertske grupe za dunajske arhive pri izvajanju pogodbe z [[Avstrija|Avstrijo]] o prenosu arhivskega gradiv v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. S področja zgodovine in arhivistike je objavila več člankov in razprav, mdr.: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici 18. stol. (1956); Kuga na Štajerskem 1679–1683 (1958); Trgovski promet po Savi v 18. stol. (1964); Doneski k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri (1957); Kmetijska družba na Kranjskem (1962); Katalog dokumentov za kmečke upore (1973); Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem območju (1975) in druge. Napisala je knjigo ''Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična'' {{COBISS|ID=8155905}} ter brošuro Osnovi organizacije stručnog rada u arhivima SFRJ (skupaj z [[Marija Oblak-Čarni|M. Oblak–Čarni]], 1976). Sodelovala je še pri drugih publikacijah, npr.: Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (1960); Vodnik po arhivih Slovenije (1965); Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971); I. Cankar in delavsko gibanje (1976); Vodnik po župnijskih arhivih I-II (1975), katalog Nacionalni in socialni programi pri Slovencih (1975). Leta 1978 je postala [[urednik|urednica]] časopisa Arhivi. == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=745685|avtor=ur.|ime=Umek Ema|vir=SBL}} *[https://www.gov.si/novice/2026-10-14-in-memoriam-dr-ema-umek-19292026/ In memoriam: dr. Ema Umek (1929–2026) | GOV.SI] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O4OTIE6U/320d777c-0b75-49b6-a355-a8ed78000ae4/PDF PDF] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2JPJ08ON/a38dcb37-e4fd-4d78-ae32-e18a28ad2da7/PDF PDF] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-493FJYBC/41fccc40-8eff-4adc-8ddb-d9e4dec8b19b/PDF PDF] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2U3UIP8M/640cd1e5-3c19-4926-8299-5c4c0c0a1c8d/PDF PDF] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Umek, Ema}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] e2tlmsynsxhio7penepi7a8l8m361o3 1 262230 6765396 5834607 2026-10-15T11:46:01Z TadejM 738 --{{WPMED}} 6765396 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} {{DYK|20. februar|2006|entry=... so '''[[jetra]]''' poleg [[koža|kože]] največji [[organ (biologija)|organ]] našega [[telo|telesa]]?}} 4jel5ubg3pwpgk04yc6vle5jiyjsnie 0 264809 6765306 6417992 2026-10-15T04:29:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765306 wikitext text/x-wiki '''Bisimetrična matrika''' je [[matrika]], ki je simetrična na obe diagonali. == Zgled == :<math>\begin{bmatrix} a & b & c & d & e \\ b & f & g & h & d \\ c & g & i & g & c \\ d & h & g & f & b \\ e & d & c & b & a \end{bmatrix}.</math> == Značilnosti <ref>{{Navedi splet |url=http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/matrix/special.html#Bisymmetric |title=Priročnik za matrike |access-date=2010-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514214154/http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/matrix/special.html#Bisymmetric |archive-date=2011-05-14 |url-status=dead}}</ref> == Bisimetrične matrike so simetrične [[centrosimetrična matrika|centrosimetrične]] in simetrične [[persimetrična matrika|persimetrične matrike]]. Zmnožek dveh bisimetričnih matrik nam da centrosimetrično matriko. == Glej tudi == * [[seznam vrst matrik]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/ToeplitzMatrix.html Toeplitzova matrika na MathWorld] {{ikona en}} * [http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/matrix/special.html Toeplitzova matrika v Priročniku za matrike] {{ikona en}} {{razredi matrik}} [[Kategorija:Matrike]] gl3djtzztxxj9c5dqe0gzruko0fnj92 0 264966 6765352 6418004 2026-10-15T10:16:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765352 wikitext text/x-wiki '''Centrosimetrična matrika''' je [[matrika]], ki je rotacijsko simetrična glede na svoje središče. To pomeni, da je matrika <math> A \,</math> z razsežnostjo <math> n \times n \,</math> centrosimetrična, ko zanjo velja : <math> A_{ij} = A_{n-i+1,n-j+1} \,</math> za vse <math> 1 \le (i,j) \le n \,</math>. Ča z <math> J \,</math> označimo matriko z razsežnostjo <math> n \times n \,</math>, ki ima enice na stranski diagonali in ničle na vseh drugih mestih, potem je matrika <math> A \,</math> centrosimetrična, če in samo, če velja <math> AJ =JA \,</math>. Matrika <math> J \,</math> se imenuje tudi [[matrika zamenjave]]. Simetrične centrosimetrične včasih imenujemo tudi [[bisimetrična matrika|bisimetrične matrike]]. == Zgledi == * Centrosimetrične matrike z razsežnostjo <math> 2 \times 2 \,</math> imajo obliko :<math> \begin{bmatrix} a & b \\ b & a \end{bmatrix}. </math> * Centrosimetrične matrike z razsežnostjo <math> 3 \times 3 \,</math> imajo obliko :<math> \begin{bmatrix} a & b & c \\ d & e & d \\ c & b & a \end{bmatrix}. </math> * simetrične [[Toeplitzova matrika|Toeplitzove matrike]] so centrosimetrične. == Značilnosti <ref>{{Navedi splet |url=http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/matrix/special.html#Centrosymmetric |title=Priročnik za matrike |access-date=2010-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514214154/http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/matrix/special.html#Centrosymmetric |archive-date=2011-05-14 |url-status=dead}}</ref> == * matrika <math> A \,</math> je centrosimetrična, če velja <math> A = JAJ \,</math>, kjer je <math> J \,</math> [[matrika zamenjave]] * matrika je centrohermitska, če zanjo valja <math> A^T = JA^HJ \,</math>, kjer je z <math> A^H \,</math> označena [[konjugirano transponirana matrika]] matrike <math> A \,</math>. == Glej tudi == * [[seznam vrst matrik]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/CentrosymmetricMatrix.html Centrosimetrična matrika na MathWorld] {{ikona en}} * [http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/matrix/special.html#Centrosymmetric Centrosimetrična matrika v Priročniku za matrike] {{ikona en}} {{razredi matrik}} [[Kategorija:Matrike]] dz8mcnu8v6l6ar3f23of6as8y1h5k7c 10 268216 6765343 3967696 2026-10-15T09:24:42Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Flag of the Kingdom of Sardinia (1728-1802).gif]] → [[File:War Ensign of the Savoyard States (1783-1802).gif]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] · corr. 6765343 wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|country showdata</noinclude>}}} | alias = Kraljevina Sardinija | shortname alias = Sardinija | flag alias = Flag of the Kingdom of Sardinia.svg | flag alias-1720 = Savoie flag.svg | flag alias-1782 = War Ensign of the Savoyard States (1783-1802).gif | flag alias-1816 = Flag of Kingdom of Sardinia (1848).svg | flag alias-1848 = Flag of Italy (1861-1946).svg | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} | variant = {{{variant|}}} <noinclude> | var1 = 1720 | var2 = 1782 | var3 = 1816 | var4 = 1848 | related1 = Sardinija </noinclude> }}<noinclude> </noinclude> i370jku832pnjce4lvfnciyuye4ypff 0 282104 6765316 5932332 2026-10-15T06:33:27Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6765316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Eugène Faucher |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1896–1940<br>1942–1944 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Eugène Faucher''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. oktober]] [[1874]], † [[30. marec]] [[1964]]. Pred drugo svetovno vojno je bil francoski vojaški predstavnik na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Faucher/Louis-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Faucher, Louis-Eugène}} [[Kategorija:Rojeni leta 1874]] [[Kategorija:Umrli leta 1964]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0dnf74ymf8j27mns22dg7gvkrk8b8vk 6765317 6765316 2026-10-15T06:39:34Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 13 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765317 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Eugène Faucher |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1896–1940<br>1942–1944 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Eugène Faucher''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. oktober]] [[1874]], † [[30. marec]] [[1964]]. Pred drugo svetovno vojno je bil francoski vojaški predstavnik na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Faucher/Louis-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Faucher, Louis-Eugène}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] 8u3f16ml399baaict8tm9glqbk46khv 0 282183 6765323 5932324 2026-10-15T06:47:42Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6765323 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Augustin-Joseph Faury |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1893–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Augustin-Joseph Faury''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. julij]] [[1874]], † [[14. januar]] [[1947]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Faury/Louis-Augustin-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Faury, Louis-Augustin-Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1874]] [[Kategorija:Umrli leta 1947]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] sqedc5ofk8kznbqtr54hi36baor7ru1 6765325 6765323 2026-10-15T06:54:05Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Augustin-Joseph Faury |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1893–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Augustin-Joseph Faury''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. julij]] [[1874]], † [[14. januar]] [[1947]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Faury/Louis-Augustin-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Faury, Louis-Augustin-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Palmes académiques]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] r6x87hseah3lcd055m6xxua2aa9m9cc 0 282184 6765349 5926238 2026-10-15T10:02:44Z Engelbert 76895 pp 6765349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Antoine-Jean Fayet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Antoine-Jean Fayet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. april]] [[1880]], † [[11. september]] [[1966]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Fayet/Antoine-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fayet, Antoine-Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pj293s6bln0m8ylg2sq8k9998wzvy8v 4 282723 6765156 6764280 2026-10-14T15:57:28Z A09 188929 /* Kandidatura za administratorja */ nov razdelek 6765156 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) quqz24n8qbdd3c9vj02r17cn8kru9mb 0 290318 6765273 6641899 2026-10-14T21:28:23Z ~2026-44996-51 264415 6765273 wikitext text/x-wiki '''Hrovatin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 331 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Angel Hrovatin]] (1910—1965), pevec in kulturni delavec v Argentini * [[Bojan Hrovatin]] (1923—1970), športni delavec (atletika), pionir športa invalidov-paraplegikov pri nas *[[Breda Hrovatin-Vintar]] (*1932), lutkovna animatorka * [[Dušan Hrovatin]] (*1929), lutkar, animator in avtor animiranih filmov * [[Enzo Hrovatin]] (1961—2022), kitarist in pevec skupine [[Faraoni]], kantavtor * [[Ivan Marija Hrovatin]] (*1977), arheolog * [[Jana Hrovatin-Kralj]] (*1940), farmacevtka, biokemičarka *[[Janez Hrovatin]] (1932—2016), elektroenergetik * [[Makso Hrovatin]] (1883—1967), tiskar * Milan in Rok Hrovatin, veterinarja * [[Miran Hrovatin]] (1949—1994), snemalec in fotoreporter * [[Monika Hrovatin]], županja občine [[Zgonik]] * [[Nevenka Hrovatin Vodopivec]] (*1960), ekonomistka * [[Pavel Hrovatin]] (*1954), kipar v zamejstvu * [[Radoslav Hrovatin]] (1908—1978), etnomuzikolog in skladatelj * [[Stanka Hrovatin|Stanka (Ivanka) Hrovatin]] (1929—2025), učiteljica, slovenistka in kulturnopolitična delavka v zamejstvu == Glej tudi == * priimke [[Hrovat]], [[Hrvatin]], [[Horvatin]], [[Horvat]], [[Hrvacki]], [[Hrvatič]], [[Hrvačanin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hrovatin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] {{normativna kontrola}} lmfepgrfmz4lk51fcwsw3yisszw72qe 0 292991 6765121 6765042 2026-10-14T14:19:15Z SaraStopar17 255455 /* Zgodovinsko ozadje */ 6765121 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''. Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V [[Celovec|Celovcu]] je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega [[Tolmin|Tolmina]], da bi lahko dobil dobro službo. Anton Caffou se je slovenskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v [[Volče|Volčah pri Tolminu]] kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffoujev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Literatura== * {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}} * Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU–KAFFOU–KOFUL–KAFOL–KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj. tuxm5ea1dloo7emimqm8ypvbcbi710x 6765122 6765121 2026-10-14T14:19:53Z SaraStopar17 255455 /* Zgodovinsko ozadje */ 6765122 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''. Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V [[Celovec|Celovcu]] je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega [[Tolmin|Tolmina]], da bi lahko dobil dobro službo. Anton Caffou se je slovenskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v [[Volče, Tolmin|Volčah pri Tolminu]] kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffoujev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Literatura== * {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}} * Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU–KAFFOU–KOFUL–KAFOL–KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj. f2tj47g4ggwacudxcv4f1oe516cjl9v 6765125 6765122 2026-10-14T14:25:59Z SaraStopar17 255455 /* Glej tudi */ 6765125 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''. Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V [[Celovec|Celovcu]] je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega [[Tolmin|Tolmina]], da bi lahko dobil dobro službo. Anton Caffou se je slovenskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v [[Volče, Tolmin|Volčah pri Tolminu]] kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffoujev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == *priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Literatura== * {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}} * Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU–KAFFOU–KOFUL–KAFOL–KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj. nnow80qtim8wwec38q7d94bp513gevy 6765131 6765125 2026-10-14T14:41:37Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ 6765131 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''. Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V [[Celovec|Celovcu]] je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega [[Tolmin|Tolmina]], da bi lahko dobil dobro službo. Anton Caffou se je slovenskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v [[Volče, Tolmin|Volčah pri Tolminu]] kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffoujev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == *priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Literatura== * {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}} * Prezelj, Viktor. (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam Coffou–Kaffou–Koful–Kafol–Kofol-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''. Založba Bogataj. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/41239296/vsce?format=detail. 2odrrve05yysfpr4qcp6wr309jd6rm6 6765132 6765131 2026-10-14T14:51:33Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ 6765132 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''. Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V [[Celovec|Celovcu]] je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega [[Tolmin|Tolmina]], da bi lahko dobil dobro službo. Anton Caffou se je slovenskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v [[Volče, Tolmin|Volčah pri Tolminu]] kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffoujev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == *priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Literatura== * Janez Keber. (2021). ''Leksikon priimkov''. Celjska Mohorjeva družba. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/86508035. * Viktor Prezelj. (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam Coffou–Kaffou–Koful–Kafol–Kofol-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''. Založba Bogataj. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/41239296/vsce?format=detail. 7gpceat6b4cnntdhhuzf8r1gvxvjux4 0 298268 6765133 6763225 2026-10-14T14:59:54Z Shabicht 3554 /* Ustanovitev */ 6765133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Opis delovanja, sestave in poslanstva== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov.<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> =Zgodovina= == Ustanovitev == [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Ako, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Ake (Akka) leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]]. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« (francosko *langues*) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana Sulejmana Veličastnega, so se obrambni zidovi zaradi podkopavanja z razstrelivom sesedli; vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Red je ostal brez lastnega ozemlja vse do leta 1530, ko je veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam prevzel [[Malta (otok)|otok Malta]]. Otok sta redu podelila cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]]; red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na viteze. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; ti »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Leta 1798 je [[Napoleon]] vodil francosko zasedbo Malte. Napoleon je od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegove sile izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in odšel v Trst.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske sile, ki so zasedle Malto, so iz države izgnale viteze hospitalce.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki balivi: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti cesarja Pavla leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je Združeno kraljestvo zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu svetega Janeza, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega ni prišlo zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je Britanija Franciji napovedala vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[File:Palazzo di Malta (Roma).jpg|thumb|Palazzo Malta, Rim, Italija]] [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v Rim. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879 – po 75-letnem obdobju brez voditelja – ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve s splošno avdienco pri papežu Benediktu XVI. in mašo, ki jo je v Baziliki svetega Petra daroval kardinal Tarcisio Bertone.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je Frančišek Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} g8yrqbwhwy5pmr4d5k8x29k6dd5qofh 0 302229 6765170 5598598 2026-10-14T16:21:02Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6765170 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Globokomorska trska | image = Mora moro (common mora).gif | image_caption = Slika Dr. Tonyja Aylinga | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite journal | author = Iwamoto, T. | year = 2015 | title = ''Mora moro'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2015 | page = e.T198602A15577323 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198602A15577323.en | doi-access = free }}</ref> | genus = Mora | parent_authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1827 | species = moro | authority = ([[Antoine Risso|A. Risso]], 1810) | synonyms = *''Gadus moro'' {{small|Risso, 1810}} *<s>''Mora mora''</s> {{small|(Risso, 1810) (napačno črkovanje)}} *''Mora mediterranea'' {{small|Risso, 1827}} *''Asellus canariensis'' {{small|[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1838}} *''Mora pacifica'' {{small|[[Edgar Ravenswood Waite|Waite]], 1914}} *''Mora dannevigi'' {{small|[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1948}} | synonyms_ref = <ref name="FishBase">{{FishBase|genus=Mora|species=moro|month=November|year=2024}}</ref> }} '''Globokomorska trska''' ([[znanstveno ime]] '''''Mora moro''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] ''[[Moridae]]'' in edina vrsta v [[rod (biologija)|rodu]] '''''Mora'''''. Razširjena je po vseh morjih zmernega pasu, živi pa v globinah med 300 in 2500 metri. V dolžino doseže do 80&nbsp;cm. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{FishBase species | genus = Mora | species = moro | month = marec | year = 2006}} * {{navedi knjigo |author1=Tony Ayling|author2=Geoffrey Cox |year=1982 |title=Collins Guide to the Sea Fishes of New Zealand. |publisher=William Collins Publishers Ltd, Auckland, New Zealand |isbn= |cobiss=0-00-216987-8 |pages=}} {{Taxonbar|from=Q3457816}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Moridae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] qvz4qef8ircact1xnnq5vubj4o8ivh3 6765175 6765170 2026-10-14T16:27:09Z Pinky sl 2932 slog 6765175 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Globokomorska trska | image = Mora moro (common mora).gif | image_caption = Slika Dr. Tonyja Aylinga | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite journal | author = Iwamoto, T. | year = 2015 | title = ''Mora moro'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2015 | page = e.T198602A15577323 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198602A15577323.en | doi-access = free }}</ref> | genus = Mora | parent_authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1827 | species = moro | authority = ([[Antoine Risso|A. Risso]], 1810) | synonyms = *''Gadus moro'' {{small|Risso, 1810}} *<s>''Mora mora''</s> {{small|(Risso, 1810) (napačno črkovanje)}} *''Mora mediterranea'' {{small|Risso, 1827}} *''Asellus canariensis'' {{small|[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1838}} *''Mora pacifica'' {{small|[[Edgar Ravenswood Waite|Waite]], 1914}} *''Mora dannevigi'' {{small|[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1948}} | synonyms_ref = <ref name="FishBase">{{FishBase|genus=Mora|species=moro|month=November|year=2024}}</ref> }} '''Globokomorska trska''' ([[znanstveno ime]] '''''Mora moro''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Moridae]] in edina vrsta v [[rod (biologija)|rodu]] '''''Mora'''''. Razširjena je po vseh morjih zmernega pasu, živi pa v globinah med 300 in 2500 metri. V dolžino doseže do 80&nbsp;cm. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{FishBase species | genus = Mora | species = moro | month = marec | year = 2006}} * {{navedi knjigo |author1=Tony Ayling|author2=Geoffrey Cox |year=1982 |title=Collins Guide to the Sea Fishes of New Zealand. |publisher=William Collins Publishers Ltd, Auckland, New Zealand |isbn= |cobiss=0-00-216987-8 |pages=}} {{Taxonbar|from=Q3457816}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Moridae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] o6yj2hu7rmwcetlweo2esqrm3r91nkr 0 304655 6765095 6262809 2026-10-14T13:22:43Z ~2026-45085-22 264465 6765095 wikitext text/x-wiki '''Pregelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Pregelj]] (1876—1940), prometni uradnik in organizator * [[Andrej Pregelj]] (*1957), fizik (in več drugih oseb, mdr. *1944) * [[Barbara Pregelj]] (*1970), literarna zgodovinarka in prevajalka, založnica? * [[Bazilija Pregelj]] (1920—2009), pedopsihiatrinja * [[Bine Pregelj]], glasbenik multiinstrumentalist * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] (1906—1970), bibliotekar, prevajalec, pisatelj in publicist * [[Ciril Pregelj]] (1887—1966), glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja * [[Ivan Pregelj]] (1883—1960), književnik (pisatelj, dramatik, pesnik in kritik) * [[Leon Pregelj]], jazzovski pianist *[[Lea Plut Pregelj|Lea (Leopoldina) Plut Pregelj]] (*1946), pedagoginja, didaktičarka * [[Marij Pregelj]] (1913—1967), slikar, likovni pegagog, prof. [[ALU]] * [[Martin Pregelj]] (*1977), nogometaš *[[Matej Pregelj]], fizik *[[Milan Pregelj]], duhovnik, župnik v Novi Gorici (od 2024) * [[Mira Pregelj]] (1905—1966), slikarka *[[Peter Pregelj]], psihiater *[[Rebeka Pregelj]], pevka sopranistka *[[Sara Pregelj]], kotalkarica * [[Sebastijan Pregelj]] (*1970), pisatelj *[[Ula Pregelj]] (*1953), slikarka * [[Vasko Pregelj]] (1948—1985), cineast, filmski ustvarjalec in publicist * [[Vladimir Pregelj|Vladimir N. Pregelj]] (1927—2019), ekonomist in publicist v ZDA (afera Watergate...) * [[Žarko Pregelj]] (*1956), učitelj in politik == Glej tudi == * priimek [[Pregl]] * priimek [[Pregel]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pregelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] tiaqtts0anzftoctrysg3jfpberq6ay 0 305077 6765345 6708967 2026-10-15T09:38:25Z Vilimerc 87568 /* Romani */ Bolj pregledna klasifikacija del (s privoljenjem pisatelja). 6765345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. Med [[mladinski roman|mladinske romane]] se uvrščajo [[Disko kraljica]], [[Vrnitev kralja diskoteke]], [[Maturant]], ki obravnavajo arhetipske mladinske teme, kot so ljubezen, prijateljstvo, razočaranja. [[Ana: prepovedana ljubezen]] razkriva prepovedano ljubezen dijakinje do učitelja in prikaže, kako je biti žrtev medijskega linča. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal trilogijo mladinskih romanov Srebrna sekira, s tematiko odraščanja, borilnih veščin, medvrstniškega nasilja in "lova za izgubljenim zakladom": 1. [[Orfejeva lira]], 2. [[Perunova sekira]], 3. [[Ejalina zaponka]]. V [[Katedra (časopis)|Katedri]] je med študijem objavil kratke [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastične]] zgodbe. Med zf romane sodijo [[Do konca in naprej]], o evoluciji v vesolju, [[Kara Red]], distopični roman zasnovan na pravljici o Rdeči kapici, [[Tretji planet]], o kolonizaciji Marsa in generacijskem uporu. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. Takšna dela so [[Karate bojevnik 1: Beli galeb]], [[Gladiator (roman)|Gladiator]], [[Karate bojevnik 2: Dvoboj]], [[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]], [[Kenin, telesni stražar]], [[Bojevnikova pot]], [[Gladiatorji na preizkušnji]], [[Roža in meč]], [[Giri: bojevnikova dolžnost]]. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] sodi v postmodernistično poezijo. Na področju [[publicistika|publicistike]] je posebno literarno zvrst predstavil v delu [[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu ([[Karate med tradicijo in športom]]) in prve zgodovine slovenskega karateja ([[Karate v Sloveniji]]). Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo ustanovljena Pivkova bralna značka. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski in družbeni romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstveno-fantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] 0lyd0nsygu5ktdhq7bjtot1wwdcehei 6765356 6765345 2026-10-15T10:25:08Z Vilimerc 87568 /* Delo */ Bolj analitičen in literarno strokoven povzetek avtorjevega ustvarjanja (s pisateljevim dovoljenjem). 6765356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih opisuje tekmovanja v borilnih športih ter borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V ljubezenskem romanu se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih odločitev literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil posebno literarno zvrst [[roman o borilnih veščinah]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo ustanovljena Pivkova bralna značka po dr. Ljudevitu Pivku. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski in družbeni romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstveno-fantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] llfsz243hs5c35dc76wcs3o0j2g8crd 6765358 6765356 2026-10-15T10:26:23Z Vilimerc 87568 /* Bibliografija */ 6765358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih opisuje tekmovanja v borilnih športih ter borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V ljubezenskem romanu se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih odločitev literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil posebno literarno zvrst [[roman o borilnih veščinah]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo ustanovljena Pivkova bralna značka po dr. Ljudevitu Pivku. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstveno-fantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] glymdhkpqdl3waqygskh1oe60336gfy 6765364 6765358 2026-10-15T10:28:22Z Vilimerc 87568 /* Delo */ 6765364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih opisuje tekmovanja v borilnih športih ter borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih odločitev literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil posebno literarno zvrst [[roman o borilnih veščinah]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo ustanovljena Pivkova bralna značka po dr. Ljudevitu Pivku. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstveno-fantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] t2kmyf18cv754nqkfi8exij97v50b9p 6765369 6765364 2026-10-15T10:41:37Z Vilimerc 87568 /* Delo */ 6765369 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih opisuje tekmovanja v borilnih športih ter borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih odločitev literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil posebno literarno zvrst [[roman o borilnih veščinah]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstveno-fantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] ar2ul00kfufuatv8n1rvjploopkilyc 6765380 6765369 2026-10-15T11:12:31Z Vilimerc 87568 /* Publicistika */ 6765380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih opisuje tekmovanja v borilnih športih ter borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih odločitev literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil posebno literarno zvrst [[roman o borilnih veščinah]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstveno-fantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] 7twj0h6plq1216syltplp6pscjdvo6e 6765382 6765380 2026-10-15T11:14:38Z Vilimerc 87568 /* Bibliografija */ 6765382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih opisuje tekmovanja v borilnih športih ter borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih odločitev literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil posebno literarno zvrst [[roman o borilnih veščinah]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] 06mi3chgyckcyuuhw5yju5wvuvlbtzx 6765384 6765382 2026-10-15T11:20:10Z Vilimerc 87568 /* Delo */ 6765384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih obravnava športna tekmovanja, borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih preizkušenj literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil [[roman o borilnih veščinah]] kot posebno literarno zvrst. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] j7appivteg91o25m3ke0akziou63cqg 6765389 6765384 2026-10-15T11:36:58Z Vilimerc 87568 /* Viri */ 6765389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih obravnava športna tekmovanja, borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih preizkušenj literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil [[roman o borilnih veščinah]] kot posebno literarno zvrst. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * MG (2023). Žanrska romana za mlade: Orfejeva lira in Perunova sekira. Štajerski Tednik, letnik 77, št. 94, str. 10. (d.Lib) * Aleš Cimprič(2026). Tretji planet in Kara Red. Bukla, junij-avgust. * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] nf441ih4q75g9myevbmejnmbdwzr238 6765391 6765389 2026-10-15T11:38:10Z Vilimerc 87568 /* Viri */ 6765391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih obravnava športna tekmovanja, borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih preizkušenj literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil [[roman o borilnih veščinah]] kot posebno literarno zvrst. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * MG (2023). Žanrska romana za mlade: Orfejeva lira in Perunova sekira. Štajerski Tednik, letnik 77, št. 94, str. 10. (d.Lib) * Aleš Cimprič(2026). Tretji planet in Kara Red. Bukla, junij-avgust. * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. Diplomska naloga. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] fo4bf6zm3wzp9mfsibcyntljb8lkyi2 6765397 6765391 2026-10-15T11:51:54Z Vilimerc 87568 /* Viri */ 6765397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih obravnava športna tekmovanja, borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih preizkušenj literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil [[roman o borilnih veščinah]] kot posebno literarno zvrst. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * MG (2023). Žanrska romana za mlade: Orfejeva lira in Perunova sekira. Štajerski Tednik, letnik 77, št. 94, str. 10. (d.Lib) * Aleš Cimprič(2026). Tretji planet in Kara Red. Bukla, junij-avgust. * prof. dr. Aleksander Kramar (2026). Med ljubeznijo in dolžnostjo (iz recenzije romana Giri). Založba Primus. * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. Diplomska naloga. * Damjan Mulej (2026). Največje bitke ne potekajo z orožjem, temveč v človeškem srcu (knjižničarji ocenjujejo: roman Giri). Knjižnica A.T. Linharta Radovljica. * mag. Tilka Jamnik (2026). Priporočilnica bralne značke za roman Kara Red. Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. * prof. dr. Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] p2hcqkp3w85bs5vds2uiizrt79pgy7e 6765398 6765397 2026-10-15T11:54:05Z Vilimerc 87568 /* Viri */ 6765398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. Že med študijem je v [[Katedra|Katedri (časopis)]] objavljal kratke zf zgodbe, kasneje pa tudi v reviji [[Supernova]]. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal [[fantazija|fantazijsko]] trilogijo [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih obravnava športna tekmovanja, borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih preizkušenj literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil [[roman o borilnih veščinah]] kot posebno literarno zvrst. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantazijski romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Športni romani in romani o borilnih veščinah * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * MG (2023). Žanrska romana za mlade: Orfejeva lira in Perunova sekira. Štajerski Tednik, letnik 77, št. 94, str. 10. (d.Lib) * Aleš Cimprič (2026). Tretji planet in Kara Red. Bukla, junij-avgust. * prof. dr. Aleksander Kramar (2026). Med ljubeznijo in dolžnostjo (iz recenzije romana Giri). Založba Primus. * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. Diplomska naloga. * Damjan Mulej (2026). Največje bitke ne potekajo z orožjem, temveč v človeškem srcu (knjižničarji ocenjujejo: roman Giri). Knjižnica A.T. Linharta Radovljica. * mag. Tilka Jamnik (2026). Priporočilnica bralne značke za roman Kara Red. Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. * prof. dr. Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak (1996). Iz recenzije Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro (1999). Iz recenzije Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] ecr3nrzlhqzkz5oe8jefhnxiwdm2ipf 0 306159 6765305 6721682 2026-10-15T04:21:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765305 wikitext text/x-wiki [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg|thumb|Brazilski zdravstveni delavci izpuščajo [[drst]] ribic [[gupi]] (''Poecilia reticulata'') v umetno jezero v mestu [[Brasília]] kot del nadzora nad [[Vektor (epidemiologija)|vektor]]ji [[mrzlica denga|mrzlice denga]]]] '''Biološki nadzor škodljivcev''' oz. '''nad škodljivci''', tudi '''biotično zatiranje škodljivcev''' ali (v ožjem pomenu) '''biotično varstvo rastlin''', žargonsko '''biokontrola''', je način uravnavanja, tj. omejevanja velikosti [[populacija (biologija)|populacij]] [[organizem|organizmov]], ki jih človek obravnava kot [[škodljivec|škodljivce]], z izkoriščanjem naravnih antagonističnih odnosov med [[vrsta (biologija)|vrstami]] - [[plenilstvo|plenilstva]], [[rastlinojedec|rastlinojedstva]], [[zajedavec|zajedavstva]] ipd. V grobem delimo biološki nadzor na tri strategije nadzora, ki predpostavljajo aktivno vlogo človeka v teh procesih:<ref name="Radcliffe's">{{navedi splet |author=Landis, Douglas A. |author2=Orr, David B. |date=2.12.2009 |title=Biological Control: Approaches and Applications |url=http://ipmworld.umn.edu/chapters/landis.htm |work=Radcliffe's IPM World Textbook |publisher=Univerza Minnesote |accessdate=4.12.2011 |archive-date=2015-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150502115545/http://ipmworld.umn.edu/chapters/landis.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="Orr2009">{{navedi knjigo |chapter-url=http://biological-control.org/indexfiles/biocontrolIPM.pdf |author=Orr, David B. |year=2009 |chapter=Biological Control and Integrated Pest Management |editor=Peshin, R. |editor2=Dhawan, A.K. |title=Integrated Pest Management: Innovation-Development Process |doi=10.1007/978-1-4020-8992-3_9 |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |access-date=2011-12-06 |archive-date=2011-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111027092231/http://biological-control.org/indexfiles/biocontrolIPM.pdf |url-status=dead }}</ref> * varstvo: upravljanje s kulturno krajino na način, ki ohranja populacije naravnih sovražnikov škodljivih vrst. * ojačanje naravnih vplivov: privabljanje ali umetno namnoževanje in izpuščanje naravnih sovražnikov, ki so v okolju prisotni, a v premajhni meri ali nepravem času, da bi lahko pomembneje vplivali na populacijo škodljivcev. * »klasični« biološki nadzor: vnašanje naravnih sovražnikov škodljivih vrst v okolja, kjer prej niso bili prisotni Metode nimajo cilja popolnega iztrebljenja populacije škodljivcev; naravni procesi, ki jih izkoriščajo, praviloma ne vodijo do popolnega izginotja plenjene oz. parazitirane vrste, saj bi to pomenilo tudi propad naravnega sovražnika. Glavni cilj je tako zgolj zmanjšanje in vzdrževanje številčnosti škodljivca na neki ustrezno nizki, ekonomsko še sprejemljivi ravni.<ref>{{navedi knjigo |author=Bellows, T.S. |author2= Hassell M.P. |year=1999 |chapter=Theories and Mechanisms of Natural Population Regulation |title=Handbook of Biological Control |url=https://archive.org/details/handbookbiologic00fish |editor=Bellows, T.S. |editor2= Fisher, T.W. |publisher=Academic Press |pages=[https://archive.org/details/handbookbiologic00fish/page/n41 17] |isbn=0122573056}}</ref> Biološki nadzor škodljivcev je element [[integrirano varstvo pred škodljivci|integriranega varstva pred škodljivci]], katerega namen je zmanjšanje uporabe [[pesticid]]ov za omejevanje škode, ki jo predvsem v [[kmetijstvo|kmetijstvu]] povzročajo neželeni organizmi. Pesticidi imajo vrsto negativnih [[Učinki pesticidov na okolje|vplivov na okolje]] in lahko med drugim tudi neposredno zmanjšujejo učinek biološkega nadzora škodljivcev, če povzročajo odmiranje naravnih sovražnikov škodljivih vrst. == Pristopi == === Varstvo === Avtohtoni naravni sovražniki so pogosto že brez človekovih posegov učinkoviti pri omejevanju velikosti populacij škodljivcev. Varstveni pristop se osredotoča na prepoznavanje teh odnosov in omejevanje negativnih vplivov človeka na naravne sovražnike škodljivcev.<ref name="Orr2009"/><ref name="illus">{{navedi knjigo |author=Flint, Mary Louise|author2= Dreistadt, Steve H.|author3= Clark, Jack Kelly |year=1998 |title=Natural enemies handbook: the illustrated guide to biological pest control |url=https://archive.org/details/naturalenemiesha0000flin|publisher=University of California Press |pages=[https://archive.org/details/naturalenemiesha0000flin/page/4 4]–5 |isbn=0520218019}}</ref> Za primer, tretiranje posevkov s pesticidi širokega spektra delovanja v kmetijstvu poleg škodljivcev zatre tudi koristne vrste, kar lahko sčasoma vodi do obratnega učinka od želenega – zaradi razvoja odpornosti proti pesticidu in hkratnega zatrtja naravnih sovražnikov lahko postanejo škodljivci tudi vrste, ki prej niso imele opaznega vpliva na pridelek.<ref name="DeBach_Rosen1991">{{navedi knjigo |author=DeBach, Paul |author2= Rosen, David |year=1991 |title=Biological control by natural enemies |url=https://archive.org/details/biologicalcontro0000deba |edition=2. |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521391911}}</ref> Najenostavnejša metoda varstvenega pristopa k biološkemu nadzoru škodljivcev je tako prilagoditev uporabe pesticidov za zmanjšanje vpliva na netarčne organizme. To lahko vključuje omejevanje uporabe pesticidov na obdobja, ko je pritisk škodljivcev najhujši, izbira pesticidov, ki so manj [[Toksin|toksični]] za netarčne vrste ali nasploh blažji (škropiva iz rastlinskih izvlečkov), intenzivnejše škropljenje robov (škodljivcev je tu navadno več) in prilagajanje časa uporabe življenjskemu krogu naravnih sovražnikov. V ta namen je potrebno izvajati vzorčenje populacij tako škodljivcev kot potencialnih naravnih sovražnikov.<ref name="Orr2009"/> Drugi pristopi k biološkemu nadzoru škodljivcev z varstvom so kompleksnejši in vključujejo med drugim načrtno upravljanje s [[prst (pedologija)|prstjo]], vodnimi viri in organskimi ostanki, spremembe v dinamiki kmetovanja ter privabljanje naravnih sovražnikov škodljivcev z vzpostavljanjem primernih življenjskih prostorov, kot so mejice ob posevkih, vmesni posevki, cvetlični pasovi za privabljanje naravnih sovražnikov, nastavljanje vode za ptice ipd. Ti pristopi zaenkrat niso v široki uporabi, saj še ni povsem jasno, kako jih najbolje izvajati in njihov učinek (s tem pa ekonomska upravičenost) je znan samo v omejenem obsegu posamičnih terenskih raziskav.<ref name="Orr2009"/> === Ojačanje === [[slika:Green lacewing.jpg|thumb|220px|[[Mrežekrilci]] so učinkoviti plenilci, dostopni tudi komercialno pri gojiteljih]] Kot pove ime, gre pri tem pristopu za načrtno povečevanje vpliva v nekem okolju že prisotnih naravnih sovražnikov na populacijo škodljivca. V glavnem se uporabljata dve metodi umetnega namnoževanja in izpuščanja v okolje - t. i. inokulacija (sezonski izpust) in inundacija (preplavni izpust).<ref name="Fitoinfo">{{navedi splet |last=Milevoj |first=Lea |title=Biotično varstvo rastlin/biotično zatiranje škodljivih organizmov |url=http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_7.asp |work=FITO-INFO |publisher=Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |accessdate=28.11.2016 |archive-date=2016-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161129023452/http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_7.asp |url-status=dead }}</ref> Pri inokulativni metodi izpuščajo razmeroma majhno število osebkov naravnega sovražnika ob ključnem času, naravni procesi pa opravijo ostalo. Ta metoda je uporabna v primeru, ko se populacija naravnega sovražnika po naravni poti ne more dovolj hitro odzvati na porast številčnosti škodljivca - recimo v območjih, kjer ne prezimi in jih kolonizira vsako leto znova po tistem, ko je škodljivec že izbruhnil. Razmeroma majhno število zgodaj spomladi umetno dodanih osebkov lahko izbruh prepreči, saj je populacijo škodljivca ravno tako zdesetkala zima.<ref name="Orr2009"/> Inundacija po drugi strani pomeni, da v ključnem trenutku izpustimo ogromno število naravnih sovražnikov v okolje, ki preplavijo populacijo škodljivcev in jo dobesedno iztrebijo, nato pa izginejo tudi sami; to je danes glavna metoda uporabe [[mikroorganizem|mikroorganizmov]], ki so dostopni v obliki škropiv.<ref name="illus"/> [[slika:Lady bugs are a beneficial insect commonly sold for biological control of aphids..jpg|thumb|left|Paket živih polonic za boj proti listnim ušem]] Ojačanje je najmanj [[trajnost]]ni od treh pristopov, saj je njegov učinek kratkoročen - po človekovem posegu se populacija naravnega sovražnika postopoma vrne na staro raven, zato je treba poseg ponavljati vsako leto ali celo večkrat letno. Čeprav je dejansko korist ojačanja težko natančno ovrednotiti, je zaradi svoje nezahtevnosti priljubljen pristop k biološkemu nadzoru škodljivcev in v zadnjih desetletjih je nastala cela industrija komercialne vzgoje plenilcev, predvsem členonožcev; konec 1990. let je tako v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] skoraj 150 podjetij ponujalo 130 vrst plenilcev in parazitoidov za kontrolo škodljivih [[členonožci|členonožcev]].<ref name="Orr2009"/> Pri tem je še vedno velik del vrst, ki se gojijo v ta namen, tujerodnih za določeno okolje (torej so uvožene iz drugih držav), kar prinaša tveganje za neželene vplive na lokalne ekosisteme in zahteva regulacijo. Šele v zadnjih desetletjih se ta trend obrača in avtohtoni naravni sovražniki pridobivajo na pomenu.<ref name="stateAug">{{navedi revijo |last=van Lenteren |first=Joop C. |year=2012 |title=The state of commercial augmentative biological control: plenty of natural enemies, but a frustrating lack of uptake |journal=BioControl |volume=57 |issue=1 |pages=1–20 |doi=10.1007/s10526-011-9395-1}}</ref> Alternativa, ki jo nekateri ravno tako uvrščajo v ta okvir, je gensko modificiranje naravnih sovražnikov za večjo učinkovitost, vendar je ta metoda še v povojih. Poleg tega nekateri predpisi, ki regulirajo t. i. organsko kmetovanje, prepovedujejo uporabo gensko modificiranih organizmov.<ref>{{navedi knjigo |author=Speiser, B.|author2= Maurer, V.|author3= Wyss, E. |year=2005 |chapter=Biological control in organic production: first choice or last option |title=An Ecological and Societal Approach to Biological Control |editor=Eilenberg, J. |editor2= Hokkanen, H.M.T. |pages=27–46 |location=Dordrecht |publisher=Springer Science+Business Media}}</ref> === Klasični biološki nadzor === Oznaka »klasični« za metodo biološkega nadzora škodljivcev z uvažanjem naravnih sovražnikov se nanaša na njeno zgodovinsko razširjenost, predvsem za nadzor tujerodnih škodljivcev, ki so se v nekem okolju razširili šele recentno zaradi spremenjenih okoljskih razmer ali nenačrtnega vnosa - t. i. [[invazivna vrsta|invazivnih]] tujerodnih vrst.<ref name="Orr2009"/> Na prisotnost tujerodnih vrst [[ekosistem]] ni prilagojen, kar pomeni, da se lahko populacija take vrste eksplozivno razširi zaradi odsotnosti naravnih sovražnikov. Pri tem bodisi izriva avtohtone vrste s tekmovanjem za vire, bodisi povzroča ekonomsko škodo človeku. Klasični biološki nadzor se osredotoča na iskanje naravnih sovražnikov takih vrst v okoljih, kjer so avtohtone, in njihovo načrtno uvažanje v okolja, kjer dela invazivna vrsta škodo. Metoda predstavlja poseg v [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]], kakršnega v razvitih državah regulirajo [[Varstvo okolja|okoljevarstveni]] predpisi, zato naj bi vnos tujerodnih vrst izvajali samo pooblaščeni strokovnjaki.<ref name="illus"/> Za klasični biološki nadzor so v splošnem uporabne in uporabljene vse vrste antagonističnih medvrstnih odnosov. Plenilci in rastlinojedi lahko požrejo veliko število osebkov škodljivca v svojem življenju. Zajedavci znižujejo njihovo odpornost proti drugim okoljskim dejavnikom in zmanjšujejo uspeh razmnoževanja. Posebej učinkoviti so [[parazitoid]]i, ki poleg tega svojega gostitelja ubijejo ali vsaj sterilizirajo, da se ne razmnožuje več. Ko se nova vrsta enkrat ustali, človekovi posegi niso več potrebni. Znanih je več zgodb o uspehu te metode, kjer se je vnos naravnega sovražnika škodljivca izkazal bistveno bolje od uveljavljenih načinov zatiranja, npr. s kemičnimi sredstvi. Med prvimi in najbolj znanimi je primer nadzora [[beli pomarančev kapar|belega pomarančevega kaparja]] (''Icerya purchasi''), ki se je v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] razširil po nasadih [[pomaranča|pomarančevcev]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in pričel povzročati toliko škode, da je združenje pridelovalcev izrazilo bojazen, da bo morala biti pridelava v celoti opuščena. [[Entomologija|Entomologi]] ameriškega ministrstva za kmetijstvo so ugotovili, da izvira iz [[Avstralija|Avstralije]], od koder so potem med novembrom 1888 in marcem 1889 uvozili okrog 500 osebkov [[polonice]] vrste ''Rodolia cardinalis''; plenilec je bil tako učinkovit, da že v istem letu beli pomarančev kapar praktično ni več vplival na pridelavo pomaranč v Kaliforniji.<ref name="DeBach_Rosen1991"/> Različni uspešni programi biološkega nadzora škodljivcev so imeli razmerje med ekonomsko koristjo in ceno do več sto proti ena.<ref name="Orr2009"/> ==== Tveganje ==== [[slika:Bufo-marinus-1.jpg|thumb|220px|Južnoameriško [[krastače|krastačo]] vrste ''[[Bufo marinus]]'' so v 1930. letih vnesli v [[Avstralija|Avstralijo]] za nadzor avtohtonega škodljivca, [[hrošči|hrošča]], ki povzroča škodo na nasadih sladkornega trsa; ne samo, da je pri tem popolnoma neučinkovita, zaradi svojega strupa, na katerega avtohtoni plenilci niso prilagojeni, ogroža tudi populacije več vrst teh plenilcev.<ref>{{navedi revijo |url=http://piku.org.au/reprints/2009_Doody_etal_toads_and_declines.pdf |author=Doody, J.S. |author2=Green, B. |author3=Rhind, D. |author4=Castellano, C.M. |author5=Sims, R. |author6=Robinson, T. |year=2009 |title=Population-level declines in Australian predators caused by an invasive species |journal=Animal Conservation |volume=12 |pages=46–53 }}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>]] Največje tveganje klasičnega biološkega nadzora je, da bo izbrani naravni sovražnik poleg tarčne vrste pričel napadati tudi druge, kar je odvisno predvsem od njegove specializiranosti. Povsem specialistični plenilci, zajedavci in parazitoidi napadajo samo vrsto plena oz. gostitelja, na katero so prilagojeni; pri njih je tveganje najmanjše. Nasprotje temu so generalisti, ki so glede tovrstnih zahtev bolj prilagodljivi. Iz preteklosti so znani številni primeri, ko je generalistični plenilec po načrtnem vnosu v novo okolje resno ogrozil ali celo iztrebil netarčne vrste. Med najbolj znanimi je [[mali indijski mungo]] - to [[zveri|zver]] so v 19. stoletju iz [[Južna Azija|Južne Azije]] prinesli kolonialni upravitelji na [[Mauritius|Mavricij]], [[Portoriko]], [[Mali Antili|Male Antile]], [[Havaji|Havaje]] in druge otoke za nadzor [[Strupenjača|strupenjač]] ter [[podgane|podgan]] na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. Vrsta je kmalu namesto podgan pričela napadati [[endemit|endemno]] avtohtono favno, predvsem [[dvoživke]], [[plazilci|plazilce]] in na tleh gnezdeče [[ptiči|ptiče]], ki so bili popolnoma neprilagojeni na prisotnost plenilca. Malemu indijskemu mungu do danes med drugim pripisujejo [[izumrtje]] sedmih vrst [[vretenčarji|vretenčarjev]] Portorika in Malih Antilov ter petih na [[Jamajka|Jamajki]]; poleg tega deluje kot [[vektor (epidemiologija)|prenašalec]] [[steklina|stekline]] in [[leptospiroza|leptospiroze]] in ga [[Svetovna zveza za varstvo narave]] uvršča med sto najnevarnejših [[invazivna vrsta|invazivnih vrst]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.issg.org/database/species/ecology.asp?si=86&fr=1&sts=sss |title=Herpestes auropunctatus (mammal) |work=Global Invasive Species Database |publisher=IUCN |date=25.5.2011 |accessdate=6.12.2011 |archive-date=2013-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130522054741/http://www.issg.org/database/species/ecology.asp?si=86&fr=1&sts=sss |url-status=dead }}</ref> Mungo je tako sam postal škodljivec. Zato danes varstveni biologi priporočajo izogibanje uporabi generalističnih plenilcev in zajedavcev ter temeljite raziskave kandidatov za vnos.<ref>{{navedi revijo |author=Louda, S. M.|author2= Pemberton, R. W.|author3= Johnson, M. T.|author4= Follett, P. A. |year=2003 |title=Nontarget effects – the Achilles’ heel of biological control? Retrospective Analyses to Reduce Risk Associated with Biocontrol Introductions |journal=Annual Review of Entomology |volume=48 |pages=365–396}}</ref> Kljub znanim tveganjem so še v 1990. letih v [[Evropa|Evropo]] vnesli novega generalističnega plenilca, [[harlekinska polonica|harlekinsko polonico]] za nadzor [[listne uši|listnih uši]], ki se od takrat hitro širi po celini in zaradi svoje velikosti ter agresivnosti izriva avtohtone vrste [[polonice|polonic]], predstavlja pa tudi nevšečnost, ko sili prezimovat v človekova bivališča.<ref name="DAISIE">{{navedi splet |url=http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=50711 |title=Harmonia axyridis |work=DAISIE - Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe |accessdate=6.12.2011 |archive-date=2012-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120818082638/http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=50711 |url-status=dead }}</ref> Z ekonomskega vidika predstavlja tveganje tudi nepredvidljiv uspeh naselitve tujerodne vrste, saj na njeno preživetje in učinkovitost v novem okolju vpliva mnogo dejavnikov. Po do leta 1992 zbranih podatkih je bilo za biološki nadzor [[žuželke|žuželčjih]] škodljivcev v različnih državah opravljenih skoraj 4.800 vnosov tujerodnih vrst, od katerih se jih je v novem okolju obdržalo komaj kaj več od četrtine in v zgolj 165 primerih je bila populacija škodljivca zadovoljivo nadzorovana.<ref>{{navedi knjigo |author=Greathead, D.J. |year=2003 |chapter=Benefits and risks of classical biological control |editor=Hokkanen, H.M. |editor2= Lynch, J.M. |title=Biological Control: Benefits and Risks |url=https://archive.org/details/biologicalcontro0000unse_u6r0 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/biologicalcontro0000unse_u6r0/page/52 53]–63}}</ref> Kljub temu ostaja klasični biološki nadzor škodljivcev ob premišljeni izvedbi razmeroma poceni in okolju prijazna metoda nadzora, ki je zaradi različnih razlogov v nekaterih okoljih celo edini smiseln pristop. == Zgodovina == [[Slika:Ägyptisches Museum Leipzig 241.jpg|thumb|Kipec egipčanske boginje [[Bastet]] z mačjo glavo, pozno obdobje [[Stari Egipt|Starega Egipta]]]] Za prvo dokumentirano prakso biološkega nadzora škodljivcev lahko štejemo uporabo [[domača mačka|mačk]] za lov na [[glodavci|glodavce]], ki so povzročali škodo na poljščinah v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]] pred 3.000 leti.<ref>{{navedi splet |url=http://anbp.org/index.php/history-of-biocontrol |title=Early History of Biological Control |publisher=Association of Natural Biocontrol Producers |accessdate=8.1.2015 |archive-date=2015-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150202001231/http://anbp.org/index.php/history-of-biocontrol |url-status=dead }}</ref> Tudi na ta račun so imeli stari Egipčani mačke za svete živali in jim dali posebno mesto v svoji kulturi. Tudi plenilski odnosi so znani in izkoriščani že tisočletja. Kitajski dokumenti iz 4. stoletja pr. n. št. poročajo o kmetovalcih, ki so trgovali s kolonijami mravlje vrste ''Oecophylla smaragdina'' in jih premikali med sadikami gojenih [[citrus]]ov, da so plenile [[gosenica|gosenice]] in hrošče. Za premikanje med drevesi v nasadu so jim celo izdelovali koridorje iz [[bambus]]a. Ta praksa se je v nekaterih delih [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]] ohranila vsaj do 20. stoletja. O podobni praksi so v 18. stoletju poročali zahodni prirodoslovci pri pridelovalcih datljev v [[Jemen|Jemnu]], ki so prav tako uporabljali plenilske mravlje za zaščito pred rastlinojedimi žuželkami.<ref name="Hajek2004">{{navedi knjigo |last=Hajek |first=Ann E. |year=2004 |chapter=History of biological control |title=Natural Enemies: An Introduction to Biological Control |url=https://archive.org/details/naturalenemiesin00haje |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521653855 |pages=[https://archive.org/details/naturalenemiesin00haje/page/n42 25]–30}}</ref> Prve ideje o načrtnem namnoževanju naravnih sovražnikov škodljivcev so se pojavile v Evropi v prvi polovici 19. stoletja, tako je na primer leta 1840 profesor M. Boisgiraud z univerze v [[Toulouse]]u izvajal poskuse z namnoževanjem in izpuščanjem osebkov hrošča [[veliki moškatnik|velikega moškatnika]] za boj proti gosenicam [[navadni gobar|navadnega gobarja]] na [[vrba (drevo)|vrbah]]. Nekaj let kasneje je entomolog Antonio Villa v [[Italija|Italiji]] na pobudo lokalnega društva za promocijo umetnosti in obrti demonstriral uporabo [[krešiči|krešičev]] v boju proti vrtnim škodljivcem, vendar se praksa v Evropi ni širše uveljavila, saj v tem času na celini ni bilo težav z zares množičnimi izbruhi kmetijskih škodljivcev, sploh ne tujerodnih.<ref name="DeBach_Rosen1991"/><ref name="Bosch1982">{{navedi knjigo |last1=van den Bosch |first1=Robert |author2=Messen, P.S. |author3=Gutierrez, A.P. |year=1982 |chapter=The history and development of biological control |title=An introduction to biological control |publisher=Springer US |pages=21–36 |doi=10.1007/978-1-4757-9162-4_3}}</ref> V tem času je bil izveden tudi prvi vnos plenilca prek državnih meja, leta 1849 je namreč takratni španski guverner [[Filipini|Filipinov]] ukazal naselitev [[škorci|škorca]] vrste ''Acridotheres cristatellus'' iz Južne Azije za boj proti kobilicam selkam. Ptič se je ustalil na [[Luzon]]u, o učinku pa ni podatkov.<ref name="DeBach_Rosen1991"/> Z manj ugodno situacijo s tujerodnimi škodljivci se je soočalo hitro rastoče kmetijstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer so prevzeli pobudo entomologi in ugotovili, da je odsotnost naravnih sovražnikov v novem okolju ključni dejavnik izbruha škodljivcev, zanešenih iz Evrope. Idejo uvoza naravnih sovražnikov tujerodnih škodljivcev so podprli vidni entomologi v državnih službah in združenja pridelovalcev. A prvi resnejši predlog, tisti o vnosu zajedavca uničujoče [[rdeča pšenična hržica|rdeče pšenične hržice]] iz Evrope, kljub dolgoletnim prizadevanjem ni bil odobren, tako da je bil prvi načrten vnos pravzaprav izveden v obratni smeri – iz ZDA so leta 1873 v Francijo vnesli plenilsko [[pršice|pršico]] ''Tyroglyphus phylloxerae'' za boj proti [[trtna uš|trtni uši]], ki je bila pred tem zanešena iz Severne Amerike.<ref name="Bosch1982"/> Leta 1883 je bil uspešen vnos naposled izveden tudi iz Evrope, in sicer je šlo za [[kapusov goseničar|kapusovega goseničarja]] za kontrolo [[kapusov belin|kapusovega belina]].<ref name="DeBach_Rosen1991"/> Prelomni dogodek za prepoznavnost metode v svetovnem merilu se je zgodil konec 1880. let v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kjer so imeli pridelovalci citrusov in [[akacija|akacij]] dve desetletji hude težave z [[beli pomarančni kapar|belim pomarančnim kaparjem]]. Kaparja je preučil entomolog [[Charles Valentine Riley|Charles V. Riley]] in ugotovil, da je bil verjetno zanešen iz [[Avstralazija|Avstralazije]] ter poslal sodelavca v [[Avstralija|Avstralijo]] iskat njegove naravne sovražnike. Ta je hitro odkril dva – zajedavsko mušico ''Cryptochetum iceryae'' in plenilsko [[polonice|polonico]] ''Rodolia cardinalis'' – in ju poslal v ZDA, kjer so ju preučili, namnožili in izpustili v nasadih. Oba sta se izredno hitro ustalila, eksplozivno namnožila in razširila po vsem območju prisotnosti kaparja v [[Južna Kalifornija|Južni Kaliforniji]] ter njegovo populacijo tako učinkovito zdesetkala, da že v roku nekaj mesecev škodljivec ni bil več ekonomsko pomemben.<ref name="DeBach_Rosen1991"/><ref name="Bosch1982"/> [[Slika:Queensland State Archives 3035 Prickly pear forest c 1930.png|thumb|Leta 1925 so v Avstralijo prenesli nočnega metulja ''[[Cactoblastis cactorum]]'', ki je učinkovito zmanjšal divje razširjene [[opuncija|opuncije]] (na sliki je rezultat iz 1930. let).]] V začetku 20. stoletja se je usmerjeno delo na področju biološkega nadzora okrepilo in razširilo izven meja ZDA; že v prvem desetletju so poročali o sedmih uspešnih programih nadzora, v državah, kot so [[Avstralija]], [[Italija]], [[Peru]] in ZDA ter v naslednjem desetletju skoraj toliko. Od leta 1920 do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je aktivnost še povečevala, z viškom med leti 1930 in 1940. Hkrati so pričele oblasti več pozornosti namenjati [[karantena|karantenskim]] ukrepom za preprečevanje nenamernega vnosa škodljivcev z uvozom biološkega materiala.<ref name="Bosch1982"/> Po drugi svetovni vojni pa je z razmahom učinkovitih, nizkocenovnih in široko dostopnih pesticidov, ki jih je povrh vsega razmeroma preprosto uporabljati, biološki nadzor škodljivcev izgubil na pomenu in šele v zadnjih desetletjih je s povečevanjem zavedanja o škodljivih učinkih pesticidov zanimanje za alternative metode nadzora znova v porastu, predvsem v Evropi. Pri tem je težava, da se je v pol stoletja intenzivne rabe pesticidov izgubila osnova za učinkovit biološki nadzor: z uvajanjem [[monokultura|monokultur]] na velikih območjih je prišlo do degradacije okolja, v katerem populacije naravnih sovražnikov težko preživijo, posevki pa so bili selekcionirani za najvišji možen pridelek in so v veliki meri izginili kultivarji, odpornejši na škodljivce. Ena od rešitev je gojenje [[transgene rastline|transgenih rastlin]], ki pa je sporna. Zato biološki nadzor škodljivcev in druge alternative (npr. [[kolobarjenje]]) znova pridobivajo na pomenu in so spet predmet intenzivnejših raziskav.<ref name="Bale2008"/> Na prednosti biotičnega zatiranja škodljivcev je opozarjala že [[Rachel Carson]] v svoji knjigi [[Nema pomlad]]. Toda z nizko ceno, učinkovitostjo in priročnostjo pesticidov alternativni pristopi še vedno težko tekmujejo.<ref>{{navedi splet| url=http://ipmworld.umn.edu/landis |title=Biological Control: Approaches and Applications |last1=Landis |first1=Douglas A. |last2=Orr |first2=David B. |work=Radcliffe's IPM World Textbook |publisher=Univerza Minnesote |accessdate=12.9.2016}}</ref> == Razširjenost == [[slika:Monument of a Fish.JPG|thumb|Spomenik gambuziji v Adlerju, predmestju ruskega črnomorskega letovišča [[Soči, Rusija|Soči]]. V začetku 20. stoletja so komarji predstavljali hudo nadlego v tamkajšnjem močvirnatem svetu ob izlivu reke [[Mzimta]]. Gambuzije so za zatiranje ličink naselili leta 1925, leta 1956 pa je bil zabeležen zadnji primer malarije.<ref>{{navedi splet |last=Iljin |first=Ivan |title=История человека – история города Сочи |work=Объявления Сочи: История человека – история города Сочи / 135 лет со дня рождения Сергея Юрьевича Соколова |url=http://www.irrsochi.ru/news/121.html |accessdate=31.12.2016 |language=ru |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313143607/http://www.irrsochi.ru/news/121.html |archive-date=2012-03-13 |url-status=dead}}</ref>]] Globalno gledano je najbolj razširjen pristop klasični – torej načrten vnos umetno namnoženih naravnih sovražnikov škodljivcev, po oceni v uporabi na 350 milijonih hektarjev oz. 10 % kmetijskih površin na svetu. V 120 letih od uvedbe pristopa je bilo izvedenih okrog 5.000 načrtnih vnosov približno 2.000 vrst členonožcev za nadzor nad členonožci v 196 različnih državah.<ref name="Bale2008">{{navedi revijo |author=Bale, J.S. |author2=van Lenteren, J.C. |author3=Bigler, F. |year=2008 |title=Biological control and sustainable food production |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical Transactions of the Royal Society B]] |volume=363 |issue=1492 |pages=761–776 |doi=10.1098/rstb.2007.2182 |pmc=2610108}}</ref> V primerjavi s tem je ojačanje mnogo manj razširjeno; komercialno je po vsem svetu na voljo približno 150 vrst naravnih sovražnikov (bodisi parazitoidov, plenilcev ali patogenov), pristop pa je v uporabi na skupno le okrog 16  milijonih hektarjev kmetijskih površin, predvsem v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] in [[Azija|Aziji]]. Vzrok je deloma ekonomski, saj ima ojačanje mnogo slabše razmerje med stroški in koristjo.<ref name="Bale2008"/> Členonožci predstavljajo veliko večino agensov, uporabljenih pri tem pristopu, od tega večina odpade na [[kožekrilci|kožekrilce]], saj so priročni in zaradi svoje prilagojenosti na točno določeno vrsto gostitelja predstavljajo najmanjše tveganje. Pridobivanje se v večini primerov izvaja v manjšem obsegu, saj produkte tržijo predvsem vrtičkarjem in pridelovalcem v [[rastlinjak]]ih. Po oceni je celoten trg vreden okrog 300 milijonov EUR, najbolj pa je razvit v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] in ZDA.<ref name="stateAug"/> Drugo pomembno področje uporabe je pri nadzoru [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]], ki se razširjajo z živalskimi [[vektor (epidemiologija)|prenašalci]]. Posebej razširjena je uporaba žužkojedih [[ribe|rib]] za zatiranje ličink [[komarji|komarjev]], ki prenašajo [[mrzlica denga|mrzlico denga]], [[malarija|malarijo]] ipd. V ta namen v večja umetna vodna telesa (rezervoarje, jarke za [[namakanje]]) vnašajo zlasti [[gambuzija|gambuzijo]] in [[zobati krapovci|zobatega krapovca]] vrste ''Aphanius dispar''. Praksa je razširjena v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] in [[Severna Afrika|Severni Afriki]], kjer so pogoste te bolezni.<ref name="WHOFish">{{navedi splet |url=http://applications.emro.who.int/dsaf/dsa205.pdf?ua=1 |title=Use of fish for mosquito control |year=2003 |location=[[Kairo]] |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] – Regionalni urad za vzhodno Sredozemlje}}</ref> V [[Vietnam]]u prenašalce mrzlice denga zatirajo tudi s plenilskimi [[ceponožci]],<ref>{{navedi splet| url=http://www.who.int/denguecontrol/control_strategies/biological_control/en/ |title=Dengue control : Biological control |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |accessdate=31.12.2016}}</ref> za zatiranje prenašalcev malarije pa so na trgu tudi pripravki z bakterijo ''[[Bacillus thuringiensis]]''. Poleg tega potekajo intenzivne raziskave drugih kandidatov.<ref>{{navedi revijo |last=Kamareddine |first=Layla |year=2012 |title=The Biological Control of the Malaria Vector |journal=Toxins |volume=4 |issue=9 |pages=748–767 |doi=10.3390/toxins4090748 |pmc=3475227}}</ref> === Stanje v Sloveniji === Tržno uporabo ukrepov za biotično varstvo v [[Slovenija|Sloveniji]] regulira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (nekdanja Fitosanitarna uprava).<ref>{{navedi splet |url=http://www.furs.si/law/slo/zvr/Biot_varstvo/Uradni_list_45_06_kazalo.pdf |title=Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin |work=Uradni list RS |issue=45/2006 |access-date=2016-11-28 |archive-date=2016-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161129024045/http://www.furs.si/law/slo/zvr/Biot_varstvo/Uradni_list_45_06_kazalo.pdf |url-status=dead }}</ref> Glavna zakonska določila so v »Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin« (''Uradni list RS'' 23/05) in »Pravilniku o biotičnem varstvu rastlin« (''Ur. l. RS'' 45/06), za primer tujerodnih organizmov pa tudi v »Pravilniku o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne in razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin« (''Ur. l. RS'' 45/01).<ref name="Fitoinfo"/> Novembra 2016 je bilo na uradnem seznamu dovoljenih proizvodov za biotično varstvo 29 pripravkov s 14 različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] naravnih sovražnikov škodljivcev, od tega večina žuželčjih plenilcev ali parazitoidov, poleg njih pa tudi ena plenilska vrsta [[pršice]] in štiri vrste [[gliste|glist]], ki zajedajo na žuželkah. Pri tem seznam predpisuje tudi ciljne škodljivce. Dovoljenje za trženje so imeli trije distributerji.<ref name="seznamSLO">{{navedi splet| title=Seznam komercialnih proizvodov za biotično varstvo rastlin in podjetij, ki imajo dovoljenje za trženje teh proizvodov v RS |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Bioticno-varstvo-rastlin/Seznam-organizmov-in-trznih-proizvodov-za-bioticno-varstvo-rastlin.xlsx |date=22.11.2016 |work=Biotično varstvo rastlin |publisher=Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |accessdate=28.11.2016}}</ref> Poleg tega je registriranih nekaj pripravkov za zatiranje z entomopatogenimi bakterijami ali virusi (ojačevalni pristop), ki pa se obravnavajo kot [[fitofarmacevtska sredstva]].<ref>{{navedi splet |last=Milevoj |first=Lea |title=Mikrobiotično zatiranje rastlinskih škodljivcev |url=http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_2.asp |work=FITO-INFO |publisher=Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |accessdate=28.11.2016 |archive-date=2016-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161129082514/http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_2.asp |url-status=dead }}</ref> === Zgledi === V preglednici je nekaj aktualnih zgledov biološkega nadzora škodljivcev z umetnim vnašanjem osebkov v okolje, bodisi avtohtonih (ojačanje), bodisi tujerodnih (klasični biološki nadzor). {| class="wikitable sortable" |- !Agens !! Uvrstitev !! Tarča !! Odnos !! Pristop !! Zgled uporabe !! Vir |- |[[slika:Chrysopidae - Chrysoperla carnea group-1.jpg|right|150px]] [[navadna tenčičarica]]<br/>(''Chrysoperla carnea'') || [[žuželke]] || [[slika:Myzus persicae.jpg|right|100px]] [[siva breskova uš]]<br/>(''Myzus persicae'') || [[plenilstvo]] || ojačanje || [[Slovenija]] || <ref name="seznamSLO"/> |- | [[slika:Encarsia formosa.jpg|right|150px]] [[najezdnik rastlinjakovega ščitkarja]]<br/>(''Encarsia formosa'') || [[žuželke]] || [[slika:Weisse-Fliege.jpg|right|100px]] [[rastlinjakov ščitkar]]<br/>(''Trialeurodes vaporariorum'') || [[zajedavstvo]]<br/>(parazitoid) || ojačanje || [[Slovenija]] || <ref name="seznamSLO"/> |- | ''[[Steinernema kraussei]]'' || [[gliste]] || [[slika:Cydia.pomonella.7162.jpg|right|150px]] [[jabolčni zavijač]] (''Cydia pomonella'') || [[zajedavstvo]] || ojačanje || [[Slovenija]] || <ref name="seznamSLO"/> |- | [[slika:Urophora.cardui.female.jpg|right|150px]] [[osatova rastlinojeda muha]]<br/>(''Urophora cardui'') || [[žuželke]] || [[slika:CIRSIUM ARVENSE - MORROCURT - IB-160 (Calcida vera).JPG|right|150px]] [[njivski osat]]<br/>(''Cirsium arvense'') || [[Rastlinojedec|herbivorija]] || klasični || [[Združene države Amerike]] || <ref>{{navedi splet |url=http://invasives.wsu.edu/biological/urophoracardui.htm |title=Urophora cardui |work=Integrated Weed Control Project |publisher=Državna univerza Washingtona |accessdate=3.12.2016 |archive-date=2016-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220031354/http://invasives.wsu.edu/biological/urophoracardui.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[slika:Mosquitofish.jpg|right|150px]] [[gambuzija]]<br/>(''Gambusia affinis'') || [[ribe]] || [[slika:Anopheles minimus.jpg|right|150px]] [[komar mrzličar]]<br/>(''Anopheles'' sp.) || [[plenilstvo]] || klasični || [[Afganistan]] || <ref name="WHOFish"/> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Biological pest control}} * [http://www.iobc-global.org/ Mednarodna organizacija za biološki nadzor] (IOBC/OILB) * [http://www.fito-info.si/index.asp?ID=VarOk/BV/BV_0.asp Biotično varstvo rastlin] na portalu ''FITO-INFO'' (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) * ''[http://www.journals.elsevier.com/biological-control/ Biological Control]'' - [[znanstvena revija]] s področja biološkega nadzora {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadzor škodljivcev]] h68a2l2923q21tz6dbywqyt9atyrrtl 0 306337 6765309 6538807 2026-10-15T05:02:48Z ~2026-44996-51 264415 6765309 wikitext text/x-wiki '''Škodlar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Borut Škodlar]], psihiater in psihoterapevt, prof. MF * [[Čoro Škodlar|Čoro (Franc) Škodlar]] (1902—1996), slikar, fotoreporter, restavator, politični zapornik, publicist * [[Črt Škodlar]] (1934—2025), lutkar, režiser, filmar, humorist/satirik * [[Nina Škodlar]] (prv. Iva(nka) [[Volarič]]) (1905—1988), učiteljica, knjižničarka, kulturna delavka, revolucionarka, politična zapornica * [[Rok Škodlar]], TV-snemalec * [[Stane Škodlar]] (1938—2017), TV-snemalec, režiser *[[Živa Škodlar]]-Vujić (1942—2026), umetnostna zgodovinarka, galeristka == Glej tudi == * priimek [[Skodlar]] * priimke [[Škoda (priimek)|Škoda]], [[Škodič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Škodlar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kw5jne2e4du2cuz5rwos2ikug2tsxgp 0 327765 6765370 5884944 2026-10-15T10:45:38Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6765370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Osebnostna motnja | specialty = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = persistentni vzorci mišljenja, čutenja in vedenja, ki povzročajo velik stres ali oviranost, pogosto s težavami z lastno identiteto, medosebnimi razmerji, uravnavanjem čustev, in trajne neprilagodljive osebnostne lastnosti | onset = adolescenca ali zgodnja odraslost | duration = dolgotrajno | causes = predlagane genetske, nevrobiološke in psihosocialne teorije | differential = [[težave z osebnostjo]], [[disocialna motnja vedenja]], [[sekundarna sprememba osebnosti]], [[motnja avtističnega spektra]], [[kompleksna posttravmatska stresna motnja]], [[ciklotimična motnja]], [[disociativna motnja identitete]], [[distimična motnja]], [[obsesivno–kompulzivna osebnostna motnja]], [[shizotipska motnja]], [[motnja ločitvene tesnobe]], [[motnje zaradi uporabe substanc]]{{Sfn|ICD-11}} | treatment = [[psihoterapija]] | types = Glejte {{Section link||Klasifikacija}} }} '''Osebnostne motnje''' so skrajno poudarjene nekatere nespremenljive osebnostne poteze neprilagodljivih ljudi, zaradi katerih [[mišljenje]], [[čustvovanje]] in [[vedenje]] povzroča težave v odnosih s soljudmi.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=motnja{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}; Medicinski e-slovar, vpogled: 15. 1. 2012.</ref> Gre za trajni vzorec dojemanja, sporazumevanja in razmišljanja o sebi, drugih in svetu, ki se kaže v najrazličnejših socialnih in medosebnih situacijah. Osebnostne motnje delimo na skupine A, B in C. == Skupina A == Za motnje iz te skupine je značilno nenavadno in čudaško (ekscentrično) vedenje. Izvor teh motenj pripisujejo težavam v zelo zgodnjem [[ravoj|razvoju]], kot sta težava v razvoju [[navezanost|navezanosti]] in težava v razvoju kontrole (pri paranoidni osebnostni motnji). * [[Shizoidna osebnostna motnja]] * [[Shizotipska osebnostna motnja]] * [[Paranoidna osebnostna motnja]] == Skupina B == Za motnje iz te skupine je značilno dramatično, pretirano [[čustvo|čustveno]] in [[blodnja|blodeče]] vedenje. * [[Mejna osebnostna motnja]] * [[Narcisistična osebnostna motnja]] * [[Antisocialna osebnostna motnja]] * [[Histrionična osebnostna motnja]] == Skupina C == Za motnje iz te skupine je značilna prisotnost izrazite [[tesnoba|tesnobnosti]] in čustev [[strah]]u. * [[Izogibajoča osebnostna motnja]] * [[Odvisna osebnostna motnja]] * [[Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja]] == Glej tudi == *[[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj]] *[[MKB-10 Poglavje V: Duševne in vedenjske motnje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mayoclinic.com/health/personality-disorders/DS00562 Personality disorders] {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 9889 | ICD11 = {{ICD11|6D10}} | ICD10 = {{ICD10|F60}} | ICD9 = {{ICD9|301.9}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000939 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 294307 | MeshID = D010554 | SNOMED CT = 33449004 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osebnostne motnje| ]] [[Kategorija:Klinična psihologija]] [[Kategorija:Medicina]] [[Kategorija:Psihiatrija]] [[Kategorija:Patopsihologija]] {{Psych-stub}} h83ww6lz44ng4hhgfjsnoksulwgphbr 6765371 6765370 2026-10-15T10:46:36Z TadejM 738 podnaslov 'Klasifikacija' 6765371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Osebnostna motnja | specialty = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = persistentni vzorci mišljenja, čutenja in vedenja, ki povzročajo velik stres ali oviranost, pogosto s težavami z lastno identiteto, medosebnimi razmerji, uravnavanjem čustev, in trajne neprilagodljive osebnostne lastnosti | onset = adolescenca ali zgodnja odraslost | duration = dolgotrajno | causes = predlagane genetske, nevrobiološke in psihosocialne teorije | differential = [[težave z osebnostjo]], [[disocialna motnja vedenja]], [[sekundarna sprememba osebnosti]], [[motnja avtističnega spektra]], [[kompleksna posttravmatska stresna motnja]], [[ciklotimična motnja]], [[disociativna motnja identitete]], [[distimična motnja]], [[obsesivno–kompulzivna osebnostna motnja]], [[shizotipska motnja]], [[motnja ločitvene tesnobe]], [[motnje zaradi uporabe substanc]]{{Sfn|ICD-11}} | treatment = [[psihoterapija]] | types = Glejte {{Section link||Klasifikacija}} }} '''Osebnostne motnje''' so skrajno poudarjene nekatere nespremenljive osebnostne poteze neprilagodljivih ljudi, zaradi katerih [[mišljenje]], [[čustvovanje]] in [[vedenje]] povzroča težave v odnosih s soljudmi.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=motnja{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}; Medicinski e-slovar, vpogled: 15. 1. 2012.</ref> Gre za trajni vzorec dojemanja, sporazumevanja in razmišljanja o sebi, drugih in svetu, ki se kaže v najrazličnejših socialnih in medosebnih situacijah. Osebnostne motnje delimo na skupine A, B in C. == Klasifikacija == === Skupina A === Za motnje iz te skupine je značilno nenavadno in čudaško (ekscentrično) vedenje. Izvor teh motenj pripisujejo težavam v zelo zgodnjem [[ravoj|razvoju]], kot sta težava v razvoju [[navezanost|navezanosti]] in težava v razvoju kontrole (pri paranoidni osebnostni motnji). * [[Shizoidna osebnostna motnja]] * [[Shizotipska osebnostna motnja]] * [[Paranoidna osebnostna motnja]] === Skupina B === Za motnje iz te skupine je značilno dramatično, pretirano [[čustvo|čustveno]] in [[blodnja|blodeče]] vedenje. * [[Mejna osebnostna motnja]] * [[Narcisistična osebnostna motnja]] * [[Antisocialna osebnostna motnja]] * [[Histrionična osebnostna motnja]] === Skupina C === Za motnje iz te skupine je značilna prisotnost izrazite [[tesnoba|tesnobnosti]] in čustev [[strah]]u. * [[Izogibajoča osebnostna motnja]] * [[Odvisna osebnostna motnja]] * [[Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja]] == Glej tudi == *[[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj]] *[[MKB-10 Poglavje V: Duševne in vedenjske motnje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mayoclinic.com/health/personality-disorders/DS00562 Personality disorders] {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 9889 | ICD11 = {{ICD11|6D10}} | ICD10 = {{ICD10|F60}} | ICD9 = {{ICD9|301.9}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000939 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 294307 | MeshID = D010554 | SNOMED CT = 33449004 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osebnostne motnje| ]] [[Kategorija:Klinična psihologija]] [[Kategorija:Medicina]] [[Kategorija:Psihiatrija]] [[Kategorija:Patopsihologija]] {{Psych-stub}} cec21pl5zpdpb9kjdh3mrph5mkxvd1v 0 329274 6765246 6723011 2026-10-14T19:03:40Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Dobrava, Trebnje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765246 wikitext text/x-wiki {{Virusbox | name = Virus Dobrava | parent = Orthohantavirus | species = Orthohantavirus dobravaense | synonyms_ref = <ref name=ortho >{{navedi splet|url=https://ictv.global/report/chapter/hantaviridae/hantaviridae/mammantavirinae/orthohantavirus|title=Genus: ''Orthohantavirus''|last=|first=|date=|website=International Committee on Taxonomy of Viruses|publisher=|access-date=5 January 2025|quote=}}</ref><ref name=ictvhistory >{{navedi splet|url=https://ictv.global/taxonomy/taxondetails?taxnode_id=202300033&taxon_name=Orthohantavirus%20dobravaense|title=History of the taxon: Species: ''Orthohantavirus dobravaense'' (2023 Release, MSL #39)|author=<!--Not stated-->|date=|website=ictv.global|publisher=International Committee on Taxonomy of Viruses|access-date=5 January 2025|quote=}}</ref> | synonyms = *Dobrava-Belgrade hantavirus *Dobrava-Belgrade orthohantavirus *Dobrava-Belgrade virus }} '''Virus Dobrava''' (tudi '''Dobrava-Belgrade virus''', okrajšava '''DOBV''') je [[serotip]] [[virus Hantaan|virusa Hantaan]], ki je bil izoliran v [[Slovenija|Sloveniji]] iz [[miš]]i iz kraja [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] blizu [[Žužemberk]]a.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544035/virus, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 2. 2012.</ref><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517737/hantavirus, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 5. 2026.</ref> Virus Dobrava povzroča hudo [[hemoragična mrzlica z renalnim sindromom|hemoragično mrzlico z renalnim sindromom]] (HMRS) v osrednji in vzhodni Evropi.<ref>{{cite journal|author1=Sjölandera, K.B. |author2=Lundkvist, Å.|title=Dobrava virus infection: serological diagnosis and cross-reactions to other hantaviruses|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-virological-methods_1999-07_80_2/page/137 |journal=Journal of Virological Methods|volume=80|issue=2|year=1999|pages=137–43}}</ref> Bolezen povzroča tudi do 16 % [[smrtnost]]. <ref>{{cite journal|author=Avsic-Zupan, T. ''s sod.''|title=Hemorrhagic fever with renal syndrome in the Dolenjska region of Slovenia - a 10-year survey|journal=Clinical Infectous Disease|year=1999|volume=28|pages=860–865}}</ref> Nahaja se v naravnem gostitelju [[rumenogrla miš|rumenogrli miši]] (''A. flavicollis'').<ref name=Avsic1992/> Da gre za nov serotip, so dokazali z restrikcijsko analizo z [[verižna reakcija s polimerazo|verižno reakcijo s polimerazo]] pomnoženih fragmentov ([[PCR-RFLP]]) virusne [[RNK]].<ref name=Avsic1992>{{cite journal|author=Avsic-Zupan, T. ''s sod.''|title=Characterization of Dobrava virus: a Hantavirus from Slovenia, Yugoslavia|journal=J. Med. Virol.|year=1992|volume=38|issue=2|pages=132–37}}</ref> == Sklici == {{seznam_referenc}} ==Zunanje povezave== * [https://www.cdc.gov/ncidod/diseases/hanta/hps/noframes/phys/technicalinfoindex.htm CDC's Hantavirus Technical Information Index page] * [http://www.expasy.org/viralzone/all_by_species/213.html '''Viralzone''': Hantavirus] * [http://www.viprbrc.org/brc/home.do?decorator=bunya Virus Pathogen Database and Analysis Resource (ViPR): Bunyaviridae] {{Taxonbar|from=Q29002493}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Hantaviridae]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Virusi RNK]] [[Kategorija:Dobrava, Trebnje]] nyeaifli194t6e8mez4nw9tibr27jm9 0 329818 6765084 6166305 2026-10-14T12:28:13Z ~2026-55210-16 267328 /* */ 6765084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Aleksij Žbona | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = | other_names = | known_for = slikar samouk | occupation = <!-- WD --> |spouse =<br /> [[Petruška Žbona]] | parents = Boris Žbona <br /> Myrjam Žbona (rojena Vuk) | relatives = [[Vasja Žbona]] (brat) <br /> [[Beatriče Žbona Trkman]] (sestra) <br /> [[Mojka Žbona]] (sestra) <br /> [[Fedja Žbona]] (brat) <br /> [[Tilen Žbona]] (nečak) <br /> [[Stanko Vuk]] (stric) <br /> [[Boris Žbona]] (sin) <br /> [[Nina Žbona]] (hčerka) <br /> [[Dimitrij Žbona]] (sin) }} '''Aleksij Žbona''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] in [[slikar]], * [[21. julij]] [[1942]], [[Miren]], † [[18. maj]] [[1987]], [[Šmarje, Koper]] == Življenje in delo == Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in tu leta 1961 maturiral. [[Medicina|Medicino]] je študiral na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in leta 1968 končal študij. Staž je opravil v bolnišnici [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], nato se je 1969 z družino preselil v [[Ankaran]] in se tu zaposlil v [[Mladinsko zdravilišče Debeli rtič|Mladinskem zdravilišču Debeli rtič]], kasneje pa kot splošni zdravnik v Zdravstvenem domu Koper, kamor se je tudi preselil. Leta 1972 se je zaposlil na oddelku [[Interna medicina|interne medicine]] v bolnišnici v Ankaranu in istega leta opravil specialistični izpit iz interne medicine. Posebej se je usmeril v [[Gastroenterologija|gastroenterologijo]] in se zanimal za [[Psihosomatika|psihosomatiko]], zlasti v zvezi z boleznimi prebavil. Ob osnovnem zdravniškem poklicu je bil predan tudi [[umetnost]]i. Bil je dober poznavalec literature, obvladal je več tujih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in se odlikoval s široko razgledanostjo. Prve [[likovna umetnost|likovne]] spodbude je dobil že v mladosti v [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|crkvi Žalostne Matere Božje]] na [[Mirenski grad|Mirenskem gradu]], kjer je od blizu opazoval nastajanje [[Križev pot|Križevega pota]] izpod čopiča [[Tone Kralj|Toneta Kralja]], slikar ga je tudi upodobil kot baklonosca na 14. postaji Križevega pota. [[Ekspresionizem|Ekspresivne]] Kraljeve oblike so pustile trajen vtis v Žbonovem umetnostnem mišljenju in v tem razpoloženju je opazoval značilno [[Istra|istrsko pokrajino]], v kateri se je popolnoma udomačil. V slikarskem smislu je Žbona samouk, vendar je v svojih delih izkazoval izredno samoniklost in zrelost. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju se je ukvarjal predvsem s figuraliko, [[tihožitje]]m in krajino, kasneje pa se je posvetil predvsem upodabljanju istrske pokrajine. Dela je prikazal na več skupinskih in samostojnih razstavah. Dvakrat je bil nagrajen na ex-temporu v [[Marezige|Marezigah]], sodeloval je tudi na ex-temporu v [[Mestna galerija Piran|Mestni galeriji Piran]] in [[Škedenj, Italija|Škednju]]. Skupinsko je razstavljal v Kopru (1972), [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] (1972) in Ljubljani (1973), samostojno pa v [[Grožnjan]]u (1963), Ljubljani (1965), Kopru (1986) in [[Špeter Slovenov|Špetru Slovenov]] (1986). == Viri == * ''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žbona, Aleksij}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski internisti]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] bx6ozbto7vsdjg548tdwox6s0pvpsn2 0 348013 6765098 6751512 2026-10-14T13:32:15Z ~2026-55217-51 267333 /* Objavljena dela */ 6765098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tadej Golob''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[novinar]], kolumnist in [[alpinist]], * [[16. september]] [[1967]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. Kot pisatelj je nase opozoril leta 2010, ko je za svoj roman ''[[Svinjske nogice]]'' prejel nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]. Leto pozneje je izšel mladinski [[pustolovski roman]] [[Zlati zob|''Zlati zob'']]. Po biografijah Petra Vilfana in Zorana Predina je v 2013 izšel roman za odrasle ''Ali boma ye''! in pa zgodba za otroke ''Kam je izginila Brina?''. Leta 2017 je izšel roman ''Jezero'', njegova prva kriminalka. Je avtor več intervjujev v reviji ''Playboy'' in nekdanji urednik alpinistične revije ''Grif'' (med 1995 in 2002). == Objavljena dela == * ''Z Everesta'', potopis o smučanju po Everestu (2000) v sodelovanju z [[Davo Karničar|Davom Karničarjem]] in [[Urban Golob|Urbanom Golobom]]<ref>[http://www.topworldbooks.com/detail.aspx?s=22255 Top of The World, mountaineering and polar books site]</ref> * ''Moške svinje'', izbor njegovih prispevkov iz slovenske izdaje revije ''[[Playboy]]'' (2005) * ''Zgodba iz prve roke'', biografija [[Zoran Predin|Zorana Predina]] (2008) * ''[[Svinjske nogice]]'', roman (2009) * ''Peter Vilfan'', biografija [[Peter Vilfan|Petra Vilfana]] (2010) * ''[[Zlati zob]]'', mladinski roman (2011) * ''Ali boma ye!'', roman (2013) * ''Kam je izginila Brina'', mladinski roman (2022) * ''Dajte Gogiju žogo!'', [[Goran Dragić]], od Ilirije do Miamija (2015) * ''Jezero'', kriminalni roman (2016) * ''Leninov park'', kriminalni roman (2018) * ''Nespodobni odvetnik'': biografija [[Peter Čeferin|Petra Čeferina]] (2018) *''Kot bi Luna padla na zemljo'': biografija [[Milena Zupančič|Milene Zupančič]] (2018) *''V svojih čevljih'', zgodba [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]], prve slovenske predsednice vlade (2018) * ''Dolina rož'', kriminalni roman,(2019) * ''Virus'', kriminalni roman (2020) * ''Koma'', kriminalni roman (2022) * ''Oj, Triglav, moj dom'', kriminalni roman (2023) * ''Bobri: strip'', v sodelovanju s [[Peter Škerl|Petrom Škerlom]] (2024) * ''Brezno'', kriminalni roman (2025) * ''Romantik na konju … z ročaji'', biografija Miroslava Cerarja (2026) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * http://www.bukla.si/?action=clanki&limit=12&article_id=2352 {{Predloga:Kresnikovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Golob, Tadej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Tadej Golob| ]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] 8mmhb3cqsupzwcxo5n504zgrn0s7x48 6765099 6765098 2026-10-14T13:34:11Z ~2026-55217-51 267333 /* Objavljena dela */ link 6765099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tadej Golob''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[novinar]], kolumnist in [[alpinist]], * [[16. september]] [[1967]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. Kot pisatelj je nase opozoril leta 2010, ko je za svoj roman ''[[Svinjske nogice]]'' prejel nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]. Leto pozneje je izšel mladinski [[pustolovski roman]] [[Zlati zob|''Zlati zob'']]. Po biografijah Petra Vilfana in Zorana Predina je v 2013 izšel roman za odrasle ''Ali boma ye''! in pa zgodba za otroke ''Kam je izginila Brina?''. Leta 2017 je izšel roman ''Jezero'', njegova prva kriminalka. Je avtor več intervjujev v reviji ''Playboy'' in nekdanji urednik alpinistične revije ''Grif'' (med 1995 in 2002). == Objavljena dela == * ''Z Everesta'', potopis o smučanju po Everestu (2000) v sodelovanju z [[Davo Karničar|Davom Karničarjem]] in [[Urban Golob|Urbanom Golobom]]<ref>[http://www.topworldbooks.com/detail.aspx?s=22255 Top of The World, mountaineering and polar books site]</ref> * ''Moške svinje'', izbor njegovih prispevkov iz slovenske izdaje revije ''[[Playboy]]'' (2005) * ''Zgodba iz prve roke'', biografija [[Zoran Predin|Zorana Predina]] (2008) * ''[[Svinjske nogice]]'', roman (2009) * ''Peter Vilfan'', biografija [[Peter Vilfan|Petra Vilfana]] (2010) * ''[[Zlati zob]]'', mladinski roman (2011) * ''Ali boma ye!'', roman (2013) * ''Kam je izginila Brina'', mladinski roman (2022) * ''Dajte Gogiju žogo!'', [[Goran Dragić]], od Ilirije do Miamija (2015) * ''Jezero'', kriminalni roman (2016) * ''Leninov park'', kriminalni roman (2018) * ''Nespodobni odvetnik'': biografija [[Peter Čeferin|Petra Čeferina]] (2018) *''Kot bi Luna padla na zemljo'': biografija [[Milena Zupančič|Milene Zupančič]] (2018) *''V svojih čevljih'', zgodba [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]], prve slovenske predsednice vlade (2018) * ''Dolina rož'', kriminalni roman,(2019) * ''Virus'', kriminalni roman (2020) * ''Koma'', kriminalni roman (2022) * ''Oj, Triglav, moj dom'', kriminalni roman (2023) * ''Bobri: strip'', v sodelovanju s [[Peter Škerl|Petrom Škerlom]] (2024) * ''Brezno'', kriminalni roman (2025) * ''Romantik na konju … z ročaji'', biografija [[Miroslav Cerar st.|Miroslava Cerarja]] (2026) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * http://www.bukla.si/?action=clanki&limit=12&article_id=2352 {{Predloga:Kresnikovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Golob, Tadej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Tadej Golob| ]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] epw3rukb2wwll3e4ssgukz7hdyf8384 0 349551 6765298 6687337 2026-10-15T02:10:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Marije Pomagaj | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Brezje, Radovljica|Brezje]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Vid]] | side altars = [[Anton Padovanski]]<br>[[Marija Pomočnica kristjanov|Marija Pomagaj]]<br>[[Anton Puščavnik]]<br>[[Srce Jezusovo]] | relics = | status = [[bazilika]]<br>[[romarsko središče|narodno romarsko središče]]<br>[[romarsko središče|škofijsko romarsko središče]]<br>[[samostanska cerkev]] | functional status = aktivno | heritage designation = [[Kulturni spomenik Slovenije|Kulturni spomenik lokalnega pomena Slovenije]] | designated date = | membership = | attendance = | website = [http://www.marija.si Marija.si] | former name = Cerkev sv. Vida | bull date = | founded date = | founder = [[Franc Faleschini ml.]] | groundbreaking = 9. oktober 1889 | completed date = 1900 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. oktober 1900 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Robert Mikovics]] | architectural type = | style = [[Neorenesansa (arhitektura)|neorenesansa]] | capacity = | length = 39 m | width = 19 m | width nave = | height = 17 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 540 m² | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 53 m | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana (pred tem podružnična cerkev [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]) | deanery = | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Brezje na Gorenjskem - Cerkev sv. Vida | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2069 | lokacija = | občina = Radovljica }} }} '''Bazilika Marije Pomagaj''', imenovana tudi '''Slovensko ([[Sveta Marija|Marijino]]) narodno svetišče''',<ref>{{navedi splet |url= http://www.marija.si/|title= Marija.si|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Marija.si}}</ref> je glavno [[romarsko središče]] v Sloveniji.<ref name="Radol'ca">{{navedi splet |url= https://www.radolca.si/sl/znamenitosti/kultura-in-zgodovina/cerkve/bazilika-marije-pomagaj-brezje|title= Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Radol'ca}}</ref> Njen uradni status je [[narodno romarsko središče]] in [[škofijsko romarsko središče]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]].<ref name="Kam.si">{{navedi splet |url= http://www.kam.si/romarske_cerkve/brezje.html|title= Franci Petrič: Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Kam.si}}</ref> Stoji na [[Brezje, Radovljica|Brezjah]] v [[Občina Radovljica|Občini Radovljica]], tik ob [[Avtocesta A2|gorenjski avtocesti]]. Je ena izmed dveh [[Bazilika|bazilik]] v ljubljanski nadškofiji, druga je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični]]. Odkar jo je leta 1999 [[Slovenska škofovska konferenca]] razglasila za narodno romarsko središče, je neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana, pred tem pa je bila [[podružnična cerkev]] [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Hkrati služi tudi kot samostanska cerkev [[Frančiškanski samostan Brezje|Frančiškanskega samostana Brezje]], ki je bil tik ob njej zgrajen leta 1898. Na leto jo obišče okoli 400.000 ljudi,<ref name="Ognjišče">{{navedi splet |url= http://radio.ognjisce.si/sl/162/slovenija/15913/|title= Brezjanska bazilika že 15 let slovensko narodno svetišče|accessdate= 13. julij 2015|date= 1. januar 2015|format= |work= Radio Ognjišče}}</ref> od leta 1800 naj bi jo skupno obiskalo več kot 13 milijonov vernikov.<ref name="Radol'ca"/> Glavni romarski shod je 24.&nbsp;maja, na praznik [[Marija Pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice kristjanov]], zelo obiskana shoda pa sta tudi vsakoletno junijsko romanje bolnikov, invalidov in ostarelih ter praznik [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] 15.&nbsp;avgusta.<ref name="Ognjišče"/> Glavni oltar je posvečen [[Sveti Vid|svetemu Vidu]]. Oltar z znamenito sliko [[Marija Pomagaj (slika)|Marije Pomagaj]], po kateri se bazilika imenuje, je v stranski kapeli Marije Pomagaj spredaj na desni strani. Posebnost te kapele je, da gre za ''kapelo v kapeli'', saj večja pokriva manjšo, ki je popolnoma samostojen arhitekturni objekt, podobno kot v Italiji [[Porciunkula]] v [[Bazilika Marije Angelske, Assisi|Baziliki Marije Angelske]] (''Basilica di Santa Maria degli Angeli'') v [[Assisi]]ju. == Zgodovina == [[Slika:Benedikt Lergetporer - cerkev sv. Vida na Brezjah 1887.jpg|thumb|left|250px|Cerkev sv. Vida, predhodnica bazilike, leta 1887]] [[Slika:Brezjanska Marija.jpeg|thumb|left|250px|[[Marija Pomagaj (slika)|''Marija Pomagaj'']]<br>([[Leopold Layer]], domnevno 1800)]] [[Slika:Stranski oltar Marije Pomagaj, bazilika Brezje.jpg|thumb|left|250px|Stranski oltar Marije Pomagaj]] [[Slika:Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida interior 28082012 333.jpg|thumb|left|250px|Glavna cerkvena ladja]] === Cerkev sv. Vida === Cerkev sv. Vida na Brezjah je obstojala že vsaj v 15. stoletju. Bila je podružnica [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Maše v njej so bile trikrat na leto. Imela je eno ladjo in samo glavni oltar. Sredi 17. stoletja so ji prizidali prezbiterij, v drugi polovici tega stoletja pa še kapelo živinskega zavetnika svetega [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] (ob vizitaciji leta 1685 je že stala).<ref>Ana Lavrič, Blaž Resman, ''[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XNYZA4NB/16c4ff3b-f9a5-43b0-aaf9-a71bb6c45e06/PDF Marija Pomagaj na Slovenskem. Layerjeva slika, njene predhodnice in naslednice]''; v: ''Kronika'', letnik 62, številka 2, 2014, strani 233–254.</ref> Kot poroča frančiškan [[Henrik Damiš]] (1883–1957), je bila cerkev konec 18. stoletja potreba temeljite obnove. Tako so med letoma 1794 in 1798 obnovili glavni oltar in vanj postavili novo sliko [[Sveti Vid|svetega Vida]], ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].<ref name="Ob dvestoletnici">[http://pogledi.delo.si/mnenja/ob-dvestoletnici-ki-najbrz-ni Ob dvestoletnici, ki to najbrž ni], Pogledi.delo.si, pridobljeno 15. februar 2019.</ref> Leta 1796 je prišel v Mošnje za župnika [[Urban Ažbe]]. Ažbe je v letih 1776–1779 študiral na [[Univerza v Inssbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] na Tirolskem, kjer je doktoriral iz teologije.<ref>[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001220/ Ažbe, Urban], Slovenska-biografija.si, pridobljeno 15. februar 2019.</ref> V tamkajšnji [[Stolnica sv. Jakoba, Innsbruck|Stolnici sv. Jakoba]] se je seznanil z milostno podobo Marije Pomagaj <small>([[:de:Gnadenbild Mariahilf|de]])</small>, ki je bila takrat že zelo priznana in po Evropi razširjena Marijina podoba, h kateri so se verniki radi priporočali. V Mošnjah se je naposled odločil, da bi tako podobo oskrbel tudi za svojo župnijo. Tako je pri Layerju naročil kopijo, k brezjanski cerkvi pa dal prizidati stransko kapelo, v kateri naj bi slika domovala. Kapela je bila zgrajena leta 1800, kljub temu pa letnica nastanka slike ostaja neznana. Domneva se, da je nastala ob istem času. Slika je imela preprost lesen okvir, ob njej pa so na oltarju stali še kipi Marijinih staršev [[Sveti Joahim|svetega Joahima]] in [[Sveta Ana|svete Ane]] ter [[Sveti Valentin|svetega Valentina]] in [[Sveti Rok|Roka]]. Ko so se v letih 1863 in 1864 zgodile tri očitne ozdravitve, so romanja začela postajati množična. Leta 1866 so župljani že naslovili prošnjo na škofijo, da bi uradno priznala romarsko središče, vendar je bila prošnja razrešena neugodno. Kljub temu se je škofija odločila, da namesti v Mošnjah kaplana, čigar naloga bo skrb za romarje. Romanja je olajšala izgradnja [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|železniške proge Ljubljana–Trbiž]], ki je bila dokončana leta 1870. 4. septembra 1876 je Brezje obiskal sekavski škof [[Johann Baptist Zwerger]], pri čemer je spričo ogromne množice, ki ni mogla v cerkev, predlagal povečavo le-te. Zaradi številnih gostujočih duhovnikov so najprej samo nadzidali cerkovnikovo hišo.<ref name="Najbolj znana">[https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/ali-je-to-najbolj-znana-slovenska-slika/337128 Ali je to najbolj znana slovenska slika?], Rtvslo.si, pridobljeno 18. februar 2019.</ref> === Sedanja cerkev in samostan === Projekta izgradnje nove cerkve sv. Vida se je lotil mošenjski župnik Franc Kumer. Graškemu arhitektu [[Robert Mikovics|Robertu Mikovicsu]] je zaupal izdelavo načrtov, te pa je potem 6. decembra 1887 predložil ljubljanski škofiji, ki jih je tudi odobrila. Nato je šel na Dunaj, da jih odobri še vlada, kar se je zgodilo že 27. januarja 1888. Nekaj časa je preteklo še za iskanje gradbenika. Izbran je bil [[Franc Faleschini]] iz Ljubljane. Tako je ljubljanski škof [[Jakob Missia]] 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen, s čimer se je gradnja začela. Dogovorjeno je bilo, da bo kapela Marije Pomagaj ostala nedotaknjena in da jo bodo samo obdali z novo kapelo, ki bo dobila kupolo.<ref name="Najbolj znana"/> Istočasno z gradnjo nove je potekalo postopno rušenje stare cerkve. Leta 1892 je bil porušen še njen zadnji preostanek. Dve leti zatem je nova cerkev že bila dograjena in 30. julija 1894 jo je blagoslovil radovljiški dekan Jožef Razboršek. Romanja so vse bolj presegala zmožnosti mošenjskega župnika in kaplana, zato so hodili romarje oskrbovat tudi razni upokojeni duhovniki in patri frančiškani iz Ljubljane. Naslednja prelomnica se je zgodila, ko je Ljubljančanka Frančiška Ovijač v svoji oporoki namenila sredstva za gradnjo samostana na Brezjah. Tako so 5. septembra 1897 položili temeljni kamen še za samostan. Pol leta zatem je ljubljanski škofovski sedež zasedel [[Anton Bonaventura Jeglič]] in že oktobra tega leta frančiškanom izročil v skrb cerkev sv. Vida. 7. oktobra 1900 je cerkev v navzočnosti škofov Jegliča in [[Jakob Trobec|Jakoba Trobca]], slovenskega škofa v Ameriki, ter množice vernikov posvetil Jakob Missia – tokrat kardinal in goriški nadškof.<ref name="Najbolj znana"/><ref>[https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj Praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 18. februar 2019.</ref> 1. septembra 1907 je bilo slovesno kronanje milostne podobe. Leta 1911 je cerkev dobila nove orgle z 32 registri, ki jih je izdelal mojster [[Anton Dernič]] iz [[Lancovo|Lancovega]] pri Radovljici. Sledila je prva svetovna vojna, ki je pobrala tri od štirih zvonov. Te so leta 1918 začasno nadomestili z jeklenimi, leta 1932 pa z novimi bronastimi.<ref name="Opis cerkve">[http://www.marija.si/marija-pomagaj/bazilika-marije-pomagaj/opis-cerkve/ Opis cerkve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190221054645/http://www.marija.si/marija-pomagaj/bazilika-marije-pomagaj/opis-cerkve/ |date=2019-02-21 }}, Marija.si, pridobljeno 19. februar 2019.</ref> V letih 1937–1938 je Zveza bojevnikov iz prve svetovne svetovne vojne po načrtu [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] uredila prostor pred cerkvijo. Leta 1941 je sledila nemška okupacija in že 23. aprila je nova oblast prepovedala v cerkvi bogoslužje, frančiškane pa izgnala. Ti so se na Brezje vrnili po vojni.<ref name="Najbolj znana"/> Leta 1968 so dali frančiškani orgle prenoviti. Delo je opravil mojster [[Franc Jenko]], pri čemer je mehanični sistem spremenil v pnevmatičnega in povečal število registrov na 47. 26. januarja 1971 je [[Papeški obiski v Sloveniji#Frančišek|cerkev obiskal]] argentinski jezuit Jorge Mario Bergoglio, kasnejši [[papež Frančišek]].<ref>[https://siol.net/novice/svet/kako-je-papez-francisek-za-en-dan-obiskal-slovenijo-15451 Kako je Papež Frančišek za en dan obiskal Slovenijo], Siol.net, pridobljeno 19. februar 2019.</ref> V letu 1973/74, ko je bil na Brezjah predstojnik in rektor svetišča p. Konstantin Urankar, je potekala prenova prezbiterija Marijinega svetišča, v luči 2. vatikanskega koncila. Prenovo je načrtoval in vodil arhitekt, profesor Tone Bitenc. Obnovitvena dela so obsegala tudi pozlato kapitlov in dekorativnih letev v cerkveni ladji. Zamisel p. Konstantina Urankarja o prenovi kapele Brezjanske Marije sta podprla tudi arhitekt profesor Bitenc in pater dr. Roman Tominec, profesor umetnostne zgodovine na Teološki fakulteti. Predvidena je bila rekonstrukcija prezračevanja, ki sta jo poleg prof. Bitenca načrtovala in končala arhitekta Jože Kregar in Emil Fijavž ter nov okvir za Layerjevo sliko Marije Pomagaj. Naročilo za svobodno načrtovanje in izdelavo oltarnega okvirja je dobil znani rezbar Maks Bergant (1912-1996) iz Kamnika. Po odobritvi predvidenih del s strani nadškofijskega umetnostnega sveta, so stekla dela in 1977 sta bila končana rekonstrukcija kapele in nov oltarni okvir – rezbarska umetnina v sedanjem izgledu.<ref>{{Navedi revijo|last=p. prof. dr. Tominec|first=Roman|date=1977|title=Ob novem oltarju na Brezjah|magazine=Družina|issue=38}}</ref> 1955 je Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LRS na zid ob cerkvi pritrdilo [[Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominsko ploščo duhovnikom žrtvam fašizma]], ki so jo frančiškani leta 2014 odstranili.<ref>Miran Hladnik. Izbrisani duhovniki. ''Mladina'' 10. jan. 2020.</ref> === Bazilika in narodno romarsko središče === 5. oktobra 1988 je [[papež Janez Pavel II.]] cerkev razglasil za [[Bazilika|baziliko]] (''basilica minor'').<ref name="Kam.si"/> 17. maja 1996 jo je ob [[Papeški obiski v Sloveniji#Janez Pavel II.|svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji]] tudi obiskal in v njej molil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.marija.si/pot-na-brezje/|title= Romanje k Mariji Pomagaj|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Marija.si}}</ref> Ob tej priložnosti je v knjigo gostov zapisal: »Marija, pomagaj! Janez Pavel II.«<ref>[https://www.franciskani.si/?page_id=155 Brezje], Franciskani.si, pridobljeni 18. februar 2019.</ref> 7. septembra 1999 je [[Slovenska škofovska konferenca]] baziliko razglasila za slovensko [[narodno romarsko središče]], slovesna razglasitev pa je bila 1. januarja 2000.<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/30-obletnica-razglasitve-cerkve-na-brezjah-za-baziliko 30. obletnica razglasitve cerkve na Brezjah za baziliko], Družina.si, pridobljeno 12. oktober 2018.</ref> Za romarje so frančiškani maja 2009 odprli Romarski urad. Leta 2016 so v prostorih samostana odprli še Muzej Jaslic. Tu ima svoj sedež tudi Frančiškanski Marijanski center.<ref name="Radol'ca"/> == Opis == Cerkev je po zunanji obliki triladijska bazilika, vendar ima v notranjosti obe stranski ladji po dvakrat pregrajeni, zaradi česar ima cerkev šest stranskih kapel. Pročelje cerkve je delo arhitekta [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] iz Radovljice. Med bogato okrasje spadajo [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], mozaični napisi in drugi vzorci. Vhodna vrata je izdelal rezbar Janez Resman iz [[Gorica, Radovljica|Gorice]] pri Radovljici. Na njih je upodobil starozavezne preroke, ki so napovedovali Marijino rojstvo: [[Mojzes]], [[David]] in [[Izaija]], ter starozavezne žene, ki predstavljajo Marijino predpodobo: [[Sara]], [[Rahela]] in [[Judita]].<ref name="Radol'ca"/> Notranjost je [[Neorenesansa (arhitektura)|neorenesančna arhitektura]]. Na glavnem oltarju, ki je narejen iz belega marmorja, domuje sveti Vid, ki je še sedaj zavetnik cerkve. Njegova podoba je narejena po sliki nemškega slikarja [[Matthäus Schiestl|Matthäusa Schiestla]]. Stranske oltarje so izdelali [[Janez Vurnik]], [[Jožef Pavlin]], [[Ivan Grohar]] in [[Ivan Vavpotič]].<ref name="Radol'ca"/> Kapela Marije Pomagaj je bila predvidena za obnovo že pred drugo svetovno vojno, vendar je načrt, ki ga je pripravil [[Janko Omahen]], med vojno izginil. Po vojni je naredil nov načrt, ki je bil realiziran leta 1954. Oltar je 8. decembra tega leta blagoslovil pomožni škof [[Anton Vovk]]. Narejen je iz belega kararskega marmorja. Na njegovi sprednji strani je vklesan latinski napis, ki se v prevodu glasi: »Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev«. Tlak je iz bosanskega granita, stene pa so obložene z istrskim marmorjem.<ref name="Radol'ca"/> Strop je za dober meter višji od prejšnjega, pravtako pa je preluknjan zaradi boljšega prezračevanja. Izvirne Layerjeve freske so bile zaradi dima mnogih sveč in kadila, izredno soparnega zraka ob velikem navalu romarjev in večkratnega čiščenja docela zabrisane.<ref name="Opis cerkve"/> Pred cerkvijo se nahaja Kapela sv. Frančiška Asiškega, postavljena leta 1967 ob 60. letnici kronanja podobe. Zgrajena je v slogu slovenske planinske koče po načrtih Ivana Vurnika. Oltarno sliko je naredil [[Lojze Perko]]. 2. septembra 1967 jo je blagoslovil nadškof [[Jožef Pogačnik]]. Uporablja se predvsem za obhajanje zunanjih slovesnosti, ko zaradi prevelikega števila romarji ne morejo v baziliko.<ref name="Opis cerkve"/> V neposredni bližini bazilike stoji še bronasti kip Janeza Pavla II.<ref name="Radol'ca"/> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam romarskih središč v Sloveniji]] * [[Bazilika]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Basilica of Mary Help of Christians}} {{SocialLinks}} * [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/nadskofija-na-dlani/glavna-romarska-svetisca/brezje/ Nadskofija-ljubljana.si] * [https://www.franciskani.si/?page_id=155 Franciskani.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brezje-ni-zupnija Družina.si] * [https://www.kam.si/brezje/ Kam.si] * [https://www.hribi.net/gora/bazilika_marije_pomagaj_na_brezjah/3/2762 Hribi.net] {{Bazilike v Sloveniji}} {{Škofijska romarska središča v Sloveniji}} {{Narodna romarska središča v Evropi}} {{Nadškofija Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilika Marije Pomagaj, Brezje| ]] [[Kategorija:Brezje, Radovljica]] [[Kategorija:Bazilike v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]] [[Kategorija:Narodna romarska središča]] [[Kategorija:Cerkve Marije Pomočnice|Brezje]] [[Kategorija:Neorenesančne cerkve v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]] [[Kategorija:Nadškofija Ljubljana]] 4076v0ymdl473si0o1cud4ou4zn9dxw 0 362308 6765386 6250434 2026-10-15T11:23:38Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6765386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Nosečnostna sladkorna bolezen | synonyms = gestacijski diabetes | image = Blue circle for diabetes.svg | caption = Modri krog, univerzalni simbol sladkorne bolezni<ref>{{Cite web |date=17 March 2006 |title=Diabetes Blue Circle Symbol |url=http://www.diabetesbluecircle.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20070805042346/http://www.diabetesbluecircle.org/ |archive-date=5 August 2007 |publisher=International Diabetes Federation}}</ref> | field = [[porodništvo]] in [[endokrinologija]] | symptoms = običajno malo [[simptom]]ov<ref name="NIH2014">{{cite journal |id={{ProQuest|2480363576}} |last1=Antoniou |first1=Andoula |last2=Papadimitriou |first2=Niki |last3=Kotrotsiou |first3=Styliani |last4=Theofanidis |first4=Dimitris |last5=Diamantidou |first5=Vassiliki |last6=Sapountzi-Krepia |first6=Despina |title=Investigation of the Effects of Obesity on Pregnant Women: A Systematic Review |journal=International Journal of Caring Sciences |volume=13 |issue=3 |date=2020 |pages=1699–1710 }}</ref> | complications = [[preeklampsija]], [[mrtvorojenost]], depresija, povečano tveganje za [[carski rez]]<ref name=NIH2014/> | onset = najpgosteje [[tretje trimesečje|zadnji trije meseci nosečnosti]]<ref name=NIH2014/> | duration = | types = | causes = pomanjkanje [[inzulin]]a v kontekstu [[neodzivnost na insulin|insulinske rezistence]]<ref name=NIH2014/> | risks = [[čezmerna telesna masa]], predhodna nosečnostna sladkorna bolezen, družinska anamneza sladkorne bolezni tipa 2, [[sindrom policističnih jajčnikov]]<ref name=NIH2014/> | diagnosis = presejalne preiskave krvi<ref name=NIH2014/> | differential = | prevention = ohranjanje zdrave telesne mase in telesne dejavnosti pred nosečnostjo<ref name=NIH2014/> | treatment = [[diabetična dieta]], telesna dejavnost, injekcije [[insulin]]a<ref name=NIH2014/> | medication = | prognosis = | frequency = ~ 6&nbsp;% nosečnosti<ref name="AP2010">{{Cite journal |vauthors=Donovan PJ, McIntyre HD |date=October 2010 |title=Drugs for gestational diabetes |journal=Australian Prescriber |volume=33 |issue=5 |pages=141–144 |doi=10.18773/austprescr.2010.066 |doi-access=free}}</ref> | deaths = }} '''Nosečnostna sladkorna bolezen''' ali '''gestacijski diabetes''' je oblika [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] oziroma intolerance za [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]], ki se prvič pojavi med nosečnostjo.<ref>Serlin DC, Lash RW. Diagnosis and management of gestational diabetes mellitus. Am Fam Physician. 2009; 80 (1): 57–62.</ref> Pojavi se pri približno 4 % vseh [[nosečnost]]i. Nastopi zaradi povečane insulinske rezistence pretežno v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti. Običajno se stanje ne kaže z [[bolezenski znak|bolezenskimi znaki]], je pa povezano z večjo [[smrtnost]]jo [[novorojenček|novorojenčkov]], [[hipoglikemija|hipoglikemijo]], [[makrosomija|makrosomijo]] (nenormalno povečana rast telesa) in [[zlatenica|zlatenico]]. Razvije se pogosteje pri debelih in starejših nosečnicah in pri tistih, ki imajo v sladkorno bolezen v družini. Ženske z nosečnostno sladkorno boleznijo imajo značilno večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni, 30–40 % jih v naslednjih 10–20 letih razvije [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorno bolezen tipa 2]].<ref name=Lukac-Bajalo>Lukač-Bajalo J. (2005). Novelirani pristopi v laboratorijski diagnostiki in spremljanju sladkorne bolezni. Farmacevtski vestnik, letnik 56, številka 4, str. 241–249.</ref> Kljub dokazom, da ima celo blaga [[hiperglikemija]] vpliv na zaplete med nosečnostjo, so si smernice glede presejanja in zdravljenja še vedno nasprotujoče in nepoenotene.<ref>Benjamin TD, Pridijan G. Update on gestational diabetes. Obstetrics and Gynecology Clinics. 2010; 27 (2): 255–267. </ref> == Diagnoza == Prvi korak pri testiranju nosečnic je enak kot pri diagnostiki sladkorne bolezni tipov 1 ali 2: glukoza na tešče ≥ 7,0 mmol/L ali kadarkoli čez dan ≥11,1 mmol/L in potrditev teh vrednosti, vendar ne istega dne. Če se pri nosečnicah z zvišanim tveganjem (npr. [[debelost]], nosečnostna sladkorna bolezen v preteklosti, [[glikozurija]], sladkorna bolezen v sorodstvu) na ta način sladkorna bolezen ne dokaže, se priporoča nadaljnje testiranje z enostopejskim ali dvostopenjskim [[oralni glukozni tolerančni test|oralnim glukoznim tolerančnim testom]].<ref name=Lukac-Bajalo/> == Tveganja == Spremenjena serumska koncentracija glukoze v času zanositve in v prvem trimesečju poveča tveganje za nastanek prirojenih razvojnih nepravilnosti za 2–10-krat. Med velikimi prirojenimi nepravilnostmi prevladujejo [[kavdalni regresijski sindrom]], [[situs inversus]] (obrnjen položaj organa ali organskega sistema), napake v zapiranju [[nevralna cev|nevralne cevi]], razcepi ustnic in neba, srčne in ledvične nepravilnosti. Hkrati se razvija [[organomegalija]], ki je povezana tudi z makrosomijo ploda. Vendar pa neurejena glikemija ne zvečuje tveganja za [[kromosomska napaka|kromosomske napake pri plodu]]. Sladkorna bolezen med nosečnostjo je povezana tudi z visoko perinatalno [[umrljivost]]jo in [[obolevnost]]jo. Tveganje je sorazmerno stopnji hiperglikemije oz. urejenosti bolezni v tem obdobju. Za plod so nevarne tako hiperglikemije kot hipoglikemije. Pri nosečnicah, ki so imele v času zanositve delež glikoziliranega hemoglobina A1 nad 12%, je prisotna zvečana pojavnost [[splav]]a. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo so pogostejše [[okužba sečil|okužbe sečil]], [[prezgodnji porod]]i in [[preeklapsija|preeklapsije]].<ref>Geršak, Ksenija (2008). Fiziološke spremembe v nosečnosti in zdravljenje. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 4, str. 201–205.</ref> == Zdravljenje == Potrebna je ustrezna dieta živili z nizkim [[glikemični indeks|glikemičnim indeksom]] ter primerno količino [[beljakovine|beljakovin]], ogljikovih hidratov in [[mikronutrient]]ov. Če telesna aktivnost ni kontraindicirana, se priporoča vsakodnevno 30 minut zmerne aerobne telesne aktivnosti. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je priporočljiva samokontrola [[krvni sladkor|krvnega sladkorja]] pred glavnimi obroki in 90 minut po glavnih obrokih. Zdravljenje z zdravili se uvede, če je koncentracija glukoze v krvi na tešče nad 5,3 mmol/l ali po obrokih nad 6,6 mmol/l.<ref name=Tomazic/> [[Inzulin]] je [[zdravilo izbora]] pri nosečnostni sladkorni bolezni, kajti ne prehaja [[posteljica|posteljice]] in hkrati omogoča predvidljiv nadzor krvnih vrednosti glukoze.<ref>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 2170–2177.</ref> Če zdravljenje z inzulinom ni možno, se lahko uporabita [[metformin]] in [[glibenklamid]].<ref name=Tomazic>Tomažič M., Sketelj S. Sladkorna bolezen v nosečnosti, dosegljivo na: http://www.endodiab.si/dotAsset/7234.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130923035728/http://www.endodiab.si/dotAsset/7234.pdf |date=2013-09-23 }}, vpogled: 21. 9. 2013.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 5195 | ICD10 = {{ICD10|O|24||o|20}} | ICD9 = {{ICD9|648.8}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000896 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D016640 }} [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] [[Kategorija:Nosečnost]] {{normativna kontrola}} 0kmtye0pwtxttwmdc3l5t1yjqu8bn21 0 364015 6765251 6734054 2026-10-14T19:11:50Z Yerpo 8417 /* Prejemniki Zoisovih priznanj */ 2026 6765251 wikitext text/x-wiki '''Zoisovo priznanje''' je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej. Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj. Priznanja podeljuje [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor za podelitev nagrad]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. ==Prejemniki Zoisovih priznanj== ===1998<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705125115/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Željko Knez]] za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin * [[Janez Možina]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov * [[Mojca Stegnar]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi * [[Jožef Vižintin]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije * [[Francelj Trdič]] za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne ===1999<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705131904/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Božidar Krajnčič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja * [[Miran Černe]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize * [[Radmila Milačič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov * [[Iztok Žun]] za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki * [[Franc Novak]] za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov * [[Franjo Pernuš]], [[Boštjan Likar]] in [[Rok Bernard]] za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom ===2000<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705122717/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Marko Topič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur * [[Sandi Klavžar]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov * [[Goran Dražič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije * [[Jurij Perovšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja ===2001<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705115522/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Remškar]] in [[Aleš Mrzel]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijske nanotehnologije * [[Janez Grum]] za pomembne znanstvene dosežke na področju toplotne obdelave materialov * [[Boris Turk]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije lizosomskih proteinaz * [[Borut Zalar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Dolinšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance kvazikristalov * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Silvija Pirš]], [[Rok Petkovšek]], [[Dušan Ponikvar]], [[Martin Čopič]] in [[Robert Blinc]] za tehnološke dosežke pri izdelavi avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov pri varjenju * [[Andrej Polajnar]], [[Erich Štefanec]], [[Zlatko Vezjak]] in [[Slavko Mlinarič]] za izume in tehnološke dosežke pri razvoju proti vlomnih sistemov in trezorjev ===2002<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304131903/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Matija Strlič]], [[Jana Kolar]] in [[Boris Pihlar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Renata Salecl]] za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije * [[Marko Munih]] za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva * [[Peter Križan]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev * [[Vladka Čurin Šerbec]] za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni ===2003<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705130235/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Janez Bonča]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Plavec]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Matjaž Valant]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Kosmač]], [[Saša Novak Krmpotič]], [[Krunoslav Vidović]] in [[Stojana Vesković Bukudur]] za tehnološki dosežek zamenjave talila za visokoaluminatno keramiko ===2004<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2018-07-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20180718150752/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Igor Muševič]] za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije * [[Igor Križaj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Matevž Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo ''Poskusi z Nietzschejem'' * [[Janko Petrovčič]], [[Boris Kramar]] in [[Igor Steiner]] za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene ===2005<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705133242/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Gregor Anderluh]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Mladen Franko]] za pomembne znanstvene dosežke na področju analizne kemije * [[Danijel Kikelj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju farmacevtske kemije * [[Marko Kreft]] za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije * [[Boštjan Zalar]]za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Aleš Podgornik]], [[Aleš Štrancar]], [[Miloš Barut]] in [[Janez Jančar]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev ===2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304134206/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Iztok Arčon]] za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije * [[Zdravko Kutnjak]] za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Urška Lavrenčič Štangar]] za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov * [[Mitjan Kalin]] za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije * [[Maja Čemažar]] za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije ===2007<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2013-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029203114/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Viktor Kabanov]] za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Borut Štrukelj]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije * [[Jože Balič]] za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov * [[Janko Jamnik]] za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih * [[Peter Dovč]] za pomembne dosežke na področju genetike živali ===2008=== * [[Denis Arčon]] za pomembne dosežke na področju [[Fizika trdne snovi|fizike trdne snovi]], * [[Štefan Bojnec]] za pomembne dosežke na področju [[Ekonomija|ekonomije]], * [[Igor Škrjanc]] za pomembne dosežke na področju [[Ineligentni sistemi|inteligentnih sistemov]], * [[Janez Juhant]] za pomembne dosežke na področju [[Filozofska antropologija|filozofske antropologije]], * [[Polonca Trebše]] za dosežke na področju [[Kemija|kemije]] in [[Ekotoksiologija|ekotoksiologije]]. ===2009=== * [[Irena Avsenik Nabergoj]] za pomembne dosežke na področju [[Literatura|literature]], * [[Damjana Rozman]] na področju [[Biokemija|biokemije]] in [[Molekularna biologija|molekularne biologije]], * [[Domen Leštan]] na področju čiščenja onesnaženih tal, * [[:en:Matjaž Perc|Matjaž Perc]] na področju [[Teoretična fizika|teoretične fizike]], * [[Nadja Hvala]], [[Darko Vrečko]] ter [[Aljaž Stare]] na področju vodenja sistemov. ===2010=== * [[Andrej Jamnik]] za pomembne dosežke v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]], * [[Samo Kreft]] za pomembne dosežke v [[Farmacija|farmaciji]], * [[Barbara Malič]] za pomembne dosežke na področju raziskav [[Feroelektrik#Feroelektrična keramika|feroelektrične keramike]] in tankih plasti, * [[Janez Mrčun]] za pomembne dosežke v [[Matematika|matematiki]], * [[Blaž Zupan]] za pomembne dosežke na področju [[Računalništvo|računalništva]]. ===2011=== * [[Stanislav Gobec]] za pomembne dosežke v farmacevtski kemiji, * [[Andrej Inkret]] za knjigo In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo, * [[Ingrid Milošev]] za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji, * [[Albin Pintar]] za pomembne znanstvene dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Valerij Romanovskij]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki. ===2012=== * [[Mojca Škerget]] za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Štefko Miklavič]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki, * [[Slavko Ciglenečki]], [[Zvezdana Modrijan]] in [[Tina Milavec]] za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, * [[Frane Adam]] za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju, * [[Boštjan Golob]], [[Samo Korpar]] in [[Marko Starič]] za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev. ===2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Simon Horvat]] za pomembne znanstvene dosežke v genetiki * [[Milko Mikola]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini * [[Nada Lavrač]] za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov * [[Saša Novak Krmpotič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Zwitter]] za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji ===2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Rupnik]] za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji * [[Giovanni De Ninno]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe * [[Mitja Ferenc]] za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini * [[ Andrej Kitanovski]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki * [[Janez Vrečko]] za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni ===2015<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet | title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref>=== * [[Alenka Mertelj]] in [[Darja Lisjak]] za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij * [[Jana Rošker]] za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China * [[Katja Mihurko Poniž]] za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature * [[Andreja Gomboc]] za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama * [[Kristina Gruden]] za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji === 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> === * [[Franc Marušič]] za pomembne dosežke v jezikoslovju * [[Iztok Turel]] za pomembne znanstvene dosežke v kemiji * [[Metka Filipič]] za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi * [[Janez Krč]] za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki * [[Jernej Fesel Kamenik]] za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev. === 2017<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref>=== * [[Martin Milanič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike * [[Anton Kokalj (znanstvenik)|Anton Kokalj]] za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin * [[Egon Pelikan]] za znanstveno monografijo ''Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom'' * [[Ines Mandić Mulec]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije * [[Gregor Mali]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov ===2018<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018 |accessdate=2018-11-30 |archive-date=2018-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |url-status=dead }}</ref>=== * [[Mojca Benčina]] za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije * [[Saša Prelovšek Komelj]] za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev * [[Andreja Kutnar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva * [[Nina Gunde Cimerman]] za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov − gliv * [[Janez Košmrlj]] za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin * [[Tadej Rojac]] za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita ===2019<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>=== * [[Jurij Lah]] za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji * [[Boris Rogelj]] za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije * [[Boštjan Brešar]] za dosežke v teoriji grafov * [[Matevž Dular]] za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije * [[Miha Ravnik]] za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi * [[Matjaž Dolšek]] za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu. ===2020<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-22}}</ref>=== * [[Boris Kryštufek]] za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev * [[Lara Lusa]] za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike * [[Samo Kralj (fizik)|Samo Kralj]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi * [[Miha Škerlavaj]] za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo ===2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/|title=Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|date=10.12. 2021|accessdate=10.12. 2021|publisher=Vlada Republike Slovenije}}</ref>=== * [[Marko Anderluh]] za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji * [[Matej Kanduč]] za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov * [[Veronika Kralj Iglič]] in [[Aleš Iglič]] za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur * [[Nataša Vaupotič]] za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz * [[Vesna Zadnik]] za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije ===2022<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |title=Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |last=Senica |first=Saša |date=2022-12-19 |work=Delo |accessdate=2022-12-23}}</ref>=== * [[Lenart Škof]] za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike * [[Blaž Likozar]] za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva * [[Tea Lanišnik Rižner]] za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov * [[Rok Žitko]] za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov * [[Lidija Čuček]] za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike * [[Matej Praprotnik]] za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi ===2023<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref>=== * [[Uroš Cvelbar]] za pomembne dosežke na področju plazemske fizike * [[Lucija Peterlin Mašič]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije * [[Matjaž Finšgar]] za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji * [[Matej Černe]] za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela * [[Marjetka Podobnik]] za pomembne dosežke na področju strukturne biologije * [[Irena Stramljič Breznik]] za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju ===2024<ref>{{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/slovenija/znani-prejemniki-zoisove-in-puhove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-2/ |title=Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo |work=N1 |date=2024-10-14 |accessdate=2024-10-18}}</ref>=== * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino * [[Andreja Benčan Golob]] za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov * [[Lev Vidmar]] za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov * [[Tomaž Grušovnik]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali * [[Mitja Lainščak]] za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine * [[Vito Vitrih]] za pomembne dosežke na področju numerične matematike. ===2025<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref>=== * [[Luka Vidmar (1977)|Luka Vidmar]] za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem * [[Jožica Gričar]] za dosežke na področju biologije dreves * [[Urban Bren]] za dosežke na področju biomolekularnih simulacij * [[Marko Jošt]] za pomembne dosežke na področju fotovoltaike * [[Andrej Zorko]] za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov * [[Miroslav Verbič]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik ===2026<ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref>=== * [[Denis Golež]] za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja * [[Mateja Sedmak]], [[Barbara Gornik]] in [[Zorana Medarić]] za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok * [[Hana Uršič Nemevšek]] za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije * [[Kristina Sepčić]] za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin * [[Ademir Hujdurović]] za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov * [[Irena Mlinarič Raščan]] za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] ==Viri== {{sklici}} *{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] 59d3982lg1464qxjt5vlzp69s1ika5y 6765252 6765251 2026-10-14T19:13:56Z Yerpo 8417 ekspliciten vir 6765252 wikitext text/x-wiki '''Zoisovo priznanje''' je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej. Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj. Priznanja podeljuje [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor za podelitev nagrad]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. ==Prejemniki Zoisovih priznanj== ===1998<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705125115/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Željko Knez]] za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin * [[Janez Možina]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov * [[Mojca Stegnar]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi * [[Jožef Vižintin]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije * [[Francelj Trdič]] za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne ===1999<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705131904/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Božidar Krajnčič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja * [[Miran Černe]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize * [[Radmila Milačič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov * [[Iztok Žun]] za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki * [[Franc Novak]] za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov * [[Franjo Pernuš]], [[Boštjan Likar]] in [[Rok Bernard]] za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom ===2000<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705122717/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Marko Topič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur * [[Sandi Klavžar]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov * [[Goran Dražič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije * [[Jurij Perovšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja ===2001<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705115522/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Remškar]] in [[Aleš Mrzel]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijske nanotehnologije * [[Janez Grum]] za pomembne znanstvene dosežke na področju toplotne obdelave materialov * [[Boris Turk]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije lizosomskih proteinaz * [[Borut Zalar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Dolinšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance kvazikristalov * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Silvija Pirš]], [[Rok Petkovšek]], [[Dušan Ponikvar]], [[Martin Čopič]] in [[Robert Blinc]] za tehnološke dosežke pri izdelavi avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov pri varjenju * [[Andrej Polajnar]], [[Erich Štefanec]], [[Zlatko Vezjak]] in [[Slavko Mlinarič]] za izume in tehnološke dosežke pri razvoju proti vlomnih sistemov in trezorjev ===2002<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304131903/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Matija Strlič]], [[Jana Kolar]] in [[Boris Pihlar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Renata Salecl]] za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije * [[Marko Munih]] za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva * [[Peter Križan]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev * [[Vladka Čurin Šerbec]] za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni ===2003<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705130235/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Janez Bonča]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Plavec]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Matjaž Valant]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Kosmač]], [[Saša Novak Krmpotič]], [[Krunoslav Vidović]] in [[Stojana Vesković Bukudur]] za tehnološki dosežek zamenjave talila za visokoaluminatno keramiko ===2004<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2018-07-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20180718150752/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Igor Muševič]] za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije * [[Igor Križaj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Matevž Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo ''Poskusi z Nietzschejem'' * [[Janko Petrovčič]], [[Boris Kramar]] in [[Igor Steiner]] za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene ===2005<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705133242/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Gregor Anderluh]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Mladen Franko]] za pomembne znanstvene dosežke na področju analizne kemije * [[Danijel Kikelj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju farmacevtske kemije * [[Marko Kreft]] za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije * [[Boštjan Zalar]]za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Aleš Podgornik]], [[Aleš Štrancar]], [[Miloš Barut]] in [[Janez Jančar]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev ===2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304134206/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Iztok Arčon]] za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije * [[Zdravko Kutnjak]] za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Urška Lavrenčič Štangar]] za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov * [[Mitjan Kalin]] za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije * [[Maja Čemažar]] za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije ===2007<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2013-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029203114/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Viktor Kabanov]] za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Borut Štrukelj]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije * [[Jože Balič]] za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov * [[Janko Jamnik]] za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih * [[Peter Dovč]] za pomembne dosežke na področju genetike živali ===2008=== * [[Denis Arčon]] za pomembne dosežke na področju [[Fizika trdne snovi|fizike trdne snovi]], * [[Štefan Bojnec]] za pomembne dosežke na področju [[Ekonomija|ekonomije]], * [[Igor Škrjanc]] za pomembne dosežke na področju [[Ineligentni sistemi|inteligentnih sistemov]], * [[Janez Juhant]] za pomembne dosežke na področju [[Filozofska antropologija|filozofske antropologije]], * [[Polonca Trebše]] za dosežke na področju [[Kemija|kemije]] in [[Ekotoksiologija|ekotoksiologije]]. ===2009=== * [[Irena Avsenik Nabergoj]] za pomembne dosežke na področju [[Literatura|literature]], * [[Damjana Rozman]] na področju [[Biokemija|biokemije]] in [[Molekularna biologija|molekularne biologije]], * [[Domen Leštan]] na področju čiščenja onesnaženih tal, * [[:en:Matjaž Perc|Matjaž Perc]] na področju [[Teoretična fizika|teoretične fizike]], * [[Nadja Hvala]], [[Darko Vrečko]] ter [[Aljaž Stare]] na področju vodenja sistemov. ===2010=== * [[Andrej Jamnik]] za pomembne dosežke v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]], * [[Samo Kreft]] za pomembne dosežke v [[Farmacija|farmaciji]], * [[Barbara Malič]] za pomembne dosežke na področju raziskav [[Feroelektrik#Feroelektrična keramika|feroelektrične keramike]] in tankih plasti, * [[Janez Mrčun]] za pomembne dosežke v [[Matematika|matematiki]], * [[Blaž Zupan]] za pomembne dosežke na področju [[Računalništvo|računalništva]]. ===2011=== * [[Stanislav Gobec]] za pomembne dosežke v farmacevtski kemiji, * [[Andrej Inkret]] za knjigo In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo, * [[Ingrid Milošev]] za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji, * [[Albin Pintar]] za pomembne znanstvene dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Valerij Romanovskij]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki. ===2012=== * [[Mojca Škerget]] za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Štefko Miklavič]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki, * [[Slavko Ciglenečki]], [[Zvezdana Modrijan]] in [[Tina Milavec]] za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, * [[Frane Adam]] za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju, * [[Boštjan Golob]], [[Samo Korpar]] in [[Marko Starič]] za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev. ===2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Simon Horvat]] za pomembne znanstvene dosežke v genetiki * [[Milko Mikola]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini * [[Nada Lavrač]] za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov * [[Saša Novak Krmpotič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Zwitter]] za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji ===2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Rupnik]] za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji * [[Giovanni De Ninno]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe * [[Mitja Ferenc]] za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini * [[ Andrej Kitanovski]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki * [[Janez Vrečko]] za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni ===2015<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet | title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref>=== * [[Alenka Mertelj]] in [[Darja Lisjak]] za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij * [[Jana Rošker]] za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China * [[Katja Mihurko Poniž]] za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature * [[Andreja Gomboc]] za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama * [[Kristina Gruden]] za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji === 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> === * [[Franc Marušič]] za pomembne dosežke v jezikoslovju * [[Iztok Turel]] za pomembne znanstvene dosežke v kemiji * [[Metka Filipič]] za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi * [[Janez Krč]] za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki * [[Jernej Fesel Kamenik]] za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev. === 2017<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref>=== * [[Martin Milanič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike * [[Anton Kokalj (znanstvenik)|Anton Kokalj]] za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin * [[Egon Pelikan]] za znanstveno monografijo ''Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom'' * [[Ines Mandić Mulec]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije * [[Gregor Mali]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov ===2018<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018 |accessdate=2018-11-30 |archive-date=2018-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |url-status=dead }}</ref>=== * [[Mojca Benčina]] za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije * [[Saša Prelovšek Komelj]] za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev * [[Andreja Kutnar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva * [[Nina Gunde Cimerman]] za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov − gliv * [[Janez Košmrlj]] za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin * [[Tadej Rojac]] za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita ===2019<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>=== * [[Jurij Lah]] za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji * [[Boris Rogelj]] za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije * [[Boštjan Brešar]] za dosežke v teoriji grafov * [[Matevž Dular]] za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije * [[Miha Ravnik]] za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi * [[Matjaž Dolšek]] za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu. ===2020<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-22}}</ref>=== * [[Boris Kryštufek]] za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev * [[Lara Lusa]] za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike * [[Samo Kralj (fizik)|Samo Kralj]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi * [[Miha Škerlavaj]] za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo ===2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/|title=Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|date=10.12. 2021|accessdate=10.12. 2021|publisher=Vlada Republike Slovenije}}</ref>=== * [[Marko Anderluh]] za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji * [[Matej Kanduč]] za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov * [[Veronika Kralj Iglič]] in [[Aleš Iglič]] za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur * [[Nataša Vaupotič]] za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz * [[Vesna Zadnik]] za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije ===2022<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |title=Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |last=Senica |first=Saša |date=2022-12-19 |work=Delo |accessdate=2022-12-23}}</ref>=== * [[Lenart Škof]] za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike * [[Blaž Likozar]] za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva * [[Tea Lanišnik Rižner]] za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov * [[Rok Žitko]] za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov * [[Lidija Čuček]] za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike * [[Matej Praprotnik]] za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi ===2023<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref>=== * [[Uroš Cvelbar]] za pomembne dosežke na področju plazemske fizike * [[Lucija Peterlin Mašič]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije * [[Matjaž Finšgar]] za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji * [[Matej Černe]] za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela * [[Marjetka Podobnik]] za pomembne dosežke na področju strukturne biologije * [[Irena Stramljič Breznik]] za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju ===2024<ref>{{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/slovenija/znani-prejemniki-zoisove-in-puhove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-2/ |title=Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo |work=N1 |date=2024-10-14 |accessdate=2024-10-18}}</ref>=== * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino * [[Andreja Benčan Golob]] za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov * [[Lev Vidmar]] za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov * [[Tomaž Grušovnik]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali * [[Mitja Lainščak]] za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine * [[Vito Vitrih]] za pomembne dosežke na področju numerične matematike. ===2025<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref>=== * [[Luka Vidmar (1977)|Luka Vidmar]] za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem * [[Jožica Gričar]] za dosežke na področju biologije dreves * [[Urban Bren]] za dosežke na področju biomolekularnih simulacij * [[Marko Jošt]] za pomembne dosežke na področju fotovoltaike * [[Andrej Zorko]] za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov * [[Miroslav Verbič]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik ===2026<ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref>=== * [[Denis Golež]] za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja * [[Mateja Sedmak]], [[Barbara Gornik]] in [[Zorana Medarić]] za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok * [[Hana Uršič Nemevšek]] za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije * [[Kristina Sepčić]] za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin * [[Ademir Hujdurović]] za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov * [[Irena Mlinarič Raščan]] za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah <ref name="a701">{{navedi novice |title=Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova pa Ferdinandu Gubini |date=2026-10-14 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-pa-ferdinandu-gubini/796840 |work=MMC RTV-SLO |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] ==Viri== {{sklici}} *{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] 5yuvm9y3uoqvihwkq7kdzmakcm8w1xo 6765253 6765252 2026-10-14T19:14:16Z Yerpo 8417 ups 6765253 wikitext text/x-wiki '''Zoisovo priznanje''' je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej. Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj. Priznanja podeljuje [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor za podelitev nagrad]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. ==Prejemniki Zoisovih priznanj== ===1998<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705125115/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Željko Knez]] za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin * [[Janez Možina]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov * [[Mojca Stegnar]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi * [[Jožef Vižintin]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije * [[Francelj Trdič]] za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne ===1999<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705131904/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Božidar Krajnčič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja * [[Miran Černe]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize * [[Radmila Milačič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov * [[Iztok Žun]] za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki * [[Franc Novak]] za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov * [[Franjo Pernuš]], [[Boštjan Likar]] in [[Rok Bernard]] za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom ===2000<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705122717/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Marko Topič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur * [[Sandi Klavžar]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov * [[Goran Dražič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije * [[Jurij Perovšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja ===2001<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705115522/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Remškar]] in [[Aleš Mrzel]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijske nanotehnologije * [[Janez Grum]] za pomembne znanstvene dosežke na področju toplotne obdelave materialov * [[Boris Turk]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije lizosomskih proteinaz * [[Borut Zalar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Dolinšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance kvazikristalov * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Silvija Pirš]], [[Rok Petkovšek]], [[Dušan Ponikvar]], [[Martin Čopič]] in [[Robert Blinc]] za tehnološke dosežke pri izdelavi avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov pri varjenju * [[Andrej Polajnar]], [[Erich Štefanec]], [[Zlatko Vezjak]] in [[Slavko Mlinarič]] za izume in tehnološke dosežke pri razvoju proti vlomnih sistemov in trezorjev ===2002<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304131903/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Matija Strlič]], [[Jana Kolar]] in [[Boris Pihlar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Renata Salecl]] za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije * [[Marko Munih]] za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva * [[Peter Križan]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev * [[Vladka Čurin Šerbec]] za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni ===2003<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705130235/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Janez Bonča]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Plavec]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Matjaž Valant]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Kosmač]], [[Saša Novak Krmpotič]], [[Krunoslav Vidović]] in [[Stojana Vesković Bukudur]] za tehnološki dosežek zamenjave talila za visokoaluminatno keramiko ===2004<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2018-07-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20180718150752/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Igor Muševič]] za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije * [[Igor Križaj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Matevž Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo ''Poskusi z Nietzschejem'' * [[Janko Petrovčič]], [[Boris Kramar]] in [[Igor Steiner]] za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene ===2005<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705133242/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Gregor Anderluh]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Mladen Franko]] za pomembne znanstvene dosežke na področju analizne kemije * [[Danijel Kikelj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju farmacevtske kemije * [[Marko Kreft]] za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije * [[Boštjan Zalar]]za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Aleš Podgornik]], [[Aleš Štrancar]], [[Miloš Barut]] in [[Janez Jančar]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev ===2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304134206/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Iztok Arčon]] za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije * [[Zdravko Kutnjak]] za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Urška Lavrenčič Štangar]] za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov * [[Mitjan Kalin]] za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije * [[Maja Čemažar]] za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije ===2007<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2013-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029203114/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Viktor Kabanov]] za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Borut Štrukelj]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije * [[Jože Balič]] za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov * [[Janko Jamnik]] za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih * [[Peter Dovč]] za pomembne dosežke na področju genetike živali ===2008=== * [[Denis Arčon]] za pomembne dosežke na področju [[Fizika trdne snovi|fizike trdne snovi]], * [[Štefan Bojnec]] za pomembne dosežke na področju [[Ekonomija|ekonomije]], * [[Igor Škrjanc]] za pomembne dosežke na področju [[Ineligentni sistemi|inteligentnih sistemov]], * [[Janez Juhant]] za pomembne dosežke na področju [[Filozofska antropologija|filozofske antropologije]], * [[Polonca Trebše]] za dosežke na področju [[Kemija|kemije]] in [[Ekotoksiologija|ekotoksiologije]]. ===2009=== * [[Irena Avsenik Nabergoj]] za pomembne dosežke na področju [[Literatura|literature]], * [[Damjana Rozman]] na področju [[Biokemija|biokemije]] in [[Molekularna biologija|molekularne biologije]], * [[Domen Leštan]] na področju čiščenja onesnaženih tal, * [[:en:Matjaž Perc|Matjaž Perc]] na področju [[Teoretična fizika|teoretične fizike]], * [[Nadja Hvala]], [[Darko Vrečko]] ter [[Aljaž Stare]] na področju vodenja sistemov. ===2010=== * [[Andrej Jamnik]] za pomembne dosežke v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]], * [[Samo Kreft]] za pomembne dosežke v [[Farmacija|farmaciji]], * [[Barbara Malič]] za pomembne dosežke na področju raziskav [[Feroelektrik#Feroelektrična keramika|feroelektrične keramike]] in tankih plasti, * [[Janez Mrčun]] za pomembne dosežke v [[Matematika|matematiki]], * [[Blaž Zupan]] za pomembne dosežke na področju [[Računalništvo|računalništva]]. ===2011=== * [[Stanislav Gobec]] za pomembne dosežke v farmacevtski kemiji, * [[Andrej Inkret]] za knjigo In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo, * [[Ingrid Milošev]] za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji, * [[Albin Pintar]] za pomembne znanstvene dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Valerij Romanovskij]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki. ===2012=== * [[Mojca Škerget]] za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Štefko Miklavič]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki, * [[Slavko Ciglenečki]], [[Zvezdana Modrijan]] in [[Tina Milavec]] za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, * [[Frane Adam]] za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju, * [[Boštjan Golob]], [[Samo Korpar]] in [[Marko Starič]] za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev. ===2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Simon Horvat]] za pomembne znanstvene dosežke v genetiki * [[Milko Mikola]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini * [[Nada Lavrač]] za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov * [[Saša Novak Krmpotič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Zwitter]] za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji ===2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Rupnik]] za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji * [[Giovanni De Ninno]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe * [[Mitja Ferenc]] za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini * [[ Andrej Kitanovski]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki * [[Janez Vrečko]] za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni ===2015<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet | title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref>=== * [[Alenka Mertelj]] in [[Darja Lisjak]] za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij * [[Jana Rošker]] za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China * [[Katja Mihurko Poniž]] za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature * [[Andreja Gomboc]] za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama * [[Kristina Gruden]] za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji === 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> === * [[Franc Marušič]] za pomembne dosežke v jezikoslovju * [[Iztok Turel]] za pomembne znanstvene dosežke v kemiji * [[Metka Filipič]] za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi * [[Janez Krč]] za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki * [[Jernej Fesel Kamenik]] za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev. === 2017<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref>=== * [[Martin Milanič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike * [[Anton Kokalj (znanstvenik)|Anton Kokalj]] za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin * [[Egon Pelikan]] za znanstveno monografijo ''Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom'' * [[Ines Mandić Mulec]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije * [[Gregor Mali]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov ===2018<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018 |accessdate=2018-11-30 |archive-date=2018-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |url-status=dead }}</ref>=== * [[Mojca Benčina]] za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije * [[Saša Prelovšek Komelj]] za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev * [[Andreja Kutnar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva * [[Nina Gunde Cimerman]] za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov − gliv * [[Janez Košmrlj]] za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin * [[Tadej Rojac]] za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita ===2019<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>=== * [[Jurij Lah]] za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji * [[Boris Rogelj]] za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije * [[Boštjan Brešar]] za dosežke v teoriji grafov * [[Matevž Dular]] za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije * [[Miha Ravnik]] za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi * [[Matjaž Dolšek]] za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu. ===2020<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-22}}</ref>=== * [[Boris Kryštufek]] za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev * [[Lara Lusa]] za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike * [[Samo Kralj (fizik)|Samo Kralj]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi * [[Miha Škerlavaj]] za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo ===2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/|title=Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|date=10.12. 2021|accessdate=10.12. 2021|publisher=Vlada Republike Slovenije}}</ref>=== * [[Marko Anderluh]] za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji * [[Matej Kanduč]] za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov * [[Veronika Kralj Iglič]] in [[Aleš Iglič]] za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur * [[Nataša Vaupotič]] za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz * [[Vesna Zadnik]] za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije ===2022<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |title=Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |last=Senica |first=Saša |date=2022-12-19 |work=Delo |accessdate=2022-12-23}}</ref>=== * [[Lenart Škof]] za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike * [[Blaž Likozar]] za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva * [[Tea Lanišnik Rižner]] za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov * [[Rok Žitko]] za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov * [[Lidija Čuček]] za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike * [[Matej Praprotnik]] za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi ===2023<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref>=== * [[Uroš Cvelbar]] za pomembne dosežke na področju plazemske fizike * [[Lucija Peterlin Mašič]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije * [[Matjaž Finšgar]] za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji * [[Matej Černe]] za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela * [[Marjetka Podobnik]] za pomembne dosežke na področju strukturne biologije * [[Irena Stramljič Breznik]] za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju ===2024<ref>{{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/slovenija/znani-prejemniki-zoisove-in-puhove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-2/ |title=Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo |work=N1 |date=2024-10-14 |accessdate=2024-10-18}}</ref>=== * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino * [[Andreja Benčan Golob]] za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov * [[Lev Vidmar]] za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov * [[Tomaž Grušovnik]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali * [[Mitja Lainščak]] za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine * [[Vito Vitrih]] za pomembne dosežke na področju numerične matematike. ===2025<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref>=== * [[Luka Vidmar (1977)|Luka Vidmar]] za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem * [[Jožica Gričar]] za dosežke na področju biologije dreves * [[Urban Bren]] za dosežke na področju biomolekularnih simulacij * [[Marko Jošt]] za pomembne dosežke na področju fotovoltaike * [[Andrej Zorko]] za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov * [[Miroslav Verbič]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik ===2026<ref>{{navedi novice |title=Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova pa Ferdinandu Gubini |date=2026-10-14 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-pa-ferdinandu-gubini/796840 |work=MMC RTV-SLO |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref>=== * [[Denis Golež]] za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja * [[Mateja Sedmak]], [[Barbara Gornik]] in [[Zorana Medarić]] za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok * [[Hana Uršič Nemevšek]] za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije * [[Kristina Sepčić]] za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin * [[Ademir Hujdurović]] za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov * [[Irena Mlinarič Raščan]] za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] ==Viri== {{sklici}} *{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] 7voob7evrdfyen7oiizc53ouj0i0mxh 0 365381 6765205 6501454 2026-10-14T16:58:11Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Družine rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765205 wikitext text/x-wiki ''za drug pomen glej [[Piškur (priimek)|Piškur]] [[Piškur (priimek)|(priimek)]]'' {{taksonomka | name = Piškurji | status = | status_system = iucn3.1 | image = Petromyzon marinus2.jpg | image_width = 270px | image_caption = Morski piškur | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | superclassis = [[Agnatha]] (brezčeljustnice) | classis = [[Petromyzontida]] | ordo = [[Petromyzontiformes]] | familia = '''Petromyzontidae''' (piškurji) | familia_authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = ''[[Caspiomyzon]]''<br /> ''[[Entosphenus]]''<br /> ''[[Eudontomyzon]]''<br /> ''[[Ichthyomyzon]]''<br /> ''[[Lampetra]]''<br /> ''[[Lethenteron]]''<br /> ''[[Petromyzon]]''<br /> ''[[Tetrapleurodon]]'' }} '''Piškurji''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petromyzontidae''''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]] iz [[nadred]]a [[brezčeljustnice|brezčeljustnic]]. Med vsemi [[vretenčarji]] imajo piškurji največje število [[kromosom]]ov (164-174)<ref>{{navedi splet|url=http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.php?Family=Petromyzontidae|title=Family Petromyzontidae - Northern lampreys|publisher=fishbase.org|date=april 2012|accessdate=26. novembra 2013}}</ref>. Imajo prisesek z roževinastimi zobci, razvite oči in škržne odprtine. Njihovo ogrodje je iz hrustanca, hrbtna struna pa se jim ohrani celo življenje. == Glej tudi == * [[Morski piškur]] * [[Zahodni potočni piškur]] ==Reference== {{refsez}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji|*]] [[Kategorija:Brezčeljustnice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine rib]] {{zoo-stub}} 4n6mo5hevstaq8z25jufmvx1zrvr8in 6765209 6765205 2026-10-14T17:06:18Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, +klasifikacija 6765209 wikitext text/x-wiki ''za drug pomen glej [[Piškur (priimek)|Piškur]] [[Piškur (priimek)|(priimek)]]'' {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Piškurji | image = Sea Lamprey fish.jpg | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | image_caption = Morski piškur (''[[Petromyzon marinus]]'') na [[Salvelinus namaycush|ameriški jezerski zlatovčici]] | taxon = Petromyzontidae | authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1827 | type_genus = ''[[Petromyzon]]'' | type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = ''[[Caspiomyzon]]''<br /> ''[[Entosphenus]]''<br /> ''[[Eudontomyzon]]''<br /> ''[[Ichthyomyzon]]''<br /> ''[[Lampetra]]''<br /> ''[[Lethenteron]]''<br /> ''[[Petromyzon]]''<br /> ''[[Tetrapleurodon]]''<br /> ''[[Occidentis]]'' }} '''Piškurji''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Petromyzontidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]] iz [[Razred (biologija)|razreda]] [[brezčeljustnice|brezčeljustnic]]. Med vsemi [[vretenčarji]] imajo piškurji največje število [[kromosom]]ov (164-174).<ref>{{FishBase family |family=Petromyzontidae |month=November |year=2025}}</ref> Imajo prisesek z roževinastimi zobci, razvite oči in škržne odprtine. Njihovo ogrodje je iz hrustanca, hrbtna struna pa se jim ohrani celo življenje. == Klasifikacija == Vladykov and Kott (1979) sta predlagala razvrstitev piškurjev severne poloble v tri poddružine: Petromyzontinae, Entospheninae in Lampetrinae.<ref>Vladykov, V.D. & Kott, E. 1979. List of Northern Hemisphere lampreys (Petromyzonidae) and their distribution. ''Department of Fisheries and Oceans Miscellaneous Special Publication'' 42: 30 pp.</ref><ref>Renaud, C.B. ''Lampreys of the world. An annotated and illustrated catalogue of lamprey species known to date. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes''. No. 5. Rome, FAO. 2011. 109 pp.</ref> Also Carim ''et al.'' (2024) proposed a genus ''Occidentis'' for western North American ‘''Lampetra''’.<ref>Carim, K. J., G. Auringer, M. F. Docker, C. B. Renaud, B. J. Clemens, M. R. Blanchard, C. Parker & M. K. Young 2024. Species diversity in the new lamprey genus ''Occidentis'', formerly classified as western North American ‘''Lampetra''’. ''PLoS ONE'' 19 (12): e0313911: 1-21. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0313911.</ref><ref>Kellie J. Carim, Claude B. Renaud, Michael K. Young & Margaret F. Docker 2025. Recognition of the lamprey genus ''Occidentis'' Carim ''et al.'', 2024 as distinct from ''Lampetra'' Bonnaterre, 1788. ''Zootaxa'' 5692(2): 393-399. https://doi.org/10.11646/zootaxa.5692.2.11.</ref> * Poddružina '''Petromyzontinae''' ** ''[[Ichthyomyzon]]'' ** ''[[Petromyzon]]'' — morski piškur ** ''[[Caspiomyzon]]'' * Poddružina '''Entospheninae''' ** ''[[Entosphenus]]'' ** ''[[Tetrapleurodon]]'' * Poddružina '''Lampetrinae''' ** ''[[Eudontomyzon]]'' ** ''[[Lampetra]]'' ** ''[[Lethenteron]]'' ** ''[[Occidentis]]'' == Glej tudi == * [[Morski piškur]] * [[Zahodni potočni piškur]] ==Sklici== {{refsez}} {{Taxonbar|from=Q839661}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji|*]] [[Kategorija:Brezčeljustnice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine rib]] {{fish-stub}} lgbwpmbug69tdqp02aog7c3bvkp62lv 6765219 6765209 2026-10-14T17:31:55Z JoMK 240261 tekst v predlogo 6765219 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Piškur (priimek)}} {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Piškurji | image = Sea Lamprey fish.jpg | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | image_caption = Morski piškur (''[[Petromyzon marinus]]'') na [[Salvelinus namaycush|ameriški jezerski zlatovčici]] | taxon = Petromyzontidae | authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1827 | type_genus = ''[[Petromyzon]]'' | type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = ''[[Caspiomyzon]]''<br /> ''[[Entosphenus]]''<br /> ''[[Eudontomyzon]]''<br /> ''[[Ichthyomyzon]]''<br /> ''[[Lampetra]]''<br /> ''[[Lethenteron]]''<br /> ''[[Petromyzon]]''<br /> ''[[Tetrapleurodon]]''<br /> ''[[Occidentis]]'' }} '''Piškurji''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Petromyzontidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]] iz [[Razred (biologija)|razreda]] [[brezčeljustnice|brezčeljustnic]]. Med vsemi [[vretenčarji]] imajo piškurji največje število [[kromosom]]ov (164-174).<ref>{{FishBase family |family=Petromyzontidae |month=November |year=2025}}</ref> Imajo prisesek z roževinastimi zobci, razvite oči in škržne odprtine. Njihovo ogrodje je iz hrustanca, hrbtna struna pa se jim ohrani celo življenje. == Klasifikacija == Vladykov and Kott (1979) sta predlagala razvrstitev piškurjev severne poloble v tri poddružine: Petromyzontinae, Entospheninae in Lampetrinae.<ref>Vladykov, V.D. & Kott, E. 1979. List of Northern Hemisphere lampreys (Petromyzonidae) and their distribution. ''Department of Fisheries and Oceans Miscellaneous Special Publication'' 42: 30 pp.</ref><ref>Renaud, C.B. ''Lampreys of the world. An annotated and illustrated catalogue of lamprey species known to date. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes''. No. 5. Rome, FAO. 2011. 109 pp.</ref> Also Carim ''et al.'' (2024) proposed a genus ''Occidentis'' for western North American ‘''Lampetra''’.<ref>Carim, K. J., G. Auringer, M. F. Docker, C. B. Renaud, B. J. Clemens, M. R. Blanchard, C. Parker & M. K. Young 2024. Species diversity in the new lamprey genus ''Occidentis'', formerly classified as western North American ‘''Lampetra''’. ''PLoS ONE'' 19 (12): e0313911: 1-21. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0313911.</ref><ref>Kellie J. Carim, Claude B. Renaud, Michael K. Young & Margaret F. Docker 2025. Recognition of the lamprey genus ''Occidentis'' Carim ''et al.'', 2024 as distinct from ''Lampetra'' Bonnaterre, 1788. ''Zootaxa'' 5692(2): 393-399. https://doi.org/10.11646/zootaxa.5692.2.11.</ref> * Poddružina '''Petromyzontinae''' ** ''[[Ichthyomyzon]]'' ** ''[[Petromyzon]]'' — morski piškur ** ''[[Caspiomyzon]]'' * Poddružina '''Entospheninae''' ** ''[[Entosphenus]]'' ** ''[[Tetrapleurodon]]'' * Poddružina '''Lampetrinae''' ** ''[[Eudontomyzon]]'' ** ''[[Lampetra]]'' ** ''[[Lethenteron]]'' ** ''[[Occidentis]]'' == Glej tudi == * [[Morski piškur]] * [[Zahodni potočni piškur]] ==Sklici== {{refsez}} {{Taxonbar|from=Q839661}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji|*]] [[Kategorija:Brezčeljustnice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine rib]] {{fish-stub}} 2g9db8qdx4k0pzv0cba0y7g0k8n7zru 0 365384 6765192 5781354 2026-10-14T16:45:08Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox; Lampetra zanandreai 6765192 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Laški potočni piškur | image =Lampreda padana (Foto- P. Eusebio Bergò).jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 2024">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Lampetra zanandreai'' |volume=2024 |article-number=e.T60798A135099516 |doi= |access-date=9 January 2025}} </ref> | genus = Lampetra | species = zanandreai | authority = ([[Vadim Dmitrij Vladykov|Vladykov]], 1955) | synonyms = * ''Lethenteron zanandreai'' <small>Vladykov 1955</small> * ''Lampetra planeri zanandreai'' <small>(Vladykov 1955)</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{Fishbase|Lampetra|zanandreai|month=January|year=2025}}</ref> }} '''Laški potočni piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lampetra zanandreai''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[piškurji|piškurjev]], ki je razširjena po nekaterih [[reka]]h in [[potok]]ih [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Italija|Italije]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]], ogroža pa ga predvsem izguba naravnega okolja. ==Opis== Laški potočni piškur ni zajedavska vrsta, saj se odrasle živali ne hranijo. Zadržuje se v hladnih potokih in rekah s peščeno podlago, v kateri se od 3 do 5 let skrivajo [[ličinke]], ki so običajno kakšen centimeter daljše od odrasle živali in, ki se hranijo z algami in drobirjem, ki ga precejajo iz mulja.<ref name="Ribe">{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref> Po [[preobrazba (biologija)|preobrazbi]], ki traja od 1 do 2 meseca, se odrasle živali, ki zrastejo do 19&nbsp;cm v dolžino, en poletni mesec [[drst]]ijo. Samice v posebna gnezda, ki jih v prodnata tla izkoplje samec odložijo okoli 2000 [[ikre|iker]] s premerom med 0,9 in 1,1&nbsp;mm, nato pa poginejo.<ref name="Ribe"/> Ličinke so podobne odraslim živalim. So kačaste oblike in imajo na hrbtu dve ločeni plavuti, ki se pri odraslih osebkih stikata. Druga hrbtna plavut prehaja v repno. Hrbet je sive barve, boki in trebuh pa so srebrnkaste barve. Pred drstjo postane hrbet modro črne barve. Hrbtni plavuti sta rumenkaste barve, enake barve je tudi prisesek.<ref name="Ribe"/> ==Sklici== {{refsez}} * Crivelli, A.J. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/60798/all Lethenteron zanandreai]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 3. avgusta 2007. {{Taxonbar|from=Q1400669}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1955]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] gr5octmpqdd7wowze8lhzdbtbisu639 14 365402 6765203 4124106 2026-10-14T16:53:28Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Brezčeljustnice]]; dodal [[Kategorija:Piškurji (red)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765203 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Petromyzontidae}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o taksonih iz reda Petromyzontiformes. [[Kategorija:Piškurji (red)]] 1iqbn7mp8yu1w1yd8qzw8549b6p32kj 0 385718 6765301 6669774 2026-10-15T03:47:41Z Gnooi 106999 /* */ 6765301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica | name = Titova cesta, Senovo | native_name = | marker_image = | image = Titova SENOVO april 2015.jpeg | caption = | former_names = | named_after = [[Josip Broz Tito]] | postal_code = 8281 Senovo | addresses = | length_m =3000 | length_ft = | length_mi = | length_km =3.0 | length_ref = | width = | location = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]<br> | client = [[Občina Krško]] | maint = [[Občina Krško]] | coordinates =[https://www.google.si/maps/place/Titova+cesta,+8281+Senovo/@46.0157269,15.4753287,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a36ebaee18f3:0xbfd5e112952fcb39 Titova cesta] | direction_a = | terminus_a = | direction_b = | terminus_b = | junction = | commissioning_date = | construction_start_date = | completion_date = | inauguration_date = | demolition_date = | north = | south = | east = | west = }} '''Titova cesta''' je ime [[cesta|ceste]] na [[Senovo|Senovem]], ki je bila poimenovana po nekdanjem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] [[predsednik]]u [[Josip Broz - Tito|Titu]].Slednji je bil rojen le dobrih 22 km stran od tega kraja.To je najdaljša in najbolj znana cesta v kraju, ki leži v [[Občina Krško|Občini Krško]]. [[Slika:Titova cesta s pogledom na Gasilski dom.JPG|thumb|right|290px|Pogled na Titovo cesto v centru Senovega]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} {{otheruses3|Titova cesta}} == Zunanje povezave == * [http://www.itis.si/ulica/SENOVO/Titova-cesta TIS za Titovo cesto na Senovem] [[Kategorija:Ulice na Senovem]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] fbxa1lhyzvku1jecp5uoqlg9wdcofl1 6765302 6765301 2026-10-15T03:48:36Z Gnooi 106999 /* */ 6765302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica | name = Titova cesta, Senovo | native_name = | marker_image = | image = Titova SENOVO april 2015.jpeg | caption = | former_names = | named_after = [[Josip Broz Tito]] | postal_code = 8281 Senovo | addresses = | length_m =3000 | length_ft = | length_mi = | length_km =3.0 | length_ref = | width = | location = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]<br> | client = [[Občina Krško]] | maint = [[Občina Krško]] | coordinates =[https://www.google.si/maps/place/Titova+cesta,+8281+Senovo/@46.0157269,15.4753287,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a36ebaee18f3:0xbfd5e112952fcb39 Titova cesta] | direction_a = | terminus_a = | direction_b = | terminus_b = | junction = | commissioning_date = | construction_start_date = | completion_date = | inauguration_date = | demolition_date = | north = | south = | east = | west = }} '''Titova cesta''' je ime [[cesta|ceste]] na [[Senovo|Senovem]], ki je bila poimenovana po nekdanjem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] [[predsednik]]u [[Josip Broz - Tito|Titu]].Slednji je bil rojen le dobrih 22 km stran od tega kraja.To je najdaljša in najbolj znana cesta dolga 3000 metrov v kraju, ki leži v [[Občina Krško|Občini Krško]]. [[Slika:Titova cesta s pogledom na Gasilski dom.JPG|thumb|right|290px|Pogled na Titovo cesto v centru Senovega]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} {{otheruses3|Titova cesta}} == Zunanje povezave == * [http://www.itis.si/ulica/SENOVO/Titova-cesta TIS za Titovo cesto na Senovem] [[Kategorija:Ulice na Senovem]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] 32yged4m7cot3wnmhzltyb23w3wu5uh 6765303 6765302 2026-10-15T03:49:06Z Gnooi 106999 /* */ 6765303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica | name = Titova cesta, Senovo | native_name = | marker_image = | image = Titova SENOVO april 2015.jpeg | caption = | former_names = | named_after = [[Josip Broz Tito]] | postal_code = 8281 Senovo | addresses = | length_m =3000 | length_ft = | length_mi = | length_km =3.0 | length_ref = | width = | location = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]<br> | client = [[Občina Krško]] | maint = [[Občina Krško]] | coordinates =[https://www.google.si/maps/place/Titova+cesta,+8281+Senovo/@46.0157269,15.4753287,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a36ebaee18f3:0xbfd5e112952fcb39 Titova cesta] | direction_a = | terminus_a = | direction_b = | terminus_b = | junction = | commissioning_date = | construction_start_date = | completion_date = | inauguration_date = | demolition_date = | north = | south = | east = | west = }} '''Titova cesta''' je ime [[cesta|ceste]] na [[Senovo|Senovem]], ki je bila poimenovana po nekdanjem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] [[predsednik]]u [[Josip Broz - Tito|Titu]]. Slednji je bil rojen le dobrih 22 km stran od tega kraja.To je najdaljša in najbolj znana cesta dolga 3000 metrov v kraju, ki leži v [[Občina Krško|Občini Krško]]. [[Slika:Titova cesta s pogledom na Gasilski dom.JPG|thumb|right|290px|Pogled na Titovo cesto v centru Senovega]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} {{otheruses3|Titova cesta}} == Zunanje povezave == * [http://www.itis.si/ulica/SENOVO/Titova-cesta TIS za Titovo cesto na Senovem] [[Kategorija:Ulice na Senovem]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] tgt8zq6zzxtcquuqf5oeroi95ac8k8u 6765304 6765303 2026-10-15T03:49:54Z Gnooi 106999 /* */ 6765304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica | name = Titova cesta, Senovo | native_name = | marker_image = | image = Titova SENOVO april 2015.jpeg | caption = | former_names = | named_after = [[Josip Broz Tito]] | postal_code = 8281 Senovo | addresses = | length_m =3000 | length_ft = | length_mi = | length_km =3.0 | length_ref = | width = | location = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]<br> | client = [[Občina Krško]] | maint = [[Občina Krško]] | coordinates =[https://www.google.si/maps/place/Titova+cesta,+8281+Senovo/@46.0157269,15.4753287,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a36ebaee18f3:0xbfd5e112952fcb39 Titova cesta] | direction_a = | terminus_a = | direction_b = | terminus_b = | junction = | commissioning_date = | construction_start_date = | completion_date = | inauguration_date = | demolition_date = | north = | south = | east = | west = }} '''Titova cesta''' je ime [[cesta|ceste]] na [[Senovo|Senovem]], ki je bila poimenovana po nekdanjem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] [[predsednik]]u [[Josip Broz - Tito|Titu]]. Slednji je bil rojen le dobrih 22 km stran od tega kraja.To je najdaljša in najbolj znana cesta dolga 3000 metrov v kraju, ki leži v [[Občina Krško|Mestni Občini Krško]]. [[Slika:Titova cesta s pogledom na Gasilski dom.JPG|thumb|right|290px|Pogled na Titovo cesto v centru Senovega]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} {{otheruses3|Titova cesta}} == Zunanje povezave == * [http://www.itis.si/ulica/SENOVO/Titova-cesta TIS za Titovo cesto na Senovem] [[Kategorija:Ulice na Senovem]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] bboa1tq4e8tptd9fwviysptfrad1k86 6765341 6765304 2026-10-15T09:13:51Z Janezdrilc 3152 +; pp slog 6765341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica | name = Titova cesta, Senovo | native_name = | marker_image = | image = Titova SENOVO april 2015.jpeg | caption = | former_names = | named_after = [[Josip Broz - Tito]] | postal_code = 8281 Senovo | addresses = | length_m = 3000 | length_ft = | length_mi = | length_km = 2,4 | length_ref = | width = | location = {{Zastava|Slovenija}} | client = [[Mestna občina Krško]] | maint = [[Mestna občina Krško]] | coordinates =[https://www.google.si/maps/place/Titova+cesta,+8281+Senovo/@46.0157269,15.4753287,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a36ebaee18f3:0xbfd5e112952fcb39 Titova cesta] | direction_a = | terminus_a = | direction_b = | terminus_b = | junction = | commissioning_date = | construction_start_date = | completion_date = | inauguration_date = | demolition_date = | north = | south = | east = | west = }} '''Titova cesta''' je ime glavne in najdaljše [[cesta|ceste]] na [[Senovo|Senovem]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]]. Dolga je 2,4 km.<ref>{{navedi splet |url=https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=536852.53%2C97760.66%2C3.96876&showLayers=lay_adhoc,lay_adhoc_pnt,lay_adhoc_lin,lay_adhoc_plg,lay_rpe_dmeja,lay_dof_d96tm_2022_2024 |title=Atlas okolja |accessdate=2026-10-15 |date= |format= |work= }}</ref> Poimenovana je po nekdanjem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] predsedniku [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu - Titu]], ki je bil rojen le 22 km stran od tega kraja. Poteka v smeri sever–jug, pri čemer se na jugu nadaljuje v Cesto prvih borcev, ki je že del sosednje [[Brestanica|Brestanice]], na severu pa v Cesto Kozjanskega odreda, ki pelje proti [[Koprivnica|Koprivnici]] in [[Podsreda|Podsredi]]. Ob Titovi cesti se med drugim nahajajo (od severa proti jugu): [[Valvasorjeva knjižnica Krško|Valvasorjeva knjižnica Krško, enota Senovo]], Prostovoljno gasilsko društvo Senovo, Gostilna Senica, [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkev Vstalega Odrešenika]], tovarna papirnatih vrečk Papiroti, Metalna Senovo in Supermarket Spar. [[Slika:Titova cesta s pogledom na Gasilski dom.JPG|thumb|right|290px|Pogled na Titovo cesto v centru Senovega]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.itis.si/ulica/SENOVO/Titova-cesta TIS za Titovo cesto na Senovem] [[Kategorija:Ulice na Senovem]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] 6rdoqg2vg9rtlpettq9ykl1ihdj73cv 0 426268 6765388 6612191 2026-10-15T11:32:21Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6765388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Anemija zaradi pomanjkanja železa | synonyms = sideropenična anemija | image = Iron deficiency anemia.jpg | caption = [[Krvni razmaz|Razmaz periferne krvi]] s prikazom anemije zaradi pomanjkanja železa | field = [[hematologija]] | symptoms = [[utrujenost]], šibkost, [[dispneja|težka sapa]], zmedenost, [[bledica]]<ref name="EBM2013">{{cite journal|vauthors=Janz TG, Johnson RL, Rubenstein SD|title=Anemia in the emergency department: evaluation and treatment|journal=Emergency Medicine Practice|volume=15|issue=11|pages=1–15; quiz 15–6|date=November 2013|pmid=24716235}}</ref> | complications = [[srčno popuščanje]], [[srčna aritmija|aritmije]], pogoste okužbe<ref>{{cite web|title=Symptoms|website=[[National Heart, Lung, and Blood Institute]] (NHLBI)|date=24 March 2022|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/anemia/symptoms|access-date=8 March 2025|archive-date=16 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220616024504/https://www.nhlbi.nih.gov/health/anemia/symptoms|url-status=live}}</ref> | onset = | duration = | causes = [[pomanjkanje železa]]<ref name="NIH2014Def">{{cite web|title=What Is Anemia?|website=[[National Heart, Lung, and Blood Institute]] (NHLBI)|date=24 March 2022|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/anemia|access-date=8 March 2025|archive-date=13 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220613171724/https://www.nhlbi.nih.gov/health/anemia|url-status=live}}</ref> | risks = | diagnosis = [[krvne preiskave]]<ref name="NIH2014Diag">{{cite web|title=Diagnosis|website=[[National Heart, Lung, and Blood Institute]] (NHLBI)|date=24 March 2022|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/anemia/diagnosis|access-date=8 March 2025}}</ref> | differential = | prevention = | treatment = spremembe prehrane, zdravila, operacija<ref name="NIH2014Def" /> | medication = [[dopolnila z železom]], [[vitamin C]], [[transfuzija krvi|transfuzije krvi]]<ref name="NIH2014Tx">{{cite web|title=Treatment and Management|website=[[National Heart, Lung, and Blood Institute]] (NHLBI)|date=24 March 2022|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/anemia/treatment|access-date=8 March 2025}}</ref> | prognosis = | frequency = 1,48 milijarde (2015)<ref name="GBD2015Pre">{{cite journal|vauthors=Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal|collaboration=GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators|title=Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015|journal=Lancet|volume=388|issue=10053|pages=1545–1602|date=October 2016|pmid=27733282|pmc=5055577|doi=10.1016/S0140-6736(16)31678-6}}</ref> | deaths = 54.200 (2015)<ref name="GBD2015De">{{cite journal|vauthors=Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, Carter A, etal|collaboration=GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators|title=Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015|journal=Lancet|volume=388|issue=10053|pages=1459–1544|date=October 2016|pmid=27733281|pmc=5388903|doi=10.1016/s0140-6736(16)31012-1}}</ref> }} '''Anemija zaradi pomanjkanja železa''', tudi '''sideropenična anemija''' (iz [[grščina|grščine]] {{jezik-el2|πενία}}: penía - ''pomanjkanje'' + {{jezik-el2|σίδηρος}}: síderos - ''železo'') je zvrst [[slabokrvnost]]i, pri kateri se zaradi pomanjkanja [[železo|železa]] ne more tvoriti zadostna količina [[hemoglobin]]a v rdečih krvnih celicah oz. [[eritrocit]]ih. Hemoglobin je namreč bistven za prenašanje [[kisik]]a po [[kri|krvi]] do [[tkivo|tkiv]], kjer se sprosti in omogoči [[celično dihanje]] ter s tem sproščanje energije za delovanje organizma. Klinična slika je nespecifična in se včasih ne kaže odkrito, še posebej, če nastaja postopno in/ali je blažje stopnje. Bolniki povečini tožijo za oslabelostjo ali utrujenostjo ter pomanjkanje koncentracije, navajajo lahko tudi občutek težjega dihanja že ob majhnem fizičnem naporu. Pri hudi stopnje anemije se telo prilagodi na zmanjšano sposobnost krvi za prenašanje kisika na ta način, da poveča črpalno sposobnost [[srce|srca]], kar pa se kaže kot npr. neprijetni občutki razbijanja srca, znaki [[srčno popuščanje|srčnega popuščanja]], lahko tudi kot napadi bolečine za prsnico, če je že predhodno prisotna bolezen srčna bolezen. Nezanesljiv znak so bleda [[koža]] in [[sluznica|sluznice]]. == Vzroki == Vzroke za pomanjkanje železa lahko razdelimo na tri velike skupine: # zmanjšan vnos s hrano # izguba krvi # zmanjšan prevzem (absorpcija) v prebavilih === Izguba krvi === Izguba krvi je dostikrat očitna v smislu obsežnejše poškodbe s krvavitvijo, krvavitev iz [[prebavila|prebavil]], bodisi iz zgornjih delov ([[požiralnik]]a, [[želodec|želodca]] ali [[dvanajstnik]]a), ki se kaže najpogosteje kot bruhanje krvi ([[hematemeza]]) ali odvajanje črnega, katranastega blata ([[melena]]), bodisi iz spodnjih delov (ostali del [[tanko črevo|tankega črevesa]] ter [[debelo črevo]]), ki se kaže predvsem kot hematohezija, tj. odvajanje krvavega blata.<ref name="schrier2016"/>{{efn|V približno 10 % se lahko krvavitev iz nosnega dela [[žrelo|žrela]], tankega črevesja ali iz desnega dela debelega črevesa lahko kaže kot melena, medtem ko se obilna krvavitev iz zgornjega dela prebavil lahko kaže kot hematohezija.<ref name="saltzman2017">Saltzman JR (2017). "Approach to acute upper gastrointestinal bleeding in adults". '''In:''' ''UpToDate'', Feldman M & Travic AC (ur.) Waltham, MA, ZDA. Pridobljeno 17.10.2017.</ref>}} Ostali očitni vzroki izgube krvi so še izkašljevanja krvi ([[hemoptiza]]), odvajanja krvavega urina ([[hematurija]]), pri ženskah pa še močne krvavitve ob [[menstruacija|menstruaciji]]{{efn|Ocenjena dnevna izguba železa ob menstruaciji je 1 mg.<ref name="schrier2016">Schrier, 2016.</ref>}} ter [[porod]].<ref name="schrier2016"/> Novonastala anemija zaradi pomanjkanja železa brez očitnega razloga je pri post-[[menopavza]]lnih ženskah in moških sumljiva za prikrito krvavitev iz črevesja zaradi razvoja rakastega obolenja ali pa druge krvaveče spremembe. Nekatere študije bolnikov s tovrstno anemijo, ki so imeli opravljen [[endoskopija|endoskopski]] pregled, so pokazale, da so rakasto obolenje v prebavnem traktu odkrili v 16-18 % primerov.<ref name="schrier2016"/> Poseben primer primer predstavlja [[diafragmalna hernija]] oz. hiatalna hernija želodca, ko del tega potisnjen v predel prsne votline; izgube železa so deloma povezane z mehanskim stiskanjem želodca s strani [[trebušna prepona|trebušne prepone]], zaradi česar nastanejo t. i. Cameronove lezije, tj. majhne ranice, iz katerih bolnik prikrito krvavi in se pogosto ne opazijo ob endoskopski preiskavi.<ref>{{navedi revijo|author1= Kimer N|author2= Schmidt PN|author3= Krag A|year=2010|title=Cameron lesions: an often overlooked cause of iron deficiency anaemia in patients with large hiatal hernias|journal= BMJ Case Rep|pmid=22791730|doi=10.1136/bcr.06.2010.3129|url= http://casereports.bmj.com/content/2010/bcr.06.2010.3129.abstract}}</ref> Med spregledane vzroke za izgubo železa sodi tudi [[dojenje]] oz. laktacija, saj je ocenjena izguba železa med dojenjem 1 g.<ref name="schrier2016"/> Med porodom in nosečnostjo ženske izgubijo po 1 g na vsako obdobje, kar skupno nanese okoli 3 g izgubljenega železa, od spočetja otroka pa do konca dojenja.<ref name="schrier2016"/> V državah v razvoju je treba pomisliti na črevesne [[zajedavec|zajedavce]] oz. parazite, kot so [[rudarske gliste]] ter [[gliste|glista]] vrste ''[[Trichuris trichiura]]''.<ref name="schrier2016"/> Včasih je vzrok pogosto [[krvodajalstvo]] ali pa pogosti odvzemi vzorcev krvi za laboratorijske preiskave.<ref name="schrier2016"/> Pri [[atletika|atletih]] in vseh ostalih športnikih, ki imajo intenzivne treninge, se lahko pojavijo prikrite krvavitve iz prebavil zaradi pogostega jemanja [[nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidnih protivnetnih učinkovin]] ob vnetjih in bolečinah, saj omenjena zdravila škodljivo vplivajo na želodčno [[sluznica|sluznico]], k temu pa prispeva tudi zmanjšan pretok krvi v trebušnih organih med naporno vadbo; normalen pretok krvi je namreč bistven za prehrano sluzničnih celic ter odstranjevanje odpadnih snovi.<ref>{{navedi revijo|author1=Waterman JJ|author2= Kapur R.|year=2012|title=Upper gastrointestinal issues in athletes|journal=Curr Sports Med Rep|volume=11|issue=2|pages=99-104|pmid=22410703|doi=10.1249/JSR.0b013e318249c311}}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Lippi G |author2=Franchini M |author3=Guidi GC |title=Non‐steroidal anti‐inflammatory drugs in athletes|year=2006|journal=Br J Sports Med|volume=40|issue=8|pages=661-3|doi=10.1136/bjsm.2006.027342}}</ref> V takih pogojih se pojavijo tudi mikroskopske krvavitve v prebavnem traktu ter sečilih. Poudariti je treba, da je mehanizem slabokrvnosti pri naporni telesni vadbi večplasten: poleg prej zapisanega je bistvena tudi hemoliza, se pravi razpad krvnih celic, zaradi oksidativnega stresa in poškodb krvničk ob mehanskih silah. Neposredno par ur po vadbi so študije pokazale, da so v krvi povišani tudi vnetni dejavniki, ob čemer naraste koncentracija hepcidina, posledično pa se več železa kopiči znotraj celic, predvsem v [[makrofag]]ih; tako je za gradnji rdečih krvničk na voljo manj železa.<ref>{{navedi revijo|author1=Wouthuyzen-Bakker M|author2= van Assen MS|year=2015|title=Exercise-induced anaemia: a forgotten cause of iron deficiency anaemia in young adults|journal=Br J Gen Pract|volume=65|issue=634|pages=|doi=10.3399/bjgp15X685069|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4408516/}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Lichtin|first=AE|year=2011|chapter=Iron deficiency anemia|title=The Merck Manual|url=https://archive.org/details/merckmanualofdia0000unse_x8e8|edition=19.|location=New Jersey|publisher=Merck Sharp & Dohme Corp.|p=[https://archive.org/details/merckmanualofdia0000unse_x8e8/page/924 924]-7|isbn= 978-0-911910-19-3}} * Schrier SL (2016). "Causes and diagnosis of iron deficiency and iron deficiency anaemia in adults". '''In:''' ''UpToDate'', Post TW (ur.) Waltham, MA, ZDA. Pridobljeno 2.8.2016. * Schrier SL, Auerbach M. (2016). "Treatment of iron deficiency anaemia in adults". '''In:''' ''UpToDate'', Post TW (ur.) Waltham, MA, ZDA. Pridobljeno 4.8.2016. {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 6947 | ICD11 = {{ICD11|3A00}} | ICD10 = {{ICD10|D|50||d|50}} | ICD9 = {{ICD9|280}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000584 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1188 | MeshID = D018798 }} [[Kategorija:Anemije]] {{normativna kontrola}} aiah4taql0ft8gxlhbexuiff3megd16 0 445557 6765178 5016202 2026-10-14T16:31:12Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rhinochimaeridae]]; dodal [[Kategorija:Dolgonose morske podgane]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765178 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Kopjenosa morska podgana | status = LC | image = Rhinochimaera atl.JPG | status_system = iucn3.1 | image_width = 250px | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) | ordo = [[Chimaeriformes]] | familia = [[Rhinochimaeridae]] | genus = [[Rhinochimaera]] | species = R. atlantica | binomial = ''Rhinochimaera atlantica'' | binomial_authority = ([[Ernest William Lyons Holt|Holt]] & [[Lucius Widdrington Byrne|Byrne]], 1909) }} '''Kopjenosa morska podgana''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rhinochimaera atlantica''''') je vrsta rib iz družine [[Rhinochimaeridae]], ki je razširjena po delih [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Njen naravni habitat [[habitat]] je odprto morje. Ogroža jo izguba življenjskega okolja.<ref>Dagit, D.D. & Compagno, L.J.V. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/60145/all'' Rhinochimaera atlantica'']. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140627000000/http://www.iucnredlist.org/ |date=27. junij 2014 }} Dostopano 3. avgusta 2007.</ref> ==Reference== {{refsez}} {{fish-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dolgonose morske podgane]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1909]] aozj1twa9ev22vn61x1xpkatd47g744 6765182 6765178 2026-10-14T16:35:51Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6765182 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kopjenosa morska podgana | image = Rhinochimaera atl.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | genus = Rhinochimaera | species = atlantica | authority = [[Ernest William Lyons Holt|Holt]] & [[Lucius Widdrington Byrne|Byrne]], 1909 | synonyms = |status_ref=<ref name="iucn status 17 November 2021">{{cite iucn |author=Finucci, B. |date=2020 |title=''Rhinochimaera atlantica'' |volume=2020 |article-number=e.T60145A124444407 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T60145A124444407.en |access-date=17 November 2021}}</ref> }} '''Kopjenosa morska podgana''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rhinochimaera atlantica''''') je vrsta rib iz družine [[Rhinochimaeridae]], ki je razširjena po delih [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Njen naravni habitat [[habitat]] je odprto morje. Ogroža jo izguba življenjskega okolja.<ref>Dagit, D.D. & Compagno, L.J.V. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/60145/all'' Rhinochimaera atlantica'']. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140627000000/http://www.iucnredlist.org/ |date=27. junij 2014 }} Dostopano 3. avgusta 2007.</ref> ==Sklici== {{refsez}} {{Taxonbar|from=Q2857205}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Dolgonose morske podgane]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1909]] kjazgnt86ih7idicm9yr5gqxbswlf6i 0 445558 6765183 4958018 2026-10-14T16:36:31Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6765183 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Kopjenosa morska podgana]] {{R from scientific name|fish}} qi8smgqnhaethbfnh4z8ledssi0ftb5 0 451752 6765338 6256240 2026-10-15T08:56:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765338 wikitext text/x-wiki [[Image:Herakles Kerberos Eurystheus Louvre E701.jpg|thumb|260px| Etruščanska vaza iz Caere (ca 525 pr. n. št.) kaže Herakleja, ki Kerberja predstavlja Evristeju.]] '''Caere''' (tudi '''Caisra''' in '''Cisra''') je latinsko ime, ki so ga dali Rimljani enemu večjih mest južne [[Etrurija|Etrurije]], današnji [[Cerveteri]], približno 50-60 kilometrov severovzhodno od Rima. Etruščani so ga imenovali '''Cisra''', Grki kot '''Agylla''' in Feničani kot '''Kyšry'''. Caere je bila ena najpomembnejših in najstarejših etruščanskih mestnih državic na območju, ki je bilo 15-krat večje od današnjega mesta in le [[Tarkvinija]] je bila enaka po moči okrog 600 pr. n. št. Caere je bilo tudi eno od mest Etruščanske zveze. Mestno morsko pristanišče in spomeniško svetišče Pirgu je bilo pomembno za čezmorsko trgovino. Danes je območje Cerveterije najbolj znano po etruščanski nekropoli in arheoloških zakladih. [[File:Etruscan civilization map.png|thumb|300px|Karta etruščanske civilizacije]] == Zgodovina == Antično mesto je na hribu, približno 7 km od morja, lega, zaradi katere je bilo bogato trgovsko mesto, zaradi pridobivanja železove rude iz rudnikov v hribih Tolfa. <ref>Karl-Wilhelm Weber: Geschichte der Etrusker, Berlin, Köln, Mainz 1979, {{ISBN|3170052144}}, S. 38</ref> Imelo je tri pomorska pristanišča, med njimi Pyrgi in Punicum. Omejevali sta ga reki Mola in Manganello in bil na nadmorski višini 80 metrov na izdanku kamnitega [[tuf]]a. Najzgodnejši dokaz o poselitvi mesta prihaja iz najdb [[žara|žar]] na dveh območjih (Cava della Pozzolana in Sorbo) iz 8. in 9. stoletja pr. n. št.. [[Arheologija]] je razkrila prisotnost stabilnih zaposlitev na območju z nastanitvami in povezave z etruščanskimi nekropolami. Sredi 8. stoletja pr. n. št. je postala vse bolj razširjena trgovina med Grki in Etruščani, s standardiziranimi žarami in lončenino, ki se je pogosto pojavljala v grobovih tistega časa. Mesto je postalo glavno etruščansko trgovsko središče v 7. stoletju pred našim štetjem, trgovina pa se je povečala z drugimi grškimi kolonijami v južni Italiji in [[Sicilija|Siciliji]] ter s [[Antični Korint|Korintom]]. Lokalno izdelani izdelki so začeli posnemati uvoženo [[Starogrška keramika|grško keramiko]], še posebej po priseljevanju grških umetnikov v Etrurijo. [[File:Eurytios Krater Louvre E635 n1.jpg|thumb|left|Primer keramike v grškem slogu v Caere. Kralj Eurit in Heraklej na simpoziju; imenovan Euritov krater, okoli 600 pr. n. št.]] Najstarejši primeri [[bukero]] keramike prihajajo iz Caeree, zato je mogoče domnevati, da se je ta tipična etruščanska keramika razvila tukaj ali pa vsaj na veliko izdelovala <ref>Nigel Spivey: Etruscan Art, London 1997, {{ISBN|9780500203040}}, page 37</ref>. V [[Orientalizirano obdobje|orientaliziranem]] obdobju od okoli 700 pr. n. št. je zgodnja blaginja mesta dokazana v grobnicah tega obdobja, ki pogosto vsebujejo vzhodni uvoz in bogate zlate najdbe, zlasti v izredno bogati grobnici Regolini-Galassi s številnimi zlatimi darovi.<ref>Weber: History of the Etruscans, p.36</ref> Od 530 do 500 pr. n. št. so v mestu delovali grški umetniki in tam delali za generacijo, ki je proizvajala pobarvane [[Hidrija (posoda)|hidrije]]. Takratni prebivalci so postajali vse bolj veličastni, z [[Etruščansko zlatarstvo|nakitom]] in drugimi izdelki posebno fine izdelave, ki ponazarjajo nadaljevanje bogastva mesta. Na vrhuncu blaginje v 6. stoletju pr. n. št. so se ljudje iz Caereje (s Kartažani) pojavili kot zmagovalci v spopadih s [[Fokeja|fokejskimi]] Grki. Mesto je imelo med Grki velik ugled zaradi svojih vrednot in občutka za pravičnost, saj se je vzdržalo piratstva <ref>Strabo, Geographia, V, 2,3.</ref>. Bilo je edino etruščansko mesto, ki je postavilo svojo zakladnico v [[Delfi]]h, ''Agilleijeva zakladnica'', namenjena Apolonovi Pitiji. Ker to običajno ni bilo dovoljeno negrkom se zdi, da so legende v zvezi z zgodnjimi grškimi prizadevanji kolonizacije širšega območja Caere in Rima imele pomembno vlogo pri dovoljevanju takega političnega stališča. (Delfi so bili tudi politični in spletkarski center za celotno območje vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda). Caere se prvič pokaže v dokumentirani zgodovini leta 540 pr. n. št. v zvezi z [[Bitka pri Alaliji|bitko pri Alaliji]], v kateri so ujetnike v mestu [[kamenjanje|kamenjali do smrti]], dejanje, ki je bilo kasneje pripisano kot vzrok za izbruh [[kuga|kuge]]. V nadomestilo so vsako leto v mestu potekala atletska tekmovanja v čast mrtvih. Leta 509 pr. n. št., po padcu rimske monarhije, so kralj [[Tarkvinij Ošabni]] in njegova najstarejša sinova Tit in Arun odšli v izgnanstvo v Caere. <ref>Livy, ''Ab urbe condita'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:latinLit:phi0914.phi0011.perseus-lat1:60 1.60] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230911181323/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:latinLit:phi0914.phi0011.perseus-lat1:60 |date=2023-09-11 }}</ref> Kljub težavam, ki so vplivale na Etrurijo v tem obdobju, je trgovina v 5. stoletju pred našim štetjem ponovno rasla, kar je verjetno posledica še posebej dobrih odnosov z Rimom, tradicionalnim zaveznikom mesta. Mestu ni bilo prizaneseno s krizo, ki je prizadela velike centre južne Etrurije v drugi polovici 5. stoletja pr. n. št., po porazu na morju v bitki pri Kumi leta 474 pr. n. št. Kljub temu pa je v začetku 4. st. pr. n. št. mogoče zaznati okrevanje, ko so se nadaljevali tesni odnosi z Rimom. Mesto je zaščitilo rimske begunce, vključno z duhovniki in vestalkami po galskih napadih in požaru 390 pr. n. št., in rimska aristokracija se je izobraževala v Caereju. <ref>Livy, ''Ab urbe condita'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:latinLit:phi0914.phi0015.perseus-lat2:40 5.40]</ref> Rimski ''Tabulae Caeritum'' izvira iz tega časa, v katerem so navedeni državljani Caere, ki so bili rimski državljani in so odgovorni za vojaško službo, ne da bi mogli glasovati. To naj bi bila prva skupnost, ki je prejela ta privilegij. V 384/383 pr. n. št. je Dion iz Sirakuzj oplenil Pirgi. Podpora je prišla iz Caereja, toda tudi ti so bili premagani. <ref>Diodorus Siculus, Bibliotheke Historian XV 14</ref> V 353 pr. n. št. je mesto Caere, ki je bilo povezano s Tarkvinijo, izgubilo vojno z Rimom in s tem nekaj ozemlja, vključno z obalnim območjem in pristanišči, ki so tako pomembna za trgovino. Od leta 300 pr. n. št. so prišli pod rimsko vlado. Čeprav natančno zaporedje njihove uklonitve danes ni več mogoče obnoviti, je prišlo do številnih spopadov. Skoraj vsa Etrurija je bila v rimskih rokah okoli leta 295 pred našim štetjem. Mesto je izgubilo svoje bogastvo in moč v 1. stoletju n. št. == Starodavna škofija == Sveti Adeodatus je sodeloval kot škof tega škofije na sinodi v Rimu, ki jo je leta 499 sklical [[Papež Simah]], kmalu pred preselitvijo sedeža škofije zaradi malarije iz Caere Vetus (današnjega Cerveterija) v novo naselje Caere Nova (današnji Ceri). Območje škofijske krščanske cerkve je postalo del škofije Porto okoli 11. stoletja. <ref>Francesco Lanzoni, ''[https://archive.org/stream/MN5017ucmf_0#page/n531/mode/2up Le diocesi d'Italia dalle origini al principio del secolo VII (an. 604)]'', vol. I, Faenza 1927, pp.&nbsp;510–516</ref><ref>Giuseppe Cappelletti, [https://books.google.com/books?id=0vQRAAAAYAAJ&pg=PA547 ''Le Chiese d'Italia dalla loro origine sino ai nostri giorni''], Venezia 1844, vol. I, pp.&nbsp;547–548</ref> Danes je Caere v katoliški cerkvi navedena kot naslovna škofija. <ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 867</ref> == Arheološko najdišče == {{glavni| Cerveteri}} V obdobju 700-300 pr. n. št. so prebivalci zgradili impresivno nekropolo, znano danes kot Banditaccia, ki še ni v celoti izkopana, a je že prinesla [[Sarkofag zakoncev]]. Od leta 2012 vodi arheologijo v mestnem središču, imenovani Vigna Marini, Queen's University, Kingston, Ontario. <ref>{{navedi splet|title = Caere Excavation Project {{!}} Department of Classics|url = http://www.queensu.ca/classics/archaeology/faculty-directed-field-work/caere-excavation-project|website = www.queensu.ca|access-date = 2016-02-01}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * Del Chiaro, Mario. 1974. ''Etruscan Red-Figured Vase Painting at Caere.'' Berkeley: Univ. of California Press. * Drago Troccoli, Luciana. 2006. ''Cerveteri.'' Rome: Istituto Poligrafico. * Hemelrijk, Jaap M. 1984. ''Caeretan Hydriae.'' Mainz, West Germany: Von Zabern. * Klempan, B., Helwig, K. and F. Colivicchi. 2017. "Examination and Analysis of Etruscan Wall Paintings at Caere, Italy." ''Archaeometry'' 59.6: 1082-1094. * Moretti, Mario. 1978. ''Cerveteri.'' Novara, Italy: Istituto Geografico de Agostini. * Naso, Alessandro. 2010. "The Origin of Tomb Painting in Etruria." ''Ancient West and East'' 9:63–86. * Prayon, Friedhelm. 2001. "Tomb Architecture." In The ''Etruscans.'' Edited by Mario Torelli, 335–343. New York: Rizzoli. * Richardson, Emeline. 1983. ''Etruscan Votive Bronzes: Geometric, Orientalizing, Archaic.'' Mainz, West Germany: Von Zabern. * Riva, Corinna. 2010. "Ingenious Inventions: Welding Ethnicities East and West." ''Material Culture and Social Identities.'' Edited by Shelley Hales and Tamar Hodos, 79-113. Cambridge; New York: Cambridge University Pr. * Riva, Corinna. 2010. ''The Urbanization of Etruria: Funerary Practice and Social Change.'' Cambridge, UK: Cambridge Univ. Press. == Zunanje povezave == *[ https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Caere Caere v Enciklopediji Britanici] {{coord|42.0000|N|12.1000|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Etruščanska mesta]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji]] [[Kategorija:Lacij]] {{normativna kontrola}} 8lananrri40ot3xszaajz8bjm58i3pw 10 454474 6765245 6318428 2026-10-14T19:02:26Z Yerpo 8417 posodobitev 6765245 wikitext text/x-wiki {{navpolje | name = Puhova nagrada | title = Prejemniki [[Puhova nagrada|Puhove nagrade]] | bodyclass = hlist | list1 = * 2018: [[Marjan Pipenbaher]] * 2019: [[Hubert Kosler]], [[Erih Arko]], [[Damjan Širaj]], [[Matija Jezeršek]], [[Niko Herakovič]] * 2020: [[Janko Petrovčič]] * 2021: [[Luka Drinovec (fizik)|Luka Drinovec]], [[Griša Močnik]] * 2022: [[Janez Demšar]], [[Blaž Zupan]] * 2023: [[Zdenko Časar]] * 2024: [[Matija Gatalo]], [[Nejc Hodnik]], [[Marjan Bele]], [[Miran Gaberšček]] * 2025: [[Mateja Gabrijel Blatnik]], [[Helena H. Chowdhury]], [[Marko Kreft]], [[Simon Hawlina]], [[Matjaž Jeras]], [[Robert Zorec]] * 2026: [[Aleksandra Lobnik]] | group2 = Za življenjsko delo | list2 = * 2018: [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] * 2019: [[Marko Jagodič]] * 2020: [[Janez Trontelj]] * 2021: [[Borka Jerman Blažič]] * 2022: [[Uroš Stanič]] * 2023: [[Jože Vižintin]] * 2024: [[Igor Akrapovič]] * 2025: [[Franc Vrečer]] * 2026: [[Ferdinand Gubina]] | below = * [[Janez Puh]] * [[Puhovo priznanje]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 5hqaut8vpp466bg8ajngiat4853hyt9 0 459884 6765159 6347570 2026-10-14T16:09:02Z ~2026-55338-63 267339 Izvedena je omejitev navedb na najnujnejšo predstavitev. 6765159 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}}{{BŽO brez virov}}{{infopolje oseba}} '''Jerica Snoj''' (r. '''[[Kavčič]]'''), jezikoslovka, leksikologinja in leksikografinja. {{DEFAULTSORT:Snoj, Jerica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski leksikografi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Snoj, Jerica]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Snoj, Jerica]] k7i2ot4k999xg6va8m3awei8v79qbbt 0 465235 6765067 6712648 2026-10-14T12:00:38Z SaraStopar17 255455 /* */ Dodala sem besedilo, ki je bilo prej v članku Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan. 6765067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | headquarters = Grgar 58, 5251 Grgar<br>Čepovan 71, 5253 Čepovan | parish_church = | dedication = [[Martin iz Toursa|sv. Martin]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Bajnšice, Bate, Čepovan, Lokovec, Lokve, Trnovo | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = }} '''Župnija Grgar''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper]] s sedežem v [[Grgar|Grgarju]]. Leta 1968 so med sondiranjem v župnijski cerkvi sv. Martina naleteli na ostanke še starejše predhodne cerkve — romanske apside z originalnim tlakom. Na tem nivoju so našli tudi figuralni relief iz bakrene pločevine z upodobitvijo [[Sveta Marija|Marije]], ki moli. Nastal naj bi konec 12. ali v začetku 13. stoletja in je najstarejša upodobitev Marije na ozemlju Republike Slovenije. Relief danes hrani [[Goriški muzej]]. Domnevno je v cerkvi sv. Martina pokopana [[Urška Ferligoj]], pastirica in Marijina vidkinja. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | [[Cerkev sv. Martina, Grgar|cerkev sv. Martina]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Grgar]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Petra, Grgar|cerkev sv. Petra]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Grgar]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 2. | | <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Grgar]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Grgar]] {{Škofija Koper}} 4mgkjoxah0xo02oa0o3g2qxsgdxt8vh 0 471116 6765221 6718731 2026-10-14T17:33:01Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mirovke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765221 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | image = Bursera graveolens.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{Cite journal|url=https://www.iucnredlist.org/species/67836767/144249196|title=IUCN Red List of Threatened Species: Bursera graveolens|journal=IUCN Red List of Threatened Species|date=March 2019|last1=Salas|first1=Esteban Martínez|last2=Samain|first2=Marie-Stéphanie}}</ref> | genus = Bursera | species = graveolens | authority = ([[Karl Sigismund Kunth|Kunth]]) [[José Jéronimo Triana|Triana]] & [[Planch.]] | subdivision_ranks = Subspecies | subdivision = *''Bursera graveolens'' subsp. ''graveolens'' *''Bursera graveolens'' subsp. ''malacophylla'' {{small|(B.L.Rob.) A.Weeks & Tye}} | subdivision_ref = <ref name = powo>{{navedi splet |title=''Bursera graveolens'' (Kunth) Triana & Planch. |url=https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:127138-1 |website=Plants of the World Online |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |access-date=25 March 2026}}</ref> | synonyms_ref = | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |''Elaphrium graveolens'' <small>Kunth 1824</small> |''Amyris caranifera'' <small>Willd. ex Engl.</small> |''Amyris graveolens'' <small>Spreng.</small> |''Bursera anderssonii'' <small>B.L.Rob.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''pilosa'' <small>Engl.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''pubescens'' <small>Engl.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''villosula'' <small>Cuatrec.</small> |''Bursera pilosa'' <small>(Engl.) L.Riley</small> |''Bursera tatamaco'' <small>(Tul.) Triana & Planch.</small> |''Elaphrium pilosum'' <small>(Engl.) Rose</small> |''Elaphrium tatamaco'' <small>Tul.</small> |''Spondias edmonstonei'' <small>Hook.f.</small> |''Terebinthus graveolens'' <small>(Kunth) Rose</small> |''Terebinthus pilosa'' <small>(Engl.) Rose</small> |''Bursera malacophylla'' <small>B.L.Rob.</small> |}} }} '''''Bursera graveolens''''', v španščini znana kot '''''palo santo''''' ('sveti les'), je vrsta divjega drevesa iz družine ''Burseraceae''. Izvira iz Mehike, Srednje Amerike, severozahodne Južne Amerike od Venezuele do Peruja in Galapaških otokov.<ref name = powo/> Palo santo raste v sezonsko suhih tropskih gozdovih Peruja, Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Paname, Kostarike, Nikaragve, Hondurasa, Gvatemale, Salvadorja ter vzhodne in južne Mehike, vključno s polotokom Jukatan.<ref>{{GRIN | accessdate=1 November 2011}}</ref> Podvrsta ''malacophylla je endemična za Galapaške otoke.<ref>{{navedi splet|url=https://www.floracopeia.com/ecuador-palo-santo-project|title=Ecuador Palo Santo Project|website=www.floracopeia.com|access-date=2019-08-15}}</ref> Drevo spada v isto družino (''Burseraceae'') kot kadilo in mira. Pogosto se uporablja pri ritualnem očiščevanju in kot ljudsko zdravilo za bolečine v želodcu, kot potno sredstvo in kot liniment za revmo. Staran srčni les je bogat s terpeni, kot sta limonen in α-terpineol. == Ohranjanje narave == Leta 2006 je perujska vlada z odlokom 043-2006-AG uvrstila ''Bursera graveolens'' na seznam 'kritično ogrožene' (''En Peligro Critico (CR)''), s čimer je prepovedala sečnjo živih dreves in dovoljevala le zbiranje naravno podrtih ali mrtvih dreves.<ref>{{navedi splet |url=https://sinia.minam.gob.pe/normas/aprueban-categorizacion-especies-amenazadas-flora-silvestre |title=Aprueban categorización de especies amenazadas de flora silvestre. |language=Spanish |date=2006-07-13 |accessdate=2019-10-27 }}</ref> Vendar pa je bila leta 2014 umaknjena s seznama zaščitenih vrst SERFOR (Nacionalna služba za gozdove in divje živali). Nezakonita sečnja je zaradi velikega povpraševanja v severozahodnem Peruju reden pojav.<ref>{{navedi novice |last=Zapata |first=Ralph |url=https://elcomercio.pe/peru/piura/piura-autoridades-decomisan-15-toneladas-de-palo-santo-de-procedencia-ilegal-noticia/ |title= Piura: autoridades decomisan 1,5 toneladas de palo santo de procedencia ilegal |language=Spanish |work=[[El Comercio (Peru)]] |date=2019-10-11 |accessdate=2019-10-27 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://rpp.pe/peru/lambayeque/chiclayo-decomisan-mas-de-tres-toneladas-de-palo-santo-trasladados-de-manera-ilegal-noticia-1107962 |title=Chiclayo: decomisan más de tres toneladas de palo santo trasladados de manera ilegal |language=Spanish |work=[[Radio Programas del Perú]] |date=2018-03-01 |accessdate=2019-10-27 }}</ref> Leta 2010 je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) razglasila ohranitveni status ''Bursera graveolens'' za 'stabilen'.<ref>{{navedi splet|last1=Mexico)|first1=Alejandra Fuentes (National Autonomous University of|last2=Salas|first2=Esteban Martínez|last3=Samain|first3=Marie-Stéphanie|date=2019-03-01|title=IUCN Red List of Threatened Species: Bursera graveolens|url=https://www.iucnredlist.org/en|access-date=2020-08-14|website=IUCN Red List of Threatened Species}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Martin|first=Crystal|date=2019-12-16|title=Is Palo Santo Endangered?|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2019/12/16/style/self-care/palo-santo-wood-endangered.html|access-date=2020-08-14|issn=0362-4331}}</ref> V Ekvadorju obstajajo programi pogozdovanja drevesa palo santo. Za pogozdovanje se uporablja metoda presajanja, ki vključuje določitev območja gozda s prenaseljenostjo iste vrste, da se izvzamejo drevesa, ki so zelo blizu drug drugemu. Nato jih prenesejo na območje gozda, kjer ni dreves, da lahko nadaljujejo svoj naravni razvoj. Na ta način bodo prostor, ki ostane po poseku dreves, uporabile druge avtohtone vrste suhega gozda.<ref>{{navedi splet|title=EcuadorianHands|url=http://reforestation2.manosecuatorianas.com|access-date=2021-03-04|website=EcuadorianHands|language=en}}</ref> == Palo Santo kot kadilo == Šamani v južni Ameriki ga že tisočletja uporabljajo v ritualih za odganjanje zlih duhov. Tovrstna uporaba se je v zadnjih letih razširila po vsem svetu. == Palo Santo čaj == Tradicionalno se ga pripravlja za umirjanje imunskega in živčnega sistema. Posebej blagodejno deluje ob različnih prehladnih obolenjih, vnetjih in bolečinah v želodcu. Zaradi visoke koncentracije D-limonena in monotropenov, blagodejno deluje pri lajšanju fizičnih bolečin in vnetij. == Palo Santo olje == Uporablja se ga za lajšanje prehladov, simptomov gripe, glavobolov in vnetij. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bursera graveolens|''Bursera graveolens''}} * [https://www.mein-palo-santo.de/ueber-uns/unsere-projekte/ Palo Santo reforestation program] {{Taxonbar|from=Q1134036}} [[Kategorija:Flora Srednje Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1824]] [[Kategorija:Les]] [[Kategorija:Mirovke]] r7c5z4o3ujhyaf6hvelx6zerqi781hx 6765223 6765221 2026-10-14T17:34:51Z Pinky sl 2932 pp taksonomka 6765223 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | image = Bursera graveolens.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{Cite journal|url=https://www.iucnredlist.org/species/67836767/144249196|title=IUCN Red List of Threatened Species: Bursera graveolens|journal=IUCN Red List of Threatened Species|date=March 2019|last1=Salas|first1=Esteban Martínez|last2=Samain|first2=Marie-Stéphanie}}</ref> | genus = Bursera | species = graveolens | authority = ([[Karl Sigismund Kunth|Kunth]]) [[José Jéronimo Triana|Triana]] & [[Planch.]] | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''Bursera graveolens'' subsp. ''graveolens'' *''Bursera graveolens'' subsp. ''malacophylla'' {{small|(B.L.Rob.) A.Weeks & Tye}} | subdivision_ref = <ref name = powo>{{navedi splet |title=''Bursera graveolens'' (Kunth) Triana & Planch. |url=https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:127138-1 |website=Plants of the World Online |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |access-date=25 March 2026}}</ref> | synonyms_ref = | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |''Elaphrium graveolens'' <small>Kunth 1824</small> |''Amyris caranifera'' <small>Willd. ex Engl.</small> |''Amyris graveolens'' <small>Spreng.</small> |''Bursera anderssonii'' <small>B.L.Rob.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''pilosa'' <small>Engl.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''pubescens'' <small>Engl.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''villosula'' <small>Cuatrec.</small> |''Bursera pilosa'' <small>(Engl.) L.Riley</small> |''Bursera tatamaco'' <small>(Tul.) Triana & Planch.</small> |''Elaphrium pilosum'' <small>(Engl.) Rose</small> |''Elaphrium tatamaco'' <small>Tul.</small> |''Spondias edmonstonei'' <small>Hook.f.</small> |''Terebinthus graveolens'' <small>(Kunth) Rose</small> |''Terebinthus pilosa'' <small>(Engl.) Rose</small> |''Bursera malacophylla'' <small>B.L.Rob.</small> |}} }} '''''Bursera graveolens''''', v španščini znana kot '''''palo santo''''' ('sveti les'), je vrsta divjega drevesa iz družine ''Burseraceae''. Izvira iz Mehike, Srednje Amerike, severozahodne Južne Amerike od Venezuele do Peruja in Galapaških otokov.<ref name = powo/> Palo santo raste v sezonsko suhih tropskih gozdovih Peruja, Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Paname, Kostarike, Nikaragve, Hondurasa, Gvatemale, Salvadorja ter vzhodne in južne Mehike, vključno s polotokom Jukatan.<ref>{{GRIN | accessdate=1 November 2011}}</ref> Podvrsta ''malacophylla je endemična za Galapaške otoke.<ref>{{navedi splet|url=https://www.floracopeia.com/ecuador-palo-santo-project|title=Ecuador Palo Santo Project|website=www.floracopeia.com|access-date=2019-08-15}}</ref> Drevo spada v isto družino (''Burseraceae'') kot kadilo in mira. Pogosto se uporablja pri ritualnem očiščevanju in kot ljudsko zdravilo za bolečine v želodcu, kot potno sredstvo in kot liniment za revmo. Staran srčni les je bogat s terpeni, kot sta limonen in α-terpineol. == Ohranjanje narave == Leta 2006 je perujska vlada z odlokom 043-2006-AG uvrstila ''Bursera graveolens'' na seznam 'kritično ogrožene' (''En Peligro Critico (CR)''), s čimer je prepovedala sečnjo živih dreves in dovoljevala le zbiranje naravno podrtih ali mrtvih dreves.<ref>{{navedi splet |url=https://sinia.minam.gob.pe/normas/aprueban-categorizacion-especies-amenazadas-flora-silvestre |title=Aprueban categorización de especies amenazadas de flora silvestre. |language=Spanish |date=2006-07-13 |accessdate=2019-10-27 }}</ref> Vendar pa je bila leta 2014 umaknjena s seznama zaščitenih vrst SERFOR (Nacionalna služba za gozdove in divje živali). Nezakonita sečnja je zaradi velikega povpraševanja v severozahodnem Peruju reden pojav.<ref>{{navedi novice |last=Zapata |first=Ralph |url=https://elcomercio.pe/peru/piura/piura-autoridades-decomisan-15-toneladas-de-palo-santo-de-procedencia-ilegal-noticia/ |title= Piura: autoridades decomisan 1,5 toneladas de palo santo de procedencia ilegal |language=Spanish |work=[[El Comercio (Peru)]] |date=2019-10-11 |accessdate=2019-10-27 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://rpp.pe/peru/lambayeque/chiclayo-decomisan-mas-de-tres-toneladas-de-palo-santo-trasladados-de-manera-ilegal-noticia-1107962 |title=Chiclayo: decomisan más de tres toneladas de palo santo trasladados de manera ilegal |language=Spanish |work=[[Radio Programas del Perú]] |date=2018-03-01 |accessdate=2019-10-27 }}</ref> Leta 2010 je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) razglasila ohranitveni status ''Bursera graveolens'' za 'stabilen'.<ref>{{navedi splet|last1=Mexico)|first1=Alejandra Fuentes (National Autonomous University of|last2=Salas|first2=Esteban Martínez|last3=Samain|first3=Marie-Stéphanie|date=2019-03-01|title=IUCN Red List of Threatened Species: Bursera graveolens|url=https://www.iucnredlist.org/en|access-date=2020-08-14|website=IUCN Red List of Threatened Species}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Martin|first=Crystal|date=2019-12-16|title=Is Palo Santo Endangered?|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2019/12/16/style/self-care/palo-santo-wood-endangered.html|access-date=2020-08-14|issn=0362-4331}}</ref> V Ekvadorju obstajajo programi pogozdovanja drevesa palo santo. Za pogozdovanje se uporablja metoda presajanja, ki vključuje določitev območja gozda s prenaseljenostjo iste vrste, da se izvzamejo drevesa, ki so zelo blizu drug drugemu. Nato jih prenesejo na območje gozda, kjer ni dreves, da lahko nadaljujejo svoj naravni razvoj. Na ta način bodo prostor, ki ostane po poseku dreves, uporabile druge avtohtone vrste suhega gozda.<ref>{{navedi splet|title=EcuadorianHands|url=http://reforestation2.manosecuatorianas.com|access-date=2021-03-04|website=EcuadorianHands|language=en}}</ref> == Palo Santo kot kadilo == Šamani v južni Ameriki ga že tisočletja uporabljajo v ritualih za odganjanje zlih duhov. Tovrstna uporaba se je v zadnjih letih razširila po vsem svetu. == Palo Santo čaj == Tradicionalno se ga pripravlja za umirjanje imunskega in živčnega sistema. Posebej blagodejno deluje ob različnih prehladnih obolenjih, vnetjih in bolečinah v želodcu. Zaradi visoke koncentracije D-limonena in monotropenov, blagodejno deluje pri lajšanju fizičnih bolečin in vnetij. == Palo Santo olje == Uporablja se ga za lajšanje prehladov, simptomov gripe, glavobolov in vnetij. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bursera graveolens|''Bursera graveolens''}} * [https://www.mein-palo-santo.de/ueber-uns/unsere-projekte/ Palo Santo reforestation program] {{Taxonbar|from=Q1134036}} [[Kategorija:Flora Srednje Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1824]] [[Kategorija:Les]] [[Kategorija:Mirovke]] jfmiu2245coji4kayma9rcp8nt0vrxx 0 477716 6765342 6757673 2026-10-15T09:16:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prekop | name = Carigrajski prekop <!------------------------- SLIKA --> | image = | image_size = 280px | alt = | image_caption = <!------------------------- ZEMLJEVID--> | map = Istanbul canal map.svg | map_size = | map_alt = | map_caption = Načrtovana trasa prekopa | pushpin_map = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_size = | pushpin_map_relief = | pushpin_map_caption = <!------------------------- LOCATION --> | location = | country = Turčija, Carigrad | coordinates = <!------------------------- PODROBNOSTI--> | length_mi = | length_km = 45 | lock_length_mi = | lock_length_km = | lock_length = | lock_width_m = | lock_width_ft = | len_ft = | len_m = 350 | max_boat_length = | beam_ft = | beam_m = 77,5 | max_boat_beam = | max_boat_draft = 17 m | min_boat_draft = 3,5 m | min_air_boat_draft = | locks = | current_num_locks = | original_num_locks = |elev_ft = 144 | max_elev = | min_elev_ft = | min_elev_m = | min_elev = | total_rise = | navigation_authority = | original_length_km = | original_length_mi = | length_note = | original_lock_length_km = | original_lock_length_mi = | lock_length_note = | original_lock_width_m = | original_lock_width_ft = | lock_width_note = | lock_width = | len_in = | original_boat_length_m = | original_boat_length_ft = | original_boat_length_in = | len_note = | beam_ft = 54 | original_beam_m = | original_beam_in = | beam_note = | min_boat_air_draft = | lock_note = | elev_note = | min_elev_note = | xfield1 = | xvalue1 = <!------------------------- ZGODOVINA --> | former_names = | modern_name = | present_owner = | original_owner = | engineer = | other_engineer = | date_approved = | date_act = | date_began = | date_use = | date_completed = | date_extended = | date_closed = | date_restored = | status = Pre-feasibility študija začeta aprila 2009. feasibility študija narejena aprila 2012 | xvalue2 = | xfield2 = <!------------------------- GEOGRAFIJA --> | direction = enosmeren | begin_coord = {{koord novi|41.338815|N|28.698234|E|name=Black Sea}} | end_coord = {{koord novi|41.019130|N|28.572427|E|name=Sea of Marmara}} | branch = | branch_of = | connects_to = jezero Küçükçekmece | start_point = [[Črno morje]], [[Turčija]] | original_start = | start_note = | end_point = [[Marmarsko morje]] | original_end = | end_note = | xfield3 = | xvalue3 = | module = }} '''Carigrajski prekop''' (turško: ''Kanal İstanbul'') je projekt umetne morske poti na ravni morja. ki ga Turčija načrtuje na evropski strani Carigrada in bi povezal [[Črno morje|Črno]] z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in s tem [[Egejsko morje|Egejskim]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]]. Carigrajski prekop bi razdelil sedanjo evropsko stran Carigrada in tako oblikoval otok med Azijo in Evropo (otok bi imel obalo s Črnim morjem, Marmarskim morjem. novim prekopom in [[Bospor]]jem).<ref>{{navedi novice |url=http://www.express.co.uk/news/world/243286/Turkey-plans-crazy-new-canal |newspaper=Daily Express|title=Turkey plans 'crazy' new canal |date=2011-04-27 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-13207304 |newspaper=BBC News |title=Turkey to build waterway to bypass Bosphorus Straits |date=2011-04-27 }}</ref> Nova vodna pot bi zaobšla sedanji Bospor. Carigrajski prekop želi zmanjšati ladijski promet v Boporskem prelivu. Predvidena zmogljivost bo 160 plovnih prevozov na dan - podobno kot trenutni obseg prometa skozi Bospor, kjer prometni zastoji pustijo ladjam voziti skozi prehod preliva tudi v prostih dneh. Nekateri analitiki ugibajo, da bi bil glavni razlog za gradnjo prekopa obhod [[Montreuška konvencija o režimu preliva|Montreuške konvencije o režimu Turške ožine]] z dne 20. julija 1936, ki omejuje število in tonažo ladij črnomorskih sil, ki bi lahko skozi Bospor vstopile v morje. Januarja 2018 je turški premier Binali Yıldırım napovedal. da za Carigrajski prekop ne bo veljala Montreuška konvencija.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.scmp.com/news/world/europe/article/2149025/how-istanbuls-man-made-canal-project-could-trigger-arms-race-black|title=How Istanbul’s man-made canal project could trigger an arms race|date=2018-06-03|website=South China Morning Post|language=en|access-date=2019-02-10}}</ref> Projekt Carigrajski prekop vključuje tudi izgradnjo pristanišč (velik kontejnerski terminal v Črnem morju, blizu Carigrajskega letališča), logistične centre in umetne otoke, ki jih je treba povezati s prekopom ter izgradnjo novih potresno odpornih stanovanjskih območij vzdolž prekopa <ref name="HurriyetJan2020">{{navedi novice |title=Kanal Istanbul gets ministry nod on environment - Turkey News |url=http://www.hurriyetdailynews.com/kanal-istanbul-gets-ministry-nod-on-environment-151093 |accessdate=17 January 2020 |work=Hürriyet Daily News |date=17 January 2020 |language=en}}</ref>. Umetni otoki bodo zgrajeni s pomočjo zemlje izkopane za prekop. V projekt prekopa naj bi bili vključeni tudi hitri vlaki Halkali-Kapikule, vlaki TCDD ter metroji Yenikapi-Sefakoy-Beylikduzu in Mahmutbey-Esenyurt v Carigradu ter avtocesti D-100, avtocesta Tem, avtoceste Sazlibosna. Pričakuje se, da bo financiranje prekopa potekalo prek modela ''zgradi-upravljaj-prenesi'', lahko pa bi ga financirali tudi z javno-zasebnimi partnerstvi. Vlada pričakuje, da bo s prekopom letno ustvarila 8 milijard dolarjev prihodka, deloma tudi zahvaljujoč se pristojbini za storitve za tranzit <ref>{{navedi splet |last1=Ullyett |first1=Richard |title=Canal Istanbul – the largest construction project in the world for a decade |url=https://www.portseurope.com/canal-istanbul-the-largest-construction-project-in-the-world-for-a-decade/ |website=PortSEurope |date=2 May 2019}}</ref>. == Zgodovina == === Prvi predlogi === Koncept prekopa, ki bi povezal Črno morje z Marmarskiim morjem, je bil v zgodovini predlagan vsaj sedemkrat. Prvi predlog je dal osmanski sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] (vladal 1520–1566). Načrte za projekt naj bi zasnoval njegov arhitekt [[Mimar Sinan]]. Projekt je bil iz neznanih razlogov opuščen.<ref name="h1">{{navedi novice |url=http://www.hurriyet.com.tr/ekonomi/17655112.asp |newspaper=[[Hürriyet]] |title=1994’te Ecevit ortaya attı, manşetlere ‘mega proje’ diye yansıdı |date=2011-04-28 |language=tr |accessdate=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501223540/http://www.hurriyet.com.tr/ekonomi/17655112.asp |archive-date=2011-05-01 |url-status=dead }}</ref> 6. marca 1591, v času vladavine sultana [[Murat III.|Murata III.]], je bil izdan cesarski ''[[ferman]]'' (ukaz) in začelo se je delo na projektu, vendar je bil znova neznanih razlogov projekt ustavljen. Leta 1654, v času sultana [[Mehmed VI.|Mehmeda IV.]], je bil izveden pritisk za obnovo izgradnje prekopa, vendar brez uspeha. Sultan [[Mustafa III.]] (vladal 1757–1774) je leta 1760 poskusil dvakrat, vendar projekta zaradi ekonomskih težav ni mogel nadaljevati. V času vladavine sultana [[Mahmud II.|Mahmuda II.]] (vladal 1808–1839) je bil ustanovljen Cesarski osmanski odbor, ki bi projekt še enkrat preučil. Leta 1813 je bilo pripravljeno poročilo, vendar konkretnih korakov ni bilo. === Sodobni predlogi === Popolnoma nasprotno stališče je bilo začrtano v načrtu 1920–52 za Atlantropa. (tudi Panropa, velikanska inženirska in kolonizacijska ideja, ki jo je zasnoval nemški arhitekt Herman Sörgel v dvajsetih letih 20. stoletja) ki je predlagal, da se zgradi hidroelektrarna čez [[Gibraltarska ožina |Gibraltarsko ožino]], s čimer se površina Sredozemskega morja spustila do 200 metrov. Ta načrt je vključeval jez čez Dardanele za zadrževanje Črnega morja. Svetovalec ministrstva za energetiko Yüksel Önem je projekt revidiranja alternativne vodne poti Bosporju predlagal v reviji turške organizacije za standardizacijo leta 1985 in v reviji znanstvenega in tehničnega časopisa turškega znanstvenega sveta leta 1990 <ref>{{navedi novice |title=Kanal İstanbul Projesi ve Montrö: Boğaz Kapatılabilir mi? |url=https://www.stratejikortak.com/2019/12/kanal-istanbul-projesi-ve-montro-bogaz-kapatilabilir-mi.html |accessdate=17 January 2020 |work=Stratejik Ortak |date=25 December 2019 |language=tr |archive-date=2021-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118140248/https://www.stratejikortak.com/2019/12/kanal-istanbul-projesi-ve-montro-bogaz-kapatilabilir-mi.html |url-status=dead }}</ref>. Leta 1991 je Nusret Avcı. vodja odbora za okolje v mestni občini Carigrad predlagal, da se lahko zgradi 23-km prekop, ki bi potekal med Silivrijem in Karacaköyem. Predlagal je, da bi ta prekop znatno zmanjšal nevarnosti pomorskega prometa in onesnaževanja v Bosporju <ref>{{navedi novice |title=1991 yılında alternatif Boğaz: Kanal İstanbul |url=https://emlakkulisi.com/1991-yilinda-alternatif-bogaz-kanal-istanbul/357395 |accessdate=17 January 2020 |work=Emlak Kulisi |date=26 March 2015 |language=tr}}</ref>. Končno je 17. januarja 1994, tik pred lokalnimi volitvami, vodja Stranke demokratske levice (DSP) Bülent Ecevit predlagal prekop, ki bi povezal Črno morje z Marmarskim morjem. <ref name="cnn3">{{navedi novice |url=http://www.cnnturk.com/2011/yasam/diger/04/27/kanal.istanbul.ecevitin.projesi.cikti/614738.0/ |newspaper=CNN Türk |title="Kanal İstanbul" Ecevit'in projesi çıktı |date=2011-04-27 |language=tr |accessdate=2011-05-01 }}</ref> == Projekt == === Predlog === Navedeni namen projekta je zmanjšati velik pomorski promet skozi Bospor in zmanjšati tveganja in nevarnosti, povezane zlasti s tankerji. Skozi Bosporski preliv letno preide približno 41.000 plovil vseh velikosti, med njimi 8000 tankerjev. ki prevažajo 145 milijonov ton surove nafte. Mednarodni pritisk za povečanje tonaže morskega prometa skozi preliv narašča, kar prinaša tveganja za varnost morske plovbe med prehodom. Na Bosporju je skoraj trikrat večji promet kot v Sueškem prekopu. Prekop bi nadalje pomagal preprečevati onesnaževanje tovornih ladij, ki bi peljale skozi ali bi bile privezane v Marmarskem morju pred južnim vhodom na Bospor <ref name="cnn1">{{navedi novice |url=http://www.cnnturk.com/2011/turkiye/04/27/istanbula.ikinci.bogaz.kanal.istanbul/614661.0/index.html |newspaper=CNN Türk |title=İstanbul'a ikinci boğaz: "Kanal İstanbul" |date=2011-04-29 |language=tr |accessdate=2011-05-01 |archive-date=2014-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141210022103/http://www.cnnturk.com/2011/turkiye/04/27/istanbula.ikinci.bogaz.kanal.istanbul/614661.0/index.html |url-status=dead }}</ref>. Naslednja tabela prikazuje skupno količino in količino velikih plovil, ki so prešla skozi Bospor <ref>{{navedi splet |title=Türk Boğazları Gemi Geçiş İstatistikleri |url=https://denizticareti.uab.gov.tr/ |website=Deniz Ticareti Genel Müdürlüğü |publisher=General Directorate of Maritime Trade |accessdate=22 December 2019 |archive-date=2019-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191222205445/https://denizticareti.uab.gov.tr/ |url-status=dead }}</ref>: {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skupaj bruto t !! Ladje daljše od 200 m |- | 2006 || 475.796.880 || 3.653 |- | 2007 || 484.867.696 || 3.653 |- | 2008 || 513.639.614 || 3.911 |- | 2009 || 514.656.446 || 3.871 |- | 2010 || 505.615.881 || 3.623 |- | 2011 || 523.543.509 || 3.800 |- | 2012 || 550.526.579 || 3.866 |- | 2013 || 551.771.780 || 3.801 |- | 2014 || 582.468.334 || 3.895 |- | 2015 || 565.216.784 || 3.930 |- | 2016 || 565.282.287 || 3.873 |- | 2017 || 599.324.748 || 4.005 |- | 2018 || 613.088.166 || 4.106 |} === Lega === 15. januarja 2018 je bila razglašena trasa projekta. Končna trasa za Carigrajski prekop je bila izbrana po študijah petih alternativnih smeri. Ministrstvo za promet je sporočilo, da bo projekt potekal skozi jezero Küçükçekmece v bližini Marmarskega morja. Potekal bo skozi okrožja Avcılar in Başakşehir, preden bo dosegel Črno morje v okrožju Arnavutköy severno od mesta. Sedem kilometrov poti poteka skozi Küçükçekmece, 3,1 km skozi Avcılar, 6,5 km skozi Başakşehir, večji 28,6-kilometrski del poti pa skozi Arnavutköy. Vodna pot bo dolga 45 km, globina 20,75 m. Njegova širina bo 360 m na površini in 275 m na dnu. Največje velikosti ladij, ki bi lahko prehajale preko prekopa, so bile določene kot dolžina 275–350 metrov, široke 49 metrov, ugrez 17 metrov in svetla višina 58 metrov <ref name="CEDrapor">{{Navedi splet |url=http://eced.csb.gov.tr/ced/jsp/ek1/21257 |title=ÇED Nihai Rapor ÇINAR MÜH. MÜŞ. A.Ş. 2019 |accessdate=2020-04-16 |archive-date=2020-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201117155441/http://eced.csb.gov.tr/ced/jsp/ek1/21257 |url-status=dead }}</ref>. {| class="wikitable" |- ! !! Carigrajski prekop !! Panamski prekop !! Sueški prekop |- | Širina || 275 m || 62,5 m || 205 m |- | Dolžina || 45 km || 80 km || 193 km |- | max širina ladje || 77,5 m || 51,2 m|| 51,2 m |} === Priprave na projekt === 23. septembra 2010 je kolumnist časnika Sabah Hıncal Uluç napisal članek z naslovom ''Nori projekt s strani predsednika vlade'', ne da bi omenil vsebino projekta. Uluç je v tem članku napisal svojo reakcijo na telefonski klic s premierjem Erdoganom in izjavil, da »sem imel telefon v roki in zmrznil. To je najbolj nor projekt, ki sem ga slišal za Carigrad. Če bi me kdo prosil, naj naštejem tisoč projektov, mi še vedno ne bi prišlo na pamet. To je tako noro«. Ta članek je privedel do ustvarjanja reklame okrog projekta, ki so ga poimenovali kot ''nor projekt'' (turško: ''Çılgın Proje'') <ref>{{navedi novice |url=https://www.sabah.com.tr/yazarlar/uluc/2010/09/23/basbakandan_bir_cilgin_proje_ki |newspaper=Sabah |title=Başbakan'dan bir "Çılgın" proje ki.. |date=2010-09-23 |language=tr |accessdate=2019-12-14 }}</ref>. Kaže, da je vlada Stranke pravičnosti in razvoja (AKP) že prej začela diskretne študije o projektu in da so bili sprejeti konkretni koraki za oživitev tega projekta. Minister za promet Binali Yıldırım je omenjeni projekt maja 2009 predstavil parlamentu. 27. aprila 2011 je takratni premier Recep Tayyip Erdoğan uradno napovedal projekt ''Prekop İstanbul'' med shodom, ki je potekal v zvezi s prihajajočimi splošnimi volitvami 2011 <ref name="Turkey to build Bosphorus bypass">"[http://www.nce.co.uk/news/water/turkey-to-build-bosphorus-bypass/8614313.article Turkey to build Bosphorus bypass] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151125185021/http://www.nce.co.uk/news/water/turkey-to-build-bosphorus-bypass/8614313.article |date=2015-11-25 }}" ''New Civil Engineer'', 20 April 2011. Accessed: 2 December 2014.</ref><ref name="ing.dk">Marfeldt, Birgitte. "[http://ing.dk/artikel/startskud-gigantisk-kanal-gennem-tyrkiet-118702 Startskud for gigantisk kanal gennem Tyrkiet]" ''Ingeniøren'', 29 April 2011. Accessed: 2 December 2014.</ref>. Študije v zvezi s projektom so bile zaključene v dveh letih. Prekop je bil sprva predviden za obratovanje najkasneje leta 2023, na 100. obletnico ustanovitve republike. 22. januarja 2013 je turška vlada sporočila, da se bodo raziskave o prekopu začele maja 2013 <ref>{{navedi splet|url=http://www.ansamed.info/ansamed/en/news/nations/turkey/2013/01/22/Works-Bosphorous-mega-canal-go-ahead-April_8116070.html|title=Works on Bosphorous mega-canal go ahead from April - Turkey - ANSAMed.it|website=www.ansamed.info|accessdate=10 October 2017|archive-date=2018-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20181001031114/http://www.ansamed.info/ansamed/en/news/nations/turkey/2013/01/22/Works-Bosphorous-mega-canal-go-ahead-April_8116070.html|url-status=dead}}</ref>. Aprila 2013 se je začela prva faza projekta ''Prekop İstanbul'', ki vključuje gradnjo različne mreže mostov in avtocest <ref>{{navedi splet|url=http://www.hurriyetdailynews.com/govt-gives-green-light-to-crazy-canal-istanbul-project.aspx?pageID=238&nID=44823&NewsCatID=341|title=Gov"t gives green light to "crazy" Canal Istanbul project - LOCAL|website=Hürriyet Daily News - LEADING NEWS SOURCE FOR TURKEY AND THE REGION|accessdate=10 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://french.ruvr.ru/2013_04_13/La-Turquie-va-construire-un-canal-parallele-au-Bosphore/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-04-16 |archive-date=2013-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130419043458/http://french.ruvr.ru/2013_04_13/La-Turquie-va-construire-un-canal-parallele-au-Bosphore/ |url-status=dead }}</ref>. Decembra 2019 se gradnja še ni začela. Predsednik Erdoğan je navedel, da bo razpis za projekt objavljen v začetku leta 2020. Medtem Ekrem İmamoğlu, ki je bil leta 2019 izvoljen za župana Carigrada iz opozicijske stranke CHP, nasprotuje projektu <ref>{{navedi novice |title=Erdogan says Istanbul canal project to go ahead despite mayor's opposition |url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-canal/erdogan-says-istanbul-canal-project-to-go-ahead-despite-mayors-opposition-idUSKBN1YG1QT |accessdate=2 January 2020 |agency=Reuters |date=12 December 2019}}</ref>. Januarja 2020 je ministrstvo za okolje in urbanizacijo odobrilo končno različico poročila o presoji vplivov na okolje (EIA) projekta Carigrajskega prekopa.<ref>{{navedi novice |title=Kanal Istanbul gets ministry nod on environment - Turkey News |url=http://www.hurriyetdailynews.com/kanal-istanbul-gets-ministry-nod-on-environment-151093 |accessdate=17 January 2020 |work=Hürriyet Daily News |date=17 January 2020 |language=en}}</ref> === Stroški === Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in uradniki mestne občine Carigrad so izjavili, da bo izgradnja Carigrajskega prekopa stala 75 milijard funtov <ref>{{navedi novice |url=http://www.dpcmagazine.com/login.aspx?reason=denied_empty&script_name=%2Fsecure%2Fdisplay.aspx&path_info=%2Fsecure%2Fdisplay.aspx&articlename=dn0020110505000009 |newspaper=DPC Magazine |title=Turkey mulls fee rise for Bosporus |accessdate=2020-04-16 |archive-date=2012-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120315081918/http://www.dpcmagazine.com/login.aspx?reason=denied_empty&script_name=%2Fsecure%2Fdisplay.aspx&path_info=%2Fsecure%2Fdisplay.aspx&articlename=dn0020110505000009 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.treehugger.com/files/2011/04/turkish-prime-minister-crazy-project-istanbul.php|title=Turkish Prime Minister Erdoğan's 'Crazy Project' for Istanbul: Building a Second Strait|publisher=|accessdate=10 October 2017|archive-date=2011-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110913121500/http://www.treehugger.com/files/2011/04/turkish-prime-minister-crazy-project-istanbul.php|url-status=dead}}</ref>. Osrednja vlada je kot glavno prednost postavila model ''gradi-vzdržuj-prenesi'', vendar bo po potrebi uporabila svoj državni proračun. V fazi gradnje projekta bo zaposlenih približno 8-10 tisoč ljudi, medtem ko bo med operativno fazo zaposlenih 500-800. Predvideva se, da bi osebje turških oboroženih sil igralo ključno vlogo pri razvoju prekopa. === Kritike === Nekateri kritiki so navedli, da želi Turčija zaobiti Montreuško konvencijo o režimu v Bosporju, da bi dosegla večjo avtonomijo pri prehodu vojaških ladij s Črnega v Marmarsko morje. <ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/world/turkey-debates-whether-international-treaty-is-obstacle-to-plan-to-bypass-the-bosporus/2011/04/29/AFcaFrCF_story.html |newspaper=The Washington Post |title=Turkey debates whether international treaty is obstacle to plan to bypass the Bosporus |date=2011-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181211162128/https://www.washingtonpost.com/world/turkey-debates-whether-international-treaty-is-obstacle-to-plan-to-bypass-the-bosporus/2011/04/29/AFcaFrCF_story.html |archive-date=2018-12-11 |access-date=2020-04-16 |url-status=dead }}</ref> Leta 2013 je ''Stratfor'' (ameriška geopolitična obveščevalna platforma in založnik) označil napovedan gradbeni proračun v višini 12 milijard dolarjev in začetni datum obratovanja leta 2023 kot »neresničea za projekt takega obsega« <ref>{{navedi splet| title= Turkey's Ambitious Canal Proposal | url= http://www.stratfor.com/image/turkeys-ambitious-canal-proposal | publisher=STRATFOR | date= May 16, 2013| accessdate=2013-05-16|quote=Registry required.}}</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.kanalistanbul.gov.tr Official website] by Turkey's Directorate of Communications [[Kategorija:Prekopi]] [[Kategorija: Zgradbe in objekti v Carigradu]] [[Kategorija:Megaprojekti]] 4rbnt5jlh5g87uy08yv25k4xgl8pkkq 2 479113 6765299 6537569 2026-10-15T02:23:59Z Marjan Tomki SI 190558 Povezano s tem, da je treba dopolniti članke o agnosticizmu in troubleshootingu - nekaj od tega sem že 6765299 wikitext text/x-wiki <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <!-- Učim se iz domače strani [[uporabnik:Marko3]] <tr><td>{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}}</tr></td>--> <tr><td>{{Uporabnik agnostik}}</tr></td> </table> Tudi: [[:en:User:Marjan_Tomki_SI|User:Marjan Tomki SI]]. <br> Upokojen informatik (od snovanja in programiranja in odprave težav aplikacij mimo upravljanja ter raziskovanja in odprave težav ([[:en:Troubleshooting|troubleshooting]]) (ne le računalniških in programskih) sistemov do sodelovanja pri analizi in preprečevanju zlonamernih programov). Poznavanje precej (tudi zdaj manj znanih) programskih jezikov in operacijskih sistemov (če bo kdaj potrebno, bom dodal seznam), ampak med njimi (še) ni tistih, ki bi prišli najbolj prav pri vzdrževanju Wikipedije, čeprav zna to poznavanje starih in težav z njimi kdaj priti prav pri prepoznavanju ponavljanja že znanih vzorcev pri novih. Po upokojitvi se večino časa ukvarjam z rečmi, ki se počno zunaj (zdaj med drugim - z licenco, a volontersko - poučujem jadranje za nekaj jadralnih klubov) in tudi zavestno omejujem svoj čas na internetu, zato moji prispevki k Wikipediji najbrž ne bodo ne redni ne zelo pogosti. == Jeziki == {{Babel|en-3|sl|hr-4|sr-4|bs-4|la-2|fr-2|it-2|de-1|ru-1|cmd-2}} Če bo potrebno, bom dodal še podatke o računalniških jezikih. Tisti, v katerih sem programiral največ, zdaj niso več v rabi taki, kot so bili tedaj. V novejših (visual, objektni, 'internetni') nisem več pisal aplikacij, ampak predvsem raziskoval in odpravljal težave v programih drugih; predvsem pa je bil problem, da tedaj (ko so bile moje naloge predvsem administracija in troubleshooting) služba ni več namenila denarja za še eno licenco za orodje (razvijalsko okolje) tudi zame, brez tega pa je enako težko biti res dober v kakem jeziku, kot je težko biti res dober ("fluent", tisti ki jezik govori tekoče) v živem jeziku, pri katerem - ali vsaj o katerem - se nimaš s kom pogovarjati (pa magari v pismih). :Tole bi pa rad še malo obdržal pred očmi, ko priletim sem: *Še nekaj mi ni jasno: cmd-2 ni delal, dokler v tisti kategoriji ni bilo predloge, en-3 pa dela, čeprav v tisti kategoriji ne vidim en-3 predloge. * Sprememba: junija 2023 sem bil deset dni na Gardskem jezeru na treningu in potem na EP za razred International FJ v jadranju, in biti tam toliko časa skupaj je koristilo tudi moji Italijanščini; dotlej bi večino razumel, zdaj pa lahko tudi kaj napišem, če je nujno * jesen 2024: že prej sem se do neke mere razumel s srbsko cirilico (kar zadeva branje), zdaj je bila prilika za zbližanje tudi z rusko cirilico (kar pride prav pri primerjalnem jezikoslovju in primerjalni etimologiji). cyrl-1 na angleški uporabniški strani dela, na naši pa ne. Rabim še vaje, mi pa to pomembno povečuje razumljivost tudi ruščine (pa verjetno bo tudi Bolgarščine, razen če imajo veliko svojih - dodatnih, posebnih - črk). Pomlad 2025: Razumljivi postajata tudi belaruščina in ukrajinščina, po drugi plati pa to zapleta stvari, če se poskušam izražati (pogosto ne vem iz katerega jezika je kaj, kar mi pride na misel). == Zakaj sem se prijavil kot uporabnik == Že doslej sem - kadar sem naletel na napake ali so manjkali meni znani podatki - na pogovornih straneh predlagal spremembe strani. To je mnogo lažje usklajevati, če je pisca takega predloga mogoče še po čem povprašati, zato sem se prijavil (najprej na angleški wikipediji). Na angleški Wikipediji sem že prej - kot le IP podpisan pisec - predlagal nekaj takih sprememb. Ko sem marca ali aprila 2020 na en:WP prijavljen hotel napisati na pogovorno stran predlog za dopolnitev enega od prispevkov v Slo Wikipediji, tega nisem mogel (kljub "universal" login), ker je bil "moj" IP blokiran. O tem in razrešitvi več na pogovorni strani. == Zakaj ne morem prispevati več v Slo WP == Dve skupini razlogov: * o tem, kar sem že omenil zgoraj - da poučujem jadranje in razen občasno (neprimerno vreme, koronski ukrepi...) nisem na internetu - ne bom tu * o mnogih zadevah nikakor ne najdem virov, ki bi jih WP priznala, ali pa bi vzelo toliko časa, kot ga ne najdem; o dosedanjem razmisleku o tem pa moram kaj zapisati === Problemi virov v Sloveniji === Ponekod drugod je ogromen del virov ne le ohranjen (npr. ZDA), ampak tudi digitaliziran in javno dostopen, čeprav je marsikateri dostop plačljiv. Kolikor vidim, pri nas nas ogromno reči ni digitaliziranih, nekoč zapisanih podatkov o marsičem pa sploh ni več, o marsikaj pa sploh ni bilo (ali še ni bilo, če so udeleženci, ki to pomnijo, še živi) zapisano. Del usposabljanja za poučevanje jadranja pred slabim desetletjem je bilo tudi predavanje o zgodovini športa nasploh in v Sloveniji. Predavatelju na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|FŠ]] je uspelo, da smo se zavedeli, da {{em|zgodovine športa v Sloveniji ne bo, če ne bomo poskrbeli, da o naši dejavnosti ostanejo sledi}}, ker brez tega ne bo virov, brez teh pa ni zgodovine. Več o tem na [[ Uporabnik:Marjan Tomki SI/Problematika virov v SI|Marjan Tomki SI/Problematika virov v SI]]; Verjetno pa bo treba načeti tudi problematiko uporabe sl virov za en članke (o tem doslej še nisem razmišljal, pa utegne biti pomembno npr. za utemeljitev dejstev o nabavi naših AirTractor-jev v članku en Wikipedije z navedki naših virov). == Orodja in povezave, ki bodo prišli prav pri delu z wikipedijo == Tole bom rabil zlasti zato, ker pogosto delam z različnih računalnikov na različnih lokacijah, ko ne morem uporabljati v brskalniku shranjenih bližnjic (bookmarks, favorites in podobno). Tu prilepljene povezave dalje vsebujejo povezave "See also:" ipd., ki bodo verjetno naprej olajšale hitro najti, kar večkrat iščem z različnih strojev in krajev. {{Colbegin}} *[[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik|"Moj" Peskovnik]], [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori|"Moja" vprašanja in odgovori]], [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri|zaloga virov ]], [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Narediti|narediti ]] *[[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Prevajanje|Prevajanje]] postopki, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori/jeziki|jeziki vsebinsko]], [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Wikidata|Wikipodatki ]] zlasti pri večjezičnih člankih. *[[WP:POD|Wikipedija:Podstrani]] - naj me spomni tudi, kako mi je bilo to težko najti kot [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori/začetniki|začetniku]]; * Med WM projekti: [[:en:WP:SIS]], sl [[P:IW]]→sl predloge, npr. <code>{{tlx|Wikislovar|Ime strani}}</code>; {{tl|Wiktionary}} pa preusmeri na predlogo wikislovar, ki pa še nima (prevedene, oziroma sploh) dokumentacije, klica na angleško (kjer dokumentacij je) pa s predlagama tl ali tlx ne uspem/znam narediti. Moralo bi iti - gre - z [[:en:Template:Wiktionary]] in od tam naprej (vsebuje tudi seznam sorodnih predlog, z njihovo dokumentacijo, a ni nujno, da pri nas so enakovredne, sploh pa ne z istimi imeni). * [[:en:Help:Interlanguage links|medjezikovne povezave]]→{{tlx|ill|Naslov članka|Koda jezika}} *[[wikipedija:pravila in smernice|Pravila in smernice]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje|SP Povezovanje]], [[WP:BIO]], [[Wikipedija:Seznam infopolj|Seznam infopolj]] * Datume povezuje pomišljaj en-dash, ki se ga lahko zapiše s kodo (&ndash;) ali enostavno – (Windows: Alt+0150; MacOS: option + -). Ta znak naj se nebi zamenjeval s krajšim vezajem ("-") niti ne z najdaljšim pomišljajem em-dash ("—"). En-dash pomišljaj ni obdan s presledki, če gre le za letnice; če pa datum vsebuje presledke naj bodo presledki vključeni tudi pred in za pomišljajem. * [[Wikipedija:Stik z nami]] *[https://www.mediawiki.org/wiki/Help:Contents/sl Help:Contents/sl] - slovenska pomoč<br> :Verjetno je slovenska pomoč še precej v delu (in bi bilo zaželeno še kaj prevesti). Tudi še ne vem, zakaj mi včasih ne uspe interna povezava - enkrat mislim da sem prišel s si prefiksom na siamščino ali nekaj podobnega, za kar nisem imel znakov... *[[Wikipedija:Vadnica]] - najdeno [[WP:POD LIPO|Pod lipo]] in dobro, ampak mi, ko sem šel pogledat Pod lipo, povezava za vadnico (pre)dolgo ni padla v oči. Ko bom vedel več, pojdem ponovno čez to, še vedno z mislijo na to, kako to vidi in česa še ne razume začetnik. {{Colend}} 84tlpjldo8m7gcii3dg8605bzkb0084 0 482556 6765291 6159461 2026-10-14T23:37:37Z Kent Wang 265880 /* Pomembni primeri */ Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 70.jpg 6765291 wikitext text/x-wiki '''Portugalska gotska arhitektura''' je [[arhitekturni slog]], ki je bil razširjen na [[Portugalska|Portugalskem]] v poznem [[srednji vek|srednjem veku]]. Kot v drugih delih Evrope je tudi tu gotski slog počasi nadomestil [[romanska arhitektura|romansko arhitekturo]] v obdobju med poznim 12. in 13. stoletjem. Med poznim 15. in začetkom 16. stoletja je gotiko nadomestila [[renesančna arhitektura]] preko vmesnega sloga, imenovanega [[Manuelinska arhitektura|Manuelin]]. [[File:Alcobaça-CentralAisle.jpg|thumb|right|180px|Glavna ladja cerkve samostana Alcobaça (12.–13. stoletje).]] == Cerkve in samostani == Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva v celoti gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça |samostana Alcobaça]], čudovit primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jim bili naklonjeni cistercijani<ref name="ALCOBACAIGESPAR">''Mosteiro de Alcobaça'' no sítio do IGESPAR [http://www.igespar.pt/en/patrimonio/pesquisa/geral/patrimonioimovel/detail/70185/]</ref>. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v zgodovinski provinci [[Šampanja (provinca)|Šampanji]]. Njeni tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je prekrita z rebrastimi [[obok]]i, glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkasto razporejenih kapel. Obok ambulatorija podpirajo zunanji [[opornik]]i, značilnost gotske arhitekture in novost na Portugalskem. Po ustanovitvi Alcobaçe se je gotski slog razširjal pri beraških (''mendikantskih'') redovih (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V mestnih središčih je bilo v 13. in 14. stoletju ustanovljenih več samostanov, pomembne primere pa najdemo v mestih [[Porto]] (cerkev São Francisco), [[Coimbra]] (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos) , [[Santarém]] (São Francisco, Santa Clara), [[Elvas]] (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številnih drugih krajih. Mendicantne gotske cerkve so bile navadno triladijske, pokrite z leseno streho in [[apsida|apsido]] s tremi [[kapela]]mi, pokritimi z rebrastimi oboki. Tem cerkvam so manjkali tudi stolpi in so bile večinoma brez arhitekturne dekoracije, v skladu z mendantnimi ideali. Taka gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v kraju [[Sintra]] (Santa Maria), Mafra, Lourinhã in Loulé.<ref name="ESTUDOS11">Revista Estudos/Património n. 2. IPPAR. 2002. pág. 11 [http://194.65.130.238/media/uploads/revistaestudospatrimonio/n2/Estudospatrimonio2.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Image:BatalhaFacade1.jpg|thumb|left|220px|Dekorativna gotika v samostanu Batalha: cerkvena fasada (levo) in Ustanoviteljeva kapela (desno).]] Mnoge romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako je romanska ladja [[Stolnica v Portu|stolnice v Portu]] podprta z zunanjimi oporniki, in je bila ena prvih tako zgrajenih na Portugalskem (zgodnje 13. stoletje). Apsida [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] je bila v prvi polovici 14. stoletja popolnoma spremenjena, ko je dobila gotski ambulatorij, osvetljen s [[svetlobno nadstropje|svetlobnim nadstropjem]]. V ambulatoriju je vrsta izstopajočih kapel, osvetljenih z velikimi okni, v nasprotju s temno romansko ladjo stolnice. Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori| stolnice v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav je njen tloris, fasada in višina navdihnjena z lizbonsko stolnico, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile trdnjavsko podobo romanskih časov, kot že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) v bližini Matosinhosa in celo stolnica v [[Viana do Castelo]] iz 15. stoletja.. Zgrajenih je bilo več gotskih [[križni hodnik|križnih hodnikov]] in jih je še vedno mogoče najti v stolnici v Portu, Lizboni in Évori (vse iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, samostan Santo Tirso in [[samostan Kristusovega reda, Tomar]]. V začetku 15. stoletja je stavba [[samostan Batalha |samostana Batalha]], ki jo je sponzoriral kralj [[Janez I. Portugalski]], privedla do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so dela zaupali mojstru Huguetu, neznanega izvora, ki je v projekt vnesel dekorativni (''flamboyant'') gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi konicami z brstiči, [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenim [[krogovičje]]m in izpopolnjenimi [[prsobran]]i. Glavni portal ima vrsto [[arhivolt]]ov, okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] relief, ki prikazuje ''Kristusa in evangeliste''. Ustanoviteljeva kapela in [[kapiteljska dvorana|kapiteljska hiša]] imata zvezdnato rebrast obok, ki na Portugalskem še ni bila znana. Batalha je vplival na delavnice 15. stoletja, kot so [[stolnica Guarde]], [[stolnica v Silvesu]] in samostani v Bejah (''Nossa Senhora da Conceição'') in Santarému (''Igreja da Graça''). Še ena gotska različica je bila tako imenovana mudéjar-gotika, ki se je na Portugalskem razvila proti koncu 15. stoletja, zlasti v regiji Alentejo. Ime [[mudéjar]] se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], zlasti v srednjem veku. V Alenteju in drugod je vpliv mudéjarja v več stavbah viden v profilu oken in portalov, pogosto z loki v obliki podkve in [[Paličevje |paličevja]], krožnimi stolpiči s stožčastimi [[Fiala (arhitektura)|fialami]], islamskimi [[cina (arhitektura)|cinami]] itd., pa tudi dekoracijo s ploščicami ([[azulejo]]). Primeri vključujejo [[portik]] cerkve svetega Frančiška v Évori, dvorišče kraljeve palače v Sintri ter več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je na koncu v zgodnjem 16. stoletju prepletel s slogom Manueline. [[File:Castelo da Feira03.JPG|thumb|left|220px|Pogled na grad Santa Maria da Feira. Keep je edinstven na svetu s štirimi ščepci štirih stolpov, zataknjenimi v glavnem stolpu.]] [[File:Bragança23.jpg|thumb|right|200px|Pogled na grad Bragança. Veliki stolp je bil zgrajen v 15. stoletju..]] == Gradovi in palače == V gotski dobi je bilo treba zgraditi ali okrepiti več [[grad]]ov, zlasti ob meji s [[Kastiljsko kraljestvo|Kastiljskim kraljestvom]]. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem po navadi več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti proti izstrelkom), [[bivalno-obrambni grad]]ovi so po bili navadi poligonalni, grajska vrata pa je pogosto branil par stranskih stolpov. Po obodu glavnega obzidja so pogosto postavili drugo spodnjo [[kurtina|kurtino]] ([[barbakan]]e), da so preprečili, da bi se oblegovalne naprave približale gradu. Značilnosti, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane [[strelnica|strelnice]], so postale razširjene. Od 14. stoletja dalje so stolpi postajali večji in bolj izpopolnjeni z rebrastimi obokanimi strehami in napravami kot so kamini in jih najdemo v gradovih v krajih Beja, Estremoz in Bragança, v nekaterih kasnejših gradovih (15. stoletje), pa najdemo bivalno-obrambne stolpe z izboljšanimi stanovanjskimi lastnostmi, ki so postali prave palače, kot so Penedono, Ourém in Porto de Mós. Najpomembnejši primer je [[grad Leiria]], ki ga je kralj Janez I. spremenil v kraljevo palačo. Nekatere prostore palače krasijo čudovite gotske lože, iz katerih bi lahko kralj in kraljica gledala okoliško pokrajino. == Pomembni primeri == <gallery> File:AlcobaçaCloister.jpg|Križni hodnik in cerkev samostana Alcobaça. File:Claustro da Se (Porto).PNG|Križni hodnik stolnice v Oportu (14. stoletje). File:LisbonCathedral-Ambulatory.jpg|Ambulatorij Lizbonske stolnice (14. stoletje). File:Karinecyril evora cathedrale2.JPG|Transept in stolp z lanterno stolnice v Évori (13. stoletje). File:SilvesCathedral-facade2.jpg|Glavna fasada stolnice v Silvesu (15. stoletje). File:EvoraCathedral-Cloisters.jpg|Križni hodnik stolnice v Évori (14. stoletje). File:Evora-StFrancisco-FacadePorch.jpg|Mudéjar-gotika: Glavna fasada svetega Frančiška Évora (konec 15. stoletja). File:Mosteiro Leca Balio (Matosinhos).jpg|Samostan Leça do Balio, Matosinhos (14. stoletje). File:Ourem-CCBYSA.jpg|Grad Ourém (15. stoletje). File:Estremoz10.jpg|Gotski portik v gradu Estremoz. File:Antiguo Pazo del Consejo Guimaraes.JPG|Mestna hiša v Guimarãesu z gotsko galerijo (zgodnje 16. stoletje). File:Batalha37.jpg|Zvezdna rebra oboka Ustanoviteljeve kapele samostana Batalha (15. stoletje). File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 70.jpg|Državna palača v Sintri (15.–16. stoletje). File:Castelo de Penedono 1.jpg|Vhodni stolpi gradu Penedono (15. stoletje). File:Ponte Ponte Lima.JPG|Gotski most Ponte de Lima. File:BejaPortal-CCBY.jpg|Portal samostana Gospe v Bejah (15. stoletje). </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Portugalska arhitektura]] 9sms5kzgm5fe9jhgdguijgvz0ml4ey7 0 482602 6765387 6732511 2026-10-15T11:24:03Z Yerpo 8417 dewiki odvečnih povezav 6765387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Nina Gazibara|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=1|height=172 cm}}'''Nina Gazibara''', [[Slovenija|slovenska]] [[Maneken|manekenka]], fotomodel in televizijska voditeljica [[Srbi|srbskega]] rodu, * [[7. oktober]] [[1950]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Legendarni slovenski manekenki voščilo iz bordela|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/legendarni-slovenski-manekenki-voscilo-iz-bordela-236917|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-10-14|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Mojca|last=Marot}}</ref> [[Beograd]].<ref name=":10" /> Velja za legendo slovenskega manekenstva.<ref>{{Navedi splet|title=Legenda slovenskega manekenstva je končala v bolnišnici|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/legenda-slovenskega-manekenstva-je-koncala-v-bolnisnici-287595|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-03-12|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Roman|last=Turnšek}}</ref> Zaznamovala je sedemdeseta in osemdeseta leta.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_75_L.pdf Gorenjski nominator]'', str. 30, Šinik, Gorazd (27. september 2002), ''Gorenjski Glas'', letnik 55, št. 75</ref> Delala je za [[Blagovna znamka|znamke]], kot so Dušan Šorđan, Krznarstvo Eber, Lisca,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lisca.hr/novosti/price/lisca-65-godina.html|title=65 godina - pogled u prošlost|date=17. september 2020|accessdate=2. junij 2021|website=lisca.hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201024093237/https://www.lisca.hr/novosti/price/lisca-65-godina.html|archivedate=24. oktober 2020|language=hr}}</ref> Pletilni studio Draž (predstavitev obleke za slovensko miss 96), [[Rašica (tovarna)|Rašica]], Peko, Ilirija,<ref>Nova svežina (oglas), str. 63, ''Tovariš'', 25. december 1972, letnik 28, številka 50, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDDRGBHN}}</ref> Pletenina,<ref>''Korak v morje v koraku z modo'' (oglas), str. 43, ''Tovariš'', 11. junij 1973, l. 29, št. 23, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ILKSSV7Z}}</ref> Mura, Polzela, Jack&Jones, Energetix magnetni nakit, Lisca, teniške loparje Head, avtomobile Jaguar in očala Carrera. [[Fotomodel|Modeli]] so prodajali vse, od gradbenega materiala do [[Pohištvo|pohištva]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Pomaga ljubezen in čim manj ličil|url=https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-07-06|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Gorazd|last=Suhadolnik|archive-date=2017-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20171225235923/http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Modni dogodek tokrat malo drugače|url=https://www.delo.si/kultura/modni-dogodek-tokrat-malo-drugace.html|website=www.delo.si|date=2007-05-15|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211091007/https://www.delo.si/kultura/modni-dogodek-tokrat-malo-drugace.html|url-status=dead}}</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDIFDW37 Rokov modni bazar - dvajsetič]'', str. 47, Cah-Žerovnik, Vlasta (30. november 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 48</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLC7I769 Naši v Indiji]'', str. 9, Cah-Žerovnik, Vlasta (24. oktober 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 43</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Včasih smo na snemanje nosile svoje modne dodatke!|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/nina-gazibara-vcasih-smo-na-snemanje-nosile-svoje-modne-dodatke.html|website=enaA Lifestyle|date=2014-10-21|accessdate=2020-08-07|language=sl-SI|last=Uredništvo|archive-date=2020-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200212154641/http://lifestyle.enaa.com/ljudje/nina-gazibara-vcasih-smo-na-snemanje-nosile-svoje-modne-dodatke.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Še bi to delala, če bi bila spet mlada|url=https://www.rtvslo.si/zabava/moda/nina-gazibara-se-bi-to-delala-ce-bi-bila-spet-mlada/503238|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=26. oktober 2019|publisher=|last=Krajnc|first=Saša}}</ref> Za njenega odkritelja velja slovenski modni [[fotograf]] [[Stane Jerko]], ki jo ima za enega najboljših slovenskih fotomodelov vseh časov, tudi zaradi njene edinstvene prirojene elegance.<ref>{{Navedi splet|title=Razstava pionirja slovenske modne fotografije Staneta Jerka|url=https://www.delo.si/prosti-cas/kult/razstava-pionirja-slovenske-modne-fotografije-staneta-jerka.html|website=www.delo.si|date=2015-12-17|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Saša|last=Bojc|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211102150/https://www.delo.si/prosti-cas/kult/razstava-pionirja-slovenske-modne-fotografije-staneta-jerka.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Pri nas nimamo paparacev"|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/pri-nas-nimamo-paparacev/211159|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=31. avgust 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''[https://www.lions.si/media/files/intranet/klipping/lionstedenska_14._07._2017.pdf Stane Jerko (intervju)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', Karneža, Biserka (7. julij 2017), ''Reporter'' ''Magazin'', str. 34-42</ref> V mladosti se ni počutila lepo.<ref>{{Navedi splet|title=Znane Slovenke o lepoti|url=https://www.grazia.si/znane-slovenke-o-lepoti/|website=Grazia Slovenija|date=2016-11-17|accessdate=2020-08-07|language=sl-SI|archive-date=2021-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211023141456/https://www.grazia.si/znane-slovenke-o-lepoti/|url-status=dead}}</ref> Preden je postala manekenka, je delala kot vzgojiteljica v [[Vrtec|vrtcu]], sodelovala pri snemanju TV oddaj in statirala v [[Film|filmih]].<ref name=":0" /> Je ena redkih nosilk naziva [[Miss Slovenije]], ki so si ustvarile manekensko kariero.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_81_L.pdf Najpogumnejše so Štajerke]'', str. 11, Stanovnik, V. (16. oktober 1992), ''Gorenjski Glas'', letnik 45, št. 81</ref> Profesionalni model je bila do svojega 40. leta, [[Upokojitev|upokojila]] pa se je po dopolnjenem 60. letu.<ref name=":2" /> === Miss Slovenije za Miss Jugoslavije === Osvojila je naslov [[Miss Slovenije 1972]], na tekmovanju za [[Miss Jugoslavije]] pa je postala druga spremljevalka. Na to tekmovanje je hotela iti že tri leta prej, pa so ji to odsvetovali v vzgojiteljski šoli. Opogumila jo je vodja manekenske šole oz. tečaja. Njen takratni zaročenec in starši so jo pri tem podpirali. Ob zmagi so ji v službi čestitali, od staršev otrok pa ni bilo pritožb. Ob zmagi je menila, da dela vzgojiteljice ne bo pustila, kar se je kasneje spremenilo zaradi velikega števila ponudb.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara, najlepša Slovenka '72: Elegantna, graciozna, prirodna - ne napušta svoj posao u vrtiću (revija Start)|url=http://www.yugopapir.com/2013/09/nina-gazibara-miss-slovenije-na-bledu.html|accessdate=2020-08-07|date=Februar 1972|website=Yugopapir|publisher=|last=Grbelja|first=J.}}</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_11_L.pdf Ko zmaguje lepota]'', str. 23, Žalar, A. (9. februar 1972), ''Gorenjski Glas'', letnik 25, št. 11</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_66_L.pdf Miss Jugoslavije]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 26. avgust 1972, letnik 25, št. 66</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: 67-letnica, ki z lahkoto obleče mini krilo|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/nina-gazibara-67-letnica-ki-z-lahkoto-oblece-mini-krilo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-07|date=30. december 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> === Poučevanje, vodenje in ocenjevanje === Vodila je mladinske tečaje v manekenskih šolah Vere Hegeduš (Image management) in Vulcano Models.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBREKFXZ Moda, manekenstvo in slava]'', str. 20, ''Novi tednik NT in RC'', Seme, Damjana (19. januar 1995), letnik 49, številka 3</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsaka mama misli, da je njen otrok najlepši|url=https://www.dnevnik.si/42916|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=7. februar 2003|publisher=|last=Mager|first=Ingrid}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot ena od predavateljic v [[Celje|celjskem]] Modnem ateljeju je učila eleganco nošenja modelov.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8A86VCW Modni atelje]'', str. 32, ''Novi tednik NT in RC'', 4. marec 1993, letnik 47, številka 9</ref> V devetdesetih dvajsetega stoletja je vodila oddajo ''Modna dežela'' na [[Kanal A|Kanalu A]]<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060519_L.pdf Petnajst let Kanala A]'', str. 31, ''Gorenjski Glas'', 19. maj 2006, letnik 59, št. 40</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Popravkov na obrazu ali telesu nisem nikoli imela|url=https://www.seniorji.info/nina-gazibara-popravkov-na-obrazu-ali-telesu-nisem-nikoli-imela-6626278|website=www.seniorji.info|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|date=10. december 2018|publisher=|last=Žišt|first=Franja}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, kasneje pa še oddajo ''Sijaj'' na TV3.<ref>{{Navedi splet|title=Sijajno dekle|url=https://www.dnevnik.si/79552|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=11. april 2004|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vodila je tudi modne dogodke.<ref name=":2" /> Bila je članica strokovne komisije na celjski Zlati bucki, tekmovalni modni reviji maturantskih oblek, nekakšnem poskusu slovenskih modnih viktorjev.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPTZEU6J Diana je zmagovalka!]'', str. 31, Cah Žerovnik, Vlasta (4. marec 2004), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 59, številka 9</ref> V oddaji ''Poglej in zadeni'' je na povabilo revije ''Jana'' sedela v komisiji, ki je izbirala model leta.<ref name=":8">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BNN5ZOU Brez duhovne lepote ni prave lepote]'', str. 11, ''Tednik (Ptuj)'', Goznik, Majda (29. april 1993), letnik 46, številka 17</ref> === Manekenstvo nekoč in danes === Doživela je profesionalizacijo slovenske modne industrije ter prihod moderne in bolj sproščene modne fotografije po vzoru tujine. Moti jo brezosebnost in togost današnjih manekenk. Po njenem mora biti model, moški ali ženska, vitek, da mu pristoji vse, kar si zamisli oblikovalec, vendar ne mara anoreksičnosti. Raje ima zdrava in natrenirana [[Telo|telesa]]. Opazila je, da se je zahtevana višina manekenk dvignila iz 174 na 180 [[Centimeter|cm]], da je več plačilne nediscpline, da se modelom plačuje na uro, ne več po katalogu ali oglasu ter da se najema [[Igralec (umetnik)|igralce]] in naturščike, ker so cenejši. Biti maneken v Sloveniji je bilo časovno zahtevno in razgibano delo, ne priložnostno, kot danes. Zanjo biti vrhunski model danes pomeni, da delaš v tujini. Ponosna je na to, da je bila željen model po vsej [[SFRJ|Jugoslaviji]], saj se je morala za to potruditi in to v času, ko ni bilo interneta, ampak samo skopi modni [[Časopis|časopisi]]. Ni imela težav s prekomerno težo in pritiski okolice, nasveti o primerni prehrani za manekene so bili splošni. Svoji postavi se je začela resneje posvečati po [[Porod|porodu]]. Plastične operacije zavrača, ker noče biti izmaličena.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja supermanekenka je zelo aktivna upokojenka|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/nekdanja-supermanekenka-je-zelo-aktivna-upokojenka-742502|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=23. november 2019|publisher=|last=Lucu|first=Tina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Pomaga ljubezen in čim manj ličil|url=https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-07-06|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Gorazd|last=Suhadolnik|archive-date=2017-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20171225235923/http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/modno/nina-gazibara-pomaga-ljubezen-cim-manj-licil|url-status=dead}}</ref><ref>BERNOT, Lea, 2015, Sodobna slovenska modna fotografija : diplomsko delo [[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_bernot-lea.pdf na spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 7 avgust 2020].</ref><ref name=":4" /><ref name=":7" /><ref name=":8" /> == Tožba zaradi nedovoljene objave fotografij == Leta 1981 je pozirala gola za [[Zagreb|zagrebško]] revijo ''Start''. Bila je med prvimi [[SFRJ|jugoslovanskimi]] manekenkami, ki so to storile. Leta 1996 je te fotografije brez dovoljenja založnika objavil tabloid ''As'' v lasti [[Roman Leljak|Romana Leljaka]] in sicer na naslovnici in sredini ter s tem po besedah Gazibarove povzročili nadlegovanje njenega sina v [[Srednja šola|srednji šoli]]. Tožila je Leljaka in odgovornega urednika Srečka Logarja za 4,2 milijona [[SIT]]. [[Okrožno sodišče v Ljubljani]] je Logarja oprostilo (ni imel redne pogodbe o zaposlitvi, jasno opredeljenih obveznosti in odgovornosti, bil naj tudi proti objavi), Leljaku pa naložilo plačilo 800.000 SIT. Po pritožbi obeh strani (Leljak je trdil, da bi se morala že polnoletna Gazibarova zavedati, da se fotografira kot znana oseba, ki bo nekoč imela družino) je [[Višje sodišče v Ljubljani]] prisodilo Leljaku enako vsoto, Srečku Logarju pa plačilo 600.000 SIT. Oba sta morala tožnici poravnati sodne stroške in stroške zagovornika. Roman Leljak je grozil, da se bo obrnil na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96938/tako-mlada-pa-ze-slovenka/|title=Tako mlada, pa že Slovenka: Zakaj so Slovenke v SFRJ uživale poseben sloves, zakaj ga Slovenci niso in za kakšen sloves je pravzaprav šlo|date=17. februar 2006|accessdate=7. avgust 2020|website=|publisher=|last=Novačić|first=Dejan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180225130504/https://www.mladina.si/96938/tako-mlada-pa-ze-slovenka/|archivedate=25. februar 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zvezdan o bolj in manj znanih, Anže ob Usherju, Maša pa ima novega fanta|url=https://www.vecer.com/201205255788689-5788689|website=www.vecer.com|date=2012-05-25|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odškodnina za razgaljenje|url=https://www.dnevnik.si/22592|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=4. maj 2002|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po epilog celo v Strasbourg|url=https://www.dnevnik.si/24958|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=11. junij 2002|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":6" /> == Zasebno == Njena starša, [[Slovenci|Slovenka]] in [[Srbi|Srb]] iz Beograda, Đorđe, sta se spoznala na [[Mladinske delovne brigade|delovni brigadi]] [[Železniška proga Šamac–Sarajevo|Šamac-Sarajevo]]. Kot otrok je tri leta plesala [[balet]]. Imela je strica v [[Poljane nad Škofjo Loko|Poljanah nad Škofjo Loko]]. Raje je bila pri slovenskih sorodnikih na kmetih, kot doma v bloku. V Slovenijo je iz Beograda prišla pri 16. letih, ko sta se starša ločila, mama pa ponovno poročila z vojaškim zdravnikom in jo vzela s sabo. Iz njene nove zveze ima polbrata. V Ljubljani je naredila srednjo vzgojiteljsko šolo. Znala je [[Slovenščina|slovensko]], vendar se je morala poglobiti v slovnico in književnost. Po končani manekenski karieri je delala v modnem butiku, kot tajnica v podjetju za izvoz [[Volna|volne]], na [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarski zvezi Slovenije]], na Murinem predstavništvu v Ljubljani in v trgovini z [[Usnje|usnjenimi]] izdelki ter pomagala v podjetju, ki se je ukvarjalo z naravno kozmetiko. Na [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici]] je pri 47. letih naredila izpite za poslovodjo v trgovini.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Nekdanja supermanekenka je zelo aktivna upokojenka|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/nekdanja-supermanekenka-je-zelo-aktivna-upokojenka-742502|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=23. november 2019|publisher=|last=Lucu|first=Tina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":5" /><ref name=":7" /><ref name=":1" /><ref name=":9">{{Navedi splet|title=ŽIVAHNA NARAVA LEPOTICE|url=https://www.dnevnik.si/114708|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-07|date=28. februar 2005|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: Ne uporabljam botoksa, polnil in na operacije niti ne mislim|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/nina-gazibara-ne-uporabljam-botoksa-polnil-in-na-operacije-niti-ne-mislim/|website=Govori.se|date=2019-11-16|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|title=Nina Gazibara: 'Pri 64 letih že ne bom stradala!'|url=https://novice.svet24.si/clanek/revije/zarja/554b2fb0851c0/nina-gazibara-pri-64-letih-ze-ne-bom-stradala|website=Svet24.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=7. maj 2015|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> Ni zadovoljna s svojo pokojnino. Ne razume tihega trpljenja drugih v slabih službah in zvezah.<ref name=":4" /> Je [[Naturizem|naturistka]], ki ljubi samotne, odmaknjene plaže.<ref>''[https://naturist.si/images/stories/Bilten/NaturistPomlad2019.pdf Nina Gazibara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240623123920/https://naturist.si/images/stories/Bilten/NaturistPomlad2019.pdf |date=2024-06-23 }}'', str. 10, ''Naturist'' (pomlad 2019), ZDNS</ref> Visoka je 172 centimerov.<ref name=":1" /> === Družinsko življenje === Njen prvi fant in zaročenec je bil Bor Gostiša, član skupine [[Bele vrane]], ki ji je pomagal prvič okusiti medijski svet.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Gazibara se spominja prvega fanta|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/582efa85a2c5e/obujala-je-spomine-na-svojega-prvega-fanta|website=Njena.si|accessdate=2020-08-07|language=sl|date=19. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Poročila se je z radijskim novinarjem Dušanom Rogljem in pri 28. letih z njim dobila sina, zaradi česar se je zaposlila v agenciji v Celovcu za dobrih deset let. Poleg tega je vodila tečaje in modne revije.<ref name=":3" /> Ločila se je, ko je bila stara 43 let. Z zdajšnjim partnerjem, ki ga je spoznala v Grčiji, živi na Jesenicah.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /> == Sklici == {{sklici|30em}} {{Miss Slovenije}} {{DEFAULTSORT:Gazibara, Nina}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski manekeni]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Zmagovalke Miss Slovenije]] gcqa0k5749knp4xvl3be104pyjn4j8i 0 487109 6765270 6192476 2026-10-14T21:13:40Z ~2026-44996-51 264415 6765270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Cergol Paradiž''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zgodovinar|zgodovinarka]] * [[2. april]] [[1983]], [[Koper]] == Življenje in delo == Leta [[2008]] je diplomirala iz smeri [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Za svojo diplomsko nalogo ''z'' naslovom ''"Senčna stran znanosti: evgenika v slovenski preteklosti in človeški genetiki sodobnih ter prihodnjih generacij"'' je prejela [[Študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado Oddelka za zgodovino]] (2009). Leta [[2008]] se je vpisala na podiplomski študij na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]], od leta [[2009]] do [[2013]] je bila [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] njena mentorica pa je bila [[Marta Verginella|red. prof. dr. Marta Verginella]]. Od leta [[2016]] opravlja vlogo [[Docent|docentke]] za [[Zgodovina|občo]] in [[Novejša zgodovina|novejšo zgodovino]]. Od leta [[2010]] dalje je članica Delovne skupine za zgodovino evgenike in rasizma. Med leti [[2014]] in [[2016]] je bila članica [[ARRS]] raziskovalnega projekta ''Multikulturna prijateljstva in narodne vezi na presečiščih slovenskega, italijanskega in nemškega sveta (1848–1941)'' pod vodstvom [[Marta Verginella|dr. Verginella.]] Bila je tudi članica ''[[ARRS]] raziskovalnega projekta Ženske in prva svetovna vojna'' med leti [[2014]] in [[2017]] pod vodstvom [[Marta Verginella|dr. Verginella]]. V letu [[2017]] je sodelovala v [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|ARRS]] raziskovalnem projektu ''Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu 1914–1941'' pod mentorstvom [[Borut Klabjan|Boruta Klabjana]]. Med leti [[2017]] in [[2022]] pa je članica evropskega raziskovalnega projekta ''EIRENE – Povojne tranzicije v perspektivi spola. Primer severozahodnega jadranskega prostora'', pod vodstvom [[Marta Verginella|dr. Verginella]]. Ukvarja se predvsem z [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovino znanosti]], [[Zgodovina spola|zgodovino spola]] in [[Demografska zgodovina|demografsko zgodovino]] == Izbrana bibliografija == * Cergol Paradiž, Ana. 2018. Dinarska ali jadranska rasa? : italijanski znanstveni rasizem, severni Jadran in Balkan. Acta Histriae. 2018, letn. 26, št. 4, str. 1197-1216. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K1K7UYUH] * Cergol Paradiž, Ana and Verginella, Marta. 2016. “"Volemo pan, polenta e lavor": le proteste delle donne triestine, 1914–1918.” Genesis: rivista della Società Italiana delle Storiche 15, no. 1: 87–112 [https://www.torrossa.com/en/resources/an/3142917] * Cergol Paradiž, Ana. 2015. Evgenika na Slovenskem. Ljubljana: Sophia. [http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2015/evgenika-na-slovenskem] * Cergol, Ana. 2015. “Yugoslavia I. (Slovenia).” In The history of East-Central European eugenics, 1900–1945: sources and commentaries, edited by Marius Turda, 363–419. London [etc.]: Bloomsbury Academic. [https://www.bloomsbury.com/uk/the-history-of-east-central-european-eugenics-1900-1945-9781472533562/] * Cergol, Ana. 2010. "Illicit sexual relationships in the early 20th century: the issue of abortion." In Love and sexuality: anthropological, cultural and historical crossings, edited by Slađana Mitrović and Alja Adam, 155–163. Zagreb: Centre for Women's Studies: Red Athena University Press. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == * [https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zaposleni/ana-cergol-paradiz doc. dr. Ana Cergol Paradiž] Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/31851 celotna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cergol Paradiž, Ana}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 07ex7dqfdivyfbpvnr9ku48s3yt5erq 6765271 6765270 2026-10-14T21:14:35Z ~2026-44996-51 264415 6765271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Cergol Paradiž''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zgodovinar|zgodovinarka]] * [[2. april]] [[1983]], [[Koper]] == Življenje in delo == Leta [[2008]] je diplomirala iz smeri [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Za svojo diplomsko nalogo ''z'' naslovom ''"Senčna stran znanosti: evgenika v slovenski preteklosti in človeški genetiki sodobnih ter prihodnjih generacij"'' je prejela [[Študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado Oddelka za zgodovino]] (2009). Leta [[2008]] se je vpisala na podiplomski študij na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]], od leta [[2009]] do [[2013]] je bila [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] njena mentorica pa je bila [[Marta Verginella]]. Od leta [[2016]] opravlja vlogo [[Docent|docentke]] za [[Zgodovina|občo]] in [[Novejša zgodovina|novejšo zgodovino]]. Od leta [[2010]] dalje je članica Delovne skupine za zgodovino evgenike in rasizma. Med leti [[2014]] in [[2016]] je bila članica [[ARRS]] raziskovalnega projekta ''Multikulturna prijateljstva in narodne vezi na presečiščih slovenskega, italijanskega in nemškega sveta (1848–1941)'' pod vodstvom Marte Verginella. Bila je tudi članica ''[[ARRS]] raziskovalnega projekta Ženske in prva svetovna vojna'' med leti [[2014]] in [[2017]] pod vodstvom dr. Verginella. V letu [[2017]] je sodelovala v [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|ARRS]] raziskovalnem projektu ''Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu 1914–1941'' pod mentorstvom [[Borut Klabjan|Boruta Klabjana]]. Med leti [[2017]] in [[2022]] pa je članica evropskega raziskovalnega projekta ''EIRENE – Povojne tranzicije v perspektivi spola. Primer severozahodnega jadranskega prostora'', pod vodstvom dr. Verginella. Ukvarja se predvsem z [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovino znanosti]], [[Zgodovina spola|zgodovino spola]] in [[Demografska zgodovina|demografsko zgodovino]] == Izbrana bibliografija == * Cergol Paradiž, Ana. 2018. Dinarska ali jadranska rasa? : italijanski znanstveni rasizem, severni Jadran in Balkan. Acta Histriae. 2018, letn. 26, št. 4, str. 1197-1216. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K1K7UYUH] * Cergol Paradiž, Ana and Verginella, Marta. 2016. “"Volemo pan, polenta e lavor": le proteste delle donne triestine, 1914–1918.” Genesis: rivista della Società Italiana delle Storiche 15, no. 1: 87–112 [https://www.torrossa.com/en/resources/an/3142917] * Cergol Paradiž, Ana. 2015. Evgenika na Slovenskem. Ljubljana: Sophia. [http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2015/evgenika-na-slovenskem] * Cergol, Ana. 2015. “Yugoslavia I. (Slovenia).” In The history of East-Central European eugenics, 1900–1945: sources and commentaries, edited by Marius Turda, 363–419. London [etc.]: Bloomsbury Academic. [https://www.bloomsbury.com/uk/the-history-of-east-central-european-eugenics-1900-1945-9781472533562/] * Cergol, Ana. 2010. "Illicit sexual relationships in the early 20th century: the issue of abortion." In Love and sexuality: anthropological, cultural and historical crossings, edited by Slađana Mitrović and Alja Adam, 155–163. Zagreb: Centre for Women's Studies: Red Athena University Press. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == * [https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zaposleni/ana-cergol-paradiz doc. dr. Ana Cergol Paradiž] Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/31851 celotna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cergol Paradiž, Ana}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 6u1uv79qy7sumaauj9apl1uavxjm640 6765328 6765271 2026-10-15T08:06:36Z Bb63lj 133296 6765328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Cergol Paradiž''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zgodovinar|zgodovinarka]] * [[2. april]] [[1983]], [[Koper]] == Življenje in delo == Leta [[2008]] je diplomirala iz smeri [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Za svojo diplomsko nalogo ''z'' naslovom ''"Senčna stran znanosti: evgenika v slovenski preteklosti in človeški genetiki sodobnih ter prihodnjih generacij"'' je prejela [[Študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado Oddelka za zgodovino]] (2009). Leta [[2008]] se je vpisala na podiplomski študij na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]], od leta [[2009]] do [[2013]] je bila [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] njena mentorica pa je bila [[Marta Verginella]]. Od leta [[2016]] opravlja vlogo [[Docent|docentke]] za [[Zgodovina|občo]] in [[Novejša zgodovina|novejšo zgodovino]]. Od leta [[2010]] dalje je članica Delovne skupine za zgodovino evgenike in rasizma. Med leti [[2014]] in [[2016]] je bila članica [[ARRS]] raziskovalnega projekta ''Multikulturna prijateljstva in narodne vezi na presečiščih slovenskega, italijanskega in nemškega sveta (1848–1941)'' pod vodstvom Marte Verginella. Bila je tudi članica ''[[ARRS]] raziskovalnega projekta Ženske in prva svetovna vojna'' med leti [[2014]] in [[2017]] pod vodstvom Marte Verginella. V letu [[2017]] je sodelovala v [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|ARRS]] raziskovalnem projektu ''Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu 1914–1941'' pod mentorstvom [[Borut Klabjan|Boruta Klabjana]]. Med leti [[2017]] in [[2022]] pa je bila članica evropskega raziskovalnega projekta ''EIRENE – Povojne tranzicije v perspektivi spola. Primer severozahodnega jadranskega prostora'', pod vodstvom Marte Verginella. Ukvarja se predvsem z [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovino znanosti]], [[Zgodovina spola|zgodovino spola]] in [[Demografska zgodovina|demografsko zgodovino]] == Izbrana bibliografija == * Cergol Paradiž, Ana. 2018. Dinarska ali jadranska rasa? : italijanski znanstveni rasizem, severni Jadran in Balkan. Acta Histriae. 2018, letn. 26, št. 4, str. 1197-1216. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K1K7UYUH] * Cergol Paradiž, Ana and Verginella, Marta. 2016. “"Volemo pan, polenta e lavor": le proteste delle donne triestine, 1914–1918.” Genesis: rivista della Società Italiana delle Storiche 15, no. 1: 87–112 [https://www.torrossa.com/en/resources/an/3142917] * Cergol Paradiž, Ana. 2015. Evgenika na Slovenskem. Ljubljana: Sophia. [http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2015/evgenika-na-slovenskem] * Cergol, Ana. 2015. “Yugoslavia I. (Slovenia).” In The history of East-Central European eugenics, 1900–1945: sources and commentaries, edited by Marius Turda, 363–419. London [etc.]: Bloomsbury Academic. [https://www.bloomsbury.com/uk/the-history-of-east-central-european-eugenics-1900-1945-9781472533562/] * Cergol, Ana. 2010. "Illicit sexual relationships in the early 20th century: the issue of abortion." In Love and sexuality: anthropological, cultural and historical crossings, edited by Slađana Mitrović and Alja Adam, 155–163. Zagreb: Centre for Women's Studies: Red Athena University Press. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == * [https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zaposleni/ana-cergol-paradiz doc. dr. Ana Cergol Paradiž] Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/31851 celotna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cergol Paradiž, Ana}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 0rzjisw4m6r6c3ame8s50w510wi7h8e 0 487371 6765261 5797329 2026-10-14T19:41:23Z Yerpo 8417 Zoisova nagrada, malo pospravljanja 6765261 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{infopolje Oseba}} '''Borut Klabjan''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] * [[18. oktober]] [[1976]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Dodiplomski študij zgodovine je končal leta 2001 na Univerzi v Trstu. Leta 2002 se je vpisal na podiplomski študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2007 doktoriral z disertacijo ''Trst in Primorska med svetovnima vojnama v luči češkoslovaške diplomacije''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Borut Klabjan {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/borut-klabjan|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2020-12-08}}</ref> (pedagoški mentor Walter Lukan), ki je prejela nagrado Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Leta 2003 se je zaposlil na Znanstveno-raziskovalnem centru v Kopru (raziskovalni mentor Jože Pirjevec), kjer po prejetem doktoratu nadaljuje z delom na različnih projektih. Izsledke doktorskih in drugih raziskav je objavil v monografiji ''Češkoslovaška na Jadranu. Trst in Primorska ter njihove povezave s Češko in Slovaško od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne''<ref name=":0" /> (Koper: Annales 2007). Pred tem je kot sourednik izdal dva večjezična zbornika, ki sta rezultat prav toliko mednarodnih znanstvenih sestankov, ki jih je Inštitut za zgodovinske študije ZRS organiziral v Kopru v letih 2004 in 2005: ''Vojna in mir na Primorskem'' (Koper: Annales 2005)<ref name=":0" /> in ''Osimska meja'' (Koper: Annales 2006).<ref name=":0" /> Leta 2007 se je zaposlil na Oddelku za zgodovino [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V naslednjih letih je poučeval več predmetov prve, druge in tretje stopnje ter bil mentor in somentor diplomskim, magistrskim in doktorskim delom. Sodeloval je tudi pri vodenju oddelčnih, fakultetnih in univerzitetnih poslov, saj je od 2008 do 2010 vodil Fakultetno poletno šolo Meta humanistika, od leta 2010 do 2012 je bil prodekan za študentske zadeve in član Senata Univerze na Primorskem, od leta 2013 do 2015 pa prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj. Kot namestnik predstojnika oddelka za zgodovino UP FHŠ je od leta 2013 dalje spremljal in sooblikoval pripravo študijskih programov na prvi, drugi in tretji stopnji programa Zgodovina Evrope in Sredozemlja ter sodeloval pri njihovi akreditaciji. V sklopu dela na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je sodeloval pri prijavah na mnoge nacionalne in mednarodne projekte, trenutno pa je vodja enega temeljnega nacionalnega raziskovalnega projekta (ARRS) in je član programske skupine Sredozemlje in Slovenija, ki jo vodi [[Jože Pirjevec]]. Že v času doktorskega študija je prejel več štipendij za študijsko in raziskovalno delo, po doktoratu pa je prejel Humboldtovo štipendijo, leta 2014 je bil gostujoči raziskovalec na Inštitutu za srednjo in jugovzhodno Evropo v Regensburgu, leta 2016 pa je pridobil projekt v sklopu Marie Skłodowska-Curie sheme, ki ga izvaja na European University Institute v Firencah. Njegovo raziskovanje se osredotoča predvsem na politično, diplomatsko in kulturno zgodovino Srednje in Vzhodne Evrope v 19. in 20. stoletju (predvsem področje Severnega Jadrana, zgodovina Trsta, Slovensko-Italijanskih odnosih in Čehoslovakiji).<ref>{{Navedi splet|title=Borut KLABJAN|url=https://www.eui.eu/DepartmentsAndCentres/HistoryAndCivilization/People/Fellows/Profiles/Klabjan.aspx|website=European University Institute|accessdate=2020-12-08|language=en-GB|archive-date=2017-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170628235759/http://www.eui.eu/DepartmentsAndCentres/HistoryAndCivilization/People/Fellows/Profiles/Klabjan.aspx|url-status=dead}}</ref> Leta 2026 je prejel [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi.<ref>{{navedi novice |title=Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije |work=Delo |date=2026-10-14 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> == Izbrana bibliografija == * KLABJAN, Borut (avtor, prevajalec), DAROVEC, Darko (odgovorni urednik), ROŽAC-DAROVEC, Vida (urednik), BEGUŠ, Ana (urednik,prevajalec), TOMINC, Ana (urednik). ''Češkoslovaška na Jadranu : Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne''. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales, 2007. {{cobiss|id=234095616}} * KLABJAN, Borut. ''Trst in Primorska med svetovnima vojnama v luči češkoslovaške politike : doktorska disertacija''. Ljubljana: [B. Klabjan], 2006. {{cobiss|id=34245986}} * KLABJAN, Borut. Erecting fascism : nation, identity, and space in Trieste in the first half of the twentieth century. ''Nationalities papers : the journal of nationalism and ethnicity''. 2018. {{cobiss|id=1539443396}} * KLABJAN, Borut. "Partizanska pokrajina" : partizanski spomeniki in komemoriranje partizanov na Tržaškem. ''Acta Histriae''. [Tiskana izd.]. 2012. {{cobiss|id=2330067}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=24376 celotna bibliografija] * [https://www.eui.eu/DepartmentsAndCentres/HistoryAndCivilization/People/Fellows/Profiles/Klabjan eui.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415014246/https://www.eui.eu/DepartmentsAndCentres/HistoryAndCivilization/People/Fellows/Profiles/Klabjan |date=2021-04-15 }} * [https://zrs-kp.academia.edu/BorutKlabjan academia.edu] * [https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/borut-klabjan izr. prof. dr. Borut Klabjan] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klabjan, Borut}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Trstu]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] kg41qrkq7qjbi27k3njvh0g5jrjmsr4 3 491026 6765117 6704470 2026-10-14T14:11:41Z A09 188929 /* Admin? */ nov razdelek 6765117 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 31. januar 2021 (CET) == Kršitve avtorskih pravic == Prosim, da popraviš vse tekste na [[Seznam epizod serije Najini mostovi]], saj jih kar nekaj takih, ki kršijo avtorske pravice. Prosim, da izbrisane znova napišeš in ne prepišeš. Npr, opis prve epizode je z [https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-najini-mostovi-milijonar-in-severna-koreja/]. S takim početjem ogrožaš pravni mir Wikipedije kot institucije. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:24, 4. april 2021 (CEST) == Za zdravo družbo == Glej ta [[Pogovor:Za zdravo družbo|pogovor]]. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 14:33, 31. marec 2022 (CEST) == Akademske titule == Prosim nehaj že dodajati akademske titule (dr., mag. ipd.) ljudem. Nobena enciklopedija jih ne in tudi tukaj je tak dogovor. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:36, 7. september 2022 (CEST) :Hvala za opozorilo. V prihodnje tega ne bom več dodajal. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:31, 7. september 2022 (CEST) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Tireless Contributor Barnstar Hires.gif|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda neutrudnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in kakovostno delo na področju politike. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 15:45, 21. september 2022 (CEST) |} == (Lepo je biti) Milijonar == Začetek 7. sezone [[Lepo je biti milijonar|Milijonarja]] na Planet TV je prestavljen na nedoločen čas. Včeraj pa so predvajali ponovitev in še kar nekaj jih bodo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 13:06, 6. december 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Hvala lepa za informacije. Nova sezona je bila oglaševana na mnogih plakatih po mestu, jaz sem povzel te info. Nisem pa nikjer zasledil da je prestavljena? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:13, 6. december 2022 (CET) ::No, nova 7. sezona na Planet TV se je zdaj, (12. decembra, v ponedeljek) vendarle začela. V torek in sredo pa je bil na sporedu fusbal. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 13:20, 15. december 2022 (CET) == Viri == Lepo te prosim, ne navajaj portala e-maribor v člankih. To je čista propaganda z ničelno verodostojnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 7. maj 2023 (CEST) :Razumem, hvala lepa za opozorilo. Takrat sem ga navedel ker ni bilo nikjer drugje objavljeno glede shoda. Upoštevam za prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:34, 8. maj 2023 (CEST) == Kolo sreče (Slovenija) == Ne vem od kod ti 48 delov v 2. sezoni. Najbrž nisi gledal, ampak ta teden so bile na sporedu že ponovitve. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:00, 21. december 2023 (CET) :Pozdravljen. Ravno to sedaj ugotavljam. Odštel bom 3 oddaje, ki so jih ta teden ponovil. Hvala sicer za opozorilo, LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:07, 21. december 2023 (CET) == Milijonar == 4x tedensko? V četrtek so ponovitve 6. sezone. Ne moreš tega šteti zraven. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 12:46, 23. februar 2024 (CET) :Pozdravljen. Tega ne morem vedeti ker ne spremljam vsak večer televizijskih vsebin. Planet TV je v svojih oglasih objavil ''po novem smo z vami tudi ob četrtkih'', kar gre razumeti kot da so po novem nove oddaje na sporedu 4x tedensko. Vseeno hvala za opozorilo. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:12, 23. februar 2024 (CET) == 8K == Čestitke. Še 40 metrov do prvega Everesta! :P '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:46, 21. junij 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala lepa! ;) Srečno tudi tebi [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:55, 21. junij 2024 (CEST) == Članki v delu == Če nameravaš delati na članku, lahko na vrh postaviš predlogo {{tl|V delu}}, to je bolj zaželen način za označevanje kot napisati "v procesu čiščenja" na vrh. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 19. oktober 2024 (CEST) :Hvala lepa za opombo! LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:09, 19. oktober 2024 (CEST) == Tabele == Pozdravljen, opazil sem, da redno prispevaš podatke o javnomnenjskih raziskavah, ki bi se jih lahko predstavilo tabelarično ali v grafikonu. Glej npr. [[:commons:Data:Raccoon_population_in_Germany_by_year.tab]] in [[:commons:Data:Raccoon_population_in_Germany_by_year.chart]] (in vključitev v članek [[:en:Raccoon#Distribution_in_Germany]]. Poleg lažjega urejanja, bi to omogočilo tudi strojno berljivost podatkov in lažje prilagajanje prikaza. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 12:50, 7. julij 2025 (CEST) :Pozdravljen! Najlepša hvala, si ogledam in poskušam po zgledu prilagoditi. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 12:57, 7. julij 2025 (CEST) == Srečanje Busha in Putina == Gledam malo uradne obiske v Sloveniji, pa vidim, da še nimamo članka o srečanju Busha in Putina leta 2001. Vprašam kar tako, če bi bil pripravljen – čas seveda tu ne igra nobene vloge – kdaj prevesti članek [[:en:Slovenia Summit 2001]]. Mislim, da bi bil zelo dobrodošel. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:24, 4. avgust 2025 (CEST) :Pozdravljen, hvala za posredovano, z veseljem se lotim po dopustih! LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:48, 9. avgust 2025 (CEST) == Zvezda zate! == {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Team Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda skupinskega dela''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in dobro sodelovanje pri več člankih v nedavni preteklosti. Pozdravljam še bodoča sodelovanja! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 6. november 2025 (CET) |} == Zgodovina Slovenije - Samostojna Slovenija == @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ali bi lahko razširil odsek na tem članku [[Zgodovina Slovenije#Samostojna Slovenija|Zgodovina Slovenije]] po vzoru, kar imajo Hrvati za svojo ''[[:hr:Hrvatska_povijest|Hrvatska povijest]]'' od Neovisna Hrvatska (od 1990.) Slovenska verzija je precej osiromašena in kratka tako, da te prosim, ko boš imel čas, da to narediš. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:53, 13. november 2025 (CET) :Pozdravljen! Vzeto na znanje. Se potrudim, a časovno kdaj bo končano pa ne morem oceniti. Hvala za posredovano in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:07, 13. november 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] prijazno te ponovno prosim, če lahko razširiš zgodovino Slovenije po letu 1991. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:49, 25. marec 2026 (CET) :::Zdravo, trenutno sem manj aktiven na Wikiju saj je konec volitev. Verjamem pa, da lahko pride na vrsto enkrat kmalu. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 07:59, 26. marec 2026 (CET) == Dva osnutka ... == Ojla, ker vestno prispevaš politične članke, ti pišem, če te morda zanima reševanje dveh osnutkov, ki bosta sicer brisana: [[Osnutek:Jože Sodja]] in [[Osnutek:Zala Klopčič]]. V kolikor si zainteresiran, sporoči. Najlepša hvala in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:12, 22. november 2025 (CET) :Vsekakor, gre na seznam za bližnjo prihodnost:D Lep vikend tudi tebi [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:24, 22. november 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala za prijazno in prisrčno sporočilo! Vse dobro tudi tebi, blagoslovljen Božič in seveda uspešno v nove zmage v svetu Wikipedije ter povsod drugod! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:45, 24. december 2025 (CET) == Ankete za volitve == Zelo konkretno razmišljam, k odstranitvi neopredeljenih volilcev v anketah, saj oni nimajo dejansko nobenega pomena in ne bodo glasovali oz. se bodo že odločili, pa me zanima tvoje mnenje o tem, da se angleška in slovenska stran poenotita. [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[Uporabniški pogovor:Noogometni urejevalec|pogovor]]) 17:42, 12. januar 2026 (CET) :Pozdravljen! Tvoja ideja se mi zelo dopade, saj imaš prav, na koncu šteje opredeljeni del. :Je dejstvo - zadnje čase mnoge agencije govorijo o <nowiki>''</nowiki>opredeljenih volivcih<nowiki>''</nowiki> - primer, danes v Delu: »V parlament bi prišlo 8 strank.« Gre za izračun, ki odšteje tistih okoli 25 % ki odgovorijo Ne vem / Ne povem / Drugo / Neveljavna, v praksi je kot bi pomnožil rezultat vsake stranke z 1,25 da dobiš delež glede na opredeljene volivce. In potem rečejo, da bi prišli npr. SNS in Pirati s 3,5 % tudi v parlament. :Zato bi, za korektnost in doslednost podatkov, predlagal 2 možnosti: :a. Vse odgovore (Ne vem; Ne povem; Neveljavna; Drugo; Neveljavna glasovnica; Ne bi volil) se združi v en skupni odstotek in se imenuje <nowiki>''</nowiki>Neopredeljeni volivci.<nowiki>''</nowiki> :b. Dejansko se odstrani vse te cifre neopredeljenih, vendar je potem potrebno narediti nove izračune % strankam, s perspektive, da gledamo na rezultate vseh ponujenih strank kot 100 % delež, ne na rezultate strank + neopredeljene. :Osebno preferiram a. opcijo, saj bi bilo z b. preveč dela in tudi dobro je, da se številke ohranjajo, kot v primarno navedenih virih. :Hvala za pobudo, ostajava na vezi še za naprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:47, 12. januar 2026 (CET) ::Se opravičujem, sedaj komaj videvam celoten odgovor, tako, da ni potrebe po odgovoru na mojem uporabniškem pogovoru. Sam sem izredno neodločen med opcijo A in B, saj opažam na angleških straneh pri UK, Franciji, Portugalski, da sploh ne vključujejo neodločenih in zdaj sem neodločen med tem ali bi peljali svojo pot pri vključevanju le teh ali bi sledili vsem ostalim stranem. [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[Uporabniški pogovor:Noogometni urejevalec|pogovor]]) 20:38, 18. januar 2026 (CET) :::Ni panike. Sam sem dodal en stolpec in meni osebno izgleda prav v redu. Treba je upoštevati dejstvo, da imamo v Sloveniji ogromno strank, in ker jih je toliko pod pragom, bi bilo kakorkoli zaokroževati vrednosti nekorektno. V novem dizajnu tabele sam sedaj ne vidim potrebe po odstranitvi 1 stolpca neopredeljenih, brez težav pa lahko to storiš, ker vidim, da se tudi v splošnem precej ravnaš po tujih Wikijih:D Pa vse lepo! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. januar 2026 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, VidicK01! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:57, 26. januar 2026 (CET) == Državnozborske volitve == Pozdravljen, gotovo sva že oba v peti prestavi, kar se tiče nedeljskih volitev, bi te pa prosil za pomoč. Ko v svojem peskovniku urejam Infobox za volitve, bi rad vključil vse štiri obraze Levice in Vesne ter posledično tudi NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča. Zanima, me kako se boš lotil tega infoboxa, ali vsako stranko posebaj ali vse povsod tri ali štiri slike, ker sem danes že poskušal s kreiranje infoboxa s štirimi slikami za Levico in Vesno ter mi nikakor ne uspe, tako, da se obračam nate s predlogom, kako urediti to zadevo. Moram se ti tudi zahvaliti za izvrstno medsebojno sodelovanje slovenske in angleške različice, kjer vedno skrbiš, da so podatki ažurni in si tudi sam pomagam npr. z anketami in volilnimi projekcijami, ko sam ne utegnem in še mnogo več. Hvala že vnaprej. Lp, [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[Uporabniški pogovor:Noogometni urejevalec|pogovor]]) 15:28, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]]: Si bom drznil odgovorit :) Smo se o tem ravno včeraj pogovarjali na srečanju študentskega wikikluba. Pripravilo se bo montaže vseh treh/štirih kandidatov na sliki, nekako tako, kot smo lahko videli na TVju, poleg ostalih stvari. PS: v nedeljo popoldan bomo na [[WP:Discord|Discord serverju slwiki]] organizirali klic, kjer se bomo lažje usklajevali glede posodabljanja volilnih rezultatov ipd. dejavnosti, ki jih tak dogodek v smislu urejanja projekta prinese in si toplo vabljen. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:11, 17. marec 2026 (CET) ::Sem že naredil. Sliki sta na Commonsu. [[:commons:File:Koalicija Levice in Vesne.png|File:Koalicija Levice in Vesne.png]] in [[:commons:File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|File:Koalicija NSi SLS Fokus.png]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 17. marec 2026 (CET) :V zvezi s portreti skupnih predsednikov sta kolega že odgovorila;) jaz pa se ti lahko le zahvalim za prijazne besede in pohvalim tudi tvoj izjemen trud za angleško verzijo! Lep pozdrav! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:05, 17. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Barnstar of Diligence Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda vestnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Karlo, vsi redni člani slovenske Wikiskupnosti se dobro zavedamo, da brez tvojih organizatorskih doprinosov, vestnega dela in vsakodnevnega spremljanja predvolilnega dogajanja danes ne bi ponujali tako obširnih in natančnih zapisov o [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]]. Naj bo ta zvezdica poklon vsemu, kar si počel preteklih 15 mesecev; bralci pa ti bodo nevedni hvaležni še dolga leta vnaprej. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:52, 30. marec 2026 (CEST) |} :Najlepša hvala za to priznanje in zapis, ki seže do srca! LP in vse dobro tudi tebi [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:42, 31. marec 2026 (CEST) == Faktor == @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ali veš slučajno ali so kje na spletu objavljene oddaje Faktorja, ker jih na YT ni več za videt. Lahko noč, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:52, 29. junij 2026 (CEST) :Hej, na žalost jih nova odgovorna urednica TV3 Slovenija ne "dovoli" več objavljati na YT kanal ... Je tudi mene isto zanimalo. Lahko noč in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:57, 29. junij 2026 (CEST) == Admin? == Po najinih (in Geografovih) skupnih pogovorih te bom še javno vprašal (da zadostimo pravilom), če bi bil pripravljen sprejeti stan administratorja slovenske Wikipedije? Orodja bi ti prišla več kot prav, čeprav se ne ukvarjaš ravno z vandalizmom. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:11, 14. oktober 2026 (CEST) fut5xq12hmqs1e0jkh62sghrqstabzb 6765119 6765117 2026-10-14T14:16:27Z VidicK01 193275 /* Admin? */ odgovor 6765119 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 31. januar 2021 (CET) == Kršitve avtorskih pravic == Prosim, da popraviš vse tekste na [[Seznam epizod serije Najini mostovi]], saj jih kar nekaj takih, ki kršijo avtorske pravice. Prosim, da izbrisane znova napišeš in ne prepišeš. Npr, opis prve epizode je z [https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-najini-mostovi-milijonar-in-severna-koreja/]. S takim početjem ogrožaš pravni mir Wikipedije kot institucije. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:24, 4. april 2021 (CEST) == Za zdravo družbo == Glej ta [[Pogovor:Za zdravo družbo|pogovor]]. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 14:33, 31. marec 2022 (CEST) == Akademske titule == Prosim nehaj že dodajati akademske titule (dr., mag. ipd.) ljudem. Nobena enciklopedija jih ne in tudi tukaj je tak dogovor. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:36, 7. september 2022 (CEST) :Hvala za opozorilo. V prihodnje tega ne bom več dodajal. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:31, 7. september 2022 (CEST) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Tireless Contributor Barnstar Hires.gif|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda neutrudnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in kakovostno delo na področju politike. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 15:45, 21. september 2022 (CEST) |} == (Lepo je biti) Milijonar == Začetek 7. sezone [[Lepo je biti milijonar|Milijonarja]] na Planet TV je prestavljen na nedoločen čas. Včeraj pa so predvajali ponovitev in še kar nekaj jih bodo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 13:06, 6. december 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Hvala lepa za informacije. Nova sezona je bila oglaševana na mnogih plakatih po mestu, jaz sem povzel te info. Nisem pa nikjer zasledil da je prestavljena? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:13, 6. december 2022 (CET) ::No, nova 7. sezona na Planet TV se je zdaj, (12. decembra, v ponedeljek) vendarle začela. V torek in sredo pa je bil na sporedu fusbal. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 13:20, 15. december 2022 (CET) == Viri == Lepo te prosim, ne navajaj portala e-maribor v člankih. To je čista propaganda z ničelno verodostojnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 7. maj 2023 (CEST) :Razumem, hvala lepa za opozorilo. Takrat sem ga navedel ker ni bilo nikjer drugje objavljeno glede shoda. Upoštevam za prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:34, 8. maj 2023 (CEST) == Kolo sreče (Slovenija) == Ne vem od kod ti 48 delov v 2. sezoni. Najbrž nisi gledal, ampak ta teden so bile na sporedu že ponovitve. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:00, 21. december 2023 (CET) :Pozdravljen. Ravno to sedaj ugotavljam. Odštel bom 3 oddaje, ki so jih ta teden ponovil. Hvala sicer za opozorilo, LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:07, 21. december 2023 (CET) == Milijonar == 4x tedensko? V četrtek so ponovitve 6. sezone. Ne moreš tega šteti zraven. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 12:46, 23. februar 2024 (CET) :Pozdravljen. Tega ne morem vedeti ker ne spremljam vsak večer televizijskih vsebin. Planet TV je v svojih oglasih objavil ''po novem smo z vami tudi ob četrtkih'', kar gre razumeti kot da so po novem nove oddaje na sporedu 4x tedensko. Vseeno hvala za opozorilo. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:12, 23. februar 2024 (CET) == 8K == Čestitke. Še 40 metrov do prvega Everesta! :P '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:46, 21. junij 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala lepa! ;) Srečno tudi tebi [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:55, 21. junij 2024 (CEST) == Članki v delu == Če nameravaš delati na članku, lahko na vrh postaviš predlogo {{tl|V delu}}, to je bolj zaželen način za označevanje kot napisati "v procesu čiščenja" na vrh. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 19. oktober 2024 (CEST) :Hvala lepa za opombo! LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:09, 19. oktober 2024 (CEST) == Tabele == Pozdravljen, opazil sem, da redno prispevaš podatke o javnomnenjskih raziskavah, ki bi se jih lahko predstavilo tabelarično ali v grafikonu. Glej npr. [[:commons:Data:Raccoon_population_in_Germany_by_year.tab]] in [[:commons:Data:Raccoon_population_in_Germany_by_year.chart]] (in vključitev v članek [[:en:Raccoon#Distribution_in_Germany]]. Poleg lažjega urejanja, bi to omogočilo tudi strojno berljivost podatkov in lažje prilagajanje prikaza. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 12:50, 7. julij 2025 (CEST) :Pozdravljen! Najlepša hvala, si ogledam in poskušam po zgledu prilagoditi. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 12:57, 7. julij 2025 (CEST) == Srečanje Busha in Putina == Gledam malo uradne obiske v Sloveniji, pa vidim, da še nimamo članka o srečanju Busha in Putina leta 2001. Vprašam kar tako, če bi bil pripravljen – čas seveda tu ne igra nobene vloge – kdaj prevesti članek [[:en:Slovenia Summit 2001]]. Mislim, da bi bil zelo dobrodošel. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:24, 4. avgust 2025 (CEST) :Pozdravljen, hvala za posredovano, z veseljem se lotim po dopustih! LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:48, 9. avgust 2025 (CEST) == Zvezda zate! == {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Team Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda skupinskega dela''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in dobro sodelovanje pri več člankih v nedavni preteklosti. Pozdravljam še bodoča sodelovanja! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 6. november 2025 (CET) |} == Zgodovina Slovenije - Samostojna Slovenija == @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ali bi lahko razširil odsek na tem članku [[Zgodovina Slovenije#Samostojna Slovenija|Zgodovina Slovenije]] po vzoru, kar imajo Hrvati za svojo ''[[:hr:Hrvatska_povijest|Hrvatska povijest]]'' od Neovisna Hrvatska (od 1990.) Slovenska verzija je precej osiromašena in kratka tako, da te prosim, ko boš imel čas, da to narediš. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:53, 13. november 2025 (CET) :Pozdravljen! Vzeto na znanje. Se potrudim, a časovno kdaj bo končano pa ne morem oceniti. Hvala za posredovano in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:07, 13. november 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] prijazno te ponovno prosim, če lahko razširiš zgodovino Slovenije po letu 1991. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:49, 25. marec 2026 (CET) :::Zdravo, trenutno sem manj aktiven na Wikiju saj je konec volitev. Verjamem pa, da lahko pride na vrsto enkrat kmalu. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 07:59, 26. marec 2026 (CET) == Dva osnutka ... == Ojla, ker vestno prispevaš politične članke, ti pišem, če te morda zanima reševanje dveh osnutkov, ki bosta sicer brisana: [[Osnutek:Jože Sodja]] in [[Osnutek:Zala Klopčič]]. V kolikor si zainteresiran, sporoči. Najlepša hvala in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:12, 22. november 2025 (CET) :Vsekakor, gre na seznam za bližnjo prihodnost:D Lep vikend tudi tebi [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:24, 22. november 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala za prijazno in prisrčno sporočilo! Vse dobro tudi tebi, blagoslovljen Božič in seveda uspešno v nove zmage v svetu Wikipedije ter povsod drugod! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:45, 24. december 2025 (CET) == Ankete za volitve == Zelo konkretno razmišljam, k odstranitvi neopredeljenih volilcev v anketah, saj oni nimajo dejansko nobenega pomena in ne bodo glasovali oz. se bodo že odločili, pa me zanima tvoje mnenje o tem, da se angleška in slovenska stran poenotita. [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[Uporabniški pogovor:Noogometni urejevalec|pogovor]]) 17:42, 12. januar 2026 (CET) :Pozdravljen! Tvoja ideja se mi zelo dopade, saj imaš prav, na koncu šteje opredeljeni del. :Je dejstvo - zadnje čase mnoge agencije govorijo o <nowiki>''</nowiki>opredeljenih volivcih<nowiki>''</nowiki> - primer, danes v Delu: »V parlament bi prišlo 8 strank.« Gre za izračun, ki odšteje tistih okoli 25 % ki odgovorijo Ne vem / Ne povem / Drugo / Neveljavna, v praksi je kot bi pomnožil rezultat vsake stranke z 1,25 da dobiš delež glede na opredeljene volivce. In potem rečejo, da bi prišli npr. SNS in Pirati s 3,5 % tudi v parlament. :Zato bi, za korektnost in doslednost podatkov, predlagal 2 možnosti: :a. Vse odgovore (Ne vem; Ne povem; Neveljavna; Drugo; Neveljavna glasovnica; Ne bi volil) se združi v en skupni odstotek in se imenuje <nowiki>''</nowiki>Neopredeljeni volivci.<nowiki>''</nowiki> :b. Dejansko se odstrani vse te cifre neopredeljenih, vendar je potem potrebno narediti nove izračune % strankam, s perspektive, da gledamo na rezultate vseh ponujenih strank kot 100 % delež, ne na rezultate strank + neopredeljene. :Osebno preferiram a. opcijo, saj bi bilo z b. preveč dela in tudi dobro je, da se številke ohranjajo, kot v primarno navedenih virih. :Hvala za pobudo, ostajava na vezi še za naprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:47, 12. januar 2026 (CET) ::Se opravičujem, sedaj komaj videvam celoten odgovor, tako, da ni potrebe po odgovoru na mojem uporabniškem pogovoru. Sam sem izredno neodločen med opcijo A in B, saj opažam na angleških straneh pri UK, Franciji, Portugalski, da sploh ne vključujejo neodločenih in zdaj sem neodločen med tem ali bi peljali svojo pot pri vključevanju le teh ali bi sledili vsem ostalim stranem. [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[Uporabniški pogovor:Noogometni urejevalec|pogovor]]) 20:38, 18. januar 2026 (CET) :::Ni panike. Sam sem dodal en stolpec in meni osebno izgleda prav v redu. Treba je upoštevati dejstvo, da imamo v Sloveniji ogromno strank, in ker jih je toliko pod pragom, bi bilo kakorkoli zaokroževati vrednosti nekorektno. V novem dizajnu tabele sam sedaj ne vidim potrebe po odstranitvi 1 stolpca neopredeljenih, brez težav pa lahko to storiš, ker vidim, da se tudi v splošnem precej ravnaš po tujih Wikijih:D Pa vse lepo! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. januar 2026 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, VidicK01! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:57, 26. januar 2026 (CET) == Državnozborske volitve == Pozdravljen, gotovo sva že oba v peti prestavi, kar se tiče nedeljskih volitev, bi te pa prosil za pomoč. Ko v svojem peskovniku urejam Infobox za volitve, bi rad vključil vse štiri obraze Levice in Vesne ter posledično tudi NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča. Zanima, me kako se boš lotil tega infoboxa, ali vsako stranko posebaj ali vse povsod tri ali štiri slike, ker sem danes že poskušal s kreiranje infoboxa s štirimi slikami za Levico in Vesno ter mi nikakor ne uspe, tako, da se obračam nate s predlogom, kako urediti to zadevo. Moram se ti tudi zahvaliti za izvrstno medsebojno sodelovanje slovenske in angleške različice, kjer vedno skrbiš, da so podatki ažurni in si tudi sam pomagam npr. z anketami in volilnimi projekcijami, ko sam ne utegnem in še mnogo več. Hvala že vnaprej. Lp, [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[Uporabniški pogovor:Noogometni urejevalec|pogovor]]) 15:28, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]]: Si bom drznil odgovorit :) Smo se o tem ravno včeraj pogovarjali na srečanju študentskega wikikluba. Pripravilo se bo montaže vseh treh/štirih kandidatov na sliki, nekako tako, kot smo lahko videli na TVju, poleg ostalih stvari. PS: v nedeljo popoldan bomo na [[WP:Discord|Discord serverju slwiki]] organizirali klic, kjer se bomo lažje usklajevali glede posodabljanja volilnih rezultatov ipd. dejavnosti, ki jih tak dogodek v smislu urejanja projekta prinese in si toplo vabljen. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:11, 17. marec 2026 (CET) ::Sem že naredil. Sliki sta na Commonsu. [[:commons:File:Koalicija Levice in Vesne.png|File:Koalicija Levice in Vesne.png]] in [[:commons:File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|File:Koalicija NSi SLS Fokus.png]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 17. marec 2026 (CET) :V zvezi s portreti skupnih predsednikov sta kolega že odgovorila;) jaz pa se ti lahko le zahvalim za prijazne besede in pohvalim tudi tvoj izjemen trud za angleško verzijo! Lep pozdrav! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:05, 17. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Barnstar of Diligence Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda vestnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Karlo, vsi redni člani slovenske Wikiskupnosti se dobro zavedamo, da brez tvojih organizatorskih doprinosov, vestnega dela in vsakodnevnega spremljanja predvolilnega dogajanja danes ne bi ponujali tako obširnih in natančnih zapisov o [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]]. Naj bo ta zvezdica poklon vsemu, kar si počel preteklih 15 mesecev; bralci pa ti bodo nevedni hvaležni še dolga leta vnaprej. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:52, 30. marec 2026 (CEST) |} :Najlepša hvala za to priznanje in zapis, ki seže do srca! LP in vse dobro tudi tebi [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:42, 31. marec 2026 (CEST) == Faktor == @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ali veš slučajno ali so kje na spletu objavljene oddaje Faktorja, ker jih na YT ni več za videt. Lahko noč, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:52, 29. junij 2026 (CEST) :Hej, na žalost jih nova odgovorna urednica TV3 Slovenija ne "dovoli" več objavljati na YT kanal ... Je tudi mene isto zanimalo. Lahko noč in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:57, 29. junij 2026 (CEST) == Admin? == Po najinih (in Geografovih) skupnih pogovorih te bom še javno vprašal (da zadostimo pravilom), če bi bil pripravljen sprejeti stan administratorja slovenske Wikipedije? Orodja bi ti prišla več kot prav, čeprav se ne ukvarjaš ravno z vandalizmom. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:11, 14. oktober 2026 (CEST) :Zdravo. Bilo bi mi v čast in veselje. Najlepša hvala za vajino pobudo! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:16, 14. oktober 2026 (CEST) evice6h81quydvefvh5icpups0556s8 0 504996 6765348 6607216 2026-10-15T09:57:21Z Janezdrilc 3152 poglavja za vse črke 6765348 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cesta|cest]] in [[Ulica|ulic]] v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]'''. {{CompactTOC}} {| class="wikitable" |+ !Ime !Pomen !Nekoč |- ! colspan="3" | === B === |- |[[Barje, Nova Gorica|Barje]] |[[barje]] | |- |[[Bazoviška ulica, Nova Gorica|Bazoviška ulica]] |[[Bazovica]] | |- |[[Bevkov trg]] |[[France Bevk]] | |- |[[Bidovčeva ulica, Nova Gorica|Bidovčeva ulica]] |[[Ferdo Bidovec]] | |- |[[Borštnikova pot, Nova Gorica|Borštnikova pot]] |[[Ignacij Borštnik]] | |- |[[Bratuževa ulica, Nova Gorica|Bratuževa ulica]] |[[Lojze Bratuž]] | |- ! colspan="3" | === C === |- |[[Cankarjeva ulica, Nova Gorica|Cankarjeva ulica]] |[[Ivan Cankar]] | |- |[[Cesta 15. septembra, Nova Gorica|Cesta 15. septembra]] |15. september 1947: priključitev Primorske k matični domovini | |- |[[Cesta 25. junija, Nova Gorica|Cesta 25. junija]] |25. junij 1944: Nemci so zbrali vsa dekleta in može, jih odpeljali v zapor v [[Gorica|Gorico]] in kasneje v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] | |- |[[Cesta Goriške fronte, Nova Gorica|Cesta Goriške fronte]] |goriška fronta | |- |[[Cesta IX. korpusa, Nova Gorica|Cesta IX. korpusa]] |[[9. korpus NOVJ|IX. korpus]] | |- |[[Cesta prekomorskih brigad, Nova Gorica|Cesta prekomorskih brigad]] |[[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorske brigade]] | |- |[[Cvetlična ulica, Nova Gorica|Cvetlična ulica]] ([[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]?) | | |- ! colspan="3" | === D === |- |[[Delpinova ulica, Nova Gorica|Delpinova ulica]] |[[Rastislav Delpin]] | |- ! colspan="3" | === E === |- |[[Erjavčeva ulica, Nova Gorica|Erjavčeva ulica]] |[[Fran Erjavec]] | |- ! colspan="3" | === F === |- |Feiglova ulica ([[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]?) |[[Damir Feigel]] | |- ! colspan="3" | === G === |- |[[Goriška ulica, Nova Gorica|Goriška ulica]] |[[Gorica]] | |- |[[Gortanova ulica, Nova Gorica|Gortanova ulica]] |[[Vladimir Gortan]] | |- |[[Grčna]] |greben, manjša vzpetina | |- |[[Gregorčičeva ulica, Nova Gorica|Gregorčičeva ulica]] |[[Simon Gregorčič]] |Gregorčičev drevored |- ! colspan="3" | === I === |- |[[Industrijska cesta, Nova Gorica|Industrijska cesta]] |[[Industrija|industrijska]] cona | |- ! colspan="3" | === K === |- |[[Kajuhova ulica, Nova Gorica|Kajuhova ulica]] |[[Karel Destovnik - Kajuh]] | |- |[[Kekčeva pot, Nova Gorica|Kekčeva pot]] |[[Kekec, Nova Gorica|Kekec]] | |- |[[Kemperšče]] | | |- |[[Kidričeva ulica, Nova Gorica|Kidričeva ulica]] |[[Boris Kidrič]] | |- |[[Klanec, Nova Gorica|Klanec]] |strmina | |- |[[Kolodvorska pot, Nova Gorica|Kolodvorska pot]] |[[Železniška postaja Nova Gorica|severni goriški kolodvor]] | |- |[[Kosovelova ulica, Nova Gorica|Kosovelova ulica]] |[[Srečko Kosovel]] | |- |[[Kostanjeviška cesta, Nova Gorica|Kostanjeviška cesta]] |[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]] | |- |[[Kromberška cesta, Nova Gorica|Kromberška cesta]] |[[Kromberk]] | |- ! colspan="3" | === L === |- |[[Ledine, Nova Gorica|Ledine]] |neobdelana zemlja | |- |[[Lemutova ulica, Nova Gorica|Lemutova ulica]] |[[Jože Lemut]] | |- ! colspan="3" | === M === |- |[[Marušičeva ulica, Nova Gorica|Marušičeva ulica]] |[[Fran Marušič]] | |- |[[Miloševa ulica, Nova Gorica|Miloševa ulica]] |[[Zvonimir Miloš]] | |- ! colspan="3" | === N === |- |[[Na potoku]] |nekdanji potok | |- ! colspan="3" | === P === |- |[[Partizanska ulica, Nova Gorica|Partizanska ulica]] |[[partizani]] | |- |[[Ploščad Silvana Furlana]] |[[Silvan Furlan]] | |- |[[Pod Grčno]] |pod grebenom | |- |[[Prešernova ulica, Nova Gorica|Prešernova ulica]] |[[France Prešeren]] | |- |[[Prvomajska ulica, Nova Gorica|Prvomajska ulica]] |[[Praznik dela|prvi maj, praznik dela]] | |- ! colspan="3" | === R === |- |[[Rejčeva ulica, Nova Gorica|Rejčeva ulica]] |[[Albert Rejec]] | |- |[[Rutarjeva ulica, Nova Gorica|Rutarjeva ulica]] |[[Simon Rutar]] | |- ! colspan="3" | === S === |- |[[Sedejeva ulica, Nova Gorica|Sedejeva ulica]] |[[Frančišek Borgia Sedej]] | |- |[[Streliška pot, Nova Gorica|Streliška pot]] |[[strelišče]] | |- ! colspan="3" | === Š === |- |[[Ščedne]] |''ledinsko ime,'' ''izvor ni znan'' | |- |[[Škrabčeva ulica, Nova Gorica|Škrabčeva ulica]] |[[Stanislav Škrabec|Stanislav Škabec]] | |- ! colspan="3" | === T === |- |[[Trg Edvarda Kardelja]] |[[Edvard Kardelj]] | |- |[[Trg Evrope]] |[[Evropa]], vstop [[Slovenija|Slovenije]] v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] | |- |[[Trubarjeva ulica, Nova Gorica|Trubarjeva ulica]] |[[Primož Trubar]] | |- |[[Tumova ulica, Nova Gorica|Tumova ulica]] |[[Henrik Tuma]] | |- ! colspan="3" | === U === |- |[[Ulica dr. Karla Lavriča, Nova Gorica|Ulica dr. Karla Lavriča]] |[[Karel Lavrič]] | |- |[[Ulica Gradnikove brigade, Nova Gorica|Ulica Gradnikove brigade]] |[[3. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Gradnik«]] | |- |[[Ulica Ivana Regenta, Nova Gorica|Ulica Ivana Regenta]] |[[Ivan Regent]] | |- |[[Ulica Marija Kogoja, Nova Gorica|Ulica Marija Kogoja]] |[[Marij Kogoj]] | |- |[[Ulica Rada Simonitija, Nova Gorica|Ulica Rada Simonitija]] |[[Rado Simoniti]] | |- |[[Ulica Šantlovih, Nova Gorica|Ulica Šantlovih]] |družina Šantel | |- |[[Ulica tolminskih puntarjev, Nova Gorica|Ulica tolminskih puntarjev]] |[[Tolminski kmečki upor|tolminski puntarji]] | |- |[[Ulica XXX. divizije, Nova Gorica|Ulica XXX. divizije]] |[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|XXX. divizija]] | |- |[[Ulica Zorka Jelinčiča, Nova Gorica|Ulica Zorka Jelinčiča]] |[[Zorko Jelinčič]] | |- ! colspan="3" | === V === |- |[[Valenčičeva ulica, Nova Gorica|Valenčičeva ulica]] |[[Alojz Valenčič]] | |- |[[Vetrišče]] |predel pogosto pod vplivom vetra | |- |[[Vodovodna pot, Nova Gorica|Vodovodna pot]] |[[vodovod]] | |- |[[Vojkova cesta, Nova Gorica|Vojkova cesta]] |[[Janko Premrl|Janko Premrl - Vojko]] | |- |[[Vrtna ulica, Nova Gorica|Vrtna ulica]] |[[vrt]], vzdevek za Novo Gorico | |- ! colspan="3" | === Ž === |- |[[Železničarska pot, Nova Gorica|Železničarska pot]] |[[Železniška postaja Nova Gorica]] | |} [[Slika:Nova Gorica (7261396640).jpg|sličica|289x289_pik|Erjavčeva ulica]] {{Ceste in ulice v Sloveniji}} [[Kategorija:Ulice v Novi Gorici| ]] m9s98x4f6kteyr3mlqofaw3943wf1vz 0 512732 6765320 6761338 2026-10-15T06:46:23Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Vesna-horizontal-header-150.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 October 2026. Odstranjevanje. 6765320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = VESNA – zelena stranka | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = | president = [[Uroš Macerl]]<br>[[Urša Zgojznik]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Jaka Zevnik]]<br>[[Barbara Strajnar]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Saša Fras]] | general_secretary = [[Dean Jug]] | foundation = {{Start date|2022|02|09}} | ideology = [[Zelena politika|Zelene politike]] | website = {{Political party data|website}} | position = [[leva sredina]] do [[politična levica|levica]] | european = {{nowrap|[[Evropska zelena stranka]]}} | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|5|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena }} '''VESNA – zelena stranka''' je [[Slovenija|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ustanovljena 9. februarja 2022. Na ustanovnem kongresu je predstavila program in 4 programske stebre: [[Naravno okolje|okolje]], [[demokracija]], socialna pravičnost in [[ustvarjalnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena je stranka Vesna, vodita jo Urša Zgojznik in Uroš Macerl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-je-stranka-vesna-vodita-jo-ursa-zgojznik-in-uros-macerl/611836|website=RTVSLO.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}</ref> Sopredsednika stranke sta [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> VESNA zagovarja prehod v [[Trajnostnost|trajnostno]] družbo brez nižanja demokratičnih standardov, demokracijo, vladavino prava, pomen civilne družbe, svobodnih in neodvisnih medijev ter pravic žensk in drugih ranljivih skupin ter dostopna stanovanja in javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Program - Vesna zelena stranka|url=https://www.vesnazelenastranka.si/program/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Stranko so ustanovili posameznice in posamezniki z izkušnjami na področju varovanja okolja, gospodarstva, lokalne samouprave ter nacionalnih in evropskih politik. Za prva sopredsednika sta bila izvoljena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]], za prva sopodpredsednika pa [[Jasmina Jerant]] in [[Klemen Belhar]].<ref>{{Navedi splet|title=Na politični oder uradno vstopila zelena stranka Vesna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/na-politicni-oder-uradno-vstopa-zelena-stranka-vesna/|website=Delo.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}</ref> Sopredsednika sta ob ustanovitvi stranke odstopila z vodilnih mest svojih okoljevarstvenih društev: Macerl je že predhodno odstopil z mesta predsednika društva [[Eko krog]],<ref>{{Navedi splet|title=Macerl ob vstopu v stranko Vesna odstopil z mesta predsednika Eko kroga|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/macerl-ob-vstopu-v-stranko-vesna-odstopil-z-mesta-predsednika-eko-kroga/604846|website=RTVSLO.si|date=2021-12-13|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> Zgojznik pa po ustanovitvi z dotedanjega mesta predsednice društva [[Ekologi brez meja]].<ref>{{Navedi splet|title=Urša Zgojznik odstopila z mesta predsednice Društva Ekologi brez meja|url=https://ebm.si/prispevki/ursa-zgojznik-odstopila-z-mesta-predsednice-drustva-ekologi-brez-meja|website=ebm.si|date=2022-02-14|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> V začetku septembra 2022 so na skupni tiskovni konferenci sporočili, da bodo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] podprli neodvisnega kandidata [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]. Ta je zasedel četrto mesto med sedmimi kandidat, z 10,60 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s podporo Vesne – zelene stranke: “Imam dovolj podpisov volilcev” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-podporo-vesne-zelene-stranke-imam-dovolj-podpisov-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Junija 2023 je VESNA postala uradna članica [[Evropska zelena stranka|Evropske zelene stranke]] (EPG). Sprejem so v stranki pospremili z besedami, da se s to potezo začenja »prava zelena politika v Sloveniji.«<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna postala del “evropske zelene družine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-vesna-postala-del-evropske-zelene-druzine/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref> Na rednem volilnem kongresu, ki je potekal 16. novembra 2025 v Kranju, sta bila dotedanja sopredsednika Urša Zgojznik in Uroš Macerl izvoljena za nov mandat na čelu stranke. Člani so potrdili tudi volilni manifest, ki kot ključne točke izpostavlja boj proti draginji, pospešek gospodarstva, varnost za ljudi in naravo ter povezano skupnost.<ref name=":0" /> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 16.089 | 1,35 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}} | {{Steady}} | 15. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 67.183 | 5,69 | {{Increase}} 4,34 | {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}} | {{Steady}} 0 | 6.{{efn|Nastopila skupaj z Levico; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}} | style="background:silver" |– |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka na svojih prvih volitvah ni prestopila parlamentarnega praga, saj je osvojila 1,35 % glasov.<ref>{{Citat|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=dvk.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Vesna se je na volitve odpravljala skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref> 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sopredsednica Zgojznik je kandidirala v okraju Mozirje, sokoordinator Macerl pa v Zagorju ob Savi.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila pet poslanskih mandatov, vendar noben izmed kandidatov Vesne ni osvojil dovolj glasov, zato v Državnem zboru nima poslanca. == Lokalne volitve == === Lokalne volitve 2022 === {{main|Lokalne volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je imela svoje županske kandidate na lokalnih volitvah 2022 v 6 občinah. Samostojne svetniške liste pa je vložila v 12 občinah. Skupno je bilo po občinah izvoljenih 5 svetnikov stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Hvala za vsak glas: Lokalne volitve 2022|url=https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-12-24|language=sl|archive-date=2023-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231224090701/https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Občina ! rowspan="2" |Kandidat ! colspan="3" |Rezultat |- ! Št. glasov ! % glasov ! Uvrstitev |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |Jasminka Dedić |2.796 |3,16 % |align=center|7. |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] |Matej Bukovec |76 |23,46 % |align=center|2. |- |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] |Uroš Pikl |176 |10,94 % |align=center|3. |- |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] |Tatjana Vokić Vojkovič |72 |2,13 % |align=center|5. |- |[[Občina Turnišče|Turnišče]] |Tina Hozjan Žižek |225 |16,85 % |align=center|2. |- |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] |Marjan Geohelli |616 |9,57 % |align=center|4. |- |} == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 71.023 | 10,53 | {{steady}} | {{Composition bar|1|9|hex=#00a65e}} | {{steady}} | 3. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Novembra je stranka odprla evidentacijski postopek za oblikovanje liste za evropske volitve. K sodelovanju so povabili vse državljane, poudarili so, da članstvo v stranki ni pogoj za umestitev na listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna listo za evropske volitve odpira za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-vesna-listo-za-evropske-volitve-odpira-za-vse/688493|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VESNA na evropske volitve s pogumom in skrbjo za sočloveka in naravo|url=https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-11-19|language=sl|archive-date=2023-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231119190026/https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|url-status=dead}}</ref> 7. februarja 2024 so potrdili, da bo nosilec samostojne strankarske liste kočevski župan [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu kandidatne liste Vesne bo Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/na-celu-kandidatne-liste-vesne-bo-vladimir-prebilic/697555|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-07|language=sl}}</ref> 8. aprila je Vesna predstavila svojo dokončno listo kandidatov. Nanjo je uvrstila tudi oba sopredsednika stranke ter publicistko [[Manca Košir|Manco Košir]].<ref>{{Navedi splet|title=Vesna predstavila kandidate: na listi tudi znana publicistka in profesorica |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-predstavila-kandidate-na-listi-tudi-znana-publicistka-in-profesorica/|website=n1info.si|accessdate=2023-04-08|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 22. aprila je stranka vložila svojo listo na DVK, in sicer s podporo 1680 volivcev, ki so jih zbrali v treh dneh. Nosilec Vladimir Prebilič je poudaril, da bo njihova kampanja temeljila na vprašanju pravičnega zelenega prehoda.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna – zelena stranka vložila kandidatno listo za evropske volitve, nosilec je Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-zelena-stranka-vlozila-kandidatno-listo-za-evropske-volitve-nosilec-je-vladimir-prebilic/705850|accessdate=2024-04-27|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Zaradi smrti kandidatke Mance Košir dne 2. maja 2024, je Državna volilna komisija 9. maja odločila, da ostane osmo mesto na listi Vesne prazno, z odločitvijo je bila stranka zadovoljna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna na evropske volitve z osmimi kandidati in praznim prostorom na glasovnici|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-na-evropske-volitve-z-osmimi-kandidati-in-praznim-prostorom-na-glasovnici/707683|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}</ref> # [[Vladimir Prebilič]] # [[Urša Zgojznik]] # [[Klemen Belhar]] # Marike Grubar # [[Uroš Macerl]] # Andreja Marolt # Ibrahim Nouhoum # / # Saša Fras. 9. junija 2024 je stranki uspel preboj v Evropski parlament. Dobila je 10,52 % glasov, evropski poslanec je postal nosilec liste [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Bruseljski stolčki: SDS s štirimi poslanci, Svoboda z dvema, s po enim pa Vesna, SD in NSi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca-glasujete-lahko-do-19-ure.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-06-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-16|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2022]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] 0xpjvrs6i0fzzs6we7czorayxg4zngo 0 517891 6765321 6713606 2026-10-15T06:46:26Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Vesna-horizontal-header-150.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 October 2026. Odstranjevanje. 6765321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate1='''Nataša Pirc Musar''' |after_party=''neodvisna'' |after_election=[[Nataša Pirc Musar]] |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote1= '''483.812''' |percentage1= '''53,89&nbsp;%''' |party1= neodvisna<br/>(podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] in [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]]) |color1=#50C878 |country=Slovenija |image1=[[Slika:Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg|138x138_pik]] |popular_vote2= 414.029 |percentage2= 46,11&nbsp;% |party2= neodvisen<br/>(podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Zeleni Slovenije|Zeleni]]) |candidate2= Anže Logar |color2=#FEF200 |image2=[[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|138x138_pik]] |election_date=13. november 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential | map_image = | map = {{Switcher | [[Slika:2022 Slovenian Presidential election 2nd round sl.svg|300px]] | Rezultati drugega kroga | [[Slika:2022 Slovenian Presidential election 1st round sl.svg|300px]] | Rezultati prvega kroga }}}} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' so bile redne volitve [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], v katerih je bila izvoljena naslednica predsednika [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]], ki je funkcijo [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|opravljal od leta 2012]]. Prvi krog volitev je potekal 23. oktobra 2022 v katerem sta od sedmih kandidatov prvo in drugo mesto zasedla [[Anže Logar]] in [[Nataša Pirc Musar]], ki sta se posledično uvrstila v drugi, odločilni, krog volitev, ki je potekal 13. novembra 2022. V drugem krogu je Pirc Musarjeva s 53,86 % prejetih glasov zasedla prvo mesto, s čimer je postala prva ženska predsednica Republike Slovenije. Svoj mandat je nastopila 22. decembra 2022.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/slovenija-ima-prvo-predsednico-drzave/647184|title=Slovenija ima prvo predsednico države|date=2022-11-13|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-11-13}}</ref> == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma.<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-10-18}}</ref> == Pomembnejši datumi == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila so se pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan, s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidature |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |4. oktober 2022 |DVK izvede žreb vrstnega reda kandidatov |- |18. – 20. oktober 2022 |predčasno glasovanje |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka (ob polnoči) |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |8. – 10. november 2022 |predčasno glasovanje pred drugim krogom |- |13. november 2022 |drugi krog volitev |} == Zgodovina == === Zbiranje podpisov === Prvi teden zbiranja je bil uspešen za Anžeta Logarja, ki je že v treh dneh zbral 12.000 podpisov podpore; nekdanji zunanji minister se je za zbiranje podpisov odločil kljub podpori SDS. V torek, 13. septembra, pa je napovedal še, da bo kandidaturo vložil kot neodvisni kandidat s 5000 podpisi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar na predsedniške volitve kot neodvisni kandidat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-na-predsedniske-volitve-kot-neodvisni-kandidat/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> V tretjem tednu sta do potrebnega števila podpisov uspela priti še dva kandidata, [[Vladimir Prebilič]]<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s podporo Vesne – zelene stranke: “Imam dovolj podpisov volilcev”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-podporo-vesne-zelene-stranke-imam-dovolj-podpisov-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-11|language=sl}}</ref> in Gregor Bezenšek.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Bezenšek ml. zbral dovolj podpisov za vložitev kandidature za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gregor-bezensek-ml-zbral-dovolj-podpisov-za-vlozitev-kandidature-za-predsednika-republike/640011|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-11|language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je isto novico sporočila tudi Nataša Pirc Musar.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musarjeva sporočila, da je zbrala dovolj podpisov|url=https://siol.net/novice/slovenija/pirc-musarjeva-sporocila-da-je-zbrala-dovolj-podpisov-587874|website=siol.net|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Kandidatka stranke Resni.ca Sabina Senčar je novico o zbranih 3000 podpisih sporočila dva dni pred koncem zbiranja, v ponedeljek 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Sabina Senčar zbrala dovolj podpisov podpore|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-sabina-sencar-zbrala-dovolj-podpisov-podpore/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> === Prvi krog === [[Slika:Glasovnica na predsedniskih volitvah 2022.jpg|sličica|Glasovnica 1. kroga predsedniških volitev]] V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se je kot kandidatka dlje časa omenjala [[Ljudmila Novak]], čez poletje so se odločali, ali bi imeli svojega kandidata ali podprli koga drugega, Tonin se je pogovarjal tako z Vladimirjem Prebiličem kot tudi Anžetom Logarjem.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Na klavzuri stranke, ki je potekala 5. in 6. septembra 2022, je bilo dokončno potrjeno, da Ljudmila Novak ne bo kandidirala, ponujeni sta bili možnosti lastnega kandidata stranke Janeza Pogorelca ali podpora Alojzu Kovšci.<ref>{{Navedi splet|title=Kot možna kandidata NSi za predsednika v igri Janez Pogorelec in Alojz Kovšca|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-slovenija-nsi-podpora-predsedniske-volitve-2022-pogorelec-kovsca-logar/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> Na koncu so v stranki sklenili, da bo kandidat Nove Slovenije na volitvah [[Janez Cigler Kralj]].<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat v NSi: predsedniški kandidat bo Janez Cigler Kralj|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-v-nsi-predsedniski-kandidat-bo-janez-cigler-kralj/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj bo NSi-jev kandidat za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-cigler-kralj-bo-nsi-jev-kandidat-za-predsednika-republike/639492|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-06|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> A v začetku septembra se je zgodil preobrat; po njihovi oceni je po odstopu Marte Kos nastal večji prostor za levega kandidata, zato so vstopili v predsedniško tekmo. Najprej so omenjali so [[Matej Tašner Vatovec|Mateja T. Vatovca]],<ref>{{Navedi splet|title=Levica na predsedniške volitve z lastnim kandidatom. Bo to Matej T. Vatovec?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-na-predsedniske-volitve-z-lastnim-kandidatom-bo-to-matej-t-vatovec/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-06}}</ref> na svetu stranke dne 21. septembra pa uradno sporočili, da bo kandidat stranke [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica potrdila: Kordiš kandidat za predsednika Republike Slovenije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-v-predsednisko-bitko-sama-in-s-kordisem-na-celu.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21}}</ref> O svojem kandidatu so razmišljali tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title=V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate=4. 8. 2022|date=3. 8. 2022|format=24ur|work=}}</ref> Dne 22. avgusta se je predsedstvo stranke ponovno sestalo, po srečanju je Tanja Fajon sicer potrdila: v stranki ne bodo imeli svojega kandidata niti ne bodo podprli nobenega drugega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniških volitvah ne bi imela svojega kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-predsedniskih-volitvah-ne-bo-imela-svojega-kandidata/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-22|language=sl}}</ref> Znova se je zgodil preobrat v sredi septembra, ko so si zopet premislili in se odločili za sodelovanje na volitvah. Kandidat je po tehtnem razmisleku postal Milan Brglez.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi SD vstopa v predsedniško tekmo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tudi-sd-vstopa-v-predsednisko-tekmo/|website=DELO.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref> Ta bo skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda, saj je svet slednje stranke podprl Brgleza kot kandidata obeh strank.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-22|language=sl}}</ref> 30. avgusta je Marta Kos svojo kandidaturo za predsednico uradno prekinila iz osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopa od kandidature|url=https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-odstopa-od-kandidature/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-30}}</ref> Predsednik stranke [[Robert Golob]] je naslednji dan povedal, da stranka ne bo imela svojega kandidata, vendar se bodo v roku štirinajstih dni odločili o morebitni podpori komu od ostalih.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda brez svojega kandidata na volitvah, o morebitni podpori koga drugega v 14 dneh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-brez-svojega-kandidata-na-volitvah-o-morebitni-podpori-koga-drugega-v-14-dneh/638934|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-03}}</ref> Na seji sveta stranke, ki je potekala 22. septembra, so soglasno podprli Milana Brgleza, ki je tako postal skupni kandidat SD in Svobode na oktobrskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-brglez-bo-predsedniski-kandidat-sd-in-gibanja-svoboda/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-22}}</ref> V začetku septembra je svet stranke ''[[Naša prihodnost]]'' odločil, da stranka podpre neodvisnega kandidata [[Ivo Vajgl|Iva Vajgla]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Naša prihodnost na predsedniškem stolčku želi Iva Vajgla|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-nasa-prihodnost-na-predsedniskem-stolcku-zeli-iva-vajgla/639193|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-03}}</ref> Kandidat Vladimir Prebilič pa je dobil podporo neparlamentarne stranke [[VESNA - zelena stranka|Vesna]].<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s podporo Vesne – zelene stranke: “Imam dovolj podpisov volilcev”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-podporo-vesne-zelene-stranke-imam-dovolj-podpisov-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-05}}</ref> Eden od kandidatov Andrej Magajna je kandidaturo sicer napovedal že 15. julija 2022, a je od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title=Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate=3. 8. 2022|date=2. 8. 2022|format=|work=N1Info}}</ref> Nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title=V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=18. 8. 2022|date=18. 8. 2022|format=|work=TOPNews.si|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818101156/https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|url-status=dead}}</ref> Mesec dni kasneje je znova odstopil od kandidature. Neodvisni kandidat Ivo Vajgl je dne 28. septembra, kar je bil zadnji dan za vložitev kandidature, na tiskovni konefernci pojasnil, da kljub velikemu številu zbranih podpisov ne bo vložil kandidature in ob tem podprl kandidata SD in Gibanja Svoboda, Milana Brgleza.<ref>{{Navedi splet|title=Vajgl ne bo kandidiral za predsednika, podpira Brgleza|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vajgl-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-podpira-brgleza/641848|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> [[Slovenska ljudska stranka]] je 7. oktobra sporočila, da bo na volitvah za predsednika republike podprla Anžeta Logarja. === Drugi krog === [[Slika:Glasovnica na predsedniskih volitvah 2022 - 2. krog (2).jpg|sličica|Glasovnica 2. kroga predsedniških volitev]] Na večer po zaprtju volišč je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob sporočil, da se njihova podpora v drugem krogu obeta Nataši Pirc Musar.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musarjeva: Drugi krog bo spopad vrednot|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/pirc-musarjeva-cas-je-da-slovenija-dobi-prvo-predsednico.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-29|language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je podporo Musarjevi potrdila tudi stranka Socialni demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD tudi uradno potrdila, da bo v drugem krogu podprla Natašo Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/stranka-sd-tudi-uradno-potrdila-da-bo-v-drugem-krogu-podprla-nataso-pirc-musar/645451|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-29|language=sl}}</ref> Anžeta Logarja je medtem podprla Nova Slovenija,<ref>{{Navedi splet|title=NSi bo v 2. krogu podprl Logarja|url=https://www.rtvslo.si/predsedniske-volitve/nsi-bo-v-2-krogu-podprl-logarja/645197|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-29|language=sl}}</ref> napovedali pa so jo tudi v stranki [[Zeleni Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Predsedniškega kandidata Logarja podpirajo tudi Zeleni Slovenije|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-predsedniskega-kandidata-logarja-podpirajo-tudi-zeleni-slovenije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20221102165253/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-predsedniskega-kandidata-logarja-podpirajo-tudi-zeleni-slovenije/|url-status=dead}}</ref> == Kandidati == Kandidat lahko, v skladu z 11. členom, 2. odstavkom 12. člena in 13. členom ''Zakona o volitvah predsednika republike'', postane, na dan volitev polnoletni državljan Republike Slovenije, na predlog: * skupine najmanj desetih poslancev [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]], * registrirane [[Politična stranka|politične stranke]] in s podporo najmanj treh poslancev Državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev, * skupine najmanj 5000 volivcev.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/63899|title=Zakon o volitvah predsednika republike|work=Uradni list RS|issue=39/1992}}</ref> Vsaka politična stranka lahko predlaga samo enega kandidata, lahko pa več političnih strank predlaga skupnega kandidata. Vsak volivec ali poslanec lahko s podpisom podpre samo eno kandidaturo. === Uradni kandidati === Na volitvah je sodelovalo sedem kandidatov. V predsedniško tekmo sta najprej uradno stopila [[Gregor Bezenšek ml.]] in [[Janez Cigler Kralj]], teden dni kasneje še [[Vladimir Prebilič]], kmalu pa kot četrti in peta kandidatka še [[Anže Logar]] in [[Nataša Pirc Musar]].<ref>{{Navedi splet|title=Bezenšek in Cigler Kralj uradno vložila kandidaturo, podpise je zbrala tudi Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bezensek-in-cigler-kralj-uradno-vlozila-kandidaturo-podpise-je-zbrala-tudi-pirc-musar/640246|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsedniške volitve vložila še Logar in Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-kandidata-vlagata-kandidaturi-za-predsedniske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> Sledila sta jim [[Milan Brglez]] in [[Miha Kordiš]],<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika vložila še Kordiš in Brglez|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-vlozila-se-kordis-in-brglez.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> kot zadnja pa jo je vložila še [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Osem predsedniških kandidatur, vložila jo je tudi Sabina Senčar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/osem-predsedniskih-kandidatur-vlozila-jo-je-tudi-sabina-sencar/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> Prvih pet vloženih kandidatur je Državna volilna komisija sicer potrdila 22. septembra, ostale pa teden dni kasneje, 29. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Začenja se kampanja pred predsedniškimi volitvami. DVK doslej potrdil pet kandidatov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zacenja-se-kampanja-pred-predsedniskimi-volitvami-dvk-doslej-potrdil-pet-kandidatov/641195|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bo sodelovalo osem kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bo-sodelovalo-osem-kandidatov/641931|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-29|language=sl}}</ref> Gregor Bezenšek je 3. oktobra, ki je zadnji dan za umik soglasja, odstopil od kandidature in za razlog navedel pritiske in grožnje. Prvič se je zgodilo, da je kandidat umaknil soglasje k že potrjeni kandidaturi.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gregor Bezenšek ml. zaradi groženj odstopil od kandidature za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/gregor-bezensek-ml-zaradi-grozenj-odstopil-od-kandidature-za-predsednika-republike/642298|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-03|language=sl}}</ref> Državna volilna komisija je žreb vrstnega reda kandidatov na glasovnici opravila v torek, 4. oktobra. Zaporedje je prikazano v tabeli.<ref>{{Navedi splet|title=Izžreban vrstni red predsedniških kandidatov na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/izzreban-vrstni-red-predsedniskih-kandidatov-na-glasovnicah/642462|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-06|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%;" ! rowspan="2" |Št. ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="12%" |Datum vložitve kandidature ! rowspan="2" |Starost !Izobrazba ! width="32%" |Dosedanje politične funkcije !Predlagatelj kandidature ! rowspan="2" |Vir |- !Kampanja !Poklic !Ostale funkcije in zaposlitve !Podpora |- | rowspan="2" |'''1''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:Milan_Brglez_02_(cropped).jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Milan Brglez]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#FF0000; " | |26. september 2022 | rowspan="2" |55 |diplomirani politolog, magister pravnih znanosti in doktor mednarodnih odnosov | * poslanec stranke SD v Evropskem parlamentu <small>(2019-''danes'')</small> * predsednik Državnega zbora <small>(2014-2018)</small> * podpredsednik stranke SMC <small>(2014-2018)</small> |[[Slika:Socialni_demokrati_Logo.svg|60x60_pik]] [[Socialni demokrati]] [[Slika:Gibanje_Svoboda_logo.svg|90x90_pik]] [[Gibanje Svoboda]] | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=V SD soglasno potrdili Brglezovo kandidaturo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sd-soglasno-potrdili-brglezovo-kandidaturo/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-15|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Brglez vložil predsedniško kandidaturo s podpisi poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglez-vlozil-predsednisko-kandidaturo-s-podpisi-poslancev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> |- |29. september 2022 |evroposlanec, mednarodni politolog, publicist znanstvenih člankov | * predsednik Šahovske zveze Slovenije <small>(2019-2022)</small> * podpredsednik Rdečega križa Slovenije <small>(2011-2014)</small> * visokošolski učitelj in predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV |3 poslanci Državnega zbora |- style="background: #EEEEEE;" | rowspan="2" |'''2''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Anže Logar]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#FEF200; " | |21. september 2022 | rowspan="2" |46 |diplomirani ekonomist, doktor politologije | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije <small>(2022-''danes'', 2014-2020)</small> * minister za zunanje zadeve <small>(2020-2022)</small> * svetnik Mestnega sveta MO Ljubljana <small>(2010-''danes'')</small> * direktor UKOM <small>(2004-2008, 2012-2013)</small> |[[Romana Jordan]] in skupina volivcev | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar na predsedniške volitve kot neodvisni kandidat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-na-predsedniske-volitve-kot-neodvisni-kandidat/|website=N1|date=2022-09-13|accessdate=2022-09-21|language=sl-SI}}</ref> <ref name=":22">{{Navedi splet|title=SLS želi na predsedniškem stolčku Anžeta Logarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/sls-zeli-na-predsedniskem-stolcku-anzeta-logarja/642927|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> |- style="background: #EEEEEE;" |22. september 2022 |mestni svetnik, poslanec DZ, svetovalec | * uradni govorec slovenskega predsedstva Svetu EU <small>(2021)</small> |[[Slika:SDS_logotype.svg|90x90_pik]] [[Slovenska demokratska stranka]] [[Slika:SLS_logotip.png|brezokvirja|80x80_pik]][[Slovenska ljudska stranka|Slovenska Ljudska stranka]] 5000 volivcev |- | rowspan="2" |'''3''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:Obisk_Vlade_RS_v_Zasavju_Cigler_Kralj_(cropped).jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Janez Cigler Kralj]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#00BFFF; " | |13. september 2022 | rowspan="2" |43 |diplomirani politolog | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije <small>(2022-''danes'')</small> * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti <small>(2020-2022)</small> |[[Slika:Nova_Slovenija_Logo.svg|90x90_pik]] [[Nova Slovenija]] | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: namesto Novakove v boj za predsedniški stolček Cigler Kralj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novakova-se-v-predsednisko-tekmo-ne-bo-podala.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-06|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj kandidira, ker "ima ljudi in Slovenijo preprosto rad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-kandidira-ker-ima-ljudi-in-slovenijo-preprosto-rad/639937|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bezenšek prvi vložil predsedniško kandidaturo: “Resnično sem neodvisen kandidat”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bezensek-prvi-vlozil-predsednisko-kandidaturo-sem-resnicno-neodvisen-kandidat/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> |- |22. september 2022 |poslanec DZ | * član predsedstva EUCDW <small>(2019)</small> * podsekretar poslanske skupine NSi <small>(2012-2020)</small> * višji svetovalec za odnose z javnostmi na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije <small>(2010-2012)</small> * tiskovni predstavnik stranke NSi v Državnem zboru <small>(2006-2008)</small> |3 poslanci Državnega zbora |- style="background: #EEEEEE;" | rowspan="2" |'''4''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:Miha_Kordiš_03.jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Miha Kordiš]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#D10056; " | |26. september 2022 | rowspan="2" |33 |diplomirani filozof in primerjalni književnik | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije <small>(2014-''danes'')</small> |[[Slika:Logo_of_The_Left_(Slovenia).svg|90x90_pik]] [[Levica (politična stranka)|Levica]] | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Levica v predsedniški tekmi stavi na Miho Kordiša|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-v-predsedniski-tekmi-stavi-na-miho-kordisa/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Kordiš ob vložitvi kandidature opozoril na pomen družbene solidarnosti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kordis-ob-vlozitvi-kandidature-opozoril-na-pomen-druzbene-solidarnosti/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> |- style="background: #EEEEEE;" |29. september 2022 |poslanec DZ, nekdanji aktivist |/ |3 poslanci Državnega zbora |- | rowspan="2" |'''5''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Nataša Pirc Musar]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#50C878; " | |21. september 2022 | rowspan="2" |54 |diplomirana pravnica, doktorica pravnih znanosti | * informacijska pooblaščenka <small>(2005-2014)</small> |[[Biserka Marolt Meden]] in skupina volivcev | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Kateri predsedniški kandidati so do zdaj zbrali dovolj podpisov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kateri-predsedniski-kandidati-so-do-zdaj-zbrali-dovolj-podpisov/640168|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-14|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musarjeva: Želim si konkretne kampanje, brez udarcev pod pasom in napadov po naročilu|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-boj-uradno-tudi-pirc-musarjeva-588449|website=siol.net|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> |- |22. september 2022 |odvetnica | * podpredsednica Skupnega nadzornega odbora za Europol <small>(2011-2012)</small> * vodja službe za korporativno komuniciranje v Aktiva Group <small>(2001)</small> * voditeljica oddaje 24UR na POP TV * novinarka in voditeljica oddaje TV Dnevnik na RTV Slovenija |[[Slika:Piratska_stranka_slovenije_1.png|110x110_pik]] [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] [[Slika:SMS-Zeleni_Logo.svg|90x90_pik]] [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] 5000 volivcev |- style="background: #EEEEEE;" | rowspan="2" |'''6''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:Vladimir_Prebilič_02.jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Vladimir Prebilič]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#FFAA1D; " | |20. september 2022 | rowspan="2" |48 |diplomimirani zgodovinar, magister in doktor obramboslovja | * župan Občine Kočevje <small>(2010-''danes'')</small> * podžupan Občine Kočevje <small>(2003-2006)</small> * svetnik Občine Kočevje <small>(2002-2003)</small> | [[VESNA - zelena stranka]] | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Prebilič dobil dovolj podpisov, pa tudi podporo stranke Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-dobil-dovolj-podpisov-pa-tudi-podporo-stranke-vesna/639418|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-14|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič se v predsedniško kampanjo podaja s podporo stranke Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vladimir-prebilic-se-v-predsednisko-kampanjo-podaja-s-podporo-stranke-vesna/640994|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-20|language=sl}}</ref> |- style="background: #EEEEEE;" |22. september 2022 |župan Kočevja, predavatelj na FDV v Ljubljani | * predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani * član predsedstva Združenja občin Slovenije * ustanovitelj in predsednik Kluba neodvisnih županj in županov * predstojnik Katedre za obramboslovje na FDV <small>(2007-2010)</small> * učitelj na OŠ Zbora odposlancev Kočevje, profesor na Gimnaziji Kočevje ter Ljudski univerzi Kočevje |3000 volivcev |- | rowspan="2" |'''7''' | rowspan="2" |<center>[[Slika:Sabina_Senčar_(cropped).jpg|150x150_pik]]'''<big>[[Sabina Senčar]]</big>'''</center> | rowspan="2" style="background:#B784A7; " | |28. september 2022 | rowspan="2" |52 |diplomirana zdravnica, specializirana ginekologinja |/ |[[Slika:Stranka_Resni.ca_logotip_(cropped).png|110x110_pik]] [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tudi Sabina Senčar zbrala dovolj podpisov podpore|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-sabina-sencar-zbrala-dovolj-podpisov-podpore/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-27|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar vložila kandidaturo za predsednico države: zavzemala se bo za brezčasne vrednote|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-vlozila-kandidaturo-za-predsednico-drzave-zavzemala-se-bo-za-brezcasne-vrednote/641824|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> |- |29. september 2022 |družinska zdravnica in ginekologinja | * ginekologinja na Ginekološki kliniki v Ljubljani * zdravnica v ZD Domžale |[[Slika:ZLS_logo.jpg|90x90_pik]] [[Za ljudstvo Slovenije]] 3000 volivcev |} === Kandidat, ki je odstopil po uradni vložitvi kandidature === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%;" ! rowspan="2" |Slika ! colspan="2" rowspan="2" |Kandidat !Datum vložitve kandidature !Datum odstopa od kandidature ! rowspan="2" |Starost !Izobrazba !Dosedanje politične funkcije !Predlagatelj kandidature ! rowspan="2" |Vir |- !Datum potrditve kandidature !Razlog odstopa !Poklic !Ostale funkcije in zaposlitve !Podpora |- style="background: #EEEEEE;" | rowspan="2" |[[Slika:Gregor_Bezenšek_ml.jpg|150x150_pik]] | rowspan="2" |[[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | rowspan="2" style="background:#702963;" | |13. september 2022 |3. oktober 2022 | rowspan="2" |39 |akademski glasbenik, jazz kitarist |/ |neodvisni kandidat | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bezenšek prvi vložil predsedniško kandidaturo: “Resnično sem neodvisen kandidat”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bezensek-prvi-vlozil-predsednisko-kandidaturo-sem-resnicno-neodvisen-kandidat/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> <ref name=":1" /> |- style="background: #EEEEEE;" |22. september 2022 |Pritiski in grožnje |glasbenik in humanitarec | * predsednik in soustanovitelj Društva Viljem Julijan |5000 volivcev |} === Neuspešne kandidature === Kandidaturo je najavilo še mnogo drugih kandidatov, a jim ustrezne podpore ni uspelo zbrati. To so: psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]],<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik: Čas še ni prišel, živimo v času zmagoslavja strankarskih moških|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nina-krajnik-cas-se-ni-prisel-zivimo-v-casu-zmagoslavja-strankarskih-moskih/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-29|language=sl}}</ref> duhovni voditelj Leo Trojar,<ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> filozof [[Aleš Ernecl]],<ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> osebni motivator Boris Vene,<ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Zdrava družba se zahvaljuje vsem za sodelovanje pri zbiranju podpisov podpore za vložitev predsedniške kandidature in sporoča, da prejete podpore tokrat ne zadoščajo za vložitev kandidature|url=https://www.zdravadruzba.si/gibanje-zdrava-druzba-se-zahvaljuje-vsem-za-sodelovanje-pri-zbiranju-podpisov-podpore-za-vlozitev-predsedniske-kandidature/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-09-29|language=sl}}</ref> nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]],<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vajgl izstopa iz predsedniške tekme, čeprav je zbral veliko število podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-izstopa-iz-predsedniske-tekme-ceprav-je-zbral-veliko-stevilo-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> aktivist Boris Žulj,<ref>{{Navedi splet|title=Boris Žulj napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-zulj-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/638400|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Franci Kindlhofer<ref>{{Navedi splet|title=Franci Kindlhofer napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franci-kindlhofer-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/638689|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-03|language=sl}}</ref> ter Edén Fohatóm.<ref>{{Navedi splet|title=MED 8 KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA NI IVA VAJGLA: Podatek o zbranih podpisih skrbno varuje|url=http://www.regionalobala.si/novica/med-8-kandidati-za-predsednika-ni-iva-vajgla-podatek-o-zbranih-podpisih-skrbno-varuje|website=regionalobala.si|accessdate=2022-10-04|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Kandidati, ki so od kandidature odstopili pred koncem roka za zbiranje podpisov === Od kandidature sta odstopila [[Marta Kos]] ([[Gibanje Svoboda]]), ki jo je najavila že junija in nato iz osebnih razlogov odstopila konec avgusta,<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos se umika iz predsedniške tekme|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marta-kos-se-umika-iz-predsedniske-tekme/638780|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-03|language=sl}}</ref> ter neodvisni kandidat [[Andrej Magajna]]. Ta jo je prvič najavil že 15. julija, jo nato prekinil, nato 18. avgusta sklical tiskovno konferenco o kandidaturi, septembra pa znova odstopil. Kot razlog je navedel blokado s strani osrednjih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestni izstopi iz predsedniške tekme: “Predsedniške volitve so nezakonite”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protestni-izstopi-iz-predsedniske-tekme-predsedniske-volitve-so-nezakonite/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-27|language=sl}}</ref> Prav tako se za predsedniško mesto ni potegoval [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}</ref> Zaradi po njihovih besedah neustavnega zakona o volitvah in neveljavnosti le-teh so 27. septembra od kandidature odstopili še [[Ludvik Poljanec]],<ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> [[Ivan Bolfek]]<ref>{{Navedi splet|title=Vardist Ivan Bolfek ob začetku zbiranja podpisov obljublja, da bo izkoreninil korupcijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vardist-ivan-bolfek-ob-zacetku-zbiranja-podpisov-obljublja-da-bo-izkoreninil-korupcijo/638062|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-23|language=sl}}</ref> in [[Ladislav Troha]].<ref>{{Navedi splet|title=Ladislav Troha napovedal kandidaturo za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ladislav-troha-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-drzave/640893|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četverica, ki je napovedala predsedniško kandidaturo, protestno odstopila od predsedniške tekme|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetverica-ki-je-napovedala-predsednisko-kandidaturo-protestno-odstopila-od-predsedniske-tekme/641733|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-27|language=sl}}</ref> === Potencialni kandidati === Kot morebitni kandidati so se omenjali tudi takratna evroposlanka [[Ljudmila Novak]],<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniška tekma se je začela. Kdo vse je že napovedal kandidaturo|url=https://www.pomurec.com/vsebina/68280/Predsedniska_tekma_se_je_zacela__Kdo_vse_je_ze_napovedal_kandidaturo?|website=pomurec.com|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>, nekdanji predsednik Državnega zbora [[Igor Zorčič]]<ref>{{Navedi splet|title=S prvimi najavami kandidatur se je začela predsedniška tekma|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/s-prvimi-najavami-kandidatur-se-je-zacela-predsedniska-tekma-976650|website=Reporter|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Delo: Igor Zorčič se vrača v politiko. To je funkcija, na katero meri.|url=https://siol.net/novice/slovenija/delo-igor-zorcic-se-vraca-v-politiko-to-je-funkcija-na-katero-meri-586347|website=siol.net|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>, nekdanji predsednik vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral na predsedniških volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>, takratni poslanec [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v Državnem zboru [[Jani Prednik]]<ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> ter takratni predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in nekdanji poslanec [[Zmago Jelinčič Plemeniti]].<ref>{{Navedi splet|title=Najvišja podpora Pirc Musarjevi, sledita ji Logar in Kosova|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvisja-podpora-pirc-musarjevi-sledita-ji-logar-in-kosova.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === 1. krog === [[Slika:2022 Slovenian Presidential election 1st round sl.svg|sličica|Rezultati prvega kroga volitev|320x320_pik]] {| class="wikitable" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |1. krog |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#FEF200;" | | width="130" style="background:#B0E0E6;" | '''[[Anže Logar]]''' | colspan="2" style="background:#B0E0E6;" |neodvisni kandidat (podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) | align="right" style="background:#B0E0E6;" |296.000 | align="right" style="background:#B0E0E6;" |33,95 % |- | width="1" style="background:#50C878;" | | width="130" style="background:#B0E0E6;" | '''[[Nataša Pirc Musar]]''' | colspan="2" style="background:#B0E0E6;" |neodvisna kandidatka (podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]]) | align="right" style="background:#B0E0E6;" |234.361 | align="right" style="background:#B0E0E6;" |26,88 % |- | width="1" style="background:#FF0000;" | | width="130" | '''[[Milan Brglez]]''' |[[Socialni demokrati]]<br>[[Gibanje Svoboda]] |SD<br>Svoboda | align="right" |134.726 | align="right" |15,45 % |- | width="1" style="background:#FFAA1D;" | | width="130" | '''[[Vladimir Prebilič]]''' | colspan="2" |neodvisni kandidat (podpora: [[VESNA - zelena stranka|VESNA]]) | align="right" |92.456 | align="right" |10,60 % |- | width="1" style="background:#B784A7;" | | width="130" | '''[[Sabina Senčar]]''' | colspan="2" |neodvisna kandidatka (podpora: [[Resni.ca]]) | align="right" |51.767 | align="right" |5,94 % |- | width="1" style="background:#00BFFF;" | | width="130" | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Nova Slovenija]] |NSi | align="right" |38.113 | align="right" |4,37 % |- | width="1" style="background:#D10056;" | | width="130" | '''[[Miha Kordiš]]''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |L | align="right" |24.518 | align="right" |2,81 % |- |} === Volilna udeležba === {{tortni diagram | caption=Volilna udeležba | label1 = Udeležba | value1 = 51,74 | color1 = red | label2 = | value2 = 48,26 | color2 = white | }} {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |Predčasno glasovanje – torek |19.247 |1,14 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi in drugi dan predčasno glasovalo precej več volivk in volivcev kot pred petimi leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/prvi-in-drugi-dan-predcasno-glasovalo-precej-vec-volivk-in-volivcev-kot-pred-petimi-leti/644394|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |25.775 |1,52 % |- |Predčasno glasovanje – četrtek |23.203 |1,37 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Predčasno glasovalo štiri odstotke volivcev, občutno več kot na prejšnjih predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/predcasno-glasovalo-stiri-odstotke-volivcev-obcutno-vec-kot-na-prejsnjih-predsedniskih-volitvah/644529|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref> |- |'''Predčasno glasovanje – skupno''' |68.225 |4,03 % |} {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |'''Nedelja – do 11.00''' (''v podatke niso<br />všteti podatki predčasnega glasovanja'') |230.933 |13,63 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 13,63-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volilna-udelezba-do-11-ure-13-63-odstotna/644751|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' (''v podatke niso<br />všteti podatki predčasnega glasovanja'') |589.261 |34,78 % |rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Do 16. ure volilni listič oddalo skoraj 35 odstotkov volilnih upravičencev|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/do-11-ure-volilni-listic-oddalo-dobrih-13-odstotkov-volilnih-upravicencev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |657.486 |38,81 % |- |'''Končna uradna volilna udeležba''' |876.566 |51,74 % |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/udelezba|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl}}</ref> |} === 2. krog === {| class="wikitable" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |2. krog |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#FEF200;" | | width="130" | '''[[Anže Logar]]''' | colspan="2" |neodvisni kandidat (podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zeleni Slovenije|Zeleni]], [[Nova socialdemokracija|NS]]) | align="right" |414.029 | align="right" |46,11 |- | width="1" style="background:#50C878;" | | width="130" style="background:#B0E0E6;" | '''[[Nataša Pirc Musar]]''' | colspan="2" style="background:#B0E0E6;" |neodvisna kandidatka (podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]]) | align="right" style="background:#B0E0E6;" |483.812 | align="right" style="background:#B0E0E6;" |53,89 |- |} === Volilna udeležba === [[Slika:2022 Slovenian Presidential election 2nd round sl.svg|sličica|Rezultati drugega kroga volitev|360x360_pik]]{{tortni diagram | caption=Volilna udeležba | label1 = Udeležba | value1 = 53,60 | color1 = red | label2 = | value2 = 46,40 | color2 = white | }} {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |Predčasno glasovanje – torek |24.760 |1,56 % |<ref>{{Navedi splet|title=Na prvi dan predčasnega glasovanja glas oddalo več volivcev kot pred petimi leti v vseh treh dneh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-glas-oddalo-vec-volivcev-kot-pred-petimi-leti-v-vseh-treh-dneh/646622|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-09|language=sl}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.617 |1,87 % |<ref>{{Navedi splet|title=Pred drugim krogom v prvih dveh dneh udeležba na predčasnem glasovanju večja kot pred prvim krogom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/pred-drugim-krogom-v-prvih-dveh-dneh-udelezba-na-predcasnem-glasovanju-vecja-kot-pred-prvim-krogom/646787|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |23.203 |1,37 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Velika udeležba na predčasnih volitvah: v treh dneh glas oddalo več kot 76 tisoč volivk in volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/velika-udelezba-na-predcasnih-volitvah-v-treh-dneh-glas-oddalo-vec-kot-76-tisoc-volivk-in-volivcev/646940|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-11|language=sl}}</ref> |- |'''Predčasno glasovanje – skupno''' |77.580 |4,80% |} {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |'''Nedelja – do 11.00''' (''v podatke niso<br />všteti podatki predčasnega glasovanja'') |248.333 |14,66 % |<ref>{{Navedi splet|title=Drugi krog predsedniških volitev: Volilna udeležba do 11. ure 14,66-odstotna |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drugi-krog-predsedniskih-volitev-volilna-udelezba-do-11-ure-14-66-odstotna/647139|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-13|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' (''v podatke niso<br />všteti podatki predčasnega glasovanja'') |622.317 |36,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Do 16. ure volilo dobrih 36 odstotkov volilnih upravičencev |url=https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/volivci-bodo-izbrali-novega-predsednika-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-13|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |699.897 |41,53 % |- |'''Končna uradna volilna udeležba''' |908.065 |53,60 % |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/udelezba|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl}}</ref> |} == Predvolilne oddaje == {{Main|Predvolilne oddaje za predsedniške volitve v Sloveniji 2022}} Pred prvim in drugim krogom volitev so [[POP TV]], [[RTV Slovenija]], [[Planet TV]], [[N1 Slovenija]] ter [[Nova24TV]] izvedle več kot 20 televizijskih ter radiskih ter drugih predvolilnih oddaj. Soočenja so pred prvim krogom potekala ponekod z vsemi kandidati, ponekod pa so se oddaje osredotočile na tri do štiri kandidate naenkrat. Pred drugim krogom volitev je bilo skupaj prirejenih 7 oddaj v katerih sta se pomerila Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Skupno je največ predvolilnih oddaj priredila medijska hiša POP TV. Za celoten seznam oddaj glej [[Predvolilne oddaje za predsedniške volitve v Sloveniji 2022|Seznam predvolilnih oddaj za predsedniške volitve v Sloveniji 2022]]. == Javnomnenjske raziskave == {{Main|Javnomnenjske raziskave za predsedniške volitve v Sloveniji 2022}} Pred predsedniškimi volitvami v Sloveniji 2022 so različne organizacije izvajale [[Anketa|javnomnenjske raziskave]], z namenom ocenitve volilnega namena prebivalcev [[Slovenija|Slovenije]]. Pred prvim krogom volitev so se rezultati raziskav glede na izvajalca precej razlikovali, a skupni rezultati so kot tri najverjetnejše kandidate za uvrstitev v drugi krog volitev napovedovali [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]], [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] ter [[Milan Brglez|Milana Brgleza]]. Med njimi je imel najvišjo podporo Anže Logar, saj bi glede na rezultate raziskav dobil med 27 in 31 % glasov volilcev večinoma desnega političnega spektra, bolj tesen izid pa se je pričakoval na levem političnem spektru med Natašo Pirc Musar (okoli 20 %) in Milanom Brglezom (okoli 15 %). Pred drugim krogom volitev so vse javnomnenjske raziskave napovedovale zmago Nataši Pirc Musar, kjer so se napovedi njenih prejetih glasov gibale med 51 in 61 %. Med vsemi napovedmi je najbližje prišla ''Mediana'' z napovedjo 53,4 % (0,47 % razlika) za Natašo Pirc Musar in 46,1 % (0,03 % razlika) za Anžeta Logarja. == Sklici in opombe == {{sklici|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] 93p153bs74bz6tbqw55mjvj3gdflj6n 0 521750 6765322 6715161 2026-10-15T06:46:30Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Vesna-horizontal-header-150.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 October 2026. Odstranjevanje. 6765322 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2022 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right|618 &nbsp; |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right|18.671 &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|20. november 2022 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.683.662 &nbsp; |- | '''Udeležba:''' || align=right|802.050 &nbsp; |- | '''Odstotek:''' || align=right|47,64 % &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|4. december 2022 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|490.639 &nbsp; |- | '''Udeležba:''' || align=right|206.547 &nbsp; |- | '''Odstotek:''' || align=right|42,10 % &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] &nbsp; |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Naslednje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|2026]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2022''' so redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev je po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa poteka 4. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}</ref> V 51 občinah je bil samo en županski kandidat, v 57 dva kandidata, za rekordni 8. mandat pa se poteguje 6 županov. Največ kandidatov je bilo v Mestni občini Maribor, skupaj kar 15. V 2. krogu lokalnih volitev so župane ponovno izbirali v 47 občinah, od tega v 6 mestnih.<ref>{{Navedi splet|title=Drugi krog županskih volitev: odločitve čakajo še v 47 občinah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-krog-zupanskih-volitev-odlocitve-cakajo-se-v-47-obcinah/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}</ref> == Predvolilno dogajanje == Eden tistih, ki je med prvimi najavil kandidaturo, je župan [[Ljubljana|Ljubljane]] [[Zoran Janković]], ki Mestno občino Ljubljana vodi že 16 let, kandidaturo je napovedal že 9. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Janković se bo še petič potegoval za mandat na čelu MOL-a|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/zoran-jankovic-se-bo-se-petic-potegoval-za-mandat-na-celu-mol-a/626734|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-17|language=sl}}</ref> Sprva se je ugibalo, da bo SDS predlagala nekdanjega notranjega ministra [[Aleš Hojs|Aleša Hojsa]],<ref>{{Navedi splet|title=V boj za položaj ljubljanskega župana tudi Hojs? Šoltes ne bo kandidat SD-ja.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/v-boj-za-polozaj-ljubljanskega-zupana-tudi-hojs-soltes-ne-bo-kandidat-sd-ja/643534|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-15|language=sl}}</ref> vendar je mestni odbor na koncu izbral ekonomista Igorja Horvata. Poleg Jankovića in Horvata je kandidiralo še 7 kandidatk oz. kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so kandidati za župane mestnih občin?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/kdo-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/644894|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> V večini mestnih občin kandidirajo vsaj trije kandidati. Izjema je občina Novo mesto, kjer kandidirata dva kandidata, ter Slovenj Gradec, kjer kandidira le aktualni župan.<ref>{{Navedi splet|title=Novo mesto: Macedoni želi nadaljevati "uspešno razvojno zgodbo", Vovko meni, da "zmorejo več" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/novo-mesto-macedoni-zeli-nadaljevati-uspesno-razvojno-zgodbo-vovko-meni-da-zmorejo-vec/644466|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klugler s podpisi volivcev za drugi županski mandat v Slovenj Gradcu |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/klugler-s-podpisi-volivcev-za-drugi-zupanski-mandat-v-slovenj-gradcu/644449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur je bil četrtek, 20. oktober 2022. Tistega večera je vnovično kandidaturo med drugim vložil župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], ki je letos sicer kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah predsednika republike]].<ref>{{Navedi splet|title= Prebilič vložil še kandidaturo za županski stolček|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/prebilic-vlozil-se-kandidaturo-za-zupanski-stolcek.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> Občinska volilna komisija v Kopru je dne 28. oktobra zavrnila kandidaturo [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] za župana Kopra. Kandidati naj namreč ne bi bili določeni s tajnim glasovanjem, kot to zahteva zakon.<ref>{{Navedi splet|title=Komisija zavrnila kandidaturo Patrika Grebla za župana Kopra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/komisija-zavrnila-kandidaturo-patrika-grebla-za-zupana-kopra/645392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> V občini Videm pa so zavrnili celotno kandidatno listo Gibanja Svoboda za občinski svet, saj naj bi bila kršena pravila pri pripravi liste.<ref>{{Navedi splet|title=V občini Videm zavrnili listo kandidatov Gibanja Svoboda za občinski svet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/v-obcini-videm-zavrnili-listo-kandidatov-gibanja-svoboda-za-obcinski-svet/645480|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> V občini Gorje je aktualni župan Peter Torkar za zgolj 21 glasov premagal protikandidata, nekdanjega zdravstvenega ministra [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]], zaradi česar je slednji vložil ugovor na občinsko volilno komisijo. Komisija je ugovor zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar v Gorjah ni uspel, drugi krog bo v 47 občinah |url=https://siol.net/novice/svet/poklukar-v-gorjah-zahteva-razveljavitev-zupanskih-volitev-592984|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> V 2. krogu volitev v Mariboru sta kandidata Sašo Arsenovića podprli koalicijski stranki [[Socialni demokrati|SD]] in [[Gibanje Svoboda|Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in SD podpirata Arsenoviča |url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-sd-podpirata-arsenovica-593517|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> Kasneje je podporo izrazil tudi občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. Stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je na drugi strani podprla Franca Kanglerja.<ref>{{Navedi splet|title=NSi v Mariboru podprla Arsenoviča |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-v-mariboru-podprla-arsenovica/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> V MO Celje sta podporo dolgoletnemu županu Bojanu Šrotu izrazili SDS in SLS, protikandidata Matiji Kovaču pa stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]] in Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Celje: Šrot stavi na izkušnje, Kovač na sveže ideje|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/celje-srot-stavi-na-izkusnje-kovac-na-sveze-ideje.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-02|language=sl}}</ref> == Volilne aktivnosti == [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica DZ]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 5. september 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne 20. novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Začenja se zbiranje podpisov za kandidate na lokalnih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-kandidate-na-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}</ref> == Volilna udeležba == === 1. krog === {{tortni diagram | caption= | label1 = Udeležba | value1 = 47,64 | color1 = red | label2 = | value2 = 52,36 | color2 = white | width = 200 | height = 150 }} V prvem krogu je na volišča odšlo 802.050 ljudi, manj kot polovica od skupno 1.683.662 volilnih upravičencev. Najvišja udeležba je bila v občini Hodoš, in sicer 73,75 odstotna. Najnižja pa v občini Horjul, 22,64 odstotna. Od mestnih občin je bila najvišja udeležba v Kopru (53,86 odstotna), najnižja pa v Ljubljani (39,98 odstotna). {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |'''Nedelja – do 11.00''' |201.961 |11,98 % |<ref>{{Navedi splet|title=Tretje volitve letos zaznamuje nizka udeležba|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/imajo-volivci-dovolj-tretje-volitve-letos-zaznamuje-nizka-udelezba.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-20|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |550.815 |32,72 % |<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve: Do 16. ure 32,72-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-do-16-ure-32-72-odstotna-volilna-udelezba/648003|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-20|language=sl}}</ref> |- |'''Končna uradna volilna udeležba''' |802.050 |47,64 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-29|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}</ref> |} === 2. krog === {{tortni diagram | caption= | label1 = Udeležba | value1 = 42,10 | color1 = red | label2 = | value2 = 57,90 | color2 = white | width = 200 | height = 150 }} V drugem krogu je na volišča odšlo 206.547 ljudi, manj kot polovica od skupno 490.646 volilnih upravičencev. Najvišja udeležba je bila v občini Veržej, in sicer 73,56 odstotna. Najnižja pa v občini Jesenice, zgolj 25,01 odstotna. V mestnih občinah je bila najvišja udeležba v Celju (43,59 odstotna), najnižja pa v Kranju (28,84 odstotna). {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Sklic |- |'''Nedelja – do 11.00''' |50.262 |10,24 % |<ref>{{Navedi splet|title=Do 11. ure 10,24-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-11-ure-10-24-odstotna-volilna-udelezba/649762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |134.480 |27,41 % |<ref>{{Navedi splet|title=Do 16. ure glasovalo 27,41 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/do-11-ure-glasovalo-50262-volilnih-upravicencev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-04|language=sl}}</ref> |- |'''Končna uradna volilna udeležba''' |206.547 |42,10 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-12-05|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}</ref> |} == Novoizvoljeni župani == Župani so že napisani v tistih občinah, kjer je kandidat zmagal v prvem krogu. === Mestne občine === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ![[Mestna občina Maribor|Maribor]] ![[Mestna občina Kranj|Kranj]] ![[Mestna občina Koper|Koper]] ![[Mestna občina Celje|Celje]] ![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] |- |293.822 |112.682 |57.065 |52.630 |49.540 |37.587 |- | [[Zoran Janković]] <small>({{Abbr|SV|Jože Mermal in skupina volivcev}})</small> | [[Saša Arsenovič]] <small>({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})</small> | [[Matjaž Rakovec]] <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | [[Aleš Bržan]] <small>({{Abbr|LA|Lista Aleša Bržana}}+[[Gibanje Svoboda|GS]])</small> | Matija Kovač <small>({{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volivcev}})</small> | [[Gregor Macedoni|Gregor Macedoni]] <small>({{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}})</small> |- ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="border-top-width:5px"|[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- |33.656 |31.884 |26.224 |23.530 |18.758 |16.591 |- | Peter Dermol <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | Samo Turel <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> | Janez Kerin <small>({{Abbr|SV|Marta Levičar Magiera in skupina volivcev Liste Modra smer}})</small> | Nuška Gajšek <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | Damjan Anželj <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | Tilen Klugler <small>({{Abbr|SV|Metka Černjak Golež in skupina volivcev}})</small> |} === Navadne s čez 20.000 prebivalci === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Občina Domžale|Domžale]] ![[Občina Kamnik|Kamnik]] ![[Občina Slovenska Bistrica|Slov. Bistrica]] ![[Občina Brežice|Brežice]] |- |36.675 |29.925 |24.462 |24.051 |- | Renata Kosec <small>({{Abbr|LRK|Lista Renate Kosec}})</small> | [[Matej Slapar]] <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> | [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> | [[Ivan Molan]] <small>({{Abbr|SV|Dražen Levojević in skupina volivcev}})</small> |- ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="border-top-width:5px"|[[Občina Žalec|Žalec]] |- |22.667 |21.340 |21.314 |21.210 |- | Tine Radinja <small>({{Abbr|SV|Miha Ješe in skupina volivcev}})</small> | Peter Bohinec <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> | [[Peter Verlič]] <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> | Janko Kos <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |} === Preostale navadne manjše občine === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ankaran|Ankaran]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Apače|Apače]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Beltinci|Beltinci]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Benedikt|Benedikt]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Tadej Beočanin]] <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gregor Strmčnik <small>({{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Steyer <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Virag <small>({{Abbr|SV|Ines Forjan in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Repič <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |- |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bled|Bled]]''' |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bloke|Bloke]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bohinj|Bohinj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Borovnica|Borovnica]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franjo Debelak <small>({{Abbr|SV|Dušan Berkovič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Mežan <small>({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Doles <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Sodja <small>({{Abbr|SV|Peter Klanjšček in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Črnilogar <small>({{Abbr|SV|Anton Žerjav in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Bovec|Bovec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Braslovče|Braslovče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Brda|Brda]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"|'''[[Občina Brezovica|Brezovica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cankova|Cankova]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Valter Mlekuž <small>({{Abbr|SV|Adem Omerović in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Žohar <small>({{Abbr|SV|Tomaž Žohar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Mužič <small>({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Metod Ropret <small>({{Abbr|SV|skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Danilo Kacijan <small>({{Abbr|SV|Darko Kekec in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenj.]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerknica|Cerknica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Čebulj <small>({{Abbr|SV|Iztok Čebulj in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Rupar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gašper Uršič <small>({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Marjan Žmavc]] <small>({{Abbr|SV|Damjan ̈Žmavc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Antonija Žumbar <small>({{Abbr|SV|Mirko Lisjak in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Divača|Divača]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Vera Markoja <small>({{Abbr|SV|Dušan Utroša in skupina volivcev "Glas ljudstva - neodvisna lista"}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Romana Lesjak <small>({{Abbr|SV|Adrijana Kamnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Vladimir Radovič <small>({{Abbr|SV|Andrej Kavšek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|A. T.|Alenka Tetičkovič}} Toplak <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|A.|Alenka}} Štrucl Dovgan <small>({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobje|Dobje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrna|Dobrna]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova–P. Gradec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Leskovšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Janez Pavlin <small>({{Abbr|SV|Janez Pavlin in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Martin Brecl <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jure Dolinar <small>({{Abbr|SV|Matej Avbelj in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marjan Kardinar <small>({{Abbr|SV|Marjan Kardinar in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dornava|Dornava]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Duplek|Duplek]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Željko Savič <small>({{Abbr|SV|Janez Grad in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Vovk <small>({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matej Zorko <small>(SDS)</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Preksavec <small>({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mitja Horvat <small>({{Abbr|SV|Majda Zajc in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas–Poljane]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gorje|Gorje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Čadež <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Borut Kolar <small>({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Torkar <small>({{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Urška Mauko Tuš <small>({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Špeh <small>({{Abbr|SV|Aljaž Špeh in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Grad|Grad]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hajdina|Hajdina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hodoš|Hodoš]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Šlighthuber <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Cvetka Ficko <small>({{Abbr|SV|Marjan Ficko in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Stanislav Glažar <small>({{Abbr|KOA|koalicija strank SDS+SD+SLS}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Soršak <small>({{Abbr|ZZ|Znamo. Zmoremoǃ Marko Soršak.}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Denis Tamaško <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Ernest Tamaško}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Horjul|Horjul]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Idrija|Idrija]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ig|Ig]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Janko Prebil <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Funkl <small>({{Abbr|SV|Marko Funkl in skupina volivcev - Lista Naš Hrastnik}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Saša L. Svetelšek <small>({{Abbr|SV|Janez Likavec in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Vencelj <small>({{Abbr|SV|Erik Logar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Zlatko Usenik <small>({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Izola|Izola]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Jezersko|Jezersko]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Juršinci|Juršinci]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gregor Kovačič <small>({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Dušan Strnad <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Bogatič <small>(GS)</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Karničar <small>({{Abbr|SV|Irma Karničar Šenk in skupina volivcev - Jezersko za vse}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Robert Horvat <small>({{Abbr|SV|Pavlin Darko in skupina volivcev - Povezani za Juršince}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kobarid|Kobarid]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kobilje|Kobilje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kočevje|Kočevje]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Miha Stegel <small>({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Leskovar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Matajurc <small>({{Abbr|SV|Tina Sivec Matalič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Darko Horvat <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Vladimir Prebilič]] <small>({{Abbr|SV|Lilijana Štefanič in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Komen|Komen]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Komenda|Komenda]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kostel|Kostel]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kozje|Kozje]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Erik Modic <small>({{Abbr|SV|Valter Makovec in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jurij Kern <small>({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Robert Zagorc <small>({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Nataša Turk <small>({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milena Kranjc <small>({{Abbr|SV|Jožef Kajba in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Križevci|Križevci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kungota|Kungota]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Kuzma|Kuzma]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Laško|Laško]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Henrika Zupan <small>({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Slavinec <small>({{Abbr|SV|mag. Branko Slavinec in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tamara Šnofl <small>({{Abbr|SV|Andrej Plohl in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jožef Škalič <small>({{Abbr|SV|Aleksandra Škalič Forjan in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Šantej <small>({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč Občine Laško}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lenart|Lenart]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lendava|Lendava]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Litija|Litija]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ljubno|Ljubno]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ljutomer|Ljutomer]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Kramberger <small>({{Abbr|SV|Stanka Ferš in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Magyar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Rokavec <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franjo Naraločnik <small>({{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Olga Karba <small>({{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev z Olgo in ekipo Sr(e)čno naprejǃ}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Logatec|Logatec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Log - Dragomer|Log–Dragomer]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Loška dolina|Loška dolina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Loški Potok|Loški Potok]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Berto Menard <small>({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Miran Stanovnik]] <small>({{Abbr|SV|Matija Nik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matjaž Antončič <small>({{Abbr|NaNo|Naša Notranjska}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Simon Debeljak <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Barbara Levstik Šega}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Rakovnik <small>({{Abbr|SV|Blaž Kraner in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Luče|Luče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Lukovica|Lukovica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Majšperk|Majšperk]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Makole|Makole]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Markovci|Markovci]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Klavdij Strmčnik <small>({{Abbr|SV|Ciril Rosc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Olga Vrankar <small>({{Abbr|SV|Marjan Kveder in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Sašo Kodrič <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Majcen <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Peter Majcen}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Gabrovec <small>([[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Medvode|Medvode]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Metlika|Metlika]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mežica|Mežica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na D. polju]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Nejc Smole <small>({{Abbr|SV|Ladislav Vidmar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Bogo Ropotar <small>({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;M. L. Janžekovič <small>({{Abbr|SV|Anton Nemanič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mark Maze <small>({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Egon Repnik <small>({{Abbr|LSO|Lista za skupno občino Miklavž na D.P.}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Miren - Kostanjevica|Miren–Kostanjevica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mirna|Mirna]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mislinja|Mislinja]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mauricij Humar <small>({{Abbr|SV|Skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Dušan Skerbiš <small>({{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Kastelic <small>({{Abbr|SV|Damjan Zupančič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Bojan Borovnik <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Glušič <small>({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Moravče|Moravče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Mozirje|Mozirje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Muta|Muta]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Naklo|Naklo]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Balažic <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Aloj Glavač <small>({{Abbr|SV|Vlasta Glavač in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ivan Suhoveršnik <small>({{Abbr|SV|Jožef Skornšek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Angela Mrak <small>({{Abbr|SV|Tomaž Ferk in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ivan Meglič <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Nazarje|Nazarje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Odranci|Odranci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Oplotnica|Oplotnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ormož|Ormož]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Osilnica|Osilnica]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matej Pečovnik <small>({{Abbr|SV|Pečovnik Perme Nataša in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Barbara Ferenčak <small>({{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matjaž Orter <small>({{Abbr|SV|Martin Lesjak in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Danijel Vrbnjak <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alenka Kovač <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Pesnica|Pesnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Piran|Piran]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Pivka|Pivka]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Podlehnik|Podlehnik]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Gregor Žmak <small>({{Abbr|SV|Marjan Rodež in skupina volilcev; Gregor Žmak in lista 4X4}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Korenika <small>({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Robert Smrdelj <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Misja <small>({{Abbr|SV|Jana Stonjšek in skupina volilcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Sebastian Toplak <small>({{Abbr|SV|Janez Koren in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Podvelka|Podvelka]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Poljčane|Poljčane]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Polzela|Polzela]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Postojna|Postojna]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Prebold|Prebold]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Miran Pušnik <small>({{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Petra Vrhovnik <small>({{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Kužnik <small>({{Abbr|SV|Dušan Pungartnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Igor Marentič <small>({{Abbr|SV|Andrej Berginc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Repnik <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Preddvor|Preddvor]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Prevalje|Prevalje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Puconci|Puconci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rače - Fram|Rače–Fram]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radeče|Radeče]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Rok Roblek <small>({{Abbr|SV|Eva Grah Roblek in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matija Tasič <small>({{Abbr|SV|Marijana Petrič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Uroš Kamenšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Ledinek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Režun <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radenci|Radenci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Radovljica|Radovljica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Roman Leljak]] <small>({{Abbr|SV|Maja Rožman in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alan Bukovnik <small>({{Abbr|SV|Alan Bukovnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ciril Globočnik <small>({{Abbr|SV|Matej Globočnik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Rožen <small>({{Abbr|SV|Peter Stočko in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Stanko Ivanušič <small>({{Abbr|SV|Dejan Rob in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Renče - Vogrsko|Renče–Vogrsko]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ribnica|Ribnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Majda Potočnik <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tarik Žigon <small>({{Abbr|LZV|Lista za vas}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Samo Pogorelc <small>({{Abbr|SV|Matija Bartol in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Srečko Geč <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Kidrič <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Rogatec|Rogatec]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Ruše|Ruše]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Semič|Semič]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Rihard Perauča <small>({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Martin Mikolič <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Urška Repolusk <small>({{Abbr|SV|Srečko Lah in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Vlasta Krmelj <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Polona Kambič <small>({{Abbr|SV|Polona Kambič in skupina volivcev Gibanja Zdrava družba}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sevnica|Sevnica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sežana|Sežana]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sodražica|Sodražica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Solčava|Solčava]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Srečko Ocvirk <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Sila <small>({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Darko Ratajc <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Blaž Milavec <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Katarina Prelesnik <small>({{Abbr|SV|Bernardka Ipavec in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Starše|Starše]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Straža|Straža]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. gor.]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Toni Jelovica <small>({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Stanko Greifoner <small>({{Abbr|SV|Majda Mohorič in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Dušan Krštinc <small>({{Abbr|SV|Martin Krštinc in skupina volivcev RIOS}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Martin Breznik <small>({{Abbr|SV|Lista za Sveto Ano - Suzana Rejak Breznik in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;David Klobasa <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. gor.]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slo. gor.]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šalovci|Šalovci]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Darja V. Berlak <small>({{Abbr|SV|Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andrej Vrzel <small>({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Škrlec <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mirko Cvetko <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Iztok Fartek <small>({{Abbr|SV|Mihaela Kalamar in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter–Vrtojba]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šenčur|Šenčur]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentilj|Šentilj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentjur|Šentjur]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Milan Turk <small>({{Abbr|SV|Pavel Černe in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Ciril Kozjek <small>([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;David Kos <small>({{Abbr|SV|Štefan Žvab in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Simončič <small>({{Abbr|SV|Peter Cvelbar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Diaci <small>({{Abbr|SV|Matjaž Žmahar in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Škocjan|Škocjan]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Tomaž Ramovš <small>({{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Kapler <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Primož Cimerman <small>({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matija Čakš <small>({{Abbr|SV|Anton Guzej in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marjan Hribar <small>({{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Štore|Štore]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tabor|Tabor]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Janko Kopušar <small>({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Blaž Izlakar <small>({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Boris Goličnik <small>({{Abbr|LBG|Lista Borisa Goličnika}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Miran Jurkošek <small>({{Abbr|SV|Miran Jurkošek in skupina volivcev "Županova neodvisna lista za razvoj"}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;{{Abbr|M.|Marko}} Semprimožnik <small>({{Abbr|SV|Urša Semprimožnik in skupina volivcev}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tišina|Tišina]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Horvat <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alen Červ <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Zoran Poznič <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Mateja Povhe <small>({{Abbr|DROT|DROT - za razvoj}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Alojz Benko <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Trzin|Trzin]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Tržič|Tržič]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Turnišče|Turnišče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Ložar <small>({{Abbr|SV|Nuša Repše in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Peter Miklič <small>({{Abbr|SV|Drago Zalar in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Borut Horvat <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Damijan Jaklin <small>({{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Matjaž Hočevar <small>({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Veržej|Veržej]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Videm|Videm]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vipava|Vipava]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vitanje|Vitanje]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vodice|Vodice]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Drago Legen <small>({{Abbr|SV|Slavko Petovar}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Brane Kolednik <small>([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Lavrenčič <small>({{Abbr|SV|Tomaž Verčon in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Andraž Pogorevc <small>({{Abbr|SV|Anita Pogorevc in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Aco Franc Šuštar <small>({{Abbr|SV|Predlagatelj Marjan Podgoršek}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vojnik|Vojnik]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vransko|Vransko]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Branko Petre <small>([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Nataša Juhart <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Daniel Cukjati <small>({{Abbr|SV|Daniel Cukjati in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franjo Golob <small>({{Abbr|SV|Danica Golob in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Matjaž Švagan]] <small>({{Abbr|SV|Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja}})</small> |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Zavrč|Zavrč]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Zreče|Zreče]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Železniki|Železniki]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žetale|Žetale]]''' |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žiri|Žiri]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Slavko Pravdič <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Boris Podvršnik <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Marko Gasser <small>({{Abbr|SV|Janez Habjan in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Anton Butolen <small>({{Abbr|SV|Franc Pulko ml. in skupina volivcev}})</small> |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Franc Kranjc <small>({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}) |- |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]''' |colspan=3 rowspan=2 bgcolor=#EFDECD style="border-top-width:4px"| |align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:4px"| '''[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]''' |- |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Leopold Pogačar ({{Abbr|SV|Miran Dolar in skupina volivcev "Neodvisna lista za Žirovnico"}}) |align=left| &nbsp; &nbsp; &nbsp;Jože Papež <small>([[Nova Slovenija|NSi]])</small> |} == 2. krog županskih volitev == V drugem krogu sta se po dva kandidata pomerila za županski stol v 47 občinah (od tega v 6 mestnih). {| class="wikitable" style="text-align:left; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" |- ! scope="col" width=100px|Občina ! scope="col" width=188px|1. kandidat ! scope="col" width=20px | Procent ! scope="col" width=165px | 2. kandidat ! scope="col" width=20px| Procent |- |align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|'''↓ Mestne ↓''' |- |align=left bgcolor=#F4F0EC style="border-top-width:3px"| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | style="border-top-width:3px"|[[Saša Arsenovič]] <small>({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style="border-top-width:3px"|61,05 % || style="border-top-width:3px"|[[Franc Kangler]] <small>([[Nova ljudska stranka|LFK-NLS]])</small> || style="border-top-width:3px"|38,95 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]] | [[Matjaž Rakovec]] <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,94 % || Ivo Bajec <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]+[[Nova Slovenija|NSi]]+[[Zeleni Slovenije|Zeleni]])</small> || 29,06 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Celje|Celje]] | [[Bojan Šrot]] <small>({{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}})</small> || 42,31 % || Matija Kovač <small>({{Abbr|SV|Gregor Deleja s skupino volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,69 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | Samo Turel <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,78 % || [[Klemen Miklavič]] <small>({{Abbr|SV|Majda Smrekar s skupino volivcev}})</small> || 44,22 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Krško|Krško]] | Dušan Šiško <small>({{Abbr|SV|Dejan Stanič in skupina volivcev - Lista Dušana Šiška-energično za Krško}})</small> || 44,84 % || Janez Kerin <small>({{Abbr|SV|Marta L. Magiera in skupina volivcev - Liste Modra Smer}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,16 % |- |align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | Damjan Anželj <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 64,57 % || Andrej Mešič <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> || 35,43 % |- |align=center style="border-top-width:3px" colspan=5|'''↓ Navadne z +20.000 prebivalci ↓''' |- |align=left bgcolor=#E6E6FA style="border-top-width:3px"| '''[[Občina Brežice|Brežice]] | style="border-top-width:3px"|[[Ivan Molan]] <small>({{Abbr|SV|Dražen Levojević s skupino volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style="border-top-width:3px"|52,61 % || style="border-top-width:3px"|[[Igor Zorčič]] <small>({{Abbr|SV|Rade Ilijaž s skupino volivcev}})</small> || style="border-top-width:3px"|47,39 % |- |align=left bgcolor=#E6E6FA| '''[[Občina Jesenice|Jesenice]] | Blaž Račič <small>({{Abbr|ŽLJ|Županova lista za naše Jesenice in Zoran Račič s skupino volivcev}})</small> || 46,20 % || Peter Bohinec <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,80 % |- |align=center style="border-top-width:3px" colspan=5|'''↓ Ostale ↓''' |- |width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"| '''[[Občina Bled|Bled]]''' | style="border-top-width:3px"|Anton Mežan <small>({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style="border-top-width:3px"|51,20 % || style="border-top-width:3px"|Janez Fajfar <small>({{Abbr|SV|Janez Klemenčič in skupina volivcev}})</small> || style="border-top-width:3px"|40,80 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Brda|Brda]]''' | Franc Mužič <small>({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,25 % || Karol Peter Peršolja <small>({{Abbr|SV|Tanja Kodermac in skupina volivcev}})</small> || 41,75 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]''' | Gašper Uršič <small>({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,54 % || Urška Lahajnar Ubajiogu <small>([[Gibanje Svoboda|GS]])</small> || 41,46 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]''' | Vlasta Tetičkovič Toplak <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,31 % || Branko Horvat <small>({{Abbr|SV|Lista za urban - Adriana Horvat in skupina volivcev}})</small> || 47,69 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Divača|Divača]]''' | Robert de Lucia <small>({{Abbr|SV|Dragan Vujović in skupina volivcev}})</small> || 49,38 % || Alenka Štrucl Dovgan <small>({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,62 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]''' | Franc Vovk <small>({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,54 % || Mojca Šenica <small>(SD)</small> || 39,46 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dornava|Dornava]]''' | Matej Zorko <small>(SDS)</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 75,21 % || Rajko Janžekovič <small>({{Abbr|SV|Dominik Janžekovič in skupina volivcev}})</small> || 24,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]''' | Anton Preksavec <small>({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,24 % || Marjeta Podgoršek Rek <small>({{Abbr|SV|Maksimiljan Kotnik in skupina volivcev}})</small> || 39,76 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]''' | Borut Kolar <small>({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,85 % || Jožef Petek <small>(SLS)</small> || 41,15 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]''' | David Roškar <small>({{Abbr|SV|Stanislav Rojko in skupina volivcev}})</small> || 48,05 % || Urška Mauko Tuš <small>({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,95 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ig|Ig]]''' | Zlatko Usenik <small>({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,30 % || Anton Modic <small>(SLS)</small> || 48,70 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]''' | Gregor Kovačič <small>({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,81 % || Emil Rojc <small>({{Abbr|SV|Aleš Rojc in skupina volivcev}})</small> || 36,19 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Izola|Izola]]''' | Milan Bogatič <small>(GS)</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,40 % || Danilo Markočič <small>({{Abbr|IŽL|Izolska županova lista}})</small> || 42,60 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]''' | Tina Gerbec <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> || 49,21 % || Miha Stegel <small>({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Komenda|Komenda]]''' | Majda Ravnikar <small>({{Abbr|SV|Igor Štebe in skupina volivcev}}) || 42,45 % || Jurij Kern <small>({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,55 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]''' | Robert Zagorc <small>({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,36 % || Melita Skušek <small>({{Abbr|SV|Marjan Jelenič in skupina volivcev}}) || 42,64 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostel|Kostel]]''' | Nataša Turk <small>({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,99 % || Valentin Južnič <small>({{Abbr|SV|Nežika Zdravič in skupina volivcev}}) || 42,01 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]''' | Henrika Zupan <small>({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,34 % || Blaž Veber <small>({{Abbr|SV|Alenka Nečemer in skupina volivcev}}) || 39,66 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Laško|Laško]]''' | Marko Šantej <small>({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč občine Laško}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,20 % || Franc Zdolšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 34,80% |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Lendava|Lendava]]''' | Janez Magyar <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,21 % || Ivan Kocut <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> || 49,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Logatec|Logatec]]''' | Berto Menard <small>({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,92 % || Bogdan Lipovšček <small>({{Abbr|SV|Katja Stražiščar in skupina volivcev}}) || 49,08 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]''' | Bogo Ropotar <small>({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,21 % || Franc Hribar <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 36,79 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mežica|Mežica]]''' | Dušan Krebel <small>({{Abbr|SV|Darja Maurič in skupina volivcev}}) || 41,06 % || Mark Maze <small>({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,94 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]''' | Anton Maver <small>({{Abbr|SV|Stanislav Korošec in skupina volivcev}}) || 46,01 % || Franc Glušič <small>({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,99 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Moravče|Moravče]]''' | Milan Balažic <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,57 % || Martin Rebolj <small>([[Socialni demokrati|SD]]) || 41,43 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Piran|Piran]]''' | [[Gašpar Gašpar Mišič]] <small>({{Abbr|SV|Egon Štibilj in skupina volivcev}}) || 41,52 % || Andrej Korenika <small>({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,48 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Puconci|Puconci]]''' | Branko Ritlop <small>([[Socialni demokrati|SD]]) || 49,05 % || Uroš Kamenšek <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,95 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]''' | Rihard Perauča <small>({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,60 % || Martin Ficko <small>({{Abbr|SV|Anton Buček in skupina volivcev}}) || 34,40 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sežana|Sežana]]''' | Andrej Sila <small>({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,06 % || Jernej Bortolato <small>({{Abbr|SV|Tanja Svetina in skupina volivcev}}) || 36,94 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]''' | Toni Jelovica <small>({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,04 % || Jurij Borko <small>({{Abbr|SV|Roman Medik in skupina volivcev}}) || 49,96 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]''' | Andrej Vrzel <small>({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,71 % || Anton Slana <small>({{Abbr|SV|Rok Korošak in skupina volivcev}}) || 49,29 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]''' | Rok Treven <small>({{Abbr|SV|Petra Šilc Miklič in skupina volivcev}}) || 47,89 % || Primož Cimerman <small>({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,11 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]''' | Janko Kopušar <small>({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,62 % || Peter Rosenstein <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> || 29,38 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]''' | Blaž Izlakar <small>({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,81 % || Rajko Meserko <small>([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])</small> || 46,19 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]''' | Oton Bratuž <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])</small> || 48,49 % || Alen Červ <small>([[Socialni demokrati|SD]])</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,51 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]''' | Mateja Povhe <small>(DROT - za razvoj)</small> [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 81,53 % || Alojzij Kastelic <small>({{Abbr|SV|Branko Meglič in skupina volivcev}}) || 18,47 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]''' | Tadej Malovrh <small>({{Abbr|SV|Lidija Vilar in skupina volivcev}}) || 46,35 % || Matjaž Hočevar <small>({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,65 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Veržej|Veržej]]''' | Rastko Škrjanec <small>({{Abbr|SV|Janko Skuhala}}) || 46,25 % || Drago Legen <small>({{Abbr|SV|Slavko Petovar}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,75 % |- |align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Žiri|Žiri]]''' | Štefan Bogataj <small>([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])</small> || 48,48 % || Franc Kranjc <small>({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,52 % |} == Volilni izidi v mestnih občinah == === Ljubljana === {{color box|#F8DE7E|89.405 glasovnic (39,98%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Zoran Janković''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Jože Mermal s skupino volivcev | align=right|61,83 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Nataša Sukič | style="border-top-width:3px"|[[Levica (politična stranka)|Levica]] | style="border-top-width:3px" align=right|9,61 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Aleš Primc | [[Glas za otroke in družine]] | align=right|6,95 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Igor Horvat | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|6,28 % &nbsp; |- | align=center| 5. | [[Tina Bregant]] | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] | align=right|5,69 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Mojca Sojar | [[Nova Slovenija]] | align=right|3,19 % &nbsp; |- | align=center| 7. | Jasminka Dedić | [[VESNA - zelena stranka|VESNA – zelena stranka]] | align=right|3,16 % &nbsp; |- | align=center| 8. | Tomaž Ogrin | [[Zeleni Slovenije]] in [[Konkretno]] | align=right|1,67 % &nbsp; |- | align=center| 9. | [[Jasmin Feratović]] | [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] | align=right|1,62 % &nbsp; |} === Maribor === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 36.011 glasovnic (41,21%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 32.235 glasovnic (36,90%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | [[Saša Arsenovič]] | Andrej Brvar s skupino volivcev | align=right|36,69 % &nbsp; |- | align=center| 2. | [[Franc Kangler]] | [[Nova ljudska stranka]] | align=right|25,46 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|[[Vojko Flis]] | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | style="border-top-width:3px" align=right|20,29 % &nbsp; |- | align=center| 4. | [[Dejan Kaloh]] | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|4,27 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Lidija Divjak Mirnik | Lista za pravičen razvoj | align=right|3,87 % &nbsp; |- | align=center| 6. | [[Boštjan Klun]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|2,13 % &nbsp; |- | align=center| 7. | Josip Rotar | Lista kolesarjev in pešcev | align=right|1,31 % &nbsp; |- | align=center| 8. | Vladimir Šega | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|1,14 % &nbsp; |- | align=center| 9. | Igor Jurišič | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | align=right|0,97 % &nbsp; |- | align=center| 10. | Bernard Memon | [[Nova Slovenija]] | align=right|0,96 % &nbsp; |- | align=center| 11. | [[Aleksander Kamenik]] | Stranka Aleksandra Kamenika | align=right|0,74 % &nbsp; |- | align=center| 12. | Matic Matjašič | Lista mladih. Povezujemo | align=right| 0,65 % &nbsp; |- | align=center| 13. | Nina Beyokol | [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] | align=right|0,57 % &nbsp; |- | align=center| 14. | Miha Recek | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] | align=right|0,54 % &nbsp; |- | align=center| 15. | Franc Jesenek | [[Stranka slovenskega naroda]] | align=right|0,44 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1. | '''[[Saša Arsenovič]]''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Andrej Brvar s skupino volivcev | align=right|61,00 % &nbsp; |- | align=center style="border-top-width:3px"| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Franc Kangler]] | style="border-top-width:3px"|[[Nova ljudska stranka]] | style="border-top-width:3px" align=right|39,00 % &nbsp; |} === Kranj === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 18.867 glasovnic (42,24%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 12.888 glasovnic (28,84%).}} [[Slika:Glasovnica na lokalnih volitvah 2022 - 2. krog - Kranj.jpg|sličica|185px|Glasovnica iz MO Kranj]] {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center|1. | Matjaž Rakovec | [[Socialni demokrati]] | align=right|48,23 % &nbsp; |- | align=center|2. | Ivo Bajec | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zeleni Slovenije|Zeleni]] | align=right|19,50 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|[[Zoran Stevanović]] | style="border-top-width:3px"|[[Resni.ca]] | style="border-top-width:3px" align=right|17,42 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Aleksander Svetelj | Več za Kranj | align=right|7,67 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Srečko Barbič | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|4,00 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Igor Velov | Lista za razvoj Kranja | align=right|3,19 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Matjaž Rakovec''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Socialni demokrati | align=right|70,92 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Ivo Bajec | style="border-top-width:3px"|SDS, SLS, NSi, Zeleni | style="border-top-width:3px" align=right|29,08 % &nbsp; |} === Koper === {{color box|#F8DE7E|22.989 glasovnic (53,86%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Aleš Bržan [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Lista Aleša Bržana in GS | align=right|53,60 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Boris Popovič]] | style="border-top-width:3px"|[[Koper je naš]] | style="border-top-width:3px" align=right|37,69 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Igor Colja | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|2,55 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Peter Bolčič | Zaupanje | align=right|2,51 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Jadranka Šturm Kocjan | [[Socialni demokrati]] | align=right|2,03 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Alan Medveš | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|1,61 % &nbsp; |} === Celje === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 16.310 glasovnic (41,50%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 17.000 glasovnic (43,27%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | [[Bojan Šrot]] | Celjska županova lista | align=right|46,86 % &nbsp; |- | align=center| 2. | Matija Kovač | Gregor Deleja s skupino volivcev | align=right|33,14 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Uroš Lesjak | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | align=right style="border-top-width:3px"|9,41 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Sandi Sendelbah | Lista za Celje | align=right|6,25 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Primož Brvar | [[Socialni demokrati]] | align=right|4,34 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Matija Kovač''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Gregor Deleja s skupino volivcev | align=right|57,81 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Bojan Šrot | style="border-top-width:3px"|Celjska županova lista | style="border-top-width:3px" align=right|42,19 % &nbsp; |} === Novo mesto === {{color box|#F8DE7E|12.909 glasovnic (43,81%)}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''[[Gregor Macedoni]] [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Boštjan Grobler s skupino volivcev | align=right|74,51 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Srečko Vovko | style="border-top-width:3px"|[[Socialni demokrati]] | style="border-top-width:3px" align=right|25,49 % &nbsp; |} === Velenje === {{color box|#F8DE7E|12.533 glasovnic (47,35%)}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Peter Dermol [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|68,84 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Milan Medved | style="border-top-width:3px"|Herman Arlič s skupino volivcev | align=right style="border-top-width:3px"|16,97 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Lidija Črnko | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|6,06 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Benjamin Strozak | [[Dobra država]] | align=right|4,22 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Jože Hribar | Naše Velenje | align=right|2,40 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Lidija Šolinc | [[Resni.ca]] | align=right|1,51 % &nbsp; |} === Nova Gorica === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 11.918 glasovnic (46,08%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – &nbsp;&nbsp;8.640 glasovnic (33,39%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | Samo Turel | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|40,78 % &nbsp; |- | align=center| 2. | [[Klemen Miklavič]] | Majda Smrekar s skupino volivcev | align=right|25,85 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Damjana Pavlica | style="border-top-width:3px"|[[Slovenska demokratska stranka]] | style="border-top-width:3px" align=right|14,86 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Tomaž Horvat | [[Socialni demokrati]] | align=right|9,14 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Anton Harej | [[Nova Slovenija]] | align=right|7,17 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Andreja Pelicon | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|2,21 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Samo Turel''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|55,86 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Klemen Miklavič]] | style="border-top-width:3px"|Majda Smrekar s skupino volivcev | style="border-top-width:3px" align=right|44,14 % &nbsp; |} === Krško === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 9.855 glasovnic (47,00%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 8.120 glasovnic (38,74%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | Dušan Šiško | Dejan Stanič in skupina volivcev<br><small>(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)</small> | align=right|24,61 % &nbsp; |- | align=center| 2. | Janez Kerin | Marta L. Magiera in skupina volivcev<br><small>(Liste Modra Smer)</small> | align=right|19,75 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Aleš Zorko | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | style="border-top-width:3px" align=right|18,75 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Iztok Starc | [[Slovenska ljudska stranka]] | align=right|17,22 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Jože Olovec | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|9,86 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Janja Starc | Dušan Arh in skupina volivcev | align=right|9,81 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Janez Kerin''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Marta L. Magiera in skupina volivcev<br><small>(Liste Modra Smer)</small> | align=right|55,16 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Dušan Šiško | style="border-top-width:3px"|Dejan Stanič in skupina volivcev<br><small>(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)</small> | style="border-top-width:3px" align=right|44,84 % &nbsp; |} === Ptuj === {{color box|#F8DE7E|9.138 glasovnic (47,64%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Nuška Gajšek [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|64,28 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|[[Andrej Čuš]] | style="border-top-width:3px"|Milan Klemenc in skupina volivcev | style="border-top-width:3px" align=right|16,14 % &nbsp; |- | align=center| 3. | Franjo Rozman | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|8,69 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Štefan Petek | [[Gibanje Svoboda]] | align=right|5,02 % &nbsp; |- | align=center| 5. | Boštjan Koražija | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | align=right|1,98 % &nbsp; |- | align=center| 6. | Robert Križanič | [[Resni.ca]] in [[Za zdravo družbo| Zdrava Družba]] | align=right|1,83 % &nbsp; |- | align=center| 7. | Suzana Lara Krause | [[Slovenska ljudska stranka]] | align=right|1,74 % &nbsp; |- | align=center| 8. | Andrej Lacko | [[Slovenska nacionalna stranka]] | align=right|0,32 % &nbsp; |} === Murska Sobota === {{color box|#F8DE7E|1. krog – 8.098 glasovnic (51,15%).}}<br> {{color box|#F5F5DC|2. krog – 6.547 glasovnic (41,56%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| 1. | Damjan Anželj | [[Socialni demokrati]] | align=right|41,86 % &nbsp; |- | align=center| 2. | Andrej Mešič | [[Slovenska demokratska stranka]] | align=right|32,72 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 3. | style="border-top-width:3px"|Mitja Horvat | style="border-top-width:3px"|[[Gibanje Svoboda]] | style="border-top-width:3px" align=right|23,09 % &nbsp; |- | align=center| 4. | Blanka Denko Čeh | Akacije | align=right|2,34 % &nbsp; |- | bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog''' |- | align=center| '''1.''' | '''Damjan Anželj''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | [[Socialni demokrati]] | align=right|64,76 % &nbsp; |- | style="border-top-width:3px" align=center| 2. | style="border-top-width:3px"|Andrej Mešič | style="border-top-width:3px"|[[Slovenska demokratska stranka]] | style="border-top-width:3px" align=right|35,24 % &nbsp; |} === Slovenj Gradec === {{color box|#F8DE7E|6.398 glasovnic (46,00%).}} {| class="wikitable" |- ! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | align=center| '''1. | '''Tilen Klugler [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] | Metka Č. Golež in skupina volivcev | align=right|100,00 % &nbsp; |} == Javnomnenjske raziskave == {{Main|Javnomnenjske raziskave za lokalne volitve v Sloveniji 2022}} Pred lokalnimi volitvami v Sloveniji 2022 je agencija Ninamedia izvajala [[Anketa|javnomnenjske raziskave]], z namenom ocenitve volilnega namena prebivalcev [[Slovenija|Slovenije]]. Raziskave javnega mnenja so med drugim nakazale morebitno zmago Zorana Jankovića v prvem krogu. V Kranju bi se Matjaž Rakovec v primeru neuspeha v prvem v drugem krogu pomeril z Zoranom Stevanovićem ali Ivom Bajcem. V Mariboru se bo v drugi krog zagotovo uvrstil Saša Arsenović, njegov tekmec v njem pa bo po vsej verjetnosti Franc Kangler ali Vojko Flis. V Kopru pa se po anketah zmaga obeta Alešu Bržanu, ki ima tudi veliko možnost zmage že v prvem krogu. == Statistika == === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left; width:80%" |- ! width=505 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! width=505 colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20|618 || width=250|Skupaj || align=center width=20|18.671 |- | Ženske || align=center|107 || Ženske || align=center|8.478 |- | Moški || align=center|511 || Moški || align=center|10.193 |- | Mestne občine || align=center|74 || Mestne občine || align=center|3,446 |- | Preostale občine || align=center|544 || Preostale občine || align=center|15,225 |- | Najstarejši || align=center|82 let || Najstarejši || align=center|94 let |- | Najmlajši || align=center|22 let || Najmlajši || align=center|18 let |- ! width=500 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! width=500 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center|212 || Skupaj || align=center|3,382 |- | Ženske || align=center|29 || Ženske || align=center|1,168 |- | Moški || align=center|183 || Moški || align=center|2,171 |- | Najstarejši || align=center|76 let || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center|29 let || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja županska podpora v %<br><small>([[Občina Trebnje|Trebnje]])</small> || align=center|81,53% || Največ svetnikov <small>(OBČINA)</small> || align=center| |- | Najnižja županska podpora v %<br><small>([[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]])</small> || align=center|50,04% || Najmanj svetnikov <small>(OBČINA)</small> || align=center| |- |} {| class="wikitable" style="text-align:left; width:40%" ! width=260 colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število županskih mandatov |- | width=207|8. mandat županovanja || align=center width=47|5 |- | 7. mandat županovanja || align=center|1 |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} === Izvoljeni županski kandidati po strankah / listah === 618 kandidatov kandidira s podporo 64 različnih grupacij (stranke, liste, koalicije in skupine volivcev). {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=362 rowspan=2|Predlagatelji ! width=70 rowspan=2|Kandidati ! width=180 colspan=3|Izvoljeni |- ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski kandidati s podporo volivcev (SV) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|270 | align=center|103 | align=center|34 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''137 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34 | align=center|13 | align=center|2 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''15 |- | align=center|3. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|53 | align=center|10 | align=center|4 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''14 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|61 | align=center|11 | align=center|1 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''12 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34 | align=center|11 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''11 |- | align=center|6. | align=center| | Kandidati s koalicijsko podporo več strank<small>{{efn|name=|'''15 županskih kandidatov kandidira s podporo koalicije dveh ali več strank (list) oz. skupine volivcevː'''<br> &nbsp;&nbsp; Svoboda + Levica + SD + DeSUS (BREŽICE)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + SLS drugačni in povezani (DESTRNIK)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + Nsi (GROSUPLJE)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + SD + SLS (HAJDINA)<br> &nbsp;&nbsp; Lista Mateja Slaparja + NSi + skupina volivcev (KAMNIK)<br> &nbsp;&nbsp; Lista Aleša Bržana + Svoboda (KOPER)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + NSi + SLS + Zeleni Slovenije (KRANJ)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + NSi (LENDAVA)<br> &nbsp;&nbsp; Zeleni Slovenije + Konkretno (LJUBLJANA)<br> &nbsp;&nbsp; SLS + Naša dežela (MARIBOR)<br> &nbsp;&nbsp; SLS + SDS + NSi + DeSUS (SL. BISTRICA)<br> &nbsp;&nbsp; SLS + SDS (ŠENČUR)<br> &nbsp;&nbsp; SD + skupina volivcev (VELENJE)<br> &nbsp;&nbsp; NSi + SDS (VOJNIK)<br> &nbsp;&nbsp; SDS + NSi (ŽIRI) }}</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|15 | align=center|7 | align=center|2 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''9 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|51 | align=center|1 | align=center|2 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center| | align=center| | Naša Notranjska (NaNo) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.png|60px]] | [[Liberalna demokracija Slovenije]] (LDS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center|[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|40px]] | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Zagorje gre naprej | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Znamo. Zmoremo! Marko Soršak. | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista Borisa Goličnika | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista za vas | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista za skupno občino Miklavž D.P. | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Drot – za razvoj | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center|1 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista Zlatka Usenika za napredek občine IG | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center|1 | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center| | align=center| | Lista Renate Kosec<br><small>(Lista povezovanja in sodelovanja)</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center|1 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|19. | align=center| | [[Nova ljudska stranka]] (NLS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Županova lista za naše Jesenice | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Izolska županova lista (IŽL) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Celjska županova lista Slovenije | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969|0 | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center|23. | align=center|[[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|60px]] | [[Levica (politična stranka)|Levica]] (L) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|13 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Resni.ca]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|9 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[VESNA – zelena stranka]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.png|58px]] | [[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Zeleni Slovenije.png|22px]] | [[Zeleni Slovenije]] (ZS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Piratska_stranka_slovenije_1.png|60px]] | [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] (Pirati) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:NaprejSlovenija.jpg|45px]] | [[Naprej Slovenija]] (NPS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Dobra država]] (DD) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Stranka slovenskega naroda]] (SSN) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:DeSUS_Logo.svg.png|40px]] | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista volivcev LESK | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:ZLS_logo.jpg|50px]] | [[Za ljudstvo Slovenije]] (ZLS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Zveza za Primorsko (ZZP) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Oljka | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Konkretno_logo.svg|50px]] | [[Konkretno]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Glas za otroke in družine.png|35px]] | [[Glas za otroke in družine]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center|[[Slika:Logotip Socialistične Partije Slovenije mala različica.png|25px]] | [[Socialistična partija Slovenije]] (SPS) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Koper je naš]] (KJN) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista DNK Trbovelj | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Sandija Jakliča | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Stranka Aleksandra Kamenika | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista kolesarjev in pešcev | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista mladih. Povezujemo. | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center|. | align=center| | Neodvisna lista za boljše Jesenice | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Kobal Mitja (LKM) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Vasilija Žbogarja | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | LTD Toni Dragar – Lista za vse generacije | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista Igorja Zupančiča | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Komunalno ekološka lista | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Združeni – neodvisna lista za Prevalje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Združena Moravška dolina | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista aktivni | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Gibanje za občino Piran (GZOP) | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Več za Kranj | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Naše Velenje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista za Celje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | [[Stranka Akacije]] | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Dialog za napredek | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Sloga | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Zaupanje | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Skupaj za mengeško občino (SMO)<br><small>(Skupaj zmoremo več)</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- | align=center| | align=center| | Lista za pravičen razvoj<br><small>(mestnih četrti in krajevnih skupnosti)</small> | style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1 | align=center style=color:#696969|0 | align=center style=color:#696969| — | align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|618 ! style="border-top-width:5px"|165 ! style="border-top-width:5px"|47 ! style="border-top-width:5px"|212 |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] qvij4khlzm584csz5knhnyi0mkdq0df 0 527039 6765354 6758355 2026-10-15T10:22:50Z Pv21 142817 Predlog razrešitve, naslovi 6765354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} '''Zoran Stevanović''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[23. februar]] [[1982]], [[Jesenice]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da Stevanovića ni na kandidatni listi|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-stevanovica-ni-na-kandidatni-listi-381501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Je predsednik politične stranke [[Resni.ca]]. 10. aprila 2026 je bil izvoljen za 17. [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Poklicno življenje == Srednjo šolo je zaključil na Srednji policijski šoli v [[Tacen|Tacnu]], delo policista je začel opravljati leta 2000. Novembra 2001 je v policijski enoti, znotraj katere je deloval Stevanović, prišlo do popivanja in streljanja s službenim orožjem med delovnim časom. Njegova vpletenost v dogodek ni jasna (sam jo zanika), vendar je bil po tem kazensko premeščen na policijsko postajo Radovljica. Sam trdi, da je bil premeščen »nagradno«, čeprav »nagradna premestitev« v Policiji ne obstaja.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> Leta 2005 je Stevanović po prometni nesreči skušal izvesti zavarovalniško prevaro, za kar je bil tudi pravnomočno obsojen. Pred tem dogodkom je bil že enkrat obsojen zaradi ogrožanja varnosti. Sam kljub temu trdi, da ni šlo za prevaro ter da ni bil še nikoli obsojen.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Leta 2008 je Stevanović poskusil izvesti novo prevaro s posojilom denarja. Pri tem je izrabil svojo zaposlitev v policiji kot garancijo. Leta 2011 je bil za prevaro tudi obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora.<ref>{{Navedi splet |title=Razkrivamo tretjo pravnomočno obsodbo Stevanovića {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-tretjo-pravnomocno-obsodbo-stevanovica.html |access-date=2026-09-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Stevanoviću je v službi policista očitanih več spornih dejanj. Leta 2011 je bil iz krivdnih razlogov dokončno odpuščen. Razlog za odpustitev je bilo nedostojno in žaljivo vedenje do nadrejenega, že pred tem pa je delo opravljal pod vplivom alkohola. Delovno in socialno sodišče je kasneje razsodilo, da je bila odpoved nezakonita, saj se je Stevanović za alkoholiziranost skliceval na »rumove kroglice«.<ref name=":5" /> Stevanović medtem trdi, da je policijo zapustil po lastni odločitvi, ter da je uradna odpoved bila opozorilo pred odpovedjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/stranpoti-zorana-stevanovica-med-drugim-razkrivamo-zakaj-je-pred-leti-zapustil-policijske-vrste-10254783|title=Stranpoti Zorana Stevanovića: Med drugim razkrivamo, zakaj je pred leti zapustil policijske vrste|date=8. 10. 2021|accessdate=4. 1. 2026|publisher=Večer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Leta 2011 se je za kratek čas zaposlil v lizinški družbi Hypo Leasing.<ref name=":3" /> Kasneje je kot četrtinski lastnik soustanovil lastno podjetje za varovanje Feniks VS. Ostale deleže je kasneje odkupil, podjetje pa je po treh letih delovanja šlo v stečaj. Ministrstvo za notranje zadeve in Inšpektorat za delo sta v delovanju podjetja odkrila nepravilnosti in mu odvzela licenco za varovanje.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva za objavo popravka - nasprotnih dejstev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-10-11-zahteva-za-objavo-popravka-nasprotnih-dejstev/|website=Portal GOV.SI|date=2021-10-11|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> Leta 2014 je magistriral na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] na Fakulteti za management.<ref>{{Navedi splet|title=Uresničevanje načel kodeksa upravljanja "spoštuj in pojasni razloge za odstopanje" v letnih poročilih javnih družb: magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1536614340|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-11-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] se je vpisal na doktorski študij,<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> vendar študijskih obveznosti ni opravil in letnikov ni plačal. Disertacije ni nikoli zagovarjal, po njegovih besedah je prišlo do nesoglasja z doktorsko komisijo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref name=":2" /> Od leta 2019 je samostojni podjetnik,<ref name=":2" /> ukvarja se z gradnjo adrenalinskih parkov.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/SANSEV-ZORAN-STEVANOVIC-S-P/|title=SANSEV, ZORAN STEVANOVIĆ S.P.|accessdate=2025-12-28|website=Bizi}}</ref> Trenutno je zaposlen na stranki Resni.ca kot njen poklicni predsednik.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Od 11. novembra 2025 je predsednik Zveze društev vaterpolskih društev Slovenije.<ref>{{navedi novice |title=Iz politike v šport: Znan politik presenetljivo novi predsednik zveze |newspaper=Ekipa |date=2025-11-11 |url=https://ekipa.svet24.si/sport/drugi-sporti/sporti-v-vodi/vaterpolo-sport-zveza-politika-stevanovic-1860628 |accessdate=2026-09-29}}</ref> == Lokalna politika == Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} == Državna politika == Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> 26. decembra 2020 je Stevanović ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Širšo medijsko pozornost je pritegnil septembra 2021, ko je organiziral prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je Stevanovič kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Slavnostna seja Državnega zbora - predsednik Zoran Stevanović.jpg|sličica|V Državnem zboru Republike Slovenije]] ===Predsednik državnega zbora=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> 22. septembra je v državnem zboru potekalo glasovanje o Stevanovićevi razrešitvi s predsedniškega mesta. Predlagalji Gibanje Svoboda, SD in Levica so mu očitali kršenje ustavnega reda in poslovnika, predvsem na dveh izrednih sejah, ko je koalicijska večina zavrnila dnevni red in s tem onemogočila odreditev parlamentarnih preiskav, ki jih je zahtevala opozicija.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=A. S. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na tajnem glasovanju je predlog razrešitve podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti, s čimer je Stevanović ostal na položaju.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=A. S. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-22 |title=Stevanović ostaja na stolčku predsednika DZ: 37 poslancev za, 49 proti |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/opozicija-bi-odstavila-stevanovica-ta-sporoca-ne-bom-se-jim-pustil-2829160/ |access-date=2026-10-15 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2" /> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] 361u3rwzyzvdaay0236ctfj2h72d30j 6765355 6765354 2026-10-15T10:24:30Z Pv21 142817 /* Predsednik državnega zbora */ 6765355 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} '''Zoran Stevanović''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[23. februar]] [[1982]], [[Jesenice]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da Stevanovića ni na kandidatni listi|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-stevanovica-ni-na-kandidatni-listi-381501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Je predsednik politične stranke [[Resni.ca]]. 10. aprila 2026 je bil izvoljen za 17. [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Poklicno življenje == Srednjo šolo je zaključil na Srednji policijski šoli v [[Tacen|Tacnu]], delo policista je začel opravljati leta 2000. Novembra 2001 je v policijski enoti, znotraj katere je deloval Stevanović, prišlo do popivanja in streljanja s službenim orožjem med delovnim časom. Njegova vpletenost v dogodek ni jasna (sam jo zanika), vendar je bil po tem kazensko premeščen na policijsko postajo Radovljica. Sam trdi, da je bil premeščen »nagradno«, čeprav »nagradna premestitev« v Policiji ne obstaja.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> Leta 2005 je Stevanović po prometni nesreči skušal izvesti zavarovalniško prevaro, za kar je bil tudi pravnomočno obsojen. Pred tem dogodkom je bil že enkrat obsojen zaradi ogrožanja varnosti. Sam kljub temu trdi, da ni šlo za prevaro ter da ni bil še nikoli obsojen.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Leta 2008 je Stevanović poskusil izvesti novo prevaro s posojilom denarja. Pri tem je izrabil svojo zaposlitev v policiji kot garancijo. Leta 2011 je bil za prevaro tudi obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora.<ref>{{Navedi splet |title=Razkrivamo tretjo pravnomočno obsodbo Stevanovića {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-tretjo-pravnomocno-obsodbo-stevanovica.html |access-date=2026-09-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Stevanoviću je v službi policista očitanih več spornih dejanj. Leta 2011 je bil iz krivdnih razlogov dokončno odpuščen. Razlog za odpustitev je bilo nedostojno in žaljivo vedenje do nadrejenega, že pred tem pa je delo opravljal pod vplivom alkohola. Delovno in socialno sodišče je kasneje razsodilo, da je bila odpoved nezakonita, saj se je Stevanović za alkoholiziranost skliceval na »rumove kroglice«.<ref name=":5" /> Stevanović medtem trdi, da je policijo zapustil po lastni odločitvi, ter da je uradna odpoved bila opozorilo pred odpovedjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/stranpoti-zorana-stevanovica-med-drugim-razkrivamo-zakaj-je-pred-leti-zapustil-policijske-vrste-10254783|title=Stranpoti Zorana Stevanovića: Med drugim razkrivamo, zakaj je pred leti zapustil policijske vrste|date=8. 10. 2021|accessdate=4. 1. 2026|publisher=Večer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Leta 2011 se je za kratek čas zaposlil v lizinški družbi Hypo Leasing.<ref name=":3" /> Kasneje je kot četrtinski lastnik soustanovil lastno podjetje za varovanje Feniks VS. Ostale deleže je kasneje odkupil, podjetje pa je po treh letih delovanja šlo v stečaj. Ministrstvo za notranje zadeve in Inšpektorat za delo sta v delovanju podjetja odkrila nepravilnosti in mu odvzela licenco za varovanje.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva za objavo popravka - nasprotnih dejstev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-10-11-zahteva-za-objavo-popravka-nasprotnih-dejstev/|website=Portal GOV.SI|date=2021-10-11|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> Leta 2014 je magistriral na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] na Fakulteti za management.<ref>{{Navedi splet|title=Uresničevanje načel kodeksa upravljanja "spoštuj in pojasni razloge za odstopanje" v letnih poročilih javnih družb: magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1536614340|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-11-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] se je vpisal na doktorski študij,<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> vendar študijskih obveznosti ni opravil in letnikov ni plačal. Disertacije ni nikoli zagovarjal, po njegovih besedah je prišlo do nesoglasja z doktorsko komisijo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref name=":2" /> Od leta 2019 je samostojni podjetnik,<ref name=":2" /> ukvarja se z gradnjo adrenalinskih parkov.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/SANSEV-ZORAN-STEVANOVIC-S-P/|title=SANSEV, ZORAN STEVANOVIĆ S.P.|accessdate=2025-12-28|website=Bizi}}</ref> Trenutno je zaposlen na stranki Resni.ca kot njen poklicni predsednik.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Od 11. novembra 2025 je predsednik Zveze društev vaterpolskih društev Slovenije.<ref>{{navedi novice |title=Iz politike v šport: Znan politik presenetljivo novi predsednik zveze |newspaper=Ekipa |date=2025-11-11 |url=https://ekipa.svet24.si/sport/drugi-sporti/sporti-v-vodi/vaterpolo-sport-zveza-politika-stevanovic-1860628 |accessdate=2026-09-29}}</ref> == Lokalna politika == Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} == Državna politika == Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> 26. decembra 2020 je Stevanović ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Širšo medijsko pozornost je pritegnil septembra 2021, ko je organiziral prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je Stevanovič kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Slavnostna seja Državnega zbora - predsednik Zoran Stevanović.jpg|sličica|V Državnem zboru Republike Slovenije]] ===Predsednik državnega zbora=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> 22. septembra je v državnem zboru potekalo glasovanje o Stevanovićevi razrešitvi s predsedniškega mesta. Predlagatelji Gibanje Svoboda, SD in Levica so mu očitali kršenje ustavnega reda in poslovnika, predvsem na dveh izrednih sejah, ko je koalicijska večina zavrnila dnevni red in s tem onemogočila odreditev dveh parlamentarnih preiskav, ki ju je zahtevala opozicija.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=A. S. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na tajnem glasovanju je predlog razrešitve podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti, s čimer je Stevanović ostal na položaju.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=A. S. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-22 |title=Stevanović ostaja na stolčku predsednika DZ: 37 poslancev za, 49 proti |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/opozicija-bi-odstavila-stevanovica-ta-sporoca-ne-bom-se-jim-pustil-2829160/ |access-date=2026-10-15 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2" /> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] s2e8wgfjfne6e16slq2oig8guiebgn2 6765359 6765355 2026-10-15T10:26:31Z MaksiKavsek 244409 /* Državna politika */ -pon 6765359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} '''Zoran Stevanović''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[23. februar]] [[1982]], [[Jesenice]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da Stevanovića ni na kandidatni listi|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-stevanovica-ni-na-kandidatni-listi-381501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Je predsednik politične stranke [[Resni.ca]]. 10. aprila 2026 je bil izvoljen za 17. [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Poklicno življenje == Srednjo šolo je zaključil na Srednji policijski šoli v [[Tacen|Tacnu]], delo policista je začel opravljati leta 2000. Novembra 2001 je v policijski enoti, znotraj katere je deloval Stevanović, prišlo do popivanja in streljanja s službenim orožjem med delovnim časom. Njegova vpletenost v dogodek ni jasna (sam jo zanika), vendar je bil po tem kazensko premeščen na policijsko postajo Radovljica. Sam trdi, da je bil premeščen »nagradno«, čeprav »nagradna premestitev« v Policiji ne obstaja.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> Leta 2005 je Stevanović po prometni nesreči skušal izvesti zavarovalniško prevaro, za kar je bil tudi pravnomočno obsojen. Pred tem dogodkom je bil že enkrat obsojen zaradi ogrožanja varnosti. Sam kljub temu trdi, da ni šlo za prevaro ter da ni bil še nikoli obsojen.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Leta 2008 je Stevanović poskusil izvesti novo prevaro s posojilom denarja. Pri tem je izrabil svojo zaposlitev v policiji kot garancijo. Leta 2011 je bil za prevaro tudi obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora.<ref>{{Navedi splet |title=Razkrivamo tretjo pravnomočno obsodbo Stevanovića {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-tretjo-pravnomocno-obsodbo-stevanovica.html |access-date=2026-09-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Stevanoviću je v službi policista očitanih več spornih dejanj. Leta 2011 je bil iz krivdnih razlogov dokončno odpuščen. Razlog za odpustitev je bilo nedostojno in žaljivo vedenje do nadrejenega, že pred tem pa je delo opravljal pod vplivom alkohola. Delovno in socialno sodišče je kasneje razsodilo, da je bila odpoved nezakonita, saj se je Stevanović za alkoholiziranost skliceval na »rumove kroglice«.<ref name=":5" /> Stevanović medtem trdi, da je policijo zapustil po lastni odločitvi, ter da je uradna odpoved bila opozorilo pred odpovedjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/stranpoti-zorana-stevanovica-med-drugim-razkrivamo-zakaj-je-pred-leti-zapustil-policijske-vrste-10254783|title=Stranpoti Zorana Stevanovića: Med drugim razkrivamo, zakaj je pred leti zapustil policijske vrste|date=8. 10. 2021|accessdate=4. 1. 2026|publisher=Večer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Leta 2011 se je za kratek čas zaposlil v lizinški družbi Hypo Leasing.<ref name=":3" /> Kasneje je kot četrtinski lastnik soustanovil lastno podjetje za varovanje Feniks VS. Ostale deleže je kasneje odkupil, podjetje pa je po treh letih delovanja šlo v stečaj. Ministrstvo za notranje zadeve in Inšpektorat za delo sta v delovanju podjetja odkrila nepravilnosti in mu odvzela licenco za varovanje.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva za objavo popravka - nasprotnih dejstev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-10-11-zahteva-za-objavo-popravka-nasprotnih-dejstev/|website=Portal GOV.SI|date=2021-10-11|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> Leta 2014 je magistriral na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] na Fakulteti za management.<ref>{{Navedi splet|title=Uresničevanje načel kodeksa upravljanja "spoštuj in pojasni razloge za odstopanje" v letnih poročilih javnih družb: magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1536614340|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-11-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] se je vpisal na doktorski študij,<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> vendar študijskih obveznosti ni opravil in letnikov ni plačal. Disertacije ni nikoli zagovarjal, po njegovih besedah je prišlo do nesoglasja z doktorsko komisijo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref name=":2" /> Od leta 2019 je samostojni podjetnik,<ref name=":2" /> ukvarja se z gradnjo adrenalinskih parkov.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/SANSEV-ZORAN-STEVANOVIC-S-P/|title=SANSEV, ZORAN STEVANOVIĆ S.P.|accessdate=2025-12-28|website=Bizi}}</ref> Trenutno je zaposlen na stranki Resni.ca kot njen poklicni predsednik.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Od 11. novembra 2025 je predsednik Zveze društev vaterpolskih društev Slovenije.<ref>{{navedi novice |title=Iz politike v šport: Znan politik presenetljivo novi predsednik zveze |newspaper=Ekipa |date=2025-11-11 |url=https://ekipa.svet24.si/sport/drugi-sporti/sporti-v-vodi/vaterpolo-sport-zveza-politika-stevanovic-1860628 |accessdate=2026-09-29}}</ref> == Lokalna politika == Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} == Državna politika == Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> 26. decembra 2020 je Stevanović ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Širšo medijsko pozornost je pritegnil septembra 2021, ko je organiziral prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Slavnostna seja Državnega zbora - predsednik Zoran Stevanović.jpg|sličica|V Državnem zboru Republike Slovenije]] ===Predsednik državnega zbora=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> 22. septembra je v državnem zboru potekalo glasovanje o Stevanovićevi razrešitvi s predsedniškega mesta. Predlagatelji Gibanje Svoboda, SD in Levica so mu očitali kršenje ustavnega reda in poslovnika, predvsem na dveh izrednih sejah, ko je koalicijska večina zavrnila dnevni red in s tem onemogočila odreditev dveh parlamentarnih preiskav, ki ju je zahtevala opozicija.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=A. S. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na tajnem glasovanju je predlog razrešitve podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti, s čimer je Stevanović ostal na položaju.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=A. S. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-22 |title=Stevanović ostaja na stolčku predsednika DZ: 37 poslancev za, 49 proti |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/opozicija-bi-odstavila-stevanovica-ta-sporoca-ne-bom-se-jim-pustil-2829160/ |access-date=2026-10-15 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2" /> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] 1j2m7fpwe7izr6wd471twoy9egdn3b4 0 530606 6765287 5883363 2026-10-14T22:59:01Z ~2026-44996-51 264415 6765287 wikitext text/x-wiki '''Marko Vogrič''' je lahko: * [[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]], alpinist, jamar * [[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] (*1961), fotograf, dokumentarni naravoslovni režiser (elektroinženir v zamejstvu- Italija) * [[Marko Vogrič (nogometaš)|Marko Vogrič]] (*1976), nogometaš {{razločitev osebnih imen|Vogrič, Marko}} cgr5py0vtxbv4k8yflhenbim94czj5d 0 554092 6765292 6762654 2026-10-14T23:38:18Z Kent Wang 265880 /* Mesta svetovne dediščine */ Palácio Nacional de Sintra from above 74.jpg 6765292 wikitext text/x-wiki {{Location map+ |Portugalska|float=right|width=250|caption=Območja svetovne dediščine na Portugalskem. Dve lokaciji na Azorih sta prikazani na spodnjem zemljevidu. Ni prikazana Laurisilva, ki pokriva velik del otoka Madeira.|alt=World Heritage Sites in Portugal|places= {{location map~ |Portugalska |lat=41.10166 |long=-7.798889 |label=[[Duero]]|position=top}} {{location map~ |Portugalska |lat=39.60472 |long=-8.4175 |label=[[samostan Kristusovega reda, Tomar|Tomar]]|position=right}} {{location map~ |Portugalska |lat=38.78333 |long=-9.4166 |label=[[Sintra]]|position=right}} {{location map~ |Portugalska |lat=38.88055 |long=-7.1633 |label=[[Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe|Elvas]]|position=top}} {{location map~ |Portugalska |lat=38.5708 |long=-7.9056 |label=[[Évora]]|position=bottom}} {{location map~ |Portugalska |lat=41.4408 |long=-8.2947 |label=[[Guimarães]]|position=right}} {{location map~ |Portugalska |lat=41.1417 |long=-8.6167 |label=[[Porto]]|position=bottom}} {{location map~ |Portugalska |lat=39.55 |long=-8.97667 |label=[[samostan Alcobaça|Alcobaça]]|position=bottom}} {{location map~ |Portugalska |lat=39.6578 |long=-8.8269 |label=[[samostan Batalha|Batalha]]|position=top}} {{location map~ |Portugalska |lat=38.6919 |long=-9.2158 |label=[[Lizbona]]|position=bottom}} {{location map~ |Portugalska |lat=41.0333 |long=-7.1167 |label=[[Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde|Dolina Coa]]|position=bottom}} {{location map~ |Portugalska |lat=40.211183 |long=-8.429156 |label=[[Univerza v Coimbri|Coimbra]]|position=right}} {{location map~ |Portugalska |lat=41.554944 |long=-8.377028 |label=[[Svetišče Bom Jesus do Monte|Bom Jesus do Monte]]|position=top}} {{location map~ |Portugalska |lat=38.9369 |long=-9.3258 |label=[[Palača Mafra|Mafra]]|position=top}} }} {{location map+ |Azori|float=right|width=250|caption=Svetovna dediščina Azorov.|alt=World Heritage Sites in the Azores |places= {{location map~ |Azori |lat=38.655 |long=-27.22 |label=[[Angra do Heroísmo]]|position=bottom}} {{location map~ |Azori |lat=38.513 |long=-28.541 |label=[[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico|Pico (otok)]]|position=top}} }} '''[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]]''' (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.<ref name=convention>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |archive-date=27 August 2016 |url-status=live }}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina je opredeljena kot naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Portugalska je ratificirala konvencijo 30. septembra 1980.<ref name="portugal">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pt/ |title=Portugal |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=2 October 2021 |archive-date=21 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150721102456/https://whc.unesco.org/en/statesparties/pt/ |url-status=live }}</ref> Na Portugalskem je 17 območij svetovne dediščine, nadaljnjih 18 pa je na poskusnem seznamu. Prva štiri mesta, navedena na Portugalskem, so bila [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostan sv. Hieronima]] in [[stolp Belém]] v Lizboni, [[samostan Batalha]], [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] in mesto [[Angra do Heroísmo]] leta 1983. Najnovejši dodatki na seznam leta 2019 sta bila [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v Bragi in [[palača Mafra]] z lovskim parkom. Eno območje, [[Lovorjev gozd|Laurisilva]], je na otoku [[Madeira]] in je edino naravno območje na Portugalskem; druga mesta so kulturna. Na arhipelagu [[Azori]] sta dve lokaciji. Lokacijo Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde si deli s Španijo, in je edino nadnacionalno najdišče na Portugalskem. == Mesta svetovne dediščine == Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}} {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|World Heritage Sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriteriji ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| Center starega mesta [[Angra do Heroísmo]] na Azorih | [[File:Angra do Heroísmo - Sicht vom Obelisken auf Stadt und Hafenbucht mit Monte Brasil.JPG|150px|alt=Coastal town with white houses and churches with red roofs]] | [[Terceira (otok)]] | 1983 | 206; iv, vi (kulturno) | Mesto je bilo ustanovljeno v poznem 15. stoletju v [[Velika geografska odkritja|dobi velikih odkritij]]. 400 let, do pojava parnikov, je služil kot pristanišče za ladje, ki so plule v ekvatorialno Afriko ter Vzhodno in Zahodno Indijo ter nazaj v Evropo. Obrambni sistem mesta vključuje utrdbi São Sebastiã in [[Trdnjava São João Baptista|São João Baptista]]. Obstaja več baročnih cerkva. Mesto je bilo močno poškodovano v potresu leta 1980, vendar je bilo od takrat v veliki meri obnovljeno.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Central Zone of the Town of Angra do Heroismo in the Azores| url=https://whc.unesco.org/en/list/206/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005012457/https://whc.unesco.org/en/list/206/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan sv. Hieronima]] in [[Stolp Belém]] v Lizboni | [[File:Torre Belém April 2009-4a.jpg|150px|alt=White tower near the sea]] | [[Lizbona]] | 1983 | 263bis; iii, vi (kulturno) | Tako samostan kot stolp, ki sta v okrožju Belém v Lizboni ob reki [[Tajo]], sta simbolično povezana z dobo odkritij, ko je Portugalska raziskovala svet. Samostan je bil ustanovljen v spomin na princa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]] in da bi menihi molili za kralja in pomorščake. Stolp (na sliki) je bil zgrajen v spomin na potovanje [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] in za zaščito pristanišča. Obe stavbi sta bili zgrajeni v začetku 16. stoletja v [[manuelinska arhitektura|manuelinskem slogu]]. Leta 2008 je prišlo do manjše spremembe meja območja.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of the Hieronymites and Tower of Belém in Lisbon| url=https://whc.unesco.org/en/list/263/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005002352/https://whc.unesco.org/en/list/263/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Samostan Batalha]] | [[File:BatalhaFacade1.jpg|150px|alt=Gothic church]] | [[Batalha]] | 1983 | 264; i, ii (kulturno) | Dominikanski samostan Batalha je bil zgrajen v zgodnjem 15. stoletju v spomin na portugalsko zmago nad Kastiljci v bitki pri Aljubarrota leta 1385. Samostan je mojstrovina [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] s kasnejšimi dodatki v manuelinskem slogu. Več kot dve stoletji je služil kot pomembna delavnica za portugalsko monarhijo, kot kraj, kjer so se določale značilnosti nacionalne umetnosti.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of Batalha| url=https://whc.unesco.org/en/list/264/| access-date=3 October 2021| archive-date=7 August 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210807060243/http://whc.unesco.org/en/list/264| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostan Kristusovega reda]] v Tomarju | [[File:Castelo dos Templários - Tomar (10638091393).jpg|150px|alt=Christian religious building with a bell]] | [[Tomar]] | 1983 | 265; i, vi (kulturno) | Samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju kot templjarska trdnjava. Ko je bil red v 14. stoletju razpuščen, se je portugalska veja spremenila v viteze Kristusovega reda, ki so kasneje podpirali portugalska pomorska odkritja v 15. stoletju. Samostan, zgrajen v razponu več stoletij, ima elemente romanske, gotske, manuelinske, renesančne, manieristične in baročne arhitekture.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Convent of Christ in Tomar| url=https://whc.unesco.org/en/list/265/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005003854/https://whc.unesco.org/en/list/265/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Zgodovinski center [[Évora|Évore]] | [[File:Templo romano de Évora (1).jpg|150px|alt=Ruins of a classical columned temple]] | [[Évora]] | 1986 | 361; ii, iv (kulturno) | Mesto Évora je najboljši primer mesta zlate dobe Portugalske (saj je bila Lizbona v veliki meri uničena v [[Lizbonski potres (1755)|potresu leta 1755]]). Mesto je dom spomenikov iz različnih obdobij, vključno z rimskim templjem (na sliki), mavrskimi utrdbami ter cerkvami in palačami, zgrajenimi po 15. stoletju, ko je Évora postala rezidenca portugalskih monarhov. Značilnost mesta so pobeljene hiše iz 16. do 18. stoletja. Okrašene so s poslikanimi ploščicami ([[azulejos]]) in balkoni iz kovanega železa. Spomeniki Évore so navdihnili portugalsko kolonialno arhitekturo v Braziliji. ​<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Évora| url=https://whc.unesco.org/en/list/361/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014019/https://whc.unesco.org/en/list/361/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Samostan Alcobaça]] | [[File:Mosteiro de Alcobaça (Portugal) 2.jpg|150px|alt=Church facade integrated into a complex of white buildings with red roofs]] | [[Alcobaça]] | 1989 | 505; i, iv (kulturno) | Cistercijanski samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju in je postal kulturno, versko in politično regionalno središče. Cerkev in samostanske stavbe so bile zgrajene v 13. stoletju v gotskem slogu, medtem ko je bila fasada prenovljena v 18. stoletju v [[Portugalska baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Tudi kuhinja je iz 18. stoletja. V cerkvi sta dvojni grobnici kralja Pedra I. in Inês de Castro iz leta 1360, ki sta odlična primera gotskih nagrobnih skulptur.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of Alcobaça| url=https://whc.unesco.org/en/list/505/| access-date=3 October 2021| archive-date=29 July 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210729175924/http://whc.unesco.org/en/list/505| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Kulturna krajina [[Sintra]] | [[File:Palácio Nacional de Sintra from above 74.jpg|150px|alt=Aerial view of a castle with a white façade and orange roofs]] | [[Sintra]] | 1995 | 723; ii, iv, v (kulturno) | Kulturna krajina je v gorovju Sintra. V 19. stoletju je območje postalo središče romantične arhitekture. Pomembne znamenitosti so [[palača Pena]], porušeni samostan, spremenjen v grad v eklektični kombinaciji slogov, [[narodna palača Sintra]] (na sliki), [[Quinta da Regaleira]], [[palača Monserrate]] in [[grad Mavrov]]. V parkih ob palačah raste več eksotičnih rastlinskih vrst.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Cultural Landscape of Sintra| url=https://whc.unesco.org/en/list/723/| access-date=3 October 2021| archive-date=4 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211004235701/https://whc.unesco.org/en/list/723| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Zgodovinski center [[Porto|Porta]], [[most Ludvika I.]] in [[samostan Serra do Pilar]] | [[File:Cais da Ribeira, Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 16.JPG|150px|alt=Metal bridge across a river and city centre built on a hillside]] | Porto | 1996 | 755; iv (kulturno) | Mesto Porto leži ob izlivu reke [[Duero]]. Prvotno feničansko trgovsko naselje je bilo mesto stalno naseljeno že od rimskih časov. Spomeniki v mestu so iz različnih obdobij: stolnica je bila zgrajena v romaniki, cerkev Santa Clara v manuelinskem slogu in borzna palača v neoklasicističnem slogu.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Oporto, Luiz I Bridge and Monastery of Serra do Pilar| url=https://whc.unesco.org/en/list/755/| access-date=3 October 2021| archive-date=18 August 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210818094310/http://whc.unesco.org/en/list/755| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | [[Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde]]* | [[File:Rock Art Foz Coa 01.jpg|150px|alt=Rock carvings of animals including a horse]] | regiija Douro | 1998 | 866bis; i, iii (kulturno) | To dediščina obsega dve lokaciji z vklesanimi skalami na prostem. Portugalsko območje, uvrščeno na seznam leta 1998, je v [[dolina Coa|dolini Côa]]. Najdišče Siega Verde v Španiji je bilo dodano kot razširitev leta 2010. Rezbarije, ki predstavljajo zlasti živali (več kot 5000 figur), so bile izdelane v več tisočletjih, od zgornjega [[paleolitik]]a do magdalenskega/epipaleolitika (22.000 do 8.000 pr. n. št.).<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Prehistoric Rock Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde| url=https://whc.unesco.org/en/list/866/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014901/https://whc.unesco.org/en/list/866/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Lovorjev gozd, Madeira|Laurisilva]] na Madeiri | [[File:Laurissilva da Madeira 10.jpg|150px|alt=Old roads and passages between villages and other places in Madeira Island surrounded by prehistoric forest]] | [[Madeira]] | 1999 | 934; ix, x (naravno) | Gozdovi lovorja na Madeiri predstavljajo relikt gozdnega tipa, ki je pred 40 do 15 milijoni let pokrival velike dele južne Evrope. Gozd sestavljajo predvsem zimzelena drevesa in grmovnice s ploščatimi temnozelenimi listi. Ekosistem, ki je večinoma prvinski gozd, je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med katerimi je več endemičnih.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Laurisilva of Madeira| url=https://whc.unesco.org/en/list/934/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005001836/https://whc.unesco.org/en/list/934/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in Couros Zone | [[File:D. Afonso Torre.jpg|150px|alt=A monument in front of a castle]] | [[Guimarães]] | 2001 | 1031bis; ii, iii, iv (kulturno) | Kot dom vojvod, ki so v 12. stoletju razglasili neodvisnost, je Guimarães pomembno mesto v zgodovini Portugalske. Služil je kot prva prestolnica države. Okoli gradu in samostanskega kompleksa je potekal razvoj srednjeveškega mesta. Med poznim 15. in 17. stoletjem so bile v zgodovinskem središču, ki je dobro ohranjeno, zgrajene plemiške hiše in meščanske stavbe. Posebne gradbene tehnike, razvite v Guimarãesu v srednjem veku, so se prenesle v portugalske kolonije v Afriki in Ameriki. Območje Couros z usnjarnami je bilo dodano leta 2023.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Guimarães and Couros Zone| url=https://whc.unesco.org/en/list/1031/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005121818/https://whc.unesco.org/en/list/1031/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Vinska regija Alto Douro]] | [[File:Vila Nova de Foz Coa rio Douro (14282784962).jpg|150px|alt=A river with terraced vineyards]] | provinca Trás-os-Montes e Alto Douro | 2001 | 1046; ii, iv, v (kulturno) | Dolina reke [[Duero]] in njenih glavnih pritokov je kulturna krajina, kjer vino pridelujejo že približno dve tisočletji. Pokrajino so oblikovale človeške dejavnosti, s terasastimi vinogradi, ''quintas'' (vinogradniškimi posestvi), cestami in kapelicami. Od sredine 18. stoletja je bil najbolj znan proizvod v regiji [[portovec]].<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Alto Douro Wine Region| url=https://whc.unesco.org/en/list/1046/| access-date=3 October 2021| archive-date=6 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211006171414/https://whc.unesco.org/en/list/1046/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] | [[File:Lajido da Criação Velha, vista para o Faial.jpg|150px|alt=Vineyards with low walls built of boulders and the sea in the distance]] | [[Pico (otok)]] | 2004 | 1117rev; iii, v (kulturno) | Proizvodnja vina na otoku Pico se je začela v 15. stoletju. Da bi zaščitili kmetije in vinograde pred vetrom in morsko vodo, so kmetje čez otok zgradili mrežo dolgih kamnitih zidov. Stavbe, povezane z vinogradništvom, vključujejo graščine iz zgodnjega 19. stoletja, vinske kleti, pristanišča in cerkve. Proizvodnja vina na otoku je dosegla vrhunec v 19. stoletju in nato upadla. V 21. stoletju se nadaljuje v manjšem obsegu​.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Landscape of the Pico Island Vineyard Culture| url=https://whc.unesco.org/en/list/1117/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005000944/https://whc.unesco.org/en/list/1117| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe]] | [[File:Elvas e muralhas.jpg|150px|alt=Ramparts of Elvas]] | [[Elvas]] | 2012 | 1367bis; iv (kulturno) | Mesto Elvas je blizu meje s Španijo. Portugalska se je leta 1640 ponovno osamosvojila od Španije in okoli mesta je bil zgrajen zapleten sistem utrdb s suhim jarkom (zvezdasta utrdba). Zasnoval jo je nizozemski jezuitski duhovnik padre Cosmander v skladu z najnovejšimi nizozemskimi obrambnimi trendi. Mesto vključuje tudi utrdbo Nossa Senhora da Graça iz 18. stoletja in [[akvadukt Amoreira]] iz 16. stoletja. Leta 2013 je prišlo do manjše spremembe meja območja.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Garrison Border Town of Elvas and its Fortifications| url=https://whc.unesco.org/en/list/1367/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005002043/https://whc.unesco.org/en/list/1367/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Univerza v Coimbri]] – Alta in Sofia | [[File:Royal Palace, Universidade de Coimbra (10249002256).jpg|150px|alt=Palace courtyard, university buildings]] | [[Coimbra]] | 2013 | 1387bis; ii, iv, vi (kulturno) | Univerza v Coimbri je bila ustanovljena konec 13. stoletja na hribu nad mestom (Alta). Leta 1537 se je preselila v kraljevo palačo Alcáçova in kasneje razvila vrsto visokih šol. Služila je kot predloga za univerze v portugalsko govorečem svetu. Mesto Coimbra je močno prepleteno z univerzo. Nekatere ključne stavbe so [[Stara stolnica v Coimbri|stara stolnica]] iz 12. stoletja, baročna [[knjižnica Joanina]], kapela São Miguel in fakultete vzdolž sofijske ulice v mestu. Leta 2019 je prišlo do manjše spremembe meja območja.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=University of Coimbra – Alta and Sofia| url=https://whc.unesco.org/en/list/1387/| access-date=3 October 2021| archive-date=6 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211006035232/http://whc.unesco.org/en/list/1387| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Kompleks kraljeva palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) | [[File:Mafra May 2013-2.jpg|150px|alt=A massive building with yellow facade and two bell towers in the middle]] | [[Mafra, Portugalska|Mafra]] | 2019 | 1573; iv (kulturno) | Kompleks palače v Mafri je v začetku 18. stoletja naročil kralj [[Ivan V. Portugalski]]. Kompleks vključuje baziliko, kraljevo in kraljičino palačo, samostan in knjižnico. Zgrajen je bil v italijanskem baročnem slogu, predvsem po navdihu rimske arhitekture. Območje vključuje tudi vrt Cerco, ki meji na palačo in kraljeva lovišča.<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Royal Building of Mafra – Palace, Basilica, Convent, Cerco Garden and Hunting Park (Tapada)| url=https://whc.unesco.org/en/list/1573/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014413/https://whc.unesco.org/en/list/1573/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v Bragi |[[File:Baroque stairway of Bom Jesus do Monte - panoramio - Scott Crowe (1).jpg|150px|alt=Elaborate staircase leading to a church on a hill]] | [[Braga]] | 2019 | 1590; iv (kulturno) | Svetišče je na pobočju gore Espinho nad Brago in je primer svetega romarskega kraja. Glavne stavbe so bile zgrajene v baročnem slogu, najbolj simbolično pa je Stopnišče petih čutov (na sliki).<ref>{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sanctuary of Bom Jesus do Monte in Braga| url=https://whc.unesco.org/en/list/1590/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005000808/https://whc.unesco.org/en/list/1590| url-status=live}}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 June 2013 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Portugal has 18 sites on its tentative list.<ref name="portugal"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col"| kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Zgodovinska [[Lizbona]], Globalno mesto |[[File:Sé Lisboa-Bairo alto.jpg|150px|alt=Look at the Lisbon cathedral and surrounding buildings]] | Lizbona | 2017 | i, ii, iii, iv, vi (kulturno) | Ta nominacija obravnava svetovno zapuščino mesta Lizbona. Posebej zanimivi so deli, zgrajeni v srednjem veku, v dobi odkritij in prenove po lizbonskem potresu leta 1755.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6208/|title=Historical Lisbon, Global City|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6208/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Mértola]] |[[File:Igreja Matriz de Mértola (2).jpg|150px|alt=Castle above a town, houses with white facades]] | okrožje Beja | 2017 | ii, iii, vi (kulturno) | Mesto Mértola leži na bregovih reke Guadiana, ki je služila kot komunikacijski kanal že od predrimskih časov. Iz paleokrščanskega obdobja je ohranjena [[krstilnica]]. V islamskem obdobju je imelo mesto pomembno gospodarsko vlogo v trgovini s kmetijskimi in mineralnimi dobrinami med Alentejo in drugimi deli [[Al Andaluz]]a (muslimanske Hispanije) in severne Afrike.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6209/|title=Mértola|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411190351/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6209/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Dehesa|Montado]], kulturna krajina |[[File:Alentejo montado02.JPG|150px|alt=Montado landscape: trees and grass growing in between]] | [[Alentejo]], [[Algarve]], provinca Beira Baixa | 2017 | iv, v, vi (kulturno) | Montado je kmetijsko-pastirski tip kulturne krajine, ki je nastajal skozi stoletja iz sredozemskega gozdnega ekosistema. Glavni drevesni vrsti sta [[hrast plutovec]] in hrast črnika (''Quercus rotundifolia''). Prvi se uporablja za proizvodnjo plute, medtem ko je želod drugega hrana za iberske prašiče.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6210/|title=Montado, Cultural Landscape|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412012632/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6210/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Magellanova pot. Prvi okoli sveta.* | [[File:Padrão dos Descobrimentos Route of Magellan. First around the World 1 (42658140835).jpg|150x150px|alt=Monument to discoveries and a globe in front]] | razni kraji | 2017 | ii, iv, vi (kulturno) | Ta nominacija zajema kraje, ki jih je obiskal portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] na svojem potovanju okoli sveta v zgodnjem 16. stoletju, prvem obkroženju v zgodovini. Poleg tega je odprava odkrila [[Magellanov preliv]] na Zahod in predstavljala prvo evropsko prečkanje Tihega oceana. Najdišča ob poti so v današnjem Urugvaju, Argentini, Braziliji, Zelenortskih otokih, Čilu, Indoneziji, Filipinih, Portugalski in Španiji.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6212/|title=Route of Magellan. First around the World|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141522/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6212/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Vila Viçosa]], Renesančno vojvodsko mesto | [[File:Vila Viçosa - SJ (35).jpg|150x150px|alt=Long palace and a horseman statue in front]] | okrožje Évora | 2017 | ii, iv (kulturno) | V 15. stoletju je Vila Viçosa postala oporišče vojvod Braganških, ki so jo preoblikovali v skladu z ideali renesančnega urbanističnega načrtovanja. Zgrajena sta bila dva odprta trga, eden ob Vojvodski palači. Utrdbe in bastijoni so bili dodani v 17. stoletju. Načrt mesta je služil kot predloga za naselbine v portugalskih kolonijah.<ref>{{navedi splet| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6214/|title=Vila Viçosa, Renaissance ducal town|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141520/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6214/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Otočje Selvagens|Ilhas Selvagens]] | [[File:Selvagem Pequena - 1ago04.jpg|150x150px|alt=Rocky ocean coast]] | Severni Atlantski ocean | 2017 | vii, viii, ix, x (naravno) | Ta skupina nenaseljenih vulkanskih otokov in otočkov leži med Madeiro in Kanarskimi otoki. So najmanjši in najstarejši (27 milijonov let) arhipelag [[Makaronezija|Makaronezije]]. Premostijo vrzel med dvema večjima arhipelagoma in so pomemben habitat za morske vrste ter gnezdišče za več vrst morskih ptic.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6217/|title=Selvagens Islands|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141507/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6217/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Pregradne utrdbe "Raia" (meja) | [[File:Marvão -3.jpg|150x150px|alt=Fortress on the top of a hill]] | [[Elvas]], [[Marvão]], [[Valença, Portugalska|Valença]], [[Almeida, Portugalska|Almeida]] | 2017 | iv, vi (kulturno) | Ta nominacija vključuje štiri kraje vzdolž portugalsko-španske meje, meje, ki je ostala relativno nespremenjena več kot 700 let. Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe so že del svetovne dediščine. Ostala tri mesta so grad Marvão (na sliki), grajska trdnjava Almeida in trdnjava v Valençi. Ključne utrdbe so iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6218/|title=Bulwarked Fortifications of the "Raia" (Border)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411182440/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6218/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Akvadukt Aguas Livres]] | [[File:Aqueduto das Águas Livres (1).jpg|150x150px|alt=Aqueduct crossing a valley]] | [[Lizbona]] | 2017 | i, ii, iv (kulturno) | Akvadukt, ki ga je naročil kralj Ivan V., je bil zgrajen med letoma 1731 in 1799. Celoten sistem se razteza 58 kilometrov od območja Sintre do Lizbone. V času gradnje je vseboval največji koničast lok na svetu z višino 65 metrov in širino 29 metrov, bil pa je tudi zadnji klasični akvadukt, ki je bil zgrajen kjerkoli na svetu. Preživel je lizbonski potres leta 1755.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6221/|title=Águas Livres Aqueduct|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6221/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Jakobova pot]]: Poti na Portugalskem | [[File:Caminho de Santiago - panoramio.jpg|150x150px|alt=Path under the trees and among stone walls]] | več lokacij | 2017 | ii, iii, iv, vi (kulturno) | Ta nominacija zajema [[Jakobova pot|Jakobove poti]] na Portugalskem. Začetki romanja v svetišče apostola [[sveti Jakob|svetega Jakoba]] Velikega v [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnici Santiago de Compostela]] v Španiji segajo v 9. stoletje. Poti v Španiji in Franciji so že uvrščene na seznam svetovne dediščine. Na Portugalskem je šest glavnih poti, ki se začnejo iz Lizbone in drugih mest. V mestih, mimo katerih potekajo poti, so zgradili simbolične spomenike in več cerkva, pa tudi domove in bolnišnice za romarje.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6222/|title=Routes of Santiago de Compostela: Routes in Portugal|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141507/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6222/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Rimske ruševine Tróie|Rimski proizvodni center za soljenje in konzerviranje rib v Tróii]] | [[File:Roman ruins of Tróia.jpg|150x150px|alt=Ruins of fish-processing tanks]] | okrožje Setúbal | 2017 | iii, iv (kulturno) | Arheološko najdišče Tróia vsebuje strukture, ki so se uporabljale v rimskih časih od 1. do 6. stoletja. Zaradi razpoložljivosti soli in obilja rib se je razvila industrija za proizvodnjo soljene ribe in ribje omake (''garum''). Ruševine so bile ponovno odkrite v 16. stoletju. Na mestu je bilo odkritih 25 tovarn in 182 predelovalnih rezervoarjev.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6223/|title=Roman Production Centre of Fish Salting and Conservation in Tróia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412015800/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6223/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Ansambel arhitekturnih del Álvara Size na Portugalskem | [[File:Igreja marco canaveses.JPG|150x150px|alt=White rectangular church building]] | različne lokacije | 2017 | i, ii, iv (kulturno) | Ta dediščina obsega dela uglednega portugalskega arhitekta [[Álvaro Siza Vieira|Álvara Siza Vieire]], dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] za arhitekturo leta 1992 na Portugalskem. Njegovo delo traja več kot 50 let. Stavbe, ki jih je zasnoval z edinstvenim arhitekturnim izrazom, pokrivajo vsa arhitekturna področja, vključno s posameznimi hišami, javnimi stavbami, cerkvami (na sliki cerkev v Marco de Canaveses) in športno infrastrukturo.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6224/|title=Ensemble of Álvaro Siza's Architecture Works in Portugal|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184533/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6224/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Jugozahodni naravni park Alentejo in obala Vicentine]] | [[File:Castelejo, Costa vicentina.JPG|150x150px|alt=Ocean coast]] | [[Alentejo Litoral]], [[Barlavento Algarvio]] | 2017 | viii, ix, x (naravno) | Obala, ki se razteza približno 150 kilometrov od São Torpesa do Burgaua, je ena redkih preostalih dobro ohranjenih obal v južni Evropi. Je geološko pomembna, s kamninami iz obdobja zgornjega paleozoika do kvartarja. Je pomembna točka biotske raznovrstnosti, tako za morsko kot kopensko življenje, z atlantskimi in sredozemskimi značilnostmi.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6225/|title=Southwest Coast|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=30 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170430023345/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6225|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Lizbonska Baixa]] | [[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg|150x150px|alt=A large square with a horseman statue]] | Lizbona | 2017 | i, ii, iv, vi (kulturno) | Ta nominacija vključuje Baixo, zgodovinsko središče Lizbone. Po uničujočem lizbonskem potresu leta 1755 je bilo območje obnovljeno pod premierjem markizom Pombalom. Zasnova Baixe je sledila idealom razsvetljenstva s pravokotnim načrtom ulic, širokimi cestami in javnimi prostori. Pombalinova Baixa je eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije z inženirskimi inovacijami, kot je Pombalinova kletka ali ''gaiola''.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6226/|title=Pombaline Lisbon|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511165210/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6226/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Gozd Buçaco|Puščava bosastih karmeličanov]] in [[Palača Buçaco|Zgrajeni ansambel hotela Palace]] v Bussacu | [[File:Palace Hotel do Bussaco.JPG|150x150px|alt=A large building with an elaborate facade in front of a park]] | okrožje Aveiro | 2017 | ii, iii, iv (kulturno) | "Puščava" se nanaša na veliko obzidano ograjeno območje, dolgo 1450 metrov in široko 950 metrov, kjer so menihi reda diskalcenih karmeličanov živeli v puščavniškem načinu življenja. Zgrajena je bila v letih 1628-30 in je delovala do razpustitve samostanov na Portugalskem leta 1834. V ograjenem prostoru je arboretum z eno najboljših zbirk eksotičnih drevesnih vrst v Evropi. Hotel Palace (na sliki) je bil dokončan leta 1920 v neomanuelinskem slogu.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6227/|title=Desert of the Discalced Carmelites and Built Ensemble of the Palace-Hotel in Bussaco|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412015759/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6227/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Sedež in vrt fundacije Calouste Gulbenkian | [[File:Jardim da Fundação Calouste Gulbenkian (13943437417).jpg|150x150px|alt=A modern building and a garden]] | Lizbona | 2017 | i, ii, iv, vi (kulturno) | Ta nominacija zajema kompleks Fundacije Calouste Gulbenkian, ki jo je ustanovil poslovnež in filantrop Calouste Gulbenkian. Kompleks vsebuje muzej, park, avditorij in upravni sedež fundacije ter je primer modernistične arhitekture, ki uravnoteži notranjo in zunanjo zasnovo. Gradnja kompleksa se je začela v 1950-ih in so jo nadzirali arhitekti Alberto Pessoa, Pedro Cid in Rui Jervis Atouguia. Krajinska arhitekta sta bila António Viana Barreto in Gonçalo Ribeiro Telles.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6228/|title=Head Office and Garden of the Calouste Gulbenkian Foundation|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6228/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Levada (Madeira)|levade]] Madeire | [[File:Levada Madeira.jpg|150x150px|alt=A water channel in a forest]] | [[Madeira]] | 2017 | i, iii, iv, v (kulturno) | Levade so sistem približno 800 km akvaduktov in vodnih poti, ki so jih skozi stoletja gradili na otoku [[Madeira]]. Ljudje so jih začeli graditi v 15. stoletju, ko je bila Madeira prvič poseljena. Sprva so jih uporabljali za dovod sladke vode iz gora in za namakanje, kasneje tudi za hidroelektrarne. Levade so bile najprej zgrajene iz [[bazalt]]ne kamnine, kasneje tudi iz betona. Kanali so ozki, da omejijo izgube zaradi izhlapevanja​.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6230/|title=Levadas of Madeira Island|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=20 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020135344/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6230/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| [[Srednjeatlantski hrbet]]* | [[File:2010-08-09 Ponta do Pico 01.jpg|150x150px|alt=A volcanic mountain in clouds]] | [[Azori]] | 2017 | vii, viii, ix, x (naravno) | To je transnacionalna nominacija, ki zajema območja v [[Srednjeatlantski hrbet|Srednjeatlantskem hrbtu]]. Na Portugalskem najdišča vključujejo vulkanske značilnosti na Azorih, vključno z goro Pico (na sliki), Capelinhos in Algar do Carvão, pa tudi podvodne gore in globokomorska hidrotermalna polja v okoliškem oceanu. Ta območja so pomemben habitat za kopenske in morske vrste. Ker je večina grebena potopljena, se je sistematično kartiranje začelo šele v 1960-ih.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6231/|title=Mid-Atlantic Ridge|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412012633/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6231/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Mesta globalizacije | [[File:Leuchtturm - Sagres 20060422.JPG|150x150px|alt=A lighthouse in Sagres]] | različne lokacije | 2017 | ii, iv, vi (kulturno) | Ta nominacija vključuje mesta na Portugalskem, ki so imela vlogo v dobi odkritij, ki se je začela v zgodnjem 15. stoletju. Najdišča vključujejo Sagres (na sliki), dom princa Henrika Pomorščaka, Lagos kot pristanišče, ki je igralo vlogo pri trgovini s sužnji v Atlantiku, Silves z tovarno sladkorja in tri naselja na otokih, koloniziranih v tem obdobju: Funchal na Madeiri in Angra do Heroísmo in Vila do Porto na Azorih.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6256/|title=Sites of Globalization|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141527/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6256/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave == {{Commons category|World Heritage Sites in Portugal}} * [https://www.unescoportugal.mne.pt/pt/ Comissão Nacional da UNESCO – Portugal] ["UNESCO National Commission – Portugal"] {{in lang|pt}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Portugalska]] lsd3kga5dnip6ycmos0b1tpv74kxzkw 0 554132 6765293 6764942 2026-10-14T23:39:05Z Kent Wang 265880 Palácio Nacional de Sintra from above 74.jpg 6765293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | type = mesto |official_name = Sintra |settlement_type = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]] |image_flag = Pt-snt1.png |image_shield = Brasão de Armas de Sintra.svg |image_skyline = {{Photomontage | photo1a = Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped2).jpg | photo2a = Palacio de Monserrate (7730029906).jpg | photo2b = Azenhas do Mar.JPG | photo3a = Praia da Ursa, Portugal (4092828417).jpg | photo3b = The gardens of the Quinta da Regaleira (34233506181).jpg | photo4a = Palácio de Seteais - panoramio (cropped).jpg | spacing = 2 | position = center | color_border = white | color = white | size = 260 | foot_montage = V smeri urinega kazalca: [[palača Pena]]; Azenhas do Mar; [[Quinta da Regaleira]]; [[palača Seteais]]; Praia da Ursa; [[palača Monserrate]]. }} |image_caption = |image_location = LocalSintra.svg |region = Lizbona |metro = Metropolitansko območje Lizbona |district = Lizbona |leader_title = Župan |leader_name = Basílio Horta |leader_party = Socialist Party |coordinates = {{coord|38|47|57|N|9|23|18|W|type:adm1st_region:PT_dim:100000|display=inline,title}} |elevation = 175 |elevation_min = 0 |elevation_max = |area_blank1_km2 = 319,23 |area_blank1_title = Občina |population_as_of = 2011 |population_total = 9342 |population_urban =377.835 | blank1_name = Zavetnik | blank1_info = [[sveti Peter|São Pedro]] |postal_code = 2714 |area_code = 219 |timezone = <small>[[zahodnoevropski čas|zahodnoevropski]]</small> |utc_offset = ±0 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +1 |website = http://www.cm-sintra.pt | footnotes = {{Infobox World Heritage Site | child = yes | WHS = Cultural Landscape of Sintra<br>Kulturna krajina SIntra | Image = | caption = | Type = Kulturno | Criteria = ii, iv, v | ID = 723 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] | Year = 1995 | Session = 19. | area = 946 ha | Link = http://whc.unesco.org/en/list/723 }} }} '''Sintra''' ({{IPA-pt|ˈsĩtɾɐ|lang|Pt-pt Sintra FF.ogg}}) je mesto in občina v [[Velika Lizbona|Veliki Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]], ki leži na Portugalski rivieri. Prebivalstvo občine je bilo leta 2021 385.654<ref>{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xlang=en&xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0005889&contexto=pi&selTab=tab0|title=Statistics Portugal|website=www.ine.pt}}</ref> na območju 319,23 kvadratnih kilometrov.<ref name=dgt>{{navedi splet|url=http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/|title=DGTerritório – Carta Administrativa Oficial de Portugal – Versão 2017 (em vigor)|website=www.dgterritorio.pt|accessdate=2024-01-06|archive-date=2018-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |date=2018-11-05 }}</ref> Sintra je ena najbolj urbaniziranih in gosto poseljenih občin na Portugalskem. Glavna turistična destinacija, ki slovi po svoji slikovitosti, ima več zgodovinskih palač, gradov, slikovitih plaž, parkov in vrtov. Območje vključuje [[naravni park Sintra-Cascais]], skozi katerega teče hribovje Sintra. Zgodovinsko središče Vila de Sintra je znano po svoji romantični arhitekturi iz 19. stoletja, zgodovinskih posestvih in vilah, vrtovih ter kraljevih palačah in gradovih, zaradi česar je mesto uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Znamenitosti Sintre so med drugim srednjeveški [[Mavrski grad]], romantična narodna [[palača Pena]] in portugalska renesančna [[narodna palača Sintra]]. Sintra je ena najbogatejših občin tako na Portugalskem kot na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] kot celoti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008|title=Jornal Economico – Lisboa, Cascais e Sintra são os municípios que mais encaixam com IMI|accessdate=2024-01-06|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327091336/https://jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327091336/https://jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008 |date=2019-03-27 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtp.pt/noticias/economia/seis-dos-quinze-concelhos-mais-ricos-situam-se-na-regiao-de-lisboa_n366224|title=Seis dos quinze concelhos mais ricos situam-se na Região de Lisboa|first=RTP, Rádio e Televisão de Portugal-António Carneiro|last=RTP|website=www.rtp.pt}}</ref> Je dom ene največjih skupnosti tujih izseljencev vzdolž Portugalske riviere in se dosledno uvršča med najboljše kraje za življenje na Portugalskem.<ref>{{navedi splet|url=https://observador.pt/2017/04/05/cascais-e-a-terceira-melhor-cidade-do-pais-depois-de-lisboa-e-porto/|title=Cascais é a terceira melhor cidade do país, depois de Lisboa e Porto|last1=Observador|last2=Observador|website=Observador}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.eurodicas.com.br/melhores-cidades-de-portugal-para-morar/|title=Cidades de Portugal para morar, veja quais são as melhores!|date=24 August 2017}}</ref> Forum ECB o centralnem bančništvu, letni dogodek, ki ga organizira Evropska centralna banka, poteka v Sintri.<ref>{{Cite journal |last=Bank |first=European Central |date=2023-06-26 |title=ECB Forum on Central Banking |url=https://www.ecb.europa.eu/pub/conferences/ecbforum/html/index.en.html |language=en}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina do mavrske okupacije === [[File:AntadeAdranunes2.jpg|thumb|left|Anta de Adrenunes]] [[File:AntadeMonteAbraao1.jpg|thumb|left|Anta do Monte Abraão]] Najzgodnejši ostanki človeške prisotnosti so bili odkriti v Penha Verde: ti ostanki pričajo o prisotnosti iz zgodnjega [[paleolitik]]a.<ref name="CMHistoria">{{navedi splet |url=http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3383 |location=Sintra, Portugal |publisher=Câmara Municipal de Sintra |language=pt |title=Sintra e a sua Historia |year=2011 |access-date=10 October 2011 |editor=Câmara Municipal |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807005808/http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3383 |archive-date=7 August 2011 }}</ref> Primerljivi ostanki so bili odkriti na najdišču na prostem v São Pedro de Canaferrim, poleg kapele Castelo dos Mouros ([[Mavrski grad]]), ki sega v [[neolitik]] in vključuje okrašeno keramiko in mikrolitske pripomočke iz [[kremen]]a iz 5. tisočletja pr. n. št.<ref>Necrópole medieval cristã (Parques de Sintra) https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/castelo-dos-mouros/recantos/necropole-medieval-crista/</ref> Lokalno najdeni keramični fragmenti, vključno s številnimi vazami iz pozne [[bakrena doba|bakrene dobe]] iz hribovja Sintra, kažejo, da je med 4. in 3. tisočletjem pr. n. št. regijo (zraven sedanje vasi Sintra) zasedla neolitska/halkolitska naselbina z značilnostmi, primerljivimi z utrjenimi naselbinami v [[Lizbona|Lizboni]] in [[Setúbal]]u. Dokazi, odkriti v Quinta das Sequoias in São Pedro de Canaferrim, so v dramatičnem nasprotju s tistimi ostanki, odkritimi v obzidanem mestu Penha Verde in pogrebnem spomeniku Bella Vista. Sledi več bronastodobnih ostankov so bili odkriti tudi na mnogih mestih v hribovju Sintra, vključno z mestom, na območju Monte do Sereno, in poznobronastodobna naselbina znotraj mavrskega gradu iz 9.–6. stoletja pr. n. št. Najbolj znan predmet iz tega obdobja je tako imenovana ''[[Ovratnica iz Sintre]]'' ({{lang-pt|Xorca de Sintra}}), zlata ovratnica iz srednje bronaste dobe, najdena v bližini mesta konec 19. stoletja, ki je od leta 1900 del zbirke [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]]. Razmeroma blizu, v Santa Eufémia da Serra, je naselbina iz [[železna doba|železne dobe]], kjer so bili odkriti tudi artefakti staroselskih plemen in ljudstev sredozemskega izvora (predvsem iz punskega obdobja). Te izvirajo iz zgodnjega 4. stoletja pr. n. št., pred romanizacijo polotoka, ki se je na območju Foz do Tejo zgodila sredi 2. stoletja pr. n. št.. Neposredna bližina velikega trgovskega središča ([[Olisipo]]), ki ga je ustanovilo ljudstvo Turduli Oppidani v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št., je pomenilo, da je na regijo Sintra vplivala človeška poselitev v različnih obdobjih, kulture, ki so pustile ostanke na območju. Toponim ''Sintra'' izhaja iz srednjeveškega ''Suntria'' in kaže na povezavo z radikalnimi indoevropskimi kulturami; beseda se prevaja kot 'svetla zvezda' ali 'sonce', kar je v teh kulturah običajno pomembno. [[Mark Terencij Varon]] in Cadizian Lukij Junij Moderat Kolumela sta kraj označila za ''sveto goro'', [[Ptolemaj]] pa ga je imenoval ''gore Lune''. [[File:Barragem_romana_Belas1.JPG|thumb|left|Del kompleksa [[Rimski jez Belas]], ki prikazuje prezračevalne strukture (v ospredju) in preostali segment jezu (v ozadju)]] Med rimsko okupacijo polotoka je bila regija Sintra del obsežnega ''Civitas Olisiponense'', ki mu je Cezar (okoli leta 49 pr. n. št.) ali bolj verjetno Oktavij (okoli 30 pr. n. št.) podelil status ''Municipium Civium Romanorum''. Različni prebivalci regije so veljali za del rimske galerije in v sedanji vasi Sintra so rimski ostanki, ki pričajo o rimski prisotnosti od 1. do 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Iz tega obdobja je cesta vzdolž jugovzhodnega dela hribovja Sintra, povezana z glavno cesto v Olisipo. [[File:Catribana2.jpg|thumb|right|Rimski most Catribana]] Ta pot je sledila poti sedanje Rua da Ferraria, Calçada dos Clérigos in Calçada da Trindade. Po rimski navadi postavljanja grobnic ob njihovih cestah in v bližini njihovih domov obstajajo tudi dokazi o napisih, ki se nanašajo na rimske pogrebne spomenike, ki segajo predvsem v 2. stoletje. Območje okrog sodobnega mesta Sintra je bilo zaradi bližine Olisipa, starodavnega imena Lizbone, vedno tesno povezano z večjim naseljem, do te mere, da je vodnjak Armés, vodnjak iz 1. stoletja v vasi Armés, ''Terrugem'' v Sintri, zgradil Lukij Iulij Maelo Kaudik, Olisipov ''flamen'', v čast rimskemu cesarju [[gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]]. [[File:Castelo dos Mouros, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 82.jpg|thumb|200px|left|[[Mavrski grad]], na vrhovih Sintre]] Med mavrsko okupacijo Sintre (arabsko ''Xintara'') so grško-latinski pisci pisali o izrecni okupaciji območja mestnega središča. Opis geografa Al-Bacra je Sintro opisal kot »eno od mest, ki [so] odvisna od Lizbone v [[Al Andaluz]]u, v bližini morja«, označil pa ga je kot »stalno potopljeno v meglo, ki se nikoli ne razblini«. Med [[rekonkvista|rekonkvisto]] (okoli 9. stoletja) so njegovo glavno središče in grad izolirale krščanske vojske. Po padcu [[Kordovski kalifat|Kordovskega kalifata]] je kralj Leóna [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonz VI.]] spomladi 1093 zavzel mesta Santarém, Lizbono in grad Sintra. To je sledilo obdobju notranje nestabilnosti v muslimanskih [[taifa]]h na polotoku, zlasti odločitvi vladarja Taife v Badajozu, Umarja ibn Muhammada al-Mutawakkila, ki je po obotavljanju med letoma 1090 in 1091 svoje ozemlje postavil pod [[suzerenstvo]] Alfonza VI., ko se je soočil z grožnjo [[Almoravidi|Almoravidov]]. Afonz je zavzel mesta in grad Sintra med 30. aprilom in 8. majem 1093, vendar so kmalu po tem prenosu Sintro in Lizbono osvojili Almoravidi. Santarém je rešil grof Henrik, ki ga je Alfonz VI. Leónski in Kastiljski leta 1096 imenoval za portugalskega grofa, da bi nadomestil Rajmonda Burgundskega. === Kraljestvo === [[File:Castelo-Mouros Capela.jpg|thumb|right|Ostanki kapele São Pedro de Canaferrim, ki jo je zgradil Afonso Henriques po predaji Mavrov v Sintri]] Julija 1109 je grof Henrik ponovno osvojil grad Sintra. Leto pred tem je poskus princa Sigurda Križarja, sina Magnusa III. Norveškega, prevzeti grad Mavrom med njegovim pohodom v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sigurdove sile so se izkrcale ob ustju reke Colares, vendar gradu niso uspele zavzeti. Šele po osvojitvi Lizbone oktobra 1147 s strani [[Alfonz I. Portugalski|Afonza Henrika]] (ob podpori križarjev) se je grad novembra dokončno predal kristjanom. Po predaji je bilo skupaj z Almado in Palmelo vključeno v krščanska gospostva. Afonz Henrik je ustanovil cerkev São Pedro de Canaferrim znotraj obzidja mavrskega gradu, da bi obeležil svoj uspeh. [[File:Ayuntamiento, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 01.jpg|thumb|left|Občinska stavba v Sintri, zgrajena po letu 1154 za lokalno upravo]] 9. januarja 1154 je Afonz Henrik podpisal ''foral'' ('listino') za mesto Sintra z vsemi pripadajočimi regalijami. Listina je ustanovila občino Sintra, katere ozemlje je obsegalo veliko območje, sčasoma razdeljeno na štiri velike župnije: São Pedro de Canaferrim (v gradu), São Martinho (v mestu Sintra), Santa Maria in São Miguel (v cerkveni sedež Arrabalde). Zgodnji občinski sedež, mesto Sintra, je bilo središče pomembne sefardske skupnosti s [[sinagoga|sinagogo]] in četrtjo. Ta skupnost ni bila omejena na mesto Sintra: enklave so omenjene med vladavino kralja [[Denis Portugalski|Denisa]] v Colaresu, vendar so bile pod močnim pritiskom zaradi pritoka krščanskih podložnikov. V 12. in 13. stoletju so zaradi rodovitnosti zemlje razni samostani in vojaški redovi gradili rezidence, posestva, mline in vinograde. Iz tega obdobja obstajajo občinski zapisi o številnih donacijah; med letoma 1157 in 1158 je Afonz Henrik mojstru vitezov [[templjarji|templjarjev]], [[Gualdim Pais|Gualdimu Paisu]], podaril različne hiše in posestva v središču Sintre. Leta 1210 je [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]] v [[Coimbra|Coimbri]] pridobil štiri hiše v Pocilgaisu in jih izpustil leta 1230, medtem ko je leta 1264 nadzoroval domove in vinograde v Almargemu. Leta 1216 je imel [[samostan São Vicente de Fora]] (Lizbona) tudi vinograd v Colaresu, leta 1218 pa posesti v Queluzu in Baroti. Med letoma 1223 in 1245 je imel [[Samostan Alcobaça|samostan Santa Maria de Alcobaça]] različne privilegije na ozemlju. Vojaški [[red Santiago]] je imel leta 1260 posestvo v Arrifani. Številne donacije Afonza Henrika v 12. stoletju, vključno s privilegiji, dodeljenimi tem ustanovam, je leta 1189 potrdil njegov sin [[Sančo I. Portugalski]](1185–1211), kar ustreza družbeni, politični in gospodarski strategiji v obdobju po rekonkvisti. Posledično je imela Sintra po letu 1261 lokalno upravo, sestavljeno iz ''alkalda'' - sodnika, ki je predstavljal krono in dveh lokalnih sodnikov, ki ju je izvolila javnost. Med političnim sporom med kraljem Sančem II. (1223–1248) in Cerkvijo sta bili cerkvi São Pedro in São Martinho, ki sta pripadali kralju, odstopljeni škofu Lizbone in Sé. Kljub temu je bila dediščina krone opredeljena zgodaj: leta 1287 je kralj Denis podaril portugalski kraljici Elizabeti mesto, posestva in vse z njimi povezane ugodnosti. Kasneje so bila ta zemljišča prenesena na mladega infanta Afonza (kasneje kralja [[Afonz IV. Portugalski|Afonza IV.]]) in so ostala v njegovi lasti do leta 1334, preden so se vrnila v last kraljice ({{lang-pt|Casa da Rainha}}). [[Črna smrt|Črna kuga]] je prispela v Sintro v 14. stoletju; leta 1350 je znano, da je bolezen povzročila smrt petih občinskih pisarjev. Veliko večje število smrti je verjetno posledica, morda zaradi hladnega podnebja in vlažnosti, pogojev, ki so spodbujali hitro širjenje bolezni. [[File:Palácio Nacional de Sintra from above 74.jpg|thumb|right|Palača v Sintri, dolgo poletna rezidenca kraljeve družine]] Med vladavino kralja Ferdinand I. Portugalski|Ferdinanda I.]] (1367–1383) je Sintra igrala vlogo pri kontroverzni poroki monarha z dono Leonor Telles de Menezes. Leta 1374 je kralj podaril Sintro gospe Telles, s katero se je nazadnje na skrivaj poročil na severu države. Skupaj s Sintro je kralj na osuplost svojega zasebnega sveta priznal občine Vila Viçosa, Abrantes in Almada; po spopadu je kralj opustil svoje dolžnosti in odpotoval v Sintro, kjer je ostal mesec dni pod pretvezo lova. Ker je bila Sintra razmeroma blizu Lizbone, je bilo veliko njenih ljudi poklicanih, da delajo na projektih za krono v prestolnici: leta 1373 se je kralj Ferdinand odločil obzidati mesto in zaprosil za sredstva ali delavce iz obalnih dežel v Almadi, Sesimbri, Palmela, Setúbal, Coina, Benavente in Samora Correia, kot tudi celotno Ribatejo ter iz celinskih območij Sintra, Cascais, Torres Vedras, Alenquer, Arruda, Atouguia, Lourinhã, Telheiros in Mafra. Med dinastično krizo med letoma 1383 in 1385 se je Sintra pridružila Leonor Telles pri podpori razglasitve njene hčerke Beatrice, ki se je poročila z [[Ivan I. Kastiljski|Ivanom I. Kastiljskim]], za portugalsko in kastiljsko kraljico. Po porazu kastiljske vojske pri Aljubarrota (avgusta 1385) s strani portugalskih in angleških čet, ki jim je poveljeval [[Nuno Álvares Pereira]], je Sintra postala eden zadnjih krajev, ki se je predal mojstru Aviza, kasnejšemu kralju Portugalske (po letu 1383). === Joanina in Filipova doba === [[Ivan I. Portugalski]] (1385–1433), prvi kralj druge dinastije, je prekinil tradicijo prenosa Sintre v ''Casa da Rainha'' (kraljičino last). Verjetno okoli leta 1383 je Ivan I. podelil deželo Sintra grofu Henriku Manuelu de Vilhena in hitro preklical odločitev, potem ko se je Henrik med dinastičnim prepirom postavil na infantino stran. Sintra je torej ostala v lasti kralja, ki je razširil lokalno posest. Do konca 17. stoletja je bila kraljeva palača ena glavnih rezidenc in poletnih posesti dvora: od tu se je Ivan odločil osvojiti Ceuto (1415); kralj [[Afonz V. Portugalski|Afonz V.]] se je rodil in umrl v palači (1433–1481); in tu je bil kralj [[Ivan II. Portugalski|Ivan II.]] (1481–1495) razglašen za suverena. V dokumentu, ki ga je leta 1435 izdal kralj [[Edvard Portugalski]] (1433–1438), je bila regija opisana kot: »Dežela dobrega zraka in vode ter Comarcas z obiljem morja in kopnega [...] naše najbolj zvesto mesto da je Lizbona tako blizu in da je v njej dovolj razvedrila ter motečih gora in lova ...« V portugalski [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] je bilo več ljudi, rojenih v Sintri, zapisanih v zgodovino. Leta 1443 je princ Gonçala de Sintra, štitonošo v hiši Infanta [[Henrik Pomorščak|Henrika]], poslal kot kapitana karavele na obalo Afrike. Raziskoval je regijo v bližini reke Ouro in na koncu tam umrl leta 1444. Pedro de Sintra in Soeiro da Costa sta kasneje kartirala večino atlantske obale Afrike, približno v času Henrikove smrti leta 1460. Ob koncu 15. stoletja je pomembnost Sintre na uradnih poteh vodila kraljica Eleanor iz Viseuja (žena kralja Ivana II.), takratno glavno dobrotnico portugalskih ''Misericóridas'', da je razširila svoje glavne ustanove v Sintri. Bolnišnica e Gafaria do Espírito Santo, katere edini preostali ostanek je kapela v São Lázaro, je bila zgrajena za pomoč in podporo gobavcem v regiji (kapela še vedno vključuje pečate kralja Ivana, pelikana in kraljice Leonor, kozica). Leta 1545 je bila bolnišnica prenesena v upravo Santa Casa da Misericórdia v Sintri, ki jo je ustanovila avstrijska kraljica Katarina, žena [[Ivan III. Portugalski|Ivana III.]] Kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] (1495–1521) je rad preživljal poletja v Sintri zaradi hladnega podnebja in obilice divjadi; kot je zapisal njegov kronist Damião de Góis: »ker je to eden od krajev v Evropi, ki je hladnejši in je vesel za katerega koli kralja, princa ali mojstra, ki si krajša čas, ker poleg dobrega zraka prečkajo njene gore, ki so jih starejši ljudje imenovali lunin rt, je tukaj veliko lova na jelene in druge živali in na splošno veliko dobrih postrvi mnogih vrst, v katerih je mogoče najti po vsej Hispaniji, in veliko izvirov voda...«. Med 15. in 16. stoletjem je kralj po potovanju v kastiljsko in aragonsko krono, ko je leta 1498 veljal za dediča kraljestev, preoblikoval in obogatil mesto in regijo z več javnimi deli. To je vključevalo rekonstrukcijo stare gotske cerkve São Martinho in leta 1511 gradnjo samostana Nossa Senhora da Pena na najvišjem vrhu hribovja Sintra, ki ga je nato prenesel na red svetega Hieronima. V drugi polovici 16. stoletja je bila Sintra središče kurtizan in člani aristokracije so začeli graditi posestva in kmetije v regiji. V tem podeželskem okolju je od leta 1542 indijski podkralj D. [[João de Castro]] (1500–1548) začel bivati v Quinta da Penha Verde, kjer je zbiral primere portugalske kulture tistega časa, vključno z deli slavnega umetnika Francisca de Holande. V času te kulturne renesanse je bil dokončan marmorni kor, ki ga je med letoma 1529 in 1532 izklesal Nicolau Chanterene za kapelo samostana Nossa Senhora da Pena, kot tudi portik cerkve Nossa Senhora da Conceição da Ulgueira (1560). [[File:Convento dos Capuchos 0621.jpg|thumb|left|200px|[[Samostan kapucinov (Sintra)|Samostan kapucinov]], samostansko zatočišče, ustanovljeno v prvi zgodovini občine (16. stoletje)]] [[Luís de Camões]] (1524–1580) je v svoji kroniki ''Os Lusíadas'' omenil gore Sintre kot mitsko deželo, ki ji vladajo vodne nimfe. Renesančna pesnica Luisa Sigea – Syntrae Aloisiae Sygeae v Parizu (1566) in Madridu (1781) je Sintro omenjala kot »prijetno dolino, med pečinami, ki se dvigajo v nebo ... zakrivljeno v gracioznih gričih, med katerimi je čutiti šumenje vode ...[kjer] bo pravzaprav vse očaralo in odišavilo okolje s svojim vonjem in sadjem.« S smrtjo kardinala-kralja [[Henrik Avižan|Henrika]] (1578–1580) je [[Filip II. Španski]] podedoval Portugalsko kraljestvo, kar je sprožilo [[Personalna unija|personalno unijo]] kron, ki je trajala do leta 1640. V tem obdobju se je portugalska politična oblast preselila iz Sintre v Vilo Viçosa, glavno središče rodbine [[Braganšani|Braganza]], katere vojvode, potomci Ivana I. Portugalskega, so bili dediči portugalskega prestola. Po odločitvi ''Cortesa'' (zbor predstavnikov deželnih stanov – plemstva, duhovščine in buržoazije) iz Tomarja leta 1581 je Filip kot kralj Portugalske sprejel upravo portugalske aristokracije. Okoli oktobra 1581 je šel skozi Sintro in si ogledal samostane in cerkve. V tem obdobju se je kult sebastijanizma, upanje na vrnitev kralja Sebastijana, končal, ko je bilo več lažnih 'sebastijancev' obtoženih. Leta 1585 se je Mateus Alvares, rojen na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]] na [[Azori]]h in varuh puščavnice São Julio, izdal za kralja Sebastijana in povzročil spopade v Sintri, Madri, Rio de Mouro in Ericeiri. Sebastjanova avantura se je končala z obešanjem tridesetih ljudi in trpljenjem mnogih drugih. Zato ni presenetljivo, da je obisk leta 1619 kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]] (Filipa III. Purtugalskega) povzročil pobeg številnih družin v hribe. V času te zveze (1580–1640) je bila Sintra privilegiran kraj za portugalske »izgnance« s kastiljskega dvora; plemiči, ki so se želeli distancirati od španskega plemstva, so kupili zemljišča v regiji, stran od dvornih spletk. Ob obnovi leta 1640 je občina štela približno 4000 prebivalcev. === Doba rodbine Bragança === [[File:Jardim Pênsil, Palácio Nacional de Queluz 06.jpg|thumb|right|Kraljeva palača Queluz]] Vojna s Španijo (1640–1668), potrditev Mafre med vladavino Ivana V. Portugalskega (1706–1750) z gradnjo palače-konventa in kasneje izgradnja kraljeve [[palača Queluz|palače Queluz]] leta 1747 med vladavino Jožefa I. (1750–1777) in Marije I. (1777–1816), je pomagalo zmanjšati kraljeve obiske v regiji. V tem času sta bila le dva dokumentirana obiska: leta 1652 in 1654, obisk kraljice Luíse de Gusmão in kralja Ivana IV. (1640–1656) ter zadnji pokop kralja Afonza VI. [[File:D. Afonso VI Preso em Sintra (Roque Gameiro, Quadros da História de Portugal, 1917).png|thumb|right|''Nesrečni kralj Afonz VI. zaprt v palači v Sintri'', slikar Alfredo Roque Gameiro]] Zaradi obtožbe o norosti kralja in nezmožnosti dediča sta vojvoda Cadaval in infant [[Peter II. Portugalski|Peter]] leta 1667 vodila državni udar, ki je povzročil odstop grofa Castelo Melhorja, ministra kralja Afonza VI. (1656–1683) in zaprtje monarha. Leta 1668 je lizbonski ''Cortes'' potrdil infanta Petra, kraljevega brata, za regenta in dediča. Afonz VI. je preostanek svojega življenja preživel v zaporu, v Paço da Ribeira (1667–1669), v [[Trdnjava São João Baptista|trdnjavi sv, Janeza Krstnika]] v [[Angra do Heroísmo|Angri]], na Azorih (1669–1674) in na koncu z odkritjem zarota za umor regenta v Paço da Vila v Sintri (1674–1683). Od 17. do 18. stoletja je bila regija središče kontemplativnih verskih redov, ki so ustanovili samostane v Sintri. Vendar je ostal kraj mitov, z velikim, skrivnostnim gozdom in grozljivimi, mračnimi prostori. Oče Baião je v delu ''Portugal Cuidadoso'' (1724) zapisal: »Zraven palače Sintra je bil gozd, tako gost, da je podnevi vzbujal strah v tistem, ki je vstopil vanj. In [kralj] [[Sebastijan Portugalski]] je bil prost od teh strahov, da bi hodil ponoči skozenj, velikokrat po dve ali tri ure.« Od druge polovice 18. stoletja do 19. stoletja je Sintra postala znana kot nostalgična in skrivnostna lokacija, opisana s strani številnih tujcev. [[File:Byron_1813_by_Phillips.jpg|thumb|left|Lord Byron (1788–1824) je še posebej užival v svojem bivanju v Sintri, ki je v Romanju Childea Harolda opisana kot "veličastni Eden".]] To je bil »veličastni Eden« romantičnega [[George Noel Gordon Byron|Lorda Byrona]]; »prijetno letovišče« [[Almeida Garrett]]a; Eça de Queiróza »gnezdo zaljubljencev [kjer so se v] romantičnem listju plemiči prepustili rokam pesnikov«; ali kraj, kjer je [[Richard Strauss]] videl vrt, »primerljiv z Italijo, Sicilijo, Grčijo ali Egiptom, pravi vrt Klingsorja in tam v višavah grad svetega grala«. [[Lizbonski potres (1755)]] je medtem povzročil uničenje središča Sintre in številne smrti, kar je povzročilo gradnjo in obnovo v drugi polovici 18. stoletja. Tudi v 18. stoletju je bila v mestu ustanovljena prva industrijska stavba: ''Fábrica de Estamparia de Rio de Mouro'' (Tovarna za žigosanje) leta 1778. [[File:Seteais façade.JPG|thumb|right|Sprednja fasada palače Seteais, ki jo je za obiske kraljeve družine razširila markiza Marialva]] Obisk kraljice [[ Marija I. Portugalska|Marije I.]] leta 1787 je povzročil obnovo in preureditev nekaj salonov in prostorov v občinskih stavbah. Velika praznovanja leta 1795 ob praznovanju krsta infanta Antónia, sina Ivana VI., so se končala z velikimi plesi v palači Queluz. Leta 1838 je kralj-sopotnik Ferdinand II. kupil samostan Nossa Senhora da Pena in obsežno sosednje območje ter naročil arhitektu Joséju de Costa e Silvi, da zgradi lok, ki bi povezal obe četrti [[Palača Seteais|palače Seteais]] (v lasti markiza Marialva), v spomin na obisk brazilskega princa Ivana in princese Carlote Joaquine leta 1802 ter kasnejši obisk njunega sina, absolutističnega kralja [[Mihael I. Portugalski|Mihaela]], leta 1830. [[File:Palacio de Monserrate - Vista lateral.jpg|thumb|200px|left|Arabesko posestvo Monserrate na drugem vrhu hriba v bližini mesta Sintra]] V tretji četrtini 18. stoletja in praktično celotnem 19. stoletju so tuji popotniki in portugalski aristokrati, ki jih je podžigala romantika, ponovno odkrili čarobnost Sintre, zlasti v njeni eksotični pokrajini in podnebju. Njihovi obiski so pripeljali do ustanovitve več hotelov, od katerih je eden, Lawrence's, odprt leta 1764, deloval še leta 2018. Poleti 1787 je William Beckford ostal pri markizu Marialva, gospodarju konj za kraljestvo, na njegova rezidenca Seteais. V začetku 19. stoletja je princesa Carlota Joaquina, žena princa regenta Ivana, kupila posestvo in palačo Ramalhão. Med letoma 1791 in 1793 je Gerard Devisme na svojem obsežnem posestvu v Quinta de Monserrate (kasneje znanem kot [[palača Monserrate]]) zgradil neogotski dvorec. Beckford, ki je ostal v Sintri, je posest najel od Devismeja leta 1794. Pokrajina, pokrita z meglo, je privabila še enega Angleža, sira Francisa Cooka, ki je zasedel posestvo in zgradil orientalski paviljon. [[File:Sintra - Palacio da Pena (20332995770).jpg|thumb|200px|right|Nacionalna [[palača Pena]]: poletna rezidenca portugalskih monarhov v 19. stoletju]] [[File:Quinta_da_Regaleira13.jpg|200px|right|thumb|[[Quinta da Regaleira]], sestavni mejnik Unescove kulturne krajine Sintre]] [[Palača Pena]], vzorčni portugalski romantični simbol Sintre, je nastala na pobudo kralja-soproga Ferdinanda, moža kraljice [[Marija II. Portugalska|Marije II.]] (1834–1853), v Nemčiji rojenega člana hiše Saxe-Cobourg-Gotha. Palača je bila zgrajena nad ostanki samostana reda svetega Hieronima iz 16. stoletja, pri čemer je ohranila številne temeljne vidike, vključno s cerkvijo, samostanom in nekaj dependencijami. Arhitektura je eklektična, pod vplivom številnih arhitekturnih slogov, kar priča o obdobju romantike. Namerna mešanica eklektičnih slogov vključuje neogotski, neomanuelinistični, neoislamski, neorenesančni slog. Veliko tega je bilo razvidno od velike obnove, ki je bila končana pred letom 1900.[20] Zasnova je bila projekt barona von Eschwegeja in Ferdinanda II., da bi nadomestili [[Narodna palača Sintra|Narodno palačo Sintra]] kot alternativo poletni rezidenci v Cascaisu. Po Sintri sta monarha Ludvik Portugalski (1861–1889) in Carlos Portugalski (1863–1908) končala svoja poletja z obiskom Cascaisa v mesecih septembru in oktobru. Leta 1854 je bila podpisana prva pogodba za izgradnjo železniške povezave med Sintro in Lizbono. Odlok, podpisan 26. junija 1855, je urejal pogodbo med vlado in grofom Clarangesom Lucottejem, vendar je bila pozneje leta 1861 preklicana. Povezava je bila končno odprta 2. aprila 1887. Do začetka 20. stoletja je bila Sintra priznana kot letovišče, ki so ga obiskovali aristokrati in milijonarji. Med temi je Carvalho Monteiro, lastnik znatnega bogastva (znanega kot ''Monteiro dos Milhões''), ki je blizu glavnega mesta, na posestvu, ki ga je kupil od baronice Regaleira, zgradil razkošno revivalistično palačo, ki temelji na neomanuelinski arhitekturi. Od druge polovice 19. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja je Sintra postala tudi privilegirano mesto za umetnike: glasbenike, kot je Viana da Mota; skladatelji, kot je Alfredo Keil, slikarji, kot je João Cristino da Silva (avtor enega najslavnejših platen portugalske romantične umetnosti, ''Pet umetnikov v Sintri''), pisatelji, kot sta Eça de Queirós ali Ramalho Ortigão, vsi ti ljudje so živeli, delali ali dobil navdih v pokrajini Sintre. === Republika === [[File:Sintra, part of the historic centre.jpg|thumb|Del zgodovinskega središča]] Razglasitev portugalske republike leta 1910 je spremenila boemsko podnebje Sintre. Zdaj se je spodbujal gospodarski razvoj; potencialne koristi rasti v kmetijstvu, industriji in trgovini za regijo so bile spodbujane za spodbujanje razvoja. Leta 1908 je bila v Colaresu razmejena vinorodna cona. Zdaj je bila ustanovljena komisija za spremljanje kakovosti vin in spodbujanje njihovega izvoza, leta 1914 pa je bilo ustanovljeno trgovsko združenje ({{lang-pt|Associação Comercial e Industrial de Sintra}}), ki je upravljalo njihovo koncesijo. Medtem so bili v imenu posvetnega in ljudskega napredka uničeni deli kulturne dediščine, vključno s prizidki srednjeveške vasi, ki meji na palačo leta 1911, medtem ko je bila ladja cerkve Misericórdia zmanjšana na prezbiterij, da bi omogočili razširiti cesto. Prva desetletja 20. stoletja so bila čas najhitrejše urbanizacije mesta, podprte z železniško povezavo z Lizbono in dotokom poletnih popotnikov. V 1920-ih so zaradi škode na kulturno pomembnih mestih nastale ustanove za preučevanje in zaščito obsežne umetniške dediščine. ''Instituto Histórico de Sintra'' (Zgodovinski inštitut v Sintri) pod vodstvom Afonsa de Ornelasa je imel v tem obdobju pomembno vlogo. Arheološke študije so povzročile precejšen razvoj: leta 1927 je Félix Alves Pereira ponovno odkril neolitske naselbine Santa Eufémia, prva objava odkritij na prazgodovinskih spomenikih Praia das Maçãs pa je bila dokončana leta 1929. Od tega časa do leta 1970 je obalna Sintra postajala poletna destinacija, kar je povzročilo gradnjo portugalskih poletnih rezidenc. Številni pomembni portugalski arhitekti so v prvi polovici 20. stoletja razvijali projekte na tem območju, med njimi Raul Lino, Norte Júnior in Tertuliano de Lacerda Marques. Ti projekti so koristili mestu in regiji, povečali turizem in kot prebivalce privabili številne ugledne Portugalce: zgodovinarja Francisca Costo; pisatelj Ferreira de Castro; kipar Anjos Teixeira; arhitekta Norte Júnior in Raul Lino; slikarji Eduardo Viana, Mily Possoz in Vieira da Silva; pesnica Oliva Guerra; skladatelj in maestro Frederico de Freitas; zgodovinarja Felix Alves Pereira in João Martins da Silva Marques.[18] Leta 1944, pred njegovo aretacijo, se je francoski premier Vichy Pierre Laval nameraval preseliti na posestvo v Sintri, kjer je bila zanj najeta hiša.<ref name="republicquislings">{{navedi novice|last=Heinzen|first=Ralph|title=Quislings Between Two Fires As France Falls. Laval May Head for Portugal—Fate of Petain Uncertain|url=https://www.newspapers.com/image/128861244/?terms=%22Rene%2Bde%2BChambrun%22|work=The Republic|location=Columbus, Indiana|date=August 17, 1944|page=9|via=Newspapers.com|url-access=registration |quote=A law partner of his son-in-law, Count Rene de Chambrun, had gone to Portugal and leased an estate in Laval's name for three years. It is north of Lisbon near Cintra, on the sea and surrounded by high walls.}}</ref> De Groerjev občinski načrt iz leta 1949 je bil zasnovan za zaščito mesta in njegove soseske pred nenadzorovano urbanizacijo, rezultat pa je bil ohranjanje okolja, primerljivega s Sintro iz 19. stoletja.[18] Urbana anarhija je prevladovala do sredine 1980-ih na območjih ob glavnem mestu Sintra, kar je povzročilo razvoj novih sosesk. == Geografija == [[File:Vista de Sintra desde Castelo dos Mouros, Portugal, 2019-05-25, DD 90-101 PAN.jpg|thumb|center|850px|Mesto Sintra na vrhu hribovja Sintra, izpostavljene granitne tvorbe magmatskih kamnin, ki sega do Atlantskega oceana]] Hribovje Sintra, deset kilometrov dolg [[granit]]ni masiv – ki ga močna lokalna tradicija astralnih kultov šteje za ''Monte da Lua'' (Lunina gora) ali ''Promontorium Lunae'' – se nenadoma pojavi med prostrano ravnino na severu in severnim robom estuarija reke [[Tajo]], ki se v serpentinasti kordiljeri vije proti Atlantskemu oceanu in [[Rt Roca]], najbolj zahodni točki celinske Evrope. [[File:Ursa Beach.jpg|thumb|right|Mogočne pečine, ki omejujejo hribovje Sintra in Atlantik]] Planota São João vzdolž severnega pobočja hribovja Sintra ima nadmorsko višino med 100 metri in 150 metri, medtem ko je južni del gora, planota Cascais, nižja: nagnjena od 150 metrov do morja, ki se konča ob obali, približno 30 metrov nad morsko gladino.<ref name="BM">{{citation |last1=Baltazar |first1=L. |last2=Martins |first2=C. |year=2005 |title=Atlas do parque natural Sintra – Cascais |publisher=Edição de Junta de Turismo da Costa do Estoril e Parque natural Sintra |location=Cascais, Portugal|language=pt}}</ref><ref name="CViva1">{{citation |editor=Ciência Viva |title=Geologia no Verão 2010: Caminhando com a Geologia na Serra de Sintra |url=http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |publisher=Parques de Sintra/Centro de Geologia (Universidade de Lisboa)/Agência Nacional para a Cultura Cientifica e Tecológica |location=Sintra, Portugal |language=pt |year=2010 |pages=8–9, 18–19 |access-date=11 October 2011 |archive-date=2011-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110711182239/http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110711182239/http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |date=2011-07-11 }}</ref> Spektakularni relief je posledica vzhodno-zahodne orientacije osi masiva, njegovega konca na obali in narave magmatskih kamnin, ki so odporne proti eroziji. Eruptivni masiv Sintre (MES) je kupolasta struktura, ki jo tvorijo plasti sedimentnih kamnin ([[apnenec|apnenci]] in [[peščenjak]]i) iz obdobja zgornje [[jura|jure]] in zgodnje [[kreda|krede]]. Metamorfizirani magmatski vdor je povzročil ozek halo metamorfnih kamnin, vendar je tudi močno deformiral te sedimentne plasti, kar je povzročilo navpično izpostavljenost. Medtem ko so na jugu zaprte sedimentne plasti, je na severu (okoli Praia Grande) masiv strm. Sedimentne formacije do začetka zgornje krede so deformirane zaradi vdora, ki omejuje MES do konca krede. Radiometrično datiranje različnih kamnin iz masiva je pokazalo starost med 80 in 75 milijoni let (kar potrjuje namestitev masivne zgornje krede). [[File:Azenhas do Mar - Portugal (48487009082).jpg|thumb|left|Plaža v Azenhas do Mar, Sintra]] Geodinamični pogoji, ki so nadzorovali nastanek MES (v korelaciji z razvojem eruptivnih masivov Sines in Monchique), so povezani s postopnim širjenjem [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] proti severu in posledičnim odprtjem [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]]. Širjenje Biskajskega zaliva je povzročilo kompleksne napetosti, odgovorne za globoke zlome v zemeljski skorji, ki so bili kanali za dvig magme. Pred približno 80 milijoni let se je ta magma razširila po površini kot površinska skorja z globino 5 kilometrov med sedimentnimi plastmi (starimi od 160 do 9 milijonov let), ki so bile kemično metamorfizirane. Sčasoma se je komora magme ohladila in kristalizirala, kar je povzročilo pogoje, ki so povzročili zrnate teksture, ki so značilne za MES. Šibkejše sedimentne plasti so bile dovzetne za erozijo, njihovi produkti pa so se odlagali okoli njihove podlage. Posledično je bil masiv verjetno izpostavljen v paleogenem obdobju (pred 30 milijoni let), znanem kot kompleks Benfica. === Podnebje in biom === [[File:The Pena Park (22790627551).jpg|thumb|Visoka vlažnost in nižje temperature so precej pogoste v hribih Sintre]] Za celinsko Portugalsko je značilno sredozemsko podnebje, pod vplivom Atlantika, za katerega so značilne zmerne temperature in mokre zime. Čeprav je podnebje na območju Cabo da Roca blizu polsušnega, se hribovje Sintra šteje za zmerno vlažno: padavin v gorah je več kot v okoliških območjih. Na položaj mesta v naravni krajini hribovja Sintra (ki ga sestavlja bujna naravna dediščina) vpliva obstoj mikroklime.<ref>{{citation |last=Sirovs |first=M.G. |year=2006 |title=The Cascais-Sintra area, a walker's guide |location=Lisbon, Portugal |isbn=989-20-0244-X}}</ref> Zaradi različnih razlogov (tukajšnje podnebje je ublažilo hribovje Sintra; rodovitnost prsti; relativna bližina estuarija reke Tajo) je regija pritegnila veliko zgodnjih poselitev. Zaradi svoje mikroklime se je razvil ogromen park, poln gostega listja z bogato botanično pestrostjo. Zmerno podnebje in vlažnost, ki izhajata iz bližine obale, dajeta prednost rasti bogatega gozda, vključno z atlantskimi in sredozemskimi vrstami, ki na Portugalskem označuje prehod od severne do južne vegetacije. Pirenejski hrast (''Quercus pyrenaica'') prevladuje na velikih prostranstvih skalnatih višin in zaščitenih pobočij. Na vlažnih senčnih pobočjih, običajno obrnjenih proti severu, ali v zavetnih legah je razširjen [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). V nižinskih in toplih krajih je pogost [[hrast plutovec]] (''Quercus suber''), v apnenčastih območjih pa portugalski hrast (''Quercus faginea''). Druge vrste, raztresene po gorah Sintre, so: [[beli javor]] (''Acer pseudoplatanus''), [[navadna leska]] (''Corylus avellana''), [[enovrati glog]] (''Crataegus monogyna''), [[navadna bodika]] (''Ilex aquifolium''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), nepravi lovor (''Viburnum tinus''), hrast prnar (''Quercus coccifera'') in rakitovec (''Rhamnus alaternus''). V dolinah, ob vodotokih, rastejo ostrolistni jesen (''Fraxinus angustifolia''), siva vrba (''Salix atrocinerea''), [[črna jelša]] (''Alnus glutinosa''), [[navadna krhlika]] (''Frangula alnus'') in [[črni bezeg]] (''Sambucus nigra''). Od leta 1966 hribovje Sintra prizadenejo [[požar]]i, ki so uničili velik del prvotnega gozda, ki so ga nadomestile akacije in druge hitro rastoče eksotične vrste. Gozdnato območje hribovja Sintra obsega približno 5000 hektarjev (50 km²), od tega 26 % (1300 hektarjev) vzdržuje država prek Direcção Geral de Florestas – Núcleo Florestal de Sintra (generalni direktorat za gozdove – Gozdarska služba Sintra). === Družbena geografija === Občino upravlja 11 civilnih župnijskih ({{lang-pt|freguesias}}) svetov z lokalnimi oblastmi za upravljanje storitev in zagotavljanje lokalnega upravljanja. Sintra ima tudi številne zaselke in vasi, vključno s premožno vasjo Linhó v Sintri. Prebivalstvo Sintre se je v poznem 20. stoletju precej povečalo in se je povečalo s približno 14 % lizbonske regije na 19 %, pri čemer je bila glavna koncentracija rezidenčnega prebivalstva v pomembnem koridorju Queluz-Portela, vzdolž jugovzhodnega vogala občine.<ref name="Plano">{{navedi splet |url=http://www.cm-sintra.pt/PlanoDesenvolvimento_files/frame.htm |title=Plano de Desenvolvimento Estratégico do Concelho de Sintra: Diagnóstico da Situação Actual |location=Sintra, Portugal |publisher=Câmara Municipal de Sintra |access-date=10 October 2011 |year=2011 |language=pt |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120402054529/http://www.cm-sintra.pt/PlanoDesenvolvimento_files/frame.htm |archive-date=2 April 2012 }}</ref> Na tem območju je bilo skoncentriranih približno 82 % občinskega prebivalstva, najbolj privlačne župnije za življenje pa so bile São Pedro de Penaferrim, Rio de Mouro, Belas in Algueirão-Mem Martins.<ref>By comparison, the civil parishes of Monte Abraão, Pêro Pinheiro, Montelavar e Almargem do Bispo were considered the least attractive.</ref> [[File:Buildings in Sintra P1000182.JPG|thumb|200px|left|Stavbe na osrednjem trgu São Martinho, nasproti Narodne palače Sintra]] Z zmanjšanjem stopenj umrljivosti je v regiji prišlo do splošnega povečanja števila rojstev dojenčkov, ki je bilo povezano predvsem s poznimi rojstvi, pa tudi do povečanja števila starejših v skupnosti (56,5 % leta 2001). Kljub temu se za Sintro še vedno šteje, da ima strukturno mlado prebivalstvo, najmlajše v širšem metropolitanskem območju Lizbone. Mladi odrasli (od 30 do 39 let) prevladujejo v skupnostih Sintre, pri čemer imajo župnije Pêro Pinheiro, Terrugem, São Martinho, São João das Lampas, Santa Maria e São Miguel, Montelavar, Colares, Queluz in Almargem do Bispo višje stopnje starejših v populaciji. Približno 80 % prebivalcev je rojenih zunaj mesta, 21 % teh je rojenih v tujini. Medtem ko se je število rezidenčnega prebivalstva v Lizboni od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko zmanjšalo, je Sintra primerljivo narasla. Mestna območja predstavljajo 55,4 kvadratnih kilometrov občine ali približno 17,4 % ozemlja Sintre; 35 % prebivalstva prebiva v krajih z med 50.000 in 100.000 prebivalci. Mnoga od teh območij so povezana z dostopnimi linijami, zlasti s progo Sintra in avtocesto IC19, ki povezuje glavna mesta Queluz, Agualva-Cacém, Algueirão/Mem Martins, Rio de Mouro in Belas). Mnoga od teh urbanih območij so sestavljena iz spleta gradbenih projektov, ki so v zgodovini povzročili goste betonske zgradbe, običajno sedem ali več nadstropij v višino. Največja rast stanovanjskih hiš se je zgodila na jugu občine, v trikotniku São Pedro de Penaferrim, Santa Maria e São Miguel in Casal de Cambra. Poleg tega sta v tej regiji velika koncentracija in rast družinskih bivališč sezonske narave ali sekundarnih domov ter širjenje nezakonite gradnje v župnijah São João das Lampas, São Pedro de Penaferrim, Belas, Agualva- Cacém in Casal de Cambra. == Gospodarstvo == [[File:Pena National Palace.JPG|thumb|right|200px|Ikonična nacionalna palača Pena, prvotno zgrajena na samostanu Nossa Senhora da Pena in obsežno prenovljena na pobudo Ferdinanda II. Portugalskega ]] Rast terciarnih dejavnosti je igrala pomembno vlogo v vzorcu zaposlovanja v regiji, pri čemer prevladujejo komercialne, maloprodajne in podporne storitve. To je bilo v škodo industrije, čeprav stalne industrijske dejavnosti vključujejo transport materialov, predelavo mineralov, proizvodnjo strojev in opreme, podjetja za predelavo hrane, pijače in tobaka ter založniške in tiskarske storitve. Dramatična rast je bila tudi v industriji gradbeništva. EuroAtlantic Airways ima sedež v Sintri.<ref>"[http://www.euroatlantic.pt/html/en_contactos.asp Contact Us] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207234708/http://www.euroatlantic.pt/html/en_contactos.asp |date=2011-12-07 }}." EuroAtlantic Airways. Retrieved on 14 December 2011. "Headquarters: Rua das Sesmarias, 3 Quinta da Beloura 2710-692 SINTRA PORTUGAL "</ref> Pomemben je tudi turizem, saj so parki in spomeniki, ki jih upravlja Parques de Sintra, leta 2017 na primer zabeležili 3,2 milijona obiskovalcev.<ref>https://www.parquesdesintra.pt/en/noticias/parques-de-sintra-records-a-21-65-rise-in-2017-visitor-numbers/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190424050056/https://www.parquesdesintra.pt/en/noticias/parques-de-sintra-records-a-21-65-rise-in-2017-visitor-numbers/ |date=2019-04-24 }}, PARQUES DE SINTRA RECORDS A 21.65% RISE IN 2017 VISITOR NUMBERS</ref> == Znamenitosti == V Sintri je veliko ohranjenih ali razvrščenih arhitekturnih stavb: ===Prazgodovina=== * [[Megalitski kompleks Barreira]] * [[Dolmen Adrenunes]] ({{lang-pt|Anta de Adrenunes}}) * [[Dolmen iz Agualve]] ({{lang-pt|Anta de Agualva/Anta do Carrascal}}) * [[Estrijski dolmen]] ({{lang-pt|Anta da Estria}}) * [[Dolmen Monte Abraão]] ({{lang-pt|Anta do Monte Abraão}}) * [[Prazgodovinski spomenik Praia das Maçãs]] ({{lang-pt|Monumento Pré-Histórico de Praia das Maçãs}}) * Tolos grobnica Monge ({{lang-pt|Tholos do Monge}}) === Posvetne stavbe === * [[Akvadukt Aguas Livres]]-Sintra ({{lang-pt|Aqueduto das Águas Livres-Troço de Sintra}}) * [[Brunarica in vrt grofice Edle]] * Posestvo Penha Verde ({{lang-pt|Quinta de Penha Verde/Quinta da Fonte del Rei}}) * Dvorec Penha Verde ({{lang-pt|Solar da Quinta de Penha Verde}}) * [[palača Pena]] ({{lang-pt|Palácio Nacional da Pena}}) * [[palača Queluz]] ({{lang-pt|Palácio Nacional de Queluz}}) * [[Narodna palača Sintra|Narodna palača Sintra]] ({{lang-pt|Palácio Nacional de Sintra/Palácio da Vila}}) * Palača grofov Almeida-Araújo ({{lang-pt|Palácio Pombal/Palacete dos Condos de Almeida Araújo}}) * Steber Colaresa ({{lang-pt|Pelourinho de Colares}}) * [[Quinta da Regaleira]] vključno s palačo in kapelo * [[Quinta da Ribafria, Sintra|Quinta da Ribafria]] * [[Palača Monserrate]] * [[Palača Seteais]] * [[Palača Ramalhão]] === Kultura === * Lutkovna hiša v Sintri ({{Lang-pt|Casa da Marioneta de Sintra}})<ref>[http://casadamarioneta.com/ Lutkovna hiša v Sintri]</ref> * Kulturno združenje Valdevinos ({{Lang-pt|Valdevinos Associação Cultural}})<ref>{{Navedi splet |url=http://www.valdevinos.net/ |title=Kulturno združenje Valdevinos |accessdate=2024-01-06 |archive-date=2021-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306034918/http://www.valdevinos.net/ |url-status=dead }}</ref> === Vojaške zgradbe === * [[Mavrski grad]] ({{lang-pt|Castelo dos Mouros}}) === Religiozne stavbe === * Cerkev Santa Maria ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Santa Maria}}) * Samostan Penha Longa ({{lang-pt|Convento de Penha Longa}}) * [[Samostan kapucinov (Sintra)]] <gallery widths="200px" heights="160px"> File:Jardim Pênsil, Palácio Nacional de Queluz 06.jpg|Sprednja fasada in vodnjak [[palača Queluz|palače Queluz]] File:Castelo dos Mouros, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 111.jpg|Utrinek narodne [[palača Pena|palače Pena]] z gradu Mavrov File:Palácio de Monserrate.jpg|Posestvo Monserrate, ki ga je zgradil Gerard Devisme, vendar je svoj orientalski videz dobilo po Francisu Cooku File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 03.jpg|Narodna palača Sintra. Najbolje ohranjena srednjeveška kraljeva palača na Portugalskem, ki je bila naseljena bolj ali manj neprekinjeno od zgodnjega 15. stoletja do poznega 19. stoletja. File:Fonte da Sabuga, Sintra, Portugal.jpg|Fonte da Sabuga, Sintra </gallery> == V popularni kulturi == *Velik del miniserije ''Gulliverjeva potovanja'' (1996) je bil posnet v Sintri in prikazanih je veliko njenih palač. *''Opel Sintra'', veliko enoprostorno vozilo, proizvedeno pod nemško znamko Opel za trg v Evropi, ki ga je Vauxhall med letoma 1996 in 1999 prodajal v Združenem kraljestvu kot Vauxhall Sintra, ima ime, ki ga je izbral računalnik s seznama kratkih, enostavno izgovorljive besede in ne po zgodovinskem portugalskem mestu Sintra. *Leta 2018 je bila namizna igra nemškega oblikovalca iger Michaela Kieslinga, ''Azul: Stained Glass of Sintra'', poimenovana po mestu Sintra. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sintra}} {{wikivoyage|Sintra}} * [http://www.cm-sintra.pt Municipality official website] {{in lang|pt}} * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=723 UNESCO World Heritage Page] {{in lang|en}} * [http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=22840 Sistema de Informação para o Património Arquitetónico – Registo da Unidade de Paisagem da Serra de Sintra] * [http://www.sintraromantica.net/en Sintra Municipality Touristic Information] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra|* ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Mesta na Portugalskem‎]] pl2f7fpqt5y9dw9slfwh800wrytsd7x 0 554136 6765290 6302136 2026-10-14T23:36:46Z Kent Wang 265880 Uporabi sliko iz Wikipodatkov; Palácio Nacional de Sintra from above 74.jpg; East wing (Dom Manuel I) 92.jpg; Dome of Sala dos Brasões 09.jpg; Zamenjava galerije z galerijo, prevedeno iz španščine 6765290 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Narodna palača Sintra | native_name = Palácio de Sintra | native_name_lang = pt |image = {{#property:P18}} |image_caption = Palača Sintra, znana tudi kot 'mestna palača'. Pogled z vzhoda, ki prikazuje odsek Manueline. |location = [[Sintra]], Portugal | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Cultural Landscape of Sintra<br />Kulturna krajina Sintra | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv), (v)}}(ii), (iv), (v) | ID = 723 | year = 1995 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 16. junij 1910 | designation1_number = IPA.00006135 }} }} '''Palača Sintra''' ({{lang-pt|Palácio de Sintra}}), imenovana tudi '''Mestna palača''' (''Palácio da Vila''), je v mestu [[Sintra]] v okrožju Lizbone na [[Portugalska|Portugalskem]]. To je današnja zgodovinska hiša [[muzej]]. Je najbolje ohranjena srednjeveška kraljeva rezidenca na Portugalskem, ki je bila bolj ali manj neprekinjeno naseljena vsaj od zgodnjega 15. stoletja do poznega 19. stoletja. Je pomembna turistična atrakcija in je del kulturne krajine Sintre, ki je Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesko [https://whc.unesco.org/en/list/723]</ref> == Zgodovina == === Srednji vek === [[Image:Sintra-DuarteArmas.jpg|thumb|left|250px|''Palača Sintra'', ki jo je okoli leta 1509 narisal Duarte De Armas. Manuelovo krilo še ni bilo zgrajeno. Za razliko od danes je bilo sprednje dvorišče palače obdano z obzidjem in več stavbami. Dobro vidna sta glavna fasada Ivanovega krila z vhodno galerijo in stožčasti kuhinjski dimniki.]] Bil je eden od dveh gradov v današnji Sintri v mavrskem obdobju [[Al Andaluz]], ki se je začelo z [[Omajadski kalifat|Omajadsko]] osvojitvijo [[Hispanija|Hispanije]] v 8. stoletju. Drugi, zdaj znan kot ''Castelo dos Mouros'' ([[Mavrski grad]]), ki je na vrhu visokega hriba s pogledom na sodobno Sintro, je zdaj romantična ruševina. Grad, zdaj znan kot Narodna palača Sintra, ki leži pod Castelo dos Mouros, je bil rezidenca islamskih mavrskih ''[[taifa|taif]]'' lizbonskih vladarjev regije. Najzgodnejša omemba v viru je arabski geograf Al-Bakr. V 12. stoletju je vas osvojil kralj [[Afonz I. Portugalski|Afonz Henrik]], ki je za svojo uporabo vzel grad 'palačo Sintra'.<ref>The National Palace of Sintra Guide, 1.</ref> Mešanica [[gotska arhitektura|gotskega]], [[manuelinska arhitektura|manuelinskega]], [[mavrska arhitektura|mavrskega]] in [[mudéjar]]skega sloga v sedanji palači pa je predvsem rezultat gradbenih akcij v 15. in zgodnjem 16. stoletju. == Kapela == [[File:Sintra palais national chapelle int.jpg|thumb|321x321px|Kapela palače Sintra]] Nič, kar je bilo zgrajeno med mavrsko vladavino ali med vladavino prvih portugalskih kraljev, ni preživelo. Najzgodnejši ohranjeni del palače je kraljeva kapela, ki je bila verjetno zgrajena med vladavino kralja [[Denis Portugalski|Denisa I.]] v začetku 14. stoletja. Palačna kapela ima tla iz ploščic v [[apsida|apsidi]], položene tako, da spominjajo na preprogo. Stene so poslikane z vzorčastimi kvadrati, ki izgledajo kot ploščice in prikazujejo Svetega Duha, ki se spušča v obliki goloba. Leseni strop je okrašen z geometrijsko vzorčastimi mavrskimi mrežami. == Zgodnja palača == Velik del palače izvira iz časov kralja [[Ivan I. Portugalski|Ivana I.]], ki je sponzoriral veliko gradbeno akcijo, ki se je začela okoli leta 1415.<ref>The National Palace of Sintra Guide, 1.</ref> Večina stavb obdaja osrednje dvorišče – imenovano ''Ala Joanina'' (Ivanovo krilo) – izvira iz te kampanje, vključno z glavno stavbo fasade z vhodnimi loki in okni z nastavki v manuelinskem in mavrskem slogu, imenovanimi [[bifora|bifore]]. Stavba vsebuje terase, kapelo, kuhinje, prostore za državne zadeve, pisarje, tajništvo in depeše, poleg tega je imela palača 26 sob, vključno z:<ref>{{navedi knjigo |last=de Oliveira Marques |first=Antonio Henrique R. |url=https://archive.org/details/dailylifeinportu00anto|title=Daily Life in Portugal in the Late Middle Ages |publisher= University of Wisconsin Press|year=1971 |isbn=978-0-299-05580-6 |pages=[https://archive.org/details/dailylifeinportu00anto/page/107 107] |language=en}}</ref> *Labodja soba (''Sala dos Cisnes'') v manuelinskem slogu, imenovana tako zaradi labodov, naslikanih na stropu. Število naslikanih labodov, simbola hiše ženina, Filipa Dobrega Burgundskega, je enako starosti neveste, infante Izabele – 30 let.<ref>Art & History : Lisbon. Casa Editrice Bonechi. 2000, p. 110. {{ISBN|88-8029-394-X}}</ref> *Soba srak (''Sala das Pegas''); na stropu in frizu naslikane srake držijo v kljunu emblem ''por bem'' (za čast). To se nanaša na zgodbo, da je kralja Ivana I. njegova kraljica Philippa Lancasterska ujela pri poljubljanju dvorne dame. Da bi prenehal z vsemi govoricami, je dal sobo okrasiti s toliko srakami, kolikor je bilo žensk na dvoru. *Terase (''Patios''): zgodnje krilo palače ima dvorišča, okrašena s ploščicami in vodnimi bazeni v islamskem slogu. Sin Ivana I., kralj [[Edvard Portugalski]], je imel zelo rad palačo in je tu ostal dlje časa. Zapustil je pisni opis palače, ki je zelo dragocen za razumevanje razvoja in uporabe stavbe ter potrjuje, da se večji del palače, ki jo je zgradil njegov oče, od izgradnje ni veliko spremenil. Drug znak, da je ta palača priljubljena, je, da se je Edvardov naslednik kralj [[Afonz V. Portugalski|Afonz V.]] rodil (1432) in umrl (1481) v palači. Naslednik Afonza V., kralj [[Ivan II. Portugalski]], je bil tukaj razglašen za portugalskega kralja. == Srednjeveška palača == === 16. stoletje === *Arabska soba (''Sala dos Árabes'') je soba s ploščicami in fontano v mavrskem slogu v središču. *Kuhinje: Par izjemnih kuhinj sta veliki sobi, vsaka s steno pečic in štedilnikov, nad katerimi se namesto stropa dviguje ogromen par stožčastih dimnikov, ki se zožijo, ko segajo proti nebu. *Soba z grbi, v manuelinskem slogu, najbolj veličastno okrašena soba v palači, prikazuje heraldične simbole portugalskih plemiških družin in je ena umetniško najpomembnejših heraldičnih sob v Evropi. [[File:East wing (Dom Manuel I) 92.jpg|thumb|left|220px|Manuelovo krilo]] [[File:Palacio Sintra February 2015-15a.jpg|thumb|220px|right|Glavno dvorišče z okrašenimi okni in portalom v slogu mudéjar ter geometrično dekoracijo iz ploščic iz 16. stoletja]] [[File:Dome of Sala dos Brasões 09.jpg|thumb|200px|''Sala dos Brasões'' iz 16. stoletja. Azulejos so iz 18. stoletja.<ref>{{citation|url=http://www.patrimoniocultural.gov.pt/pt/patrimonio/patrimonio-imovel/pesquisa-do-patrimonio/classificado-ou-em-vias-de-classificacao/geral/view/69856|title=Palácio Nacional de Sintra – detalhe|author=Government of the Republic of Portugal}}</ref>]] Drugo veliko gradbeno kampanjo, ki je definirala strukturo in dekoracijo palače, je med letoma 1497 in 1530 sponzoriral kralj [[Manuel I. Portugalski]], pri čemer je uporabil bogastvo, ki so ga ustvarile raziskovalne ekspedicije v tej [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]]. V času vladavine tega kralja se je razvil prehodni gotsko-renesančni umetniški slog, imenovan ''manuelin'', pa tudi nekakšna oživitev islamskega umetniškega vpliva (''[[mudéjar]]''), ki se odraža v izbiri večbarvnih keramičnih ploščic ([[azulejos]]) kot oblika prednostne dekorativne umetnosti. Kralj Manuel je ukazal zgraditi tako imenovano ''Ala Manuelina'' (Manuelovo krilo), desno od glavne fasade, okrašeno z značilnimi manuelinskimi okni. Zgradil je tudi sobo z grbi (''Sala dos Brasões'') (1515–1518) z veličastnim lesenim kasetiranim kupolastim stropom, okrašenim z 72 grbi kraljev in glavnih portugalskih plemiških družin. Grb družine Távora je bil vendarle odstranjen po zaroti proti kralju Jožefu I. Po nekem viru je »ta novi zaupni slog vključeval gotiko, renesanco in vplive mudéjarja, ki so ga kasneje poimenovali po kralju – Manuelinski slog«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.madaboutsintra.com/national_palace_of_sintra.html |title=NATIONAL PALACE OF SINTRA |accessdate=2024-01-06 |archive-date=2023-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231204171108/http://madaboutsintra.com/national_palace_of_sintra.html |url-status=dead }}</ref> Kralj Manuel je tudi preuredil večino sob s barvnimi ploščicami, ki so bile izdelane posebej zanj v [[Sevilja|Sevilji]]. Te večbarvne ploščice azulejos nosijo motive mudéjar.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.madaboutsintra.com/national_palace_of_sintra.html |title=NATIONAL PALACE OF SINTRA |accessdate=2024-01-06 |archive-date=2023-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231204171108/http://madaboutsintra.com/national_palace_of_sintra.html |url-status=dead }}</ref> === Sodobni časi === [[File:Sintra National Palace from Castle of the Moors.jpg|thumb|left|Narodna palača Sintra dominira nad Sintro; fotografija iz Mavrskega gradu]] V naslednjih stoletjih so palačo občasno naseljevali kralji, ki so jo okrasili v obliki slik, ploščic in pohištva. Žalostna zgodba, povezana s palačo, je zgodba o duševno nestabilnem kralju Afonzu VI., ki ga je njegov brat Pedro II. odstavil in je bil prisiljen živeti, ne da bi zapustil rezidenco od leta 1676 do svoje smrti leta 1683. Palača je utrpela škodo po [[potres v Lizboni /1755)|potresu v Lizboni leta 1755]], vendar je bila po sodobnih zapisih obnovljena na 'star način'. Največja škoda velikega potresa je bil stolp nad Arabsko sobo, ki se je zrušil. Konec 18. stoletja je kraljica [[Marija I. Portugalska]] preuredila in razdelila prostore ''Ala Manuelina''. V 19. stoletju je Sintra ponovno postala priljubljen kraj kraljev in palača Sintra je bila pogosto naseljena. Še posebej kraljica Amélia je imela palačo zelo rada in je naredila več risb. Z ustanovitvijo republike leta 1910 je postala narodni spomenik. V 1940-ih jo je obnovil arhitekt Raul Lino, ki ji je poskušal vrniti nekdanji sijaj z dodajanjem starega pohištva iz drugih palač in restavriranjem ploščic. Od takrat je pomembna zgodovinska turistična atrakcija. == Galerija == <gallery> File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 70.jpg|Pročelje Narodne palače Sintra File:Conical chimneys from pátio Central 01.jpg|Stožčasti kuhinjski dimniki, pogled z osrednjega dvorišča File:Sala dos Cisnes 96.jpg|Dvorana labodov in njen poslikani strop File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 22-27 PAN HDR.jpg|Panoramski pogled na kupolasti strop Dvorane grbov File:Capela Palatina 20.jpg|Palačna kapela File:Esguicho in Pátio Central 23.jpg|Vodnjak s spiralnim stebrom na osrednjem dvorišču File:Gruta dos Banhos 21.jpg|Gruta dos Banhos, okrašena z modrimi in belimi azulejosi </gallery> == Sklici == {{sklici}} ===Reference=== *José Custodio Vieira da Silva. ''O Palácio Nacional de Sintra''. IPPAR-Scala Publishers, 2002 (in Portuguese). *Turner, J. ''Grove Dictionary of Art''. Macmillan Publishers Ltd., 1996; {{ISBN|1-884446-00-0}} *The Rough Guide to Portugal, 11th ed. March 2005; {{ISBN|1-84353-438-X}} *Art & History : Lisbon. Casa Editrice Bonechi. 2000, p.&nbsp;110. {{ISBN|88-8029-394-X}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Palácio Nacional de Sintra}} * [http://www.parquesdesintra.pt/parques-jardins-e-monumentos/palacio-nacional-de-sintra/ National Palace of Sintra Official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171216224940/http://www.parquesdesintra.pt/parques-jardins-e-monumentos/palacio-nacional-de-sintra/ |date=2017-12-16 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Palače na Portugalskem]] [[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]] [[Kategorija:Kraljeve rezidence na Portugalskem]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1530]] to8aaqkui197fy7o1fzajxnkjuvdq63 0 565594 6765094 6765022 2026-10-14T13:22:01Z ~2026-55100-90 267322 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6765022|6765022]] uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) 6765094 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina furryjev v fursuitih na konvenciji v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Furryji''' (slovensko tudi Kosmatki)<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence, uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Gre za subkulturo ljudi, ki se medsebojno in na spletnih omrežjih radi predstavljajo s svojim oz. tujim likom, ki je v tem primeru antropomorfna žival.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Furryji izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko združenje ljubiteljev risank ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost. V ospredju je imelo živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobilo nove zainteresirane člane, ti pa so se pričeli srečevati na konvencijah znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''furryjev'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na konvencijah znanstvene fantastike in družbenih srečanjih ljubiteljev stripov. Samostojni termin za to skupino se je v revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s furryji ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture furryjev veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Furryjev.<ref name="YarfChronology" /> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričele objavljati revije z furry tematiko, ljudje pa so se začeli medsebojno družiti in tudi načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je zanimanje za takšen dogodek naraslo do te mere, da so kmalu za tem izvedli prvo furry konvencijo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Imenovala se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet, ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med furryji.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo furryjev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj kulture furryjev se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so furryji v povprečju imeli risanke bolj radi v primerjavi z ostalimi skupinami. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina furryjev mnenja, da imajo vizualna umetnost, konvencije in druženje, literatura ter spletne skupnosti zelo pomembno vlogo pri identiteti kulture.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med furryji prevladujejo ljudje moškga spola v povprečju približno 80 %.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na Further Confusionu]] Furryji so pogosto vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, prav tako pa sestavljajo kostume svojih likov, imenovane ''fursuits.''<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> Te nosijo za zabave, druženja in konvencije, v njih pa se lahko pogosto veliko bolje izražajo kot svoj lik, s katerim se počutijo prijetno in samozavestno.<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Obstajajo različi tipi fursuitov, ki vključujejo celotelesne, polovične, samo glavo ali tudi samo šape in rep. Glavno bistvo kostuma je, da se vsak furry v njem počuti prijetno in dobro. Furryji se prav tako pogosto lahko ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' === Konvencije === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Furryji se pripravljajo na tekmovanje na konvenciji Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število furryjev sta omogočila ustanovitev številnih konvencij furryjev v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Furry konvencije so namenjene druženju, zabavam, spoznavanju novih ljudi, artističnemu udejstvovanju kot so risanje, fotografiranje, snemanje posnetkov, sodelovanju na panelih in delavnicah ter tudi nošenju fursuitov itd.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon je leta 2008 z več kot 5861 udeleženci<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo mesta Pittsburgh.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Druga konvencija, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na konvencijah je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Zbiranje finančnih sredstev v dobrodelne namene je na številnih konvencijah tako postala standardna aktivnost. V Evropi se vse konvencije držijo pravil, da morajo biti vsi udeleženci stari najmanj 18 let, preden se jih lahko udeležijo. Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> Od leta 2026 naprej pa se SloFluffCon odvija v Ljubljani v mesecu Januarju. === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene konvencijam, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl ter družbena omrežja Furry 4 Life, FurNation ter ''WikiFur''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili furryji, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost pogosto prisotna med furryji.<ref name="Gerbasi2008" /> Medsebojno ne prihaja do konfliktov glede orientacije, furryji pa to tretirajo kot popolnoma normalno in sprejemljivo. So nadpovprečno odprti in pozitivni do spolnih odnosov, kar se številnim ljudem ne zdi sprejemljivo. Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Furryji pa so lahko tudi podpovprečno aktivni na področju spolnosti. Številni se takšnih dejanj in aktivnosti ne udeležujejo, nekateri se jih tudi izogibajo, ker v njih ne vidijo pomena. == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s furryjem, SloFluffCon 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih furryjev. Izmišljene upodobitve furryjev so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina furryjev trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani z njimi.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil Anthrocona 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', na konvenciji ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je konvencija predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o furryjih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so furryji?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocona 2007 in je poročal o negativnem mnenju o furryjih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema furryje med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> [[Samuel Conway|Dr. Samuel Conway]], predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po konvenciji, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci konvencije, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica furryjev zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih furryjev.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo furryjem v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri furryji ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o furryjih. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel furry star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % furryjev poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih furryjev pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % furryjev se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % furryjev se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % furryjev pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % furryjev se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % furryjev se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Furryji so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Približno 70 % odraslih furryjev je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % furryjev motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti furryjev. V primerjavi s člani drugih skupnosti, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo furryji poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti furryjev tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Furryji se ocenjujejo višje glede na stopnjo globalne ozaveščenosti, identifikacijo globalnega državljanstva in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == * [[SloFluffCon]] * [[:en:Anthrocon|Anthrocon]] * [[Samuel Conway]] == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] ppx3e6spbms0jngu6q1oikv07bysj4z 6765096 6765094 2026-10-14T13:29:31Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-55100-90|~2026-55100-90]] ([[User talk:~2026-55100-90|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6765022 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodnem kongresu v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Kosmatki''' ({{jezik-en|furries}})<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence in uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Izraz ''kosmatki'' se uporablja tudi za označevanje skupnosti ljudi, ki se zbirajo na internetu in na kongresih.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Kosmatki izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko tiskovno združenje ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost, ki ima v ospredju živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobil majhno skupino privržencev, člani društva pa so se pričeli srečevati na kongresih znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''kosmatkov'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na kongresih znanstvene fantastike in na zborovanjih na temo stripov. Samostojni termin za to skupino (pri nas kasneje: ''kosmatki'') se je v oboževalskih revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s kosmatki ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture kosmatov veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Kosmatkov.<ref name="YarfChronology" /> Razprave v spletnih tematskih skupinah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ustvarile razmejitev med ljubitelji smešnih živalskih likov in likov, ki predstavljajo kosmatke, da bi se izognili prtljagi, ki je bila povezana z razumevanjem izraza kosmatki.<ref>{{Navedi knjigo|last=Sandler|first=Kevin S.|url=https://archive.org/details/readingrabbitexp0000unse|title=Reading the Rabbit: Explorations in Warner Bros. Animation|publisher=Rutgers University Press|year=1998|isbn=0-8135-2537-3|location=New Brunswick, N.J.|pages=202|oclc=37890394|quote=[The distinction between "furry" and "funny animal"] is largely because of the baggage the term 'furry' carries with it, as a number of people see 'furries' [to be] obsessed with the sexuality of their fictitious characters.}}</ref> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so privrženci kosmatkov pričeli objavljati oboževalske revije, kar je vodilo v razvoj raznolike družbena skupina, ki je sčasoma začela načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je bilo zanimanja za kosmatke dovolj za izvedbo prvega kongresa.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Kongres se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet v splošno populacijo, le ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med kosmatki.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo oboževalcev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj subkulture kosmatkov se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so v primerjavi s kontrolno skupino udeležencev, ki se ne označujejo za kosmatke, večji delež tistih, ki so se identificirali kot kosmatki, imeli kot otroci zelo radi risanke. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike kot pripadniki kontrolne skupine.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina kosmatkov mnenja, da imajo vizualna umetnost, kongresi, literatura in spletne skupnosti zelo pomembno vlogo v subkulturi.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med kosmatki prevladujejo moški, raziskave pa poročajo o približno 80% sestavi moškega spola v subkulturi.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na kongresu Further Confusion]] Kosmatki, ki so vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, včasih imenovane tudi pliški/pliškoti, prav tako pa sestavljajo dovršene kostume, imenovane ''fursuits'',<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> ki jih nosijo za zabavo ali za udeležbo na paradah, kongresih, maškaradah, plesih ali dobrodelnih dogodkih za zbiranje sredstev (kot animatorji).<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Ti kostumi zajemajo vse od modelov s preprosto zgradbo, ki so podobni [[Šport|športnim]] [[Maskota|maskotam]]<ref name="Gerbasi2008" /> do tistih z bolj izpopolnjenimi lastnostmi in zapleteno konstrukcijo, ki vključujejo premikajoče se čeljustne mehanizme, mehanične električne dele, protetična ličila in veliko drugih lastnosti. Cena takšnih kostumov se giblje od 500[[Ameriški dolar|$]] za maskotam podobne preproste dizajne, do več kot 10.000$ za modele, ki vključujejo funkcionalne elektromehanične dele.<ref name="Brandolph2008">{{Navedi novice|url=http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|title=Furries Descend On Pittsburgh|publisher=KDKA-TV|date=June 16, 2006|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070126105803/http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|archivedate=2007-01-26}}</ref> Medtem ko približno 80% kosmatkov nima celotelesnega kostuma,<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Gerbasi2008" /> za kar pogosto navajajo njihovo visoko ceno kot odločilni dejavnik,<ref name="Gerbasi2008" /> jih večina goji pozitivna čustva do kosmatkov v kostumih in kongresov, v katerih ti sodelujejo.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /> Nekateri pripadniki subkulture pa nosijo tudi delne kostume, ki so sestavljeni samo iz ušes in repa ali pa iz glave, tačk in repa.<ref name="Gerbasi2008" /> Kosmatki se prav tako ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' Prav tako pa ustvarjajo kosmate dodatke, namenjene drugim pripadnikom subkulture kosmatkov, kot so ušesa ali repki.<ref name="FoxyStudent">{{Navedi novice|title=A 'furry' tale for a foxy college student|url=http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|last=Irwin, Charles|last2=Watterson, Summer|work=The Olympian|date=April 24, 2002|accessdate=2008-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090911141422/http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|archivedate=September 11, 2009}}</ref> === Igranje vlog === Antropomorfni živalski liki, ki jih ustvarijo kosmatki in so znani kot ''fursone'',<ref name="Gaudio2008">{{Navedi novice|last=Gaudio|first=Greg|date=August 23, 2008|title=Lions and foxes and cat-dragons walk on two legs in Beach|work=The Virginian-Pilot|url=http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|accessdate=2008-09-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211234713/http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|archivedate=February 11, 2009}}</ref> se uporabljajo za igranje vlog v [[MUD|MUD-jih]],<ref name="Mitchell1995">{{Navedi splet|last=Mitchell|first=Don|date=March 23, 1995|title=From MUDs To Virtual Worlds|website=Social Computing Group, Microsoft|url=http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519035523/http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|archivedate=May 19, 2009}}</ref> na [[Spletni forum|internetnih forumih]] ali kot psevdonimi za prejemnike na elektronskih poštnih seznamih.<ref name="Howells2002">{{Navedi novice|last=Howells|first=Shelley|date=October 1, 2002|title=Secret lives of strange and furry|work=The New Zealand Herald}}</ref> Za osnovo teh živalskih osebnosti so uporabljene različne vrste, čeprav se mnogi kosmatki (na primer več kot 60% vprašanih leta 2007) vidijo in posledično identificirajo z [[Zveri|mesojedci]] .<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=205}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|title=Och, sind die süüüüß!|accessdate=2008-09-06|last=Werner|first=Christian|website=Zeit Online Zuender|publisher=Zeit Online|language=de|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080906005232/http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|archivedate=2008-09-06}}</ref> Najdlje delujoče spletno okolje namenjeno igranju vlog v subkulturi kosmatkov je ''FurryMUCK ,'' ustanovljeno leta 1990.<ref name="dog">{{Navedi knjigo|last=Mulligan|first=Jessica|last2=Patrovsky|first2=Bridgette|year=2003|title=Developing Online Games: An Insider's Guide|url=https://archive.org/details/developingonline0000mull|publisher=New Riders|isbn=1-59273-000-0|pages=[https://archive.org/details/developingonline0000mull/page/452 452]|quote=1990 [...] ''FurryMUCK'' opens. It features avatars who are anthropomorphic animals.}}</ref> Številni pripadniki kosmatkov so bili prvič izpostavljeni tej subkulturi skozi večigralske spletne igre vlog. <ref name="baldwin">{{Navedi časopis|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|journal=Ann Arbor Paper|volume=2|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archive-date=2007-02-04|access-date=2007-02-02|quote=Many furs' first introduction to the fandom is through on-line MUCKs or MOOs, such as Furry Muck, the graphic FurCadia, or even through sites that try to poke fun at the fandom, such as Something Awful, or Portal of Evil.}}</ref>{{Nezanesljiv vir?|date=July 2016}} Druga priljubljena spletna družabna igra namenjega kosmatkom, se imenuje ''Furcadia'', ki so jo ustvarili v Dragon's Eye Productions. V virtualnem svetu ''[[Second Life]]'' se prav tako nahaja več območij in skupnosti, katerih tematika je namenjena kosmatkom.<ref>{{Navedi novice|first=Eyder|last=Peralta|url=http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|title=In Second Life, the World is Yours|work=Houston Chronicle|date=May 28, 2006|accessdate=2007-08-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012212447/http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|archivedate=October 12, 2007}}</ref> === Kongresi === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Kosmatki se pripravljajo na tekmovanje na kongresu Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število pripadnikov subkulture sta omogočila ustanovitev številnih kongresov kosmatkov v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Kongres kosmatkov je namenjen zbiranju pripadnikov subkulture z namenom, da kupujejo in prodajajo umetnine, sodelujejo v raznih delavnicah in aktivnostih, nosijo kostume ter se družijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon, ki je leta 2008 bila največji kongres kosmatkov z več kot 5861 udeleženci,<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> naj bi tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo Pittsburgha.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Drugi kongres, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na kongresih je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Od decembra 2017 je Midwest FurFest največji svetovni kongres kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|last=Sonious (Tantroo McNally)|date=2017-12-04|title=Midwest FurFest usurps Anthrocon's record and becomes the world's largest furry convention|url=https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention|accessdate=2020-06-13|website=Flayrah|archivedate=2020-12-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201203075524/https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention}}</ref> Leta 2019 jo je po lastno podani oceni obiskalo 11.019 udeležencev.<ref>{{Navedi splet|date=2020-01-20|title=Midwest FurFest 2019 Metrics&mdash;Thanks to all our attendees for making this possible—We couldn't have done it without you!|url=https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231212051805/https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archivedate=2023-12-12|accessdate=2020-06-13|website=Midwest FurFest|language=en|url-status=bot: unknown}}</ref> Prvi znani kongres kosmatkov, imenovana ConFurence,<ref name="YarfChronology" /> se ne organizira več. Nadomestil jo je kongres Califur, saj sta se oba kongresa odvijala v [[Južna Kalifornija|južni Kaliforniji]]. Raziskovalni vprašalnik kalifornijske univerze v Davisu je pokazal, da se je približno 40% vprašanih kosmatkov udeležilo vsaj enega kongresa.<ref name="SecondSurvey" /> Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> SloFluffCon je največji kongres kosmatkov v Sloveniji, ki vsako leto privabi približno 150 udeležencev.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-08-17|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene kongresom, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl, družbena omrežja Furry 4 Life in FurNation ter ''WikiFur'', [[wiki]], ki ga oblikujejo in urejajo pripadniki subkulture kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili kosmatki, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Življenjski slog kosmatkov == Besedni zvezi ''furry lifestyle'' in ''furry lifestyler'' sta se prvič pojavili v novičarski skupini alt.fan.furry julija 1996 med takrat prisotnim sporom znotraj te spletne skupnosti. Novičarska skupnost Usenet alt.lifestyle.furry je bila ustvarjena, za namen razprave, ki presega umetnost in literaturo kosmatkov, ter za reševanje sporov glede tega, kaj bi moralo in kaj ne bi smelo biti povezano s skupnostjo kosmatkov. Člani skupnosti kosmatkov so hitro sprejeli izraz ''furry lifestylers'' in še vedno menijo, da sta skupnost kosmatkov in njihov življenjski slog ločeni družbeni entiteti. Opredelili in sprejeli so alternativni pomen besede ''kosmatek'', značilen za to skupino: »oseba s pomembno čustveno ali duhovno povezavo z živaljo ali živalmi, tako resničnimi, izmišljenimi ali simboličnimi.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|title=alt.lifestyle.furry - Frequently Asked Questions|date=May 8, 2001|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060821023802/http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|archivedate=August 21, 2006}}</ref> V anketi iz leta 2007 so Gerbasi et al. preučili, kaj pomeni biti kosmatek, in so predlagali taksonomično razvrstitev, v kateri bi kategorizirali različne »vrste« kosmatkov. Največja skupina, ki je znašala 38 % anketirancev je svoje zanimanje za subkulturo kosmatkov opisala predvsem kot »pot do druženja z drugimi, ki imajo skupne interese, kot so umetnost in kostumi antropomorfnih živali«.<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=220}}</ref> Vendar so identificirali tudi kosmatke, ki so se imeli za »drugo od ljudi« ali ki so želeli postati bolj podobni živalskim vrstam, s katerimi so čutili povezanost.<ref name="BBC" /><ref name="Gerbasi2008" /> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost prekomerno zastopani v skupnosti kosmatkov,<ref name="Gerbasi2008" /> in sicer za približno faktor 10. Med odraslim prebivalstvom ZDA se je približno 3,1 % anketirancev opredelilo kot biseksualnih, 1,4 % pa kot gejev. 0,7 % anketirancev se je prav tako opredelilo kot lezbijke v skladu z objavo Gallupa iz leta 2020.<ref>{{Navedi splet|last=Jones|first=Jeffery M.|date=February 24, 2021|title=LGBT Identification Rises to 5.6% in Latest U.S. Estimate|url=https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224194441/https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archivedate=2021-02-24|accessdate=2021-07-21|publisher=Gallup, Inc.|language=en}}</ref> Za razliko pa se glede na štiri različne raziskave 14–25 % članov skupnosti poroča kot homoseksualnih, 37–52 % kot biseksualnih, 28–51 % kot heteroseksualnih in 3–8 % kot drugih oblik spolnih usmerjenosti.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="Evans" /><ref name="FirstSurvey">{{Navedi splet|url=http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|title=State of the Fandom|date=June 27, 2008|website=Furry Research Center|last=Alex Osaki|accessdate=March 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304223529/http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|archivedate=March 4, 2016}}</ref><ref name="Gerbasi-winter-2011">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|title=International Online Furry Survey: Winter 2011|last=Gerbasi|year=2011|accessdate=2012-09-01|display-authors=etal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130308185939/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|archivedate=2013-03-08}}</ref> Približno polovica anketirancev je poročala, da so v razmerju, od tega jih je bilo 76 % v razmerju s članom skupnosti kosmatkov.<ref name="SecondSurvey" /> Primeri spolnih vidikov kosmatkov vključujejo erotično umetnost in [[kiberseks]] na temo anthropomorfičnih živalskih likov.<ref name="Indiana">Bardzell, Jeffery, and Shaowen Bardzell. ''Sex-Interface-Aesthetics: The Docile Avatars and Embodied Pixels of'' Second Life ''BDSM''. Indiana University, 2005.</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|title=I like dressing up as a bear during sex|work=[[The Times]]|last=Stuttaford, Thomas|authorlink=|last2=Godson, Suzi|authorlink2=|date=December 8, 2007|accessdate=2007-12-11|location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110615180141/http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|archivedate=June 15, 2011}} ([[wikifur:I like dressing up as a bear during sex|further details]])</ref> Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Spolna privlačnost do antropomorfičnih živalskih likov je polarizirajoče vprašanje. V anketi s 4.300 kosmatki, jih je 37 % odgovorilo, da je spolna privlačnost pomembna pri njihovih dejavnostih znotraj skupnosti, 38 % jih je bilo ambivalentnih, 24 % pa je odgovorilo, da spolna privlačnost do antropomorfičnih likov predstavlja malo ali nič pomembnosti k njihovim aktivnostim znotraj skupnosti.<ref name="Gerbasi-winter-2011" /> V spletni anketi, ki je bila izvedena nekaj časa pred zgoraj omenjeno, je 33 % anketirancev odgovorilo, da imajo »pomembno spolno zanimanje za kosmatke«, nadaljnjih 46 % jih je izjavilo, da imajo »manjši spolni interes za kosmatke«, preostalih 21 % pa je izjavilo, da jih »ne zanimajo«. Anketa se je izrecno izogibala spletnim mestom, namenjenim vsebinam za odrasle, da bi preprečila pristranskost pridobljenih odgovorov.<ref name="Evans" /> Druga anketa na kongresu kosmatkov leta 2013 je pokazala, da je 96,3&nbsp;% kosmatkov moškega spola poročalo o gledanju antropomorfne pornografije v primerjavi z 78,3&nbsp;% žensk. Moški so ocenili, da je 50,9 % vseh umetnin kosmatkov pornografske narave, v primerjavi s 30,7 % žensk. Anketiranci so imeli raje pornografske umetnine kot nepornografske. 17,1&nbsp;% moških je poročalo, da so pri ogledu pornografije izključno ali skoraj izključno izbirali antropomorfno pornografijo, le približno 5&nbsp;% pa jih je odgovorilo, da je bila pornografija glavni dejavnik, ki jih je spravil v skupnost.<ref name="Fiesta2013">Plante, C. N., Reysen, S., Roberts, S. E., & Gerbasi, K. C. (2013). International Anthropomorphic Research Project: Furry Fiesta 2013 Summary</ref> == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s kosmatkom ob robu SloFluffCon-a 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih skupnosti kosmatkov. Izmišljene upodobitve kosmatkov so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina pripadnikov kosmatkov trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani s kosmatki.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil kongresa Anthrocon 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', kongres kosmatkov ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je kongres kosmatkov predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o kosmatkih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so kosmatki?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocon 2007 in je poročal o negativnem mnenju o kosmatkih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema kosmatke med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence kongresov.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> Dr. Samuel Conway, predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po kongresu kosmatkov, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci kongresa, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica kosmatkov zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih kosmatkov.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje kosmatkov, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo kosmatkom v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> V letih 2021 in 2022 se je medijsko poročanje v Kanadi in Združenih državah osredotočalo na lažne govorice o mačjih straniščih v šolah, ki bi naj bili na voljo za učence kosmatke, kar je bil del negativnega kulturnega odziva, ki so ga okrepili konzervativni in [[Skrajna desnica|skrajno desni]] politiki proti prilagoditvam za [[Transspolnost|transspolne osebe]] v šolah.<ref>{{Navedi novice|last=Todd|first=Dorman|date=2020-05-13|title=School litter box fever will not die in Iowa|url=https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|work=The Gazette (Cedar Rapids)|accessdate=2022-10-06|quote=The solution, obviously, is to take tens of millions of dollars from public schools and give it to private schools, because parents should be scared to send their kids to public schools.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005071156/https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|archivedate=2022-10-05}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|last=Dalbey|first=Beth|date=2022-09-07|title=Debunked School Restroom Litter Box Claims Resurface With New Year|work=Patch.com|url=https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year|accessdate=2022-10-05|archivedate=2022-10-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005160327/https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Nolan Brown|first=Elizabeth|date=2022-03-29|title=No, Schools Aren't Accommodating Students Who Identify as Animals|url=https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|website=Reason.com|accessdate=2022-09-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905194442/https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|archivedate=2022-09-05}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri kosmatki ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o skupnosti kosmatkov. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel kosmatek star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % kosmatkov poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih kosmatkov pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % kosmatkov se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % kosmatkov se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % kosmatkov pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % kosmatkov se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % kosmatkov se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Kosmatki so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni kot povprečni Američani ali druge primerljive skupine oboževalcev, kot so oboževalci animejev.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Vendar pa skupnost še vedno vsebuje sporne skupine, ki so se opredelili kot neonacisti in desničarski aktivisti, katerih pripadnost je deloma v šali in deloma resna.<ref name="ViceAltRight">{{Navedi splet|last=Kiberd|first=Roisin|date=January 12, 2017|title=Pony Nationalism and the Furred Reich: Inside the Alt-Furry's Online Zoo|url=http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|publisher=Vice Media|accessdate=January 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170115085409/http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|archivedate=January 15, 2017}}</ref> Glede verskih preferenc se je 23,5 % kosmatkov opredelilo za kristjane, 16,8 % za ateiste, 16,8 % za agnostike, 11,0 % kot pogan/vikan, 2,4 % kot budist, 1,1 % kot jud, 1,1 % kot deist, 0,9 % kot satanist in 26,2 % kot »drugo« (vključno z udeleženci, ki so imeli svoje sisteme prepričanj, so bili neodločeni, niso želeli odgovoriti, ali so imeli neobičajne sisteme prepričanj).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|16}} Približno 70 % odraslih kosmatkov je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % kosmatkov motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Podatek o 15 % vključuje ljudi, ki morda niso nikoli prejeli diagnoze, vendar se sami opredeljujejo kot avtisti.<ref>{{Navedi splet|last=Boden|first=Sarah|date=July 10, 2019|title=For Some With Autism, Furry Culture Offers Comfort And Acceptance|url=https://www.wesa.fm/science-health-tech/2019-07-10/for-some-with-autism-furry-culture-offers-comfort-and-acceptance|website=90.5 WESA|accessdate=June 23, 2023}}</ref> Eno najbolj univerzalnih vedenj v skupnosti kosmatkov je ustvarjanje fursone — to je antropomorfne živalske upodobitve ali avatarja pripadnika skupnosti. Več kot 95 % kosmatkov ima fursono. Skoraj polovica kosmatkov poroča, da so imeli samo eno fursono, ki so jo uporabljali kot predstavo sebe. Razmeroma malo kosmatkov je imelo več kot tri ali štiri fursone. Deloma je to posledica dejstva, da so za mnoge kosmatke njihove fursone osebno pomembne in predstavljajo upodobitev njihovega idealnega jaza. Najbolj priljubljene živalske vrste za fursono so volkovi, lisice, psi, velike mačke in zmaji. Podatki kažejo, da na splošno ni povezave med osebnostnimi lastnostmi kosmatkov in različnimi živalskimi vrstami furson.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|50–74}} Vendar kosmatki poročajo o različnih stopnjah osebnostnih lastnosti, ko razmišljajo o sebi v svoji vsakdanji identiteti v primerjavi z identiteto svoje fursone.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|129–133}} Nekateri kosmatki se identificirajo kot delno nečloveški: 35 % jih pravi, da se ne počutijo 100 % človeško (v primerjavi s 7 % ne-kosmatkov), 39 % pa pravi, da bi bili 0 % ljudje, če bi lahko (v primerjavi z 10 % ne-kosmatkov).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|78}} Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti kosmatkov. V primerjavi s člani drugih oboževalcev, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo kosmatki poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti kosmatkov tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Kosmatki se ocenjujejo višje (v primerjavi s primerjalnim vzorcem skupnosti ne-kosmatkov) glede na stopnjo globalne ozaveščenosti (poznavanje sveta in občutek povezanosti z drugimi v svetu), identifikacijo globalnega državljanstva (psihološka povezanost z globalnimi državljani) in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == &nbsp; == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] cvvsxbmfksrsmpl4s02hhxzv8uq0dk8 6765097 6765096 2026-10-14T13:30:17Z Upwinxp 126544 zaščitil »[[Kosmatki]]«: Urejevalske vojne ([urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (preteče 14:30, 14. november 2026 (UTC)) [prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (preteče 14:30, 14. november 2026 (UTC))) 6765022 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodnem kongresu v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Kosmatki''' ({{jezik-en|furries}})<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence in uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Izraz ''kosmatki'' se uporablja tudi za označevanje skupnosti ljudi, ki se zbirajo na internetu in na kongresih.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Kosmatki izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko tiskovno združenje ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost, ki ima v ospredju živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobil majhno skupino privržencev, člani društva pa so se pričeli srečevati na kongresih znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''kosmatkov'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na kongresih znanstvene fantastike in na zborovanjih na temo stripov. Samostojni termin za to skupino (pri nas kasneje: ''kosmatki'') se je v oboževalskih revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s kosmatki ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture kosmatov veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Kosmatkov.<ref name="YarfChronology" /> Razprave v spletnih tematskih skupinah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ustvarile razmejitev med ljubitelji smešnih živalskih likov in likov, ki predstavljajo kosmatke, da bi se izognili prtljagi, ki je bila povezana z razumevanjem izraza kosmatki.<ref>{{Navedi knjigo|last=Sandler|first=Kevin S.|url=https://archive.org/details/readingrabbitexp0000unse|title=Reading the Rabbit: Explorations in Warner Bros. Animation|publisher=Rutgers University Press|year=1998|isbn=0-8135-2537-3|location=New Brunswick, N.J.|pages=202|oclc=37890394|quote=[The distinction between "furry" and "funny animal"] is largely because of the baggage the term 'furry' carries with it, as a number of people see 'furries' [to be] obsessed with the sexuality of their fictitious characters.}}</ref> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so privrženci kosmatkov pričeli objavljati oboževalske revije, kar je vodilo v razvoj raznolike družbena skupina, ki je sčasoma začela načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je bilo zanimanja za kosmatke dovolj za izvedbo prvega kongresa.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Kongres se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet v splošno populacijo, le ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med kosmatki.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo oboževalcev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj subkulture kosmatkov se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so v primerjavi s kontrolno skupino udeležencev, ki se ne označujejo za kosmatke, večji delež tistih, ki so se identificirali kot kosmatki, imeli kot otroci zelo radi risanke. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike kot pripadniki kontrolne skupine.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina kosmatkov mnenja, da imajo vizualna umetnost, kongresi, literatura in spletne skupnosti zelo pomembno vlogo v subkulturi.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med kosmatki prevladujejo moški, raziskave pa poročajo o približno 80% sestavi moškega spola v subkulturi.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na kongresu Further Confusion]] Kosmatki, ki so vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, včasih imenovane tudi pliški/pliškoti, prav tako pa sestavljajo dovršene kostume, imenovane ''fursuits'',<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> ki jih nosijo za zabavo ali za udeležbo na paradah, kongresih, maškaradah, plesih ali dobrodelnih dogodkih za zbiranje sredstev (kot animatorji).<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Ti kostumi zajemajo vse od modelov s preprosto zgradbo, ki so podobni [[Šport|športnim]] [[Maskota|maskotam]]<ref name="Gerbasi2008" /> do tistih z bolj izpopolnjenimi lastnostmi in zapleteno konstrukcijo, ki vključujejo premikajoče se čeljustne mehanizme, mehanične električne dele, protetična ličila in veliko drugih lastnosti. Cena takšnih kostumov se giblje od 500[[Ameriški dolar|$]] za maskotam podobne preproste dizajne, do več kot 10.000$ za modele, ki vključujejo funkcionalne elektromehanične dele.<ref name="Brandolph2008">{{Navedi novice|url=http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|title=Furries Descend On Pittsburgh|publisher=KDKA-TV|date=June 16, 2006|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070126105803/http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|archivedate=2007-01-26}}</ref> Medtem ko približno 80% kosmatkov nima celotelesnega kostuma,<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Gerbasi2008" /> za kar pogosto navajajo njihovo visoko ceno kot odločilni dejavnik,<ref name="Gerbasi2008" /> jih večina goji pozitivna čustva do kosmatkov v kostumih in kongresov, v katerih ti sodelujejo.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /> Nekateri pripadniki subkulture pa nosijo tudi delne kostume, ki so sestavljeni samo iz ušes in repa ali pa iz glave, tačk in repa.<ref name="Gerbasi2008" /> Kosmatki se prav tako ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' Prav tako pa ustvarjajo kosmate dodatke, namenjene drugim pripadnikom subkulture kosmatkov, kot so ušesa ali repki.<ref name="FoxyStudent">{{Navedi novice|title=A 'furry' tale for a foxy college student|url=http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|last=Irwin, Charles|last2=Watterson, Summer|work=The Olympian|date=April 24, 2002|accessdate=2008-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090911141422/http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|archivedate=September 11, 2009}}</ref> === Igranje vlog === Antropomorfni živalski liki, ki jih ustvarijo kosmatki in so znani kot ''fursone'',<ref name="Gaudio2008">{{Navedi novice|last=Gaudio|first=Greg|date=August 23, 2008|title=Lions and foxes and cat-dragons walk on two legs in Beach|work=The Virginian-Pilot|url=http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|accessdate=2008-09-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211234713/http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|archivedate=February 11, 2009}}</ref> se uporabljajo za igranje vlog v [[MUD|MUD-jih]],<ref name="Mitchell1995">{{Navedi splet|last=Mitchell|first=Don|date=March 23, 1995|title=From MUDs To Virtual Worlds|website=Social Computing Group, Microsoft|url=http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519035523/http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|archivedate=May 19, 2009}}</ref> na [[Spletni forum|internetnih forumih]] ali kot psevdonimi za prejemnike na elektronskih poštnih seznamih.<ref name="Howells2002">{{Navedi novice|last=Howells|first=Shelley|date=October 1, 2002|title=Secret lives of strange and furry|work=The New Zealand Herald}}</ref> Za osnovo teh živalskih osebnosti so uporabljene različne vrste, čeprav se mnogi kosmatki (na primer več kot 60% vprašanih leta 2007) vidijo in posledično identificirajo z [[Zveri|mesojedci]] .<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=205}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|title=Och, sind die süüüüß!|accessdate=2008-09-06|last=Werner|first=Christian|website=Zeit Online Zuender|publisher=Zeit Online|language=de|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080906005232/http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|archivedate=2008-09-06}}</ref> Najdlje delujoče spletno okolje namenjeno igranju vlog v subkulturi kosmatkov je ''FurryMUCK ,'' ustanovljeno leta 1990.<ref name="dog">{{Navedi knjigo|last=Mulligan|first=Jessica|last2=Patrovsky|first2=Bridgette|year=2003|title=Developing Online Games: An Insider's Guide|url=https://archive.org/details/developingonline0000mull|publisher=New Riders|isbn=1-59273-000-0|pages=[https://archive.org/details/developingonline0000mull/page/452 452]|quote=1990 [...] ''FurryMUCK'' opens. It features avatars who are anthropomorphic animals.}}</ref> Številni pripadniki kosmatkov so bili prvič izpostavljeni tej subkulturi skozi večigralske spletne igre vlog. <ref name="baldwin">{{Navedi časopis|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|journal=Ann Arbor Paper|volume=2|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archive-date=2007-02-04|access-date=2007-02-02|quote=Many furs' first introduction to the fandom is through on-line MUCKs or MOOs, such as Furry Muck, the graphic FurCadia, or even through sites that try to poke fun at the fandom, such as Something Awful, or Portal of Evil.}}</ref>{{Nezanesljiv vir?|date=July 2016}} Druga priljubljena spletna družabna igra namenjega kosmatkom, se imenuje ''Furcadia'', ki so jo ustvarili v Dragon's Eye Productions. V virtualnem svetu ''[[Second Life]]'' se prav tako nahaja več območij in skupnosti, katerih tematika je namenjena kosmatkom.<ref>{{Navedi novice|first=Eyder|last=Peralta|url=http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|title=In Second Life, the World is Yours|work=Houston Chronicle|date=May 28, 2006|accessdate=2007-08-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012212447/http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|archivedate=October 12, 2007}}</ref> === Kongresi === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Kosmatki se pripravljajo na tekmovanje na kongresu Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število pripadnikov subkulture sta omogočila ustanovitev številnih kongresov kosmatkov v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Kongres kosmatkov je namenjen zbiranju pripadnikov subkulture z namenom, da kupujejo in prodajajo umetnine, sodelujejo v raznih delavnicah in aktivnostih, nosijo kostume ter se družijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon, ki je leta 2008 bila največji kongres kosmatkov z več kot 5861 udeleženci,<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> naj bi tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo Pittsburgha.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Drugi kongres, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na kongresih je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Od decembra 2017 je Midwest FurFest največji svetovni kongres kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|last=Sonious (Tantroo McNally)|date=2017-12-04|title=Midwest FurFest usurps Anthrocon's record and becomes the world's largest furry convention|url=https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention|accessdate=2020-06-13|website=Flayrah|archivedate=2020-12-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201203075524/https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention}}</ref> Leta 2019 jo je po lastno podani oceni obiskalo 11.019 udeležencev.<ref>{{Navedi splet|date=2020-01-20|title=Midwest FurFest 2019 Metrics&mdash;Thanks to all our attendees for making this possible—We couldn't have done it without you!|url=https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231212051805/https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archivedate=2023-12-12|accessdate=2020-06-13|website=Midwest FurFest|language=en|url-status=bot: unknown}}</ref> Prvi znani kongres kosmatkov, imenovana ConFurence,<ref name="YarfChronology" /> se ne organizira več. Nadomestil jo je kongres Califur, saj sta se oba kongresa odvijala v [[Južna Kalifornija|južni Kaliforniji]]. Raziskovalni vprašalnik kalifornijske univerze v Davisu je pokazal, da se je približno 40% vprašanih kosmatkov udeležilo vsaj enega kongresa.<ref name="SecondSurvey" /> Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> SloFluffCon je največji kongres kosmatkov v Sloveniji, ki vsako leto privabi približno 150 udeležencev.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-08-17|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene kongresom, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl, družbena omrežja Furry 4 Life in FurNation ter ''WikiFur'', [[wiki]], ki ga oblikujejo in urejajo pripadniki subkulture kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili kosmatki, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Življenjski slog kosmatkov == Besedni zvezi ''furry lifestyle'' in ''furry lifestyler'' sta se prvič pojavili v novičarski skupini alt.fan.furry julija 1996 med takrat prisotnim sporom znotraj te spletne skupnosti. Novičarska skupnost Usenet alt.lifestyle.furry je bila ustvarjena, za namen razprave, ki presega umetnost in literaturo kosmatkov, ter za reševanje sporov glede tega, kaj bi moralo in kaj ne bi smelo biti povezano s skupnostjo kosmatkov. Člani skupnosti kosmatkov so hitro sprejeli izraz ''furry lifestylers'' in še vedno menijo, da sta skupnost kosmatkov in njihov življenjski slog ločeni družbeni entiteti. Opredelili in sprejeli so alternativni pomen besede ''kosmatek'', značilen za to skupino: »oseba s pomembno čustveno ali duhovno povezavo z živaljo ali živalmi, tako resničnimi, izmišljenimi ali simboličnimi.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|title=alt.lifestyle.furry - Frequently Asked Questions|date=May 8, 2001|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060821023802/http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|archivedate=August 21, 2006}}</ref> V anketi iz leta 2007 so Gerbasi et al. preučili, kaj pomeni biti kosmatek, in so predlagali taksonomično razvrstitev, v kateri bi kategorizirali različne »vrste« kosmatkov. Največja skupina, ki je znašala 38 % anketirancev je svoje zanimanje za subkulturo kosmatkov opisala predvsem kot »pot do druženja z drugimi, ki imajo skupne interese, kot so umetnost in kostumi antropomorfnih živali«.<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=220}}</ref> Vendar so identificirali tudi kosmatke, ki so se imeli za »drugo od ljudi« ali ki so želeli postati bolj podobni živalskim vrstam, s katerimi so čutili povezanost.<ref name="BBC" /><ref name="Gerbasi2008" /> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost prekomerno zastopani v skupnosti kosmatkov,<ref name="Gerbasi2008" /> in sicer za približno faktor 10. Med odraslim prebivalstvom ZDA se je približno 3,1 % anketirancev opredelilo kot biseksualnih, 1,4 % pa kot gejev. 0,7 % anketirancev se je prav tako opredelilo kot lezbijke v skladu z objavo Gallupa iz leta 2020.<ref>{{Navedi splet|last=Jones|first=Jeffery M.|date=February 24, 2021|title=LGBT Identification Rises to 5.6% in Latest U.S. Estimate|url=https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224194441/https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archivedate=2021-02-24|accessdate=2021-07-21|publisher=Gallup, Inc.|language=en}}</ref> Za razliko pa se glede na štiri različne raziskave 14–25 % članov skupnosti poroča kot homoseksualnih, 37–52 % kot biseksualnih, 28–51 % kot heteroseksualnih in 3–8 % kot drugih oblik spolnih usmerjenosti.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="Evans" /><ref name="FirstSurvey">{{Navedi splet|url=http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|title=State of the Fandom|date=June 27, 2008|website=Furry Research Center|last=Alex Osaki|accessdate=March 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304223529/http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|archivedate=March 4, 2016}}</ref><ref name="Gerbasi-winter-2011">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|title=International Online Furry Survey: Winter 2011|last=Gerbasi|year=2011|accessdate=2012-09-01|display-authors=etal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130308185939/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|archivedate=2013-03-08}}</ref> Približno polovica anketirancev je poročala, da so v razmerju, od tega jih je bilo 76 % v razmerju s članom skupnosti kosmatkov.<ref name="SecondSurvey" /> Primeri spolnih vidikov kosmatkov vključujejo erotično umetnost in [[kiberseks]] na temo anthropomorfičnih živalskih likov.<ref name="Indiana">Bardzell, Jeffery, and Shaowen Bardzell. ''Sex-Interface-Aesthetics: The Docile Avatars and Embodied Pixels of'' Second Life ''BDSM''. Indiana University, 2005.</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|title=I like dressing up as a bear during sex|work=[[The Times]]|last=Stuttaford, Thomas|authorlink=|last2=Godson, Suzi|authorlink2=|date=December 8, 2007|accessdate=2007-12-11|location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110615180141/http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|archivedate=June 15, 2011}} ([[wikifur:I like dressing up as a bear during sex|further details]])</ref> Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Spolna privlačnost do antropomorfičnih živalskih likov je polarizirajoče vprašanje. V anketi s 4.300 kosmatki, jih je 37 % odgovorilo, da je spolna privlačnost pomembna pri njihovih dejavnostih znotraj skupnosti, 38 % jih je bilo ambivalentnih, 24 % pa je odgovorilo, da spolna privlačnost do antropomorfičnih likov predstavlja malo ali nič pomembnosti k njihovim aktivnostim znotraj skupnosti.<ref name="Gerbasi-winter-2011" /> V spletni anketi, ki je bila izvedena nekaj časa pred zgoraj omenjeno, je 33 % anketirancev odgovorilo, da imajo »pomembno spolno zanimanje za kosmatke«, nadaljnjih 46 % jih je izjavilo, da imajo »manjši spolni interes za kosmatke«, preostalih 21 % pa je izjavilo, da jih »ne zanimajo«. Anketa se je izrecno izogibala spletnim mestom, namenjenim vsebinam za odrasle, da bi preprečila pristranskost pridobljenih odgovorov.<ref name="Evans" /> Druga anketa na kongresu kosmatkov leta 2013 je pokazala, da je 96,3&nbsp;% kosmatkov moškega spola poročalo o gledanju antropomorfne pornografije v primerjavi z 78,3&nbsp;% žensk. Moški so ocenili, da je 50,9 % vseh umetnin kosmatkov pornografske narave, v primerjavi s 30,7 % žensk. Anketiranci so imeli raje pornografske umetnine kot nepornografske. 17,1&nbsp;% moških je poročalo, da so pri ogledu pornografije izključno ali skoraj izključno izbirali antropomorfno pornografijo, le približno 5&nbsp;% pa jih je odgovorilo, da je bila pornografija glavni dejavnik, ki jih je spravil v skupnost.<ref name="Fiesta2013">Plante, C. N., Reysen, S., Roberts, S. E., & Gerbasi, K. C. (2013). International Anthropomorphic Research Project: Furry Fiesta 2013 Summary</ref> == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s kosmatkom ob robu SloFluffCon-a 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih skupnosti kosmatkov. Izmišljene upodobitve kosmatkov so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina pripadnikov kosmatkov trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani s kosmatki.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil kongresa Anthrocon 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', kongres kosmatkov ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je kongres kosmatkov predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o kosmatkih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so kosmatki?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocon 2007 in je poročal o negativnem mnenju o kosmatkih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema kosmatke med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence kongresov.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> Dr. Samuel Conway, predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po kongresu kosmatkov, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci kongresa, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica kosmatkov zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih kosmatkov.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje kosmatkov, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo kosmatkom v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> V letih 2021 in 2022 se je medijsko poročanje v Kanadi in Združenih državah osredotočalo na lažne govorice o mačjih straniščih v šolah, ki bi naj bili na voljo za učence kosmatke, kar je bil del negativnega kulturnega odziva, ki so ga okrepili konzervativni in [[Skrajna desnica|skrajno desni]] politiki proti prilagoditvam za [[Transspolnost|transspolne osebe]] v šolah.<ref>{{Navedi novice|last=Todd|first=Dorman|date=2020-05-13|title=School litter box fever will not die in Iowa|url=https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|work=The Gazette (Cedar Rapids)|accessdate=2022-10-06|quote=The solution, obviously, is to take tens of millions of dollars from public schools and give it to private schools, because parents should be scared to send their kids to public schools.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005071156/https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|archivedate=2022-10-05}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|last=Dalbey|first=Beth|date=2022-09-07|title=Debunked School Restroom Litter Box Claims Resurface With New Year|work=Patch.com|url=https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year|accessdate=2022-10-05|archivedate=2022-10-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005160327/https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Nolan Brown|first=Elizabeth|date=2022-03-29|title=No, Schools Aren't Accommodating Students Who Identify as Animals|url=https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|website=Reason.com|accessdate=2022-09-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905194442/https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|archivedate=2022-09-05}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri kosmatki ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o skupnosti kosmatkov. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel kosmatek star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % kosmatkov poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih kosmatkov pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % kosmatkov se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % kosmatkov se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % kosmatkov pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % kosmatkov se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % kosmatkov se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Kosmatki so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni kot povprečni Američani ali druge primerljive skupine oboževalcev, kot so oboževalci animejev.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Vendar pa skupnost še vedno vsebuje sporne skupine, ki so se opredelili kot neonacisti in desničarski aktivisti, katerih pripadnost je deloma v šali in deloma resna.<ref name="ViceAltRight">{{Navedi splet|last=Kiberd|first=Roisin|date=January 12, 2017|title=Pony Nationalism and the Furred Reich: Inside the Alt-Furry's Online Zoo|url=http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|publisher=Vice Media|accessdate=January 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170115085409/http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|archivedate=January 15, 2017}}</ref> Glede verskih preferenc se je 23,5 % kosmatkov opredelilo za kristjane, 16,8 % za ateiste, 16,8 % za agnostike, 11,0 % kot pogan/vikan, 2,4 % kot budist, 1,1 % kot jud, 1,1 % kot deist, 0,9 % kot satanist in 26,2 % kot »drugo« (vključno z udeleženci, ki so imeli svoje sisteme prepričanj, so bili neodločeni, niso želeli odgovoriti, ali so imeli neobičajne sisteme prepričanj).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|16}} Približno 70 % odraslih kosmatkov je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % kosmatkov motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Podatek o 15 % vključuje ljudi, ki morda niso nikoli prejeli diagnoze, vendar se sami opredeljujejo kot avtisti.<ref>{{Navedi splet|last=Boden|first=Sarah|date=July 10, 2019|title=For Some With Autism, Furry Culture Offers Comfort And Acceptance|url=https://www.wesa.fm/science-health-tech/2019-07-10/for-some-with-autism-furry-culture-offers-comfort-and-acceptance|website=90.5 WESA|accessdate=June 23, 2023}}</ref> Eno najbolj univerzalnih vedenj v skupnosti kosmatkov je ustvarjanje fursone — to je antropomorfne živalske upodobitve ali avatarja pripadnika skupnosti. Več kot 95 % kosmatkov ima fursono. Skoraj polovica kosmatkov poroča, da so imeli samo eno fursono, ki so jo uporabljali kot predstavo sebe. Razmeroma malo kosmatkov je imelo več kot tri ali štiri fursone. Deloma je to posledica dejstva, da so za mnoge kosmatke njihove fursone osebno pomembne in predstavljajo upodobitev njihovega idealnega jaza. Najbolj priljubljene živalske vrste za fursono so volkovi, lisice, psi, velike mačke in zmaji. Podatki kažejo, da na splošno ni povezave med osebnostnimi lastnostmi kosmatkov in različnimi živalskimi vrstami furson.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|50–74}} Vendar kosmatki poročajo o različnih stopnjah osebnostnih lastnosti, ko razmišljajo o sebi v svoji vsakdanji identiteti v primerjavi z identiteto svoje fursone.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|129–133}} Nekateri kosmatki se identificirajo kot delno nečloveški: 35 % jih pravi, da se ne počutijo 100 % človeško (v primerjavi s 7 % ne-kosmatkov), 39 % pa pravi, da bi bili 0 % ljudje, če bi lahko (v primerjavi z 10 % ne-kosmatkov).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|78}} Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti kosmatkov. V primerjavi s člani drugih oboževalcev, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo kosmatki poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti kosmatkov tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Kosmatki se ocenjujejo višje (v primerjavi s primerjalnim vzorcem skupnosti ne-kosmatkov) glede na stopnjo globalne ozaveščenosti (poznavanje sveta in občutek povezanosti z drugimi v svetu), identifikacijo globalnega državljanstva (psihološka povezanost z globalnimi državljani) in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == &nbsp; == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] cvvsxbmfksrsmpl4s02hhxzv8uq0dk8 0 576186 6765254 6612029 2026-10-14T19:23:11Z Yerpo 8417 [[Zoisovo priznanje]], [[WP:BIO]] 6765254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Irena Mlinarič-Raščan|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|image= |alma_mater=Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|occupation=raziskovalka, farmacevtka, univerzitetna profesorica}} '''Irena Mlinarič Raščan''', [[Slovenci|slovenska]] [[farmakologija|farmakologinja]] in [[imunologija|imunologinja]], * [[14. december]] [[1964]], [[Murska Sobota]]. Poučuje in raziskuje na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. == Biografski podatki == Irena Mlinarič-Raščan je leta 1990 diplomirala na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključila leta 1994 na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1996 tudi doktorirala. Podoktorski staž je 3 leta opravljala na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], kjer je delala tudi na Institutu bolnišnice Mount Sinai, in 4 leta na [[Univerza v Tokiu|Univerzi v Tokiu]], na Institutu za medicinske znanosti. Bila je tudi gostujoča profesorica na univerzah na Dunaju, v Bernu in v Mariboru. Od leta 2002 je zaposlena na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer je bila v letih od 2012 do 2017 prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost ter med letoma 2017 in 2023 [[dekanja]] te fakultete. <ref>https://www.ffa.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/mlinaric-rascan-irena</ref> Je mednarodno uveljavljena strokovnjakinja, nacionalna direktorica v evropskem konzorciju raziskovalnih infrastruktur EATRIS <ref>https://eatris.eu/people/irena-mlinaric-rascan/</ref> in predsednica nacionalne komisije za [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]].<ref>https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/slovenska-nacionalna-komisija-za-unesco/</ref> == Pedagoško in raziskovalno delo == Pedagoško deluje na enovitem magistrskem študijskem programu Farmacija, univerzitetnem in magistrskem študijskem programu Laboratorijska biomedicina ter na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Biomedicina. Raziskovalno pokriva področja farmakogenetike <ref>https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0006295220305888?via%3Dihub</ref>, imunologije.<ref> https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0378427414015203?via%3Dihub</ref> in molekularne farmakologije<ref>https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acs.jmedchem.7b01052</ref> Razvijala je strategiji direktnega in indirektnega farmakogenomskega pristopa in se usmerila v proučevanje apoptozne celične smrti v imunskih celicah, s ciljem identificirati molekularne tarče, ki bi služile kot prva stopnja v sodobnem procesu raziskav novih zdravil. Njeno delo na področju farmakogenetike je doprineslo k napredku individualizacije terapije pri pacientih z akutno limfoblastno levkemijo.<ref>https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0006295220305888?via%3Dihub</ref> Je mentorica več kot petnajstim uspešnim doktorjem znanosti, ki so uveljavljeni strokovnjaki na uglednih institucijah, kot so univerze v Kaliforniji, Singapurju, Ljubljani in Berlinu ter v farmacevtski industriji. Je tudi mentorica več kot 50 magistrantkam in magistrantom. V zadnjem obdobju je pobudnica novega interdisciplinarnega študijskega programa Biofarmacevtsko inženirstvo. Je avtorica in soavtorica več kot 80 originalnih znanstvenih člankov v revijah s faktorjem vpliva, dveh patentov in učbenikov ter številnih strokovnih člankov in povzetkov na znanstvenih konferencah. Njeno znanstveno delo je povzeto v več kot 2000 citatih.<ref> https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250227_151116_12443.html</ref> == Raziskovalni projekti == Prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan je pridobila in izvedla številne raziskovalne projekte v domačih in mednarodnih konzorcijih ter mrežah. Med drugim<ref>https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/7736</ref> je vodila nacionalni infrastrukturni program EATRIS NRRI/ESFRI na področju translacijskih raziskav, EATRIS-Plus H2020 projekt na področju personalizirane terapije, Erasmus+ ADVANCE izobraževalni projekt na temo razvoja, izdelave in uporabe naprednih zdravil ter RI-SI EATRIS infrastrukturni projekt Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sovodila je HORIZON-RIA REMEDI4ALL projekt, ki je namenjen iskanju novih indikacij za zdravila na področjih onkologije, zdravljenja redkih bolezni in izbruhov infekcijskih bolezni ter številne druge projekte. Pri doseganju raziskovalnih ciljev sodeluje z raziskovalci iz UKC Ljubljana in medicinskih fakultet v Ljubljani, Bernu, Tel Avivu in Tartuju, partnerskih fakultet za farmacijo na Dunaju, v Bratislavi, v Uppsali in drugje. == Aktivnosti v strokovnih združenjih in organizacijah == Irena Mlinarič-Raščan je že od začetka študija aktivna v [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskem farmacevtskem društvu]]. Od leta 2021 je tudi predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. V tej vlogi sodeluje pri oblikovanju nacionalnih prizadevanj in politik na področjih izobraževanja, kulture in znanosti ter skrbi za razvoj in promocijo nacionalnih vrednot, povezovanje z mednarodnim okoljem ter spodbujanje trajnostnega razvoja. == Priznanja == Leta 2026 je prejela [[Zoisovo priznanje]] za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.<ref>{{navedi novice |title=Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova pa Ferdinandu Gubini |date=2026-10-14 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-pa-ferdinandu-gubini/796840 |work=MMC RTV-SLO |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mlinarič-Raščan, Irena}} [[Kategorija:Slovenski farmakologi]] [[Kategorija:Slovenski imunologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za farmacijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] qgfowleft96p7y9yeajbwhzr6v7qzy2 2 576626 6765288 6674921 2026-10-14T23:22:39Z SirFranzPaul 189873 /* */ 6765288 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Sidebar <!--metapodatki --> | name = Protestantizem na Slovenskem | contentclass = hlist | expanded={{{expanded|}}} <!--glava--> | pretitle = Niz člankov | image = [[Slika:Primož Trubar - Catechiſmus.jpg|150px]] | title = [[Protestantizem na Slovenskem]] | heading1 = Pisci | content1 = * '''[[Primož Trubar]]''' * '''[[Adam Bohorič]]''' * '''[[Sebastijan Krelj]]''' * '''[[Jurij Dalmatin]]''' * [[Samuel Budina]] * [[Lenart Merherič]] * [[Mihael Bučič]] * [[Janž Schweiger]] * [[Lenart Budina]] * [[Marko Kumpreht]] * [[Janž Znojilšek]] * [[Matija Trost]] * [[Janž Tulščak]] * [[Andrej Savinec]] * [[Felicijan Trubar]] * [[Jurij Juričič]] * [[Matija Klombner]] | heading3 = Vplivi | content3 = * * [[Peter Pavel Vergerij]] * [[Ivan Ungnad]] * [[Peter Bonomo]] | heading2 = Pomembna dela | content2 = * '''''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''''' in '''''[[Abecedarium|Abecednik]]''''' * '''''[[Zimske urice proste|Zimske urice]]''''' * '''''[[Otročja biblija|Otročja Biblija]]''''' * '''''[[Dalmatinova Biblija]]''''' * ''[[Articuli|Articvli]]'' * ''[[Cerkovna ordninga]]'' * ''[[Postila slovenska|Postilla]]'' * ''[[Ta celi catehismus (pesmarica 1584)|Ta celi catehismvs]]'' * <small>[[Protestantizem_na_Slovenskem#Seznam_pomembnej%C5%A1ih_slovenskih_del_protestantov|(več)]]</small> | heading4 = Drugo | content4 = * [[Dan reformacije]] * [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] * [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličani v Sloveniji]] }} 4g40hvr3p3m1pyzpd4vb28mxb90q5lf 0 588386 6765307 6726686 2026-10-15T04:57:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765307 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka pri Raft Swamp | image = | caption = | partof = [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]] in [[Južna fronta med ameriško revolucijo|južne fronte med ameriško revolucijo]] | date = Oktober 15, 1781 | place = Med današnjim Red Springsom v [[Severna Karolina|Severni Karolini]] in Shannonom v Severni Karolini | coordinates = {{coord|34|48|25|N|79|08|39|W|type:event_region:US-NC|display=inline,title}} | result = Patriotska zmaga<ref>{{navedi splet | url=http://www.capefearclans.com/ColonialMuster.html | title=Battle of Raft Swamp, Battle of McPhaul's Mill }}</ref> | combatant1 = {{flagcountry|Kingdom of Great Britain}}<br>{{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|Lojalistična]] milica | combatant2 = {{flagicon|United States|1777}} [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|Patriotska]] milica | commander1 = Duncan Ray<br>Archibald McDugald<br>Polkovnik Hector "One-Eyed Hector" McNeill ^[a] | commander2 = Gen. Griffith Rutherford<ref>https://digitalcommons.lsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=4624&context=gradschool_dissertations</ref><br>Major Joseph Graham | strength1 = 300 - 600 milice in redne vojske<ref name="auto">https://uelac.ca/wp-content/uploads/2023/05/Major-Samuel-Andrews-by-Sandra-Guinan.pdf {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Bare URL PDF|date=August 2025}}</ref> | strength2 = 930 - 1.400 milice<ref name="auto"/> | casualties1 = 16 ubitih<br>50 ranjenih<br>15–20 ujetih | casualties2 = 1 mrtev<ref>{{navedi splet|url=https://johnsevierchapter.org/america-250th-celebration|title=John Sevier Chapter|first=John Sevier|last=Chapter|website=John Sevier Chapter}}</ref> | notes = <small>[a]</small> Hector "Old Hector" McNeil je bil ubit v bitki pri Lindley's Millu, toda Hector "Enooki Hector" McNeill je bil postavljen na njegovo mesto, da bi prikril smrt starega polkovnika. Polkovnik Ray je menil, da bodo možje, če bodo mislili, da je "old Hector" še živ, še naprej ostali z njegovo vojsko.<ref>{{navedi splet | url=https://www.carolana.com/NC/Revolution/revolution_raft_swamp.html | title=The American Revolution in North Carolina - Raft Swamp }}</ref> | campaignbox = {{Campaignbox Bitke na južni fronti med ameriško revolucijo}} }} '''Bitka pri Raft Swamp''' se je odvijala blizu Red Springs, [[Severna Karolina]] v okrožju Robeson, 15. oktobra 1781 med [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriško vojno za neodvisnost]].<ref>{{navedi splet |date=2020-06-23 |title=Battle of Raft Swamp {{!}} American Revolution Tour of N.C. |url=https://amrevnc.com/battle-raft-swamp/ |access-date=2023-05-13 |language=en-US}}</ref> Raft Swamp je bil dobro znan kot zatočišče za lojaliste med ameriško revolucijo. 15. oktobra 1781, med ekspedicijo generala Griffitha Rutherforda proti Wilmingtonu, Severna Karolina, se je [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patriotska]] konjeniška predhodnica pod poveljstvom majorja Josepha Grahama<ref>{{navedi splet | url=https://amrevnc.com/biographies/joseph-graham/ | title=Joseph Graham &#124; American Revolution Tour of N.C. | date=15 June 2020 }}</ref> na kratko spopadla z nekaterimi konjeniki [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalistov]] polkovnika Hectorja "Enookega Hectorja" McNeilla na Rockfish Creeku.<ref>{{navedi splet |title=The American Revolution in North Carolina - Raft Swamp |url=https://www.carolana.com/NC/Revolution/revolution_raft_swamp.html |access-date=2023-05-13 |website=www.carolana.com}}</ref> Konjenica majorja Grahama je napadla in razbila lojalistično konjenico, kar je privedlo do hudega boja na ozkem nasipu, pa tudi do še enega spopada na drugem nasipu. Vrsta napadov in zmedenih spopadov je povzročila razpršitev lojalističnih sil, ko je tema končala akcijo, patrioti pa so zasedli območje. To je bila zadnja bitka, ki se je odvijala v Severni Karolini. Zgodila se je štiri dni pred britansko [[Bitka pri Yorktownu|predajo pri Yorktownu]].<ref>{{navedi splet |date=2017-11-19 |title=List of Revolutionary War Battles, Raids & Skirmishes for 1781 |url=https://revolutionarywar.us/year-1781/ |access-date=2023-05-13 |website=American Revolutionary War |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ncssar.org/nc-history/|title=NC History – North Carolina SAR|date=17 January 2024 }}</ref> Danes državna zgodovinska tabla z imenom močvirja označuje mesto spopada. Piše takole: "Po zmagi torijev pri McPhaul's Mill so vigi 15. oktobra 1781 blizu tukaj premagali torije in zlomili njihov odpor na tem območju."<ref>{{navedi splet |title=Raft Swamp Historical Marker |url=https://www.hmdb.org/m.asp?m=31294 |access-date=2023-05-13 |website=www.hmdb.org |language=en}}</ref> == Viri== {{sklici}} {{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}} [[Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1781]] [[Kategorija:Bitke Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Bitke v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Bitke Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Južna fronta med ameriško revolucijo]] e5eka1ek2w0n1a27avp22d540y6i1d4 0 589789 6765383 6719831 2026-10-15T11:16:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765383 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Chao Phraya | native_name = {{native name|th|แม่น้ำเจ้าพระยา}} | name_other = | name_etymology = | image = Chao Phraya River - Bangkok - northwards - from King Taksin Bridge - 2021.jpg | image_size = 275px | image_caption = Reka Chao Phraya v [[Bangkok]]u | map = Chaophrayarivermap.png | map_size = | map_caption = Zemljevid porečja reke Chao Phraya | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 6 | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Tajska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = mesto | subdivision_name5 = [[Bangkok]] | length = 372 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = provinca Nakhon Sawan | discharge1_min = | discharge1_avg = 718 m³/s | discharge1_max = 5960 m³/s | source1 = [[Ping (reka)]] | source1_location = Doi Thuai, provinca Chiang Mai | source1_coordinates = {{coord|19|48|45|N|98|50|20|E|display=inline}}<ref name="source">{{navedi splet|url=http://www.thaiforestbooking.com/np_home.asp?npid=167&lg=2|title=Chiang Dao National Park|publisher=Thai Forest Booking|access-date=2009-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225114008/https://thaiforestbooking.com/np_home.asp?npid=167&lg=2|archive-date=2018-12-25|url-status=dead}}</ref> | source1_elevation = 1700 m | source2 = [[Nan (reka)]] | source2_location = okrožje Bo Kluea, provinca Nan | source2_coordinates = {{coord|19|20|0|N|101|12|0|E|display=inline}} | source2_elevation = 1240 m | source_confluence = | source_confluence_location = Pak Nam Pho, provinca Nakhon Sawan | source_confluence_coordinates = {{Coord|15.701|100.142|format=dms|display=i}} | source_confluence_elevation = 25 m | mouth = [[Tajski zaliv]] | mouth_location = Thai Ban, provinca Samut Prakan | mouth_coordinates = {{Coord|13.520|100.603|format=dms|display=i}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 160.400 km² | tributaries_left = Pa Sak | tributaries_right = Sakae Krang | custom_label = | custom_data = | extra = }} Reka '''Chao Phraya''' {{langx|th|แม่น้ำเจ้าพระยา}}, ''Maenam Chao Phraya'', {{IPA|th|mɛ̂ː.náːm tɕâːw pʰráʔ.jāː|pron|Chaophraya.ogg}} ali {{IPA|th|tɕâːw pʰrā.jāː|}}) je glavna reka na [[Tajska|Tajskem]], katere nizka aluvialna ravnica tvori središče države. Teče skozi [[Bangkok]] in se nato izliva v [[Tajski zaliv]]. == Etimologija == Pisni dokazi o tem, da se reka imenuje Chao Phraya, izvirajo šele iz časa vladavine kralja Mongkuta (Rama IV., 1850–1868). Ni znano, kakšno ime, če sploh kakšno, se je za reko uporabljalo v starejših obdobjih.<ref name="Silpa 2025">{{navedi splet |title=ทำไมเรียกแม่น้ำเจ้าพระยา สำรวจที่มาของชื่อ แม่น้ำเจ้าพระยา |author=((Silpa Wattanatham magazine editors)) |url=https://www.silpa-mag.com/history/article_24618 |website=Silpa Wattanatham |access-date=2 June 2025 |language=th |date=2 February 2025}}</ref> Reka je bila verjetno znana preprosto po tajski besedi za 'reko', {{lang|th|แม่น้ำ}} ''mae-nam'', tuji dokumenti in zemljevidi, zlasti tisti, ki so jo obiskali Evropejci v obdobju Ayutthaya, pa so reko običajno poimenovali Menam.<ref>{{navedi knjigo |author1=Kannika Suteerattanapirom |title=Bōrānnakhadī Krung Thon Burī |script-title=th:โบราณคดีกรุงธนบุรี |date=2022 |publisher=Matichon |location=Bangkok |isbn=9789740218135 |language=th}} Excerpt in {{navedi splet |title=ย้อนร่องรอยแม่น้ำเจ้าพระยาในอดีต... |url=https://www.facebook.com/matichonbook/posts/6003291259735508/ |website=Matichon Book Facebook page |publisher=Matichon |access-date=2 June 2025 |date=27 December 2022}}</ref>{{efn|1=Irski geodet in kartograf James McCarthy, F.R.G.S., ki je bil generalni direktor siamskih vladnih geodetskih služb pred ustanovitvijo Kraljevega tajskega geodetskega oddelka, je v svojem poročilu zapisal: »Me Nam je splošen izraz, 'Me' pomeni »mati« in 'Nam' »voda«, vzdevek Chao P'ia pa pomeni, da je to glavna reka v kraljestvu Siam.«<ref name=McCarthy>{{navedi knjigo |last= McCarthy |first= James Fitzroy |title= Surveying and exploring in Siam |url= https://archive.org/stream/surveyingandexp00mccagoog.pdf|date= 2005-07-13 |orig-year= 1900 |publisher= John Murray, Albemarle Street |location= London |oclc= 5272849 |page= 21|chapter= Chapter VI. From Bangkok to Korat – Elephants |chapter-url= https://ebooks.library.cornell.edu/cgi/t/text/pageviewer-idx?c=sea&cc=sea&idno=sea108&q1=tai&node=sea108%3A23&view=image&seq=37&size=100 |quote= The Mae Nam Chao P'ia is a magnificent river.|access-date=8 February 2012}}{{Dead link|date=August 2015}}</ref> Herbert Warington Smyth, ki je bil med letoma 1891 in 1896 direktor rudarskega oddelka v Siamu,<ref>{{navedi splet |url= http://www.pinetreeweb.com/hw-smyth-five-years-00.htm |title= Introduction to Five Years in Siam |access-date= 1 March 2011 |author= Tamara Loos |date= 1 December 2002 |work= 1994 reprint |publisher= Pine Tree Web |quote= V času pisanja "Uvoda" k ponatisu knjige Pet let v Siamu iz leta 1994 je bila doktorska kandidatka na oddelku za zgodovino Univerze Cornell. |archive-url= https://web.archive.org/web/20101219111750/http://pinetreeweb.com/hw-smyth-five-years-00.htm |archive-date= 19 December 2010 |url-status= dead }}</ref> v svoji knjigi, prvič objavljeni leta 1898, jo imenuje "Mae Nam Chao Phraya".<ref>{{navedi knjigo |title=Five Years in Siam : from 1891–1896 |last=Smyth |first=H. Warington |year=1994 |orig-year=1898 |publisher=White Lotus |location=Bangkok |isbn=974-8495-98-1 |url=http://www.pinetreeweb.com/hw-smyth-five-years-01.htm |access-date=1 March 2011 |chapter=I. The river and port of Bangkok |archive-url=https://web.archive.org/web/20101219111526/http://pinetreeweb.com/hw-smyth-five-years-01.htm |archive-date=19 December 2010 |url-status=dead }}</ref>}} Ime ''Chao Phraya'' verjetno izvira iz ''Bang Chao Phraya'' ({{lang|th|บางเจ้าพระยา}}), alternativnega imena, dokumentiranega okoli leta 1660 v času vladavine kralja Naraija, naselja, ki je danes Samut Prakan. Zgodovinar Praphat Chuvichean meni, da ime, ki je plemiški naziv, izvira iz zgodbe o dveh kmerskih idolih, ki so jih leta 1498 izkopali v naselju, ki je bilo takrat ob ustju reke. Ko se je delta razširila še dlje v morje, je bilo ustanovljeno novo naselje za varovanje novega rečnega ustja, ki je verjetno dobilo ime Bang Chao Phraya (''bang'' je pogost izraz za imena vasi) kot sklicevanje na spomin na idole.<ref name="Matichon 2016">{{navedi novice|title=บางเจ้าพระยา ชื่อเก่าก่อนแม่น้ำเจ้าพระยา |author=Praphat Chuvichean |department=Thongthin Mi Chumchon |newspaper=Siam Rath Daily |date=25 May 2016 |language=th}} Quoted in {{navedi novice |title="เจ้าพระยา" ในชื่อแม่น้ำเจ้าพระยา ได้จากเทวรูปขอม |author=Sujit Wongthes |url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_176994 |access-date=2 June 2025 |work=Matichon Online |date=16 June 2016 |language=th}}</ref> V zapisih iz časa kralja Borommakota (vladal 1733–1758) obstajajo omembe reke Pak Nam Bang Chao Phraya ({{lang|th|ปากน้ำบางเจ้าพระยา}}, ''pak nam'' pomeni 'rečna ustja'), kar kaže na to, da se je ime do takrat že navezalo na ustje reke, kasneje pa se je začelo uporabljati za celotno reko. == Zgodovina == Ob porečju reke Chao Phraya so nastale najzgodnejše civilizacije v jugovzhodni Aziji, predvsem starodavno kraljestvo Mon in civilizacija Dvaravati od 7. do 11. stoletja. Reka je igrala ključno vlogo v kraljestvu Lavo, ki je obstajalo na njenem levem bregu v zgornji dolini Chao Phraya, nato pa je ohranila svojo vlogo v kraljestvih, ki so nasledila kraljestvo Lavo. Bila je osnova kraljestva Ayodhya, ki je bilo kasneje v 14. stoletju vključeno v kraljestvo Ayutthaya, ki je bilo predhodnica sodobne Tajske (prej znane kot Siam). Reka je postala zelo pomembna po ustanovitvi ''Rattanakosina'' (Bangkoka) leta 1782 na njenem vzhodnem bregu, lokacija Bangkoka na vzhodnem bregu reke Chao Phraya pa je zagotavljala zaščito Siama pred burmanskimi vdori z zahoda. <gallery widths="200px" > File:Chao Phraya River in Siam (Ayutthaya) Map by Valentijn 1726.png|Zemljevid reke Chao Phraya v Siamu (Ayutthaya), avtor Valentijn 1726 File:Chao Phraya River Map from Ayutthaya 1751 Bellin.png|Zemljevid reke Chao Phraya iz Ayutthaye leta 1751 </gallery> == Geografija == Chao Phraya se začne na sotočju rek Ping in Nan pri Nakhon Sawanu (imenovanem tudi Pak Nam Pho) v provinci Nakhon Sawan. Nato teče 372 kilometrov proti jugu od osrednjih ravnic do Bangkoka in Tajskega zaliva. V Chai Natu se reka nato razdeli na glavni tok in reko Tha Chin, ki nato teče vzporedno z glavno reko in se izliva v Tajski zaliv približno 35 kilometrov zahodno od Bangkoka v Samut Sakhonu. V nizki aluvialni ravnici, ki se začne pod jezom Chao Phraya, se od glavne reke odcepi veliko majhnih kanalov (''[[khlong]]''). ''Khlongi'' se uporabljajo za namakanje riževih polj v regiji. Grobe koordinate reke so 13° S, 100° V. To območje ima vlažno monsunsko podnebje z več kot 1400 milimetri padavin na leto. Temperature v Bangkoku se gibljejo od 24 do 33 °C. == Rečno inženirstvo == {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Chaophrayashortcut.jpg | caption1 = Prvotni tok reke in njeni bližnji kanali | image2 = Khlong Bangkok Noi in Nonthaburi area.jpg | caption2 = Khlong Bangkok Noi v provinci Nonthaburi }} Spodnji tok reke Chao Phraya je v obdobju Ayutthaya doživel več človeških sprememb. Zgrajenih je bilo več bližnjic, ki so obšle velike zanke v reki in skrajšale pot od glavnega mesta do morja. Tok reke se je od takrat spremenil in sledi številnim od teh kanalov. * Leta 1538 je bil po ukazu kralja Chairachathirata izkopan prvi rečni inženiring na Tajskem, 3 km dolg kanal. Imenoval se je ''Khlong Lat'' in danes je del Khlong Bangkok Noi. Skrajšal je pot za 13–14 km za ladje iz Siamskega zaliva do takratne prestolnice [[Ajuthaja]].<ref name="ReferenceA">Steve Van Beek: ''The Chao Phya'', p.39</ref> * Leta 1542 je bil dokončan dva kilometra dolg kanal ''Khlong Lat Bangkok''. Chao Phraya se je nato preusmerila vzdolž novega kanala, njena stara tok pa je postala del Khlong Bangkok Noi in Khlong Bangkok Yai. Pravijo, da je to skrajšalo rečno pot za 14 km. * Leta 1608 je bil dokončan sedem kilometrov dolg kanal ''Khlong Bang Phrao'', ki je skrajšal prvotno pot Chao Phraye za 18 km. * Leta 1636 je bil dokončan ''Khlong Lat Mueang Nonthaburi''. * Leta 1722 je dva kilometra dolg ''Khlong Lat Kret Noi'' skrajšal Chao Phrayo za 7 km. Ta pot je oblikovala otok Ko Kret. * Leta 2024 je bil v gradnji 22 km dolg kanal ''Chao Phraya II''. Severno in južno od Ayutthaye se bo izlil v reko in tako mestu zagotovil zaščito pred poplavami.<ref>"[https://www.nationthailand.com/in-focus/40013420 Chao Phraya II canal running through Ayutthaya on track, says official]", The Nation 2022-03-15, accessed 2024-12-28</ref> == Naselja == Vzdolž reke Chao Phraya, od severa proti jugu, so province oziroma mesta Nakhon Sawan, Uthai Thani, Chai Nat, Sing Buri, Ang Thong, Ayutthaya, Pathum Thani, Nonthaburi, Bangkok in Samut Prakan. Ta mesta sodijo med zgodovinsko najpomembnejša in gosto poseljena naselja na Tajskem zaradi dostopa do vodne poti. == Promet == [[File:Lunch at Rongros, Bangkok (Jan 2021) - img 05.jpg|thumb|Ekspresni čoln Chao Phraya na ladji Chao Phraya, v ozadju je viden Wat Arun]] Reko Chao Phraya v Bangkoku prečkajo glavni mostovi: železniški most Rama VI; Phra Pin-klao v bližini [[Velika palača, Bangkok|Velike palače]]; [[most Rama VIII.]], asimetrični most s poševnimi zategami z enim stolpom; [[most Rama IX.]], polsimetrični most s poševnimi zategami in [[most Bhumibol]] na industrijski obvoznici. V Bangkoku je Chao Phraya glavna prometna arterija za mrežo rečnih avtobusov, trajektov čez reko in vodnih taksijev. Na rekah in kanalih mesta obratuje več kot 15 ladijskih linij, vključno s primestnimi linijami. == Pritoki == [[File:Ang Thong - Chaiyo (2024) - Wat Chaiyo Worawihan วัดไชโยวรวิหาร - img 14.jpg|thumb|Chao Phraya v okrožju Chaiyo, provinca Ang Thong]] Glavni pritoki reke Chao Phraya so reka Pa Sak, reka Sakae Krang, reka Nan (skupaj z glavnim pritokom reke Yom), reka Ping (z glavnim pritokom reke Wang) in reka Tha Chin.<ref name="WorldWater">{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/water/wwap/case_studies/chao_phraya/index.shtml |title=Chao Phraya River Basin (Thailand) |publisher=World Water Assessment Programme |access-date=20 July 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608214931/http://www.unesco.org/water/wwap/case_studies/chao_phraya/index.shtml |archive-date=8 June 2008 }}</ref> Vsak od teh pritokov (in sama Chao Phraya) se dopolnjuje z manjšimi pritoki, imenovanimi ''khwae''. Vsi pritoki, vključno z manjšimi ''khwae'', tvorijo obsežen drevesni vzorec, katerega veje tečejo skozi skoraj vsako provinco v osrednji in severni Tajski. Noben od pritokov reke Chao Phraya ne sega preko meja države. Reki Nan in Yom tečeta skoraj vzporedno od Phitsanuloka do Chumsaenga na severu province Nakhon Sawan. Reka Wang se izliva v reko Ping blizu okrožja Sam Ngao v provinci Tak. == Dolžina == [[File:Boatman on the Chao Phraya river in Nonthaburi province Thailand.jpg|thumb|Čoln na reki Chao Phraya v Nonthaburiju]] Merjeno od najpogosteje sprejetega izvira, ki je sotočje rek Ping in Nan v Nakhon Sawanu, reka meri 372 km. Če pa merimo od najdaljšega izvira, ki je izvir reke Nan v gorovju Luang Prabang, pa reka meri 1112 km. == Porečje Chao Phraya == [[file:Watchaiwattanaram050617.jpg|thumb|Ruševine templja Wat Chaiwatthanaram, ki ga je v kraljestvu Ayutthaya zgradil Chao Phraya]] Obseg reke Chao Phraya in njenih pritokov, tj. rečnega sistema Chao Phraya, skupaj z zemljo, s katere padajoča deževnica odteka v ta vodna telesa, tvori [[porečje]] Chao Phraya.<ref name="Chao Phraya Watershed">[http://www.premcenter.org/index.php?option=com_content&task=view&id=246&Itemid=830 River and Watershed Facts on the Chao Phraya] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090104161404/http://www.premcenter.org/index.php?option=com_content&task=view&id=246&Itemid=830 |date=4 January 2009 }}</ref> Porečje Chao Phraya je največje na Tajskem in pokriva približno 35 odstotkov ozemlja države in odvaja vodo s površine 157.924 kvadratnih kilometrov.<ref name="Basins of Thailand">[http://en.pwa.co.th/l_basins.htm Basins of Thailand]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Porečje je razdeljeno na naslednje porečja: *Porečje Pa Sak *Porečje Sakae Krang *Večje porečje Nan (sestavljeno iz porečja Nan in porečja Yom, ki je običajno tako razdeljeno v analizah drenaže) *Večje porečje Ping (sestavljeno iz porečja Ping in porečja Wang, ki je običajno tako razdeljeno v analizah drenaže) *Porečje Tha Chin (porečje najpomembnejših rokavov reke Chao Phraya) *Nazadnje je samo porečje Chao Phraya opredeljeno kot del porečja Chao Phraya, ki ga odvaja sama reka Chao Phraya in ne njeni glavni pritoki ali rokavi. Kot takšno porečje Chao Phraya odmaka 20.126 kvadratnih kilometrov zemlje. Na zahodu osrednjo tajsko ravnino odmaka Mae Klong, na vzhodu pa reka Bang Pakong. Nista del sistema Chao Praya. Pokrajina porečij je zelo široka, ravna, dobro namakana ravnica, ki se nenehno osvežuje z zemljo in usedlinami, ki jih prinašajo reke. Spodnja osrednja ravnica od delte na severu do province Ang Thong je ravno, nizko območje s povprečno dvema metroma nadmorske višine. Severneje in v ravnine rek Ping in Nan je nadmorska višina več kot 20 m. Nato gore, ki so naravna meja porečja Chao Praya, tvorijo razvodnico, ki je Tajsko do neke mere zgodovinsko izolirala od drugih civilizacij jugovzhodne Azije. Na severu Tajske razvodnica približno ustreza dolgemu odseku današnje politične meje države. Južni deli meje razvodnice manj ustrezajo politični meji države, ker je izolacijo na tem območju preprečila enostavna pot vzdolž nižavja, ki obdaja Tajski zaliv, kar je omogočilo, da se je enotna tajska civilizacija brez težav razširila onkraj porečja. Nekoliko višje ležeče severne ravnice so bile obdelovane že stoletja in so se od 13. stoletja v času kraljestva Sukhothai v 13. in 14. stoletju ter kraljestva Ayutthaya, ki ga je nasledilo, močno spremenile, ko se je gojenje riža okrepilo z uvedbo plavajočega riža, veliko hitreje rastoče sorte riža iz Bengalije. Južna močvirja so se medtem korenito spremenila od 18. stoletja, ko je kralj Buda Yodfa Chulaloke preselil prestolnico Siama v Bangkok, in se je začel proces kanalizacije in gojenja, zlasti ko je Tajska leta 1855 začela izvažati riž. == Delta == [[File:Mouth of Chao Phraya.jpg|thumb|Ustje reke Chao Phraya]] Reka Tha Chin je glavni rokav reke Chao Phraya. Območje rek Chao Phraya in Tha Chin ter njunih rokavov, ki se začne na točki, kjer se rokavi razhajajo, skupaj s kopnim sredi trikotnika, ki ga tvorita najbolj oddaljeni in najbolj notranji rokav, tvori delto Chao Phraya. Številni rokavi delte Chao Phraya so med seboj povezani s kanali, ki služijo tako za namakanje kot za transport. == Ekologija == [[file:Bangrak Chaophya River.jpg|thumb|left|Človeška naselja ob reki Chao Phraya v Bang Raku, Bangkok]] Nižinska območja porečja Chao Phraya v osrednji Tajski so bila označena kot [[sladkovodni močvirni gozdovi Chao Phraya]], ekoregija [[Listavci tropskih in subtropskih vlažnih gozdov|tropskih in subtropskih vlažnih širokolistnih gozdov]],<ref>{{WWF ecoregion|id=im0107|name=Chao Phraya freshwater swamp forests}}</ref> območje približno 400 km od severa proti jugu in 180 km široko. Prvotni močvirni gozdovi so bili skoraj v celoti odstranjeni, saj je bila ravnina preurejena v riževa polja, drugo kmetijstvo in urbana območja, kot je Bangkok. Velik del prostoživečih živali, ki so nekoč naseljevale te ravnice, je izginil, vključno z velikim številom rib v rečnih sistemih, pticami, kot so jastrebi, orientalski strelec (''Anhinga melanogaster''), belooki rečni martinec (''Pseudochelidon sirintarae''), žerjav sarus (''Grus antigone'')<ref>Madoc, G. 1950. Field Notes on some Siamese Birds. Bull. Raffles Mus. 23: 129–190.</ref> in živalmi, kot so tigri, azijski sloni, javanski nosorogi in pogosto lovljeni Schomburgkov jelen (''Rucervus schomburgki'').<ref>IUCN 1991. The Conservation Atlas of Tropical Forests: Asia and the Pacific. London and Basingstoke: Macmillan Press Ltd.</ref> Danes lahko o prvotnem habitatu in divjih živalih le ugibamo, če ga primerjamo s sosednjimi državami. Domneva se, da je območje obsegalo sladkovodna močvirja v notranjosti in slane [[mangrove]] na obali in v rečnih ustjih. Močvirje je bilo prekrito z močvirsko travo vrste Phragmites. Danes je v narodnem parku Khao Sam Roi Yot ostalo le majhno območje, ostanek prvotne pokrajine. Ker je bilo veliko posekanih ali spremenjenih, ni več možnosti za ustvarjanje velikih zavarovanih območij za ohranitev prvotnega habitata. Čeprav je na riževih poljih še vedno veliko divjih živali, je mogoče sprejeti ukrepe za njihovo ohranitev, saj urbani in industrijski razvoj na ravnicah še poteka, Tajska uprava za industrijska zemljišča pa ima zelo malo nadzora ali načrtovanja nad tem. Posebne grožnje predstavlja preureditev riževih polj v obsežno proizvodnjo kozic s črpanjem morske vode in uporaba pesticidov za iztrebljanje vnesenega polža (Orjaški jabolčni polž - ''Pomacea canaliculata''), ki škoduje rastlinam riža. Obstajajo populacije ogroženih ptic, vključno s kolonijami gnezdečih vodnih ptic, kot so največje svetovne populacije skoraj ogroženega indijskega špranjekljuna (''Anastomus oscitans'') in druge ptice, kot je prezimujoči [[črni škarnik]] (''Milvus migrans''). Endemični sesalci, ki so ostali, so podgana ''Niviventer hinpoon'', Neillova dolgorepa orjaška podgana (''Leopoldamys neilli'') in skoraj endemični tajski okroglolistni netopir (''Hipposideros halophyllus''). V porečju Chao Phraya živi približno pol ducata endemičnih raznokrilih in enakokrilih kačjih pastirjev. Stanje ohranjenosti večine teh je nejasno (IUCN jih ocenjuje kot pomanjkljive podatke), vendar je ''Cryptophaea saukra'' kritično ogrožena, ''Caliphaea angka'' pa je ogrožena.<ref name=Allen2008>Allen, D.J.; Smith, K.G. & Darwall, W.R.T. (editors)(2008). ''[http://cmsdata.iucn.org/downloads/indo_burma_report_complete_low_res_28_aug.pdf The status and distribution of freshwater fishes of Indo-Burma.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160729182912/http://cmsdata.iucn.org/downloads/indo_burma_report_complete_low_res_28_aug.pdf |date=29 July 2016 }}'' [[IUCN]]. {{ISBN|978-2-8317-1424-0}}.</ref> Obstaja nekaj mokrišč, zaščitenih kot narodni parki, vendar so ta večinoma zelo majhna. === Onesnaženje === Tajski oddelek za nadzor onesnaževanja (PCD) poroča, da se je kakovost vode večjih rek, ki se izlivajo v zgornji Tajski zaliv, resno poslabšala, spodnji tok reke Chao Phraya pa vsebuje bakterije in hranila iz fosfatov, [[fosfor]]ja in [[dušik]]a. Onesnaženje s hranili povzroča, da alge rastejo hitreje, kot jih ekosistemi lahko prenesejo, kar škoduje kakovosti vode, virom hrane za vodne živali in morskim habitatom. Prav tako zmanjšuje kisik, ki ga ribe potrebujejo za preživetje. PCD je kakovost vode ob ustju reke Chao Phraya v okrožju Bang Khun Thian v Bangkoku ocenil kot ''zelo slabo'', slabšo kot leta 2014, njihove ugotovitve pa so pokazale, da se v reko izpuščajo velike količine odpadne vode iz gospodinjstev, industrije in kmetijstva.<ref name="PCDR-2015">{{navedi knjigo|title=Thailand State of Pollution Report 2015|publisher=Pollution Control Department|location=Bangkok|isbn=978-616-316-327-1|url=http://infofile.pcd.go.th/mgt/PollutionReport2015_en.pdf?CFID=2140989&CFTOKEN=61488210|access-date=23 September 2016|archive-date=5 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170905191033/http://infofile.pcd.go.th/mgt/PollutionReport2015_en.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="BP-20160925">{{navedi novice|last1=Wangkiat|first1=Paritta|title=Breach of trust|url=http://www.bangkokpost.com/news/special-reports/1094405/breach-of-trust|access-date=25 September 2016|work=Bangkok Post|date=25 September 2016}}</ref> Poleg tega se vsako leto po reki v Tajski zaliv izliva 4000 ton plastike. Da bi to preprečili, je tajski oddelek za morske in obalne vire (DMCR) podpisal sporazum z organizacijo The Ocean Cleanup o namestitvi sistema Interceptor Original, enega od avtomatiziranih sistemov organizacije na sončno energijo, v reko. Od 19. februarja 2024 je bil za namene testiranja uporabljen prestreznik najnovejše tretje generacije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.newsecuritybeat.org/2022/06/plastic-river-waste-thats-choking-chao-phraya/|title=Plastic River: Following the Waste That's Choking the Chao Phraya|website=newsecuritybeat.org|date=16 June 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Interceptor 19 installed for testing |url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor019 |website=theoceancleanup.com}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Chao Phraya|Chao Phraya River}} * [http://www.thailand.tv/watch/chao-phraya-river Video Guide to the Chao Phraya River] * [https://web.archive.org/web/20060210041118/http://www.chaophrayaboat.co.th/ Chao Phraya River Express] * [https://web.archive.org/web/20080608214931/http://www.unesco.org/water/wwap/case_studies/chao_phraya/index.shtml UNESCO World Water Assessment Program on the Chao Phraya] * [https://web.archive.org/web/20071107093034/http://std.cpc.ku.ac.th/delta/conf/home2.htm Chao Phraya Delta Research and Reference Site] * [http://bangkok-boat-trip.blogspot.com/ Bangkok Chao Phraya River Boat Trip] a self-guided boat trip on Bangkok's Chao Phraya river. [[Kategorija:Reke na Tajskem]] 8wpyhuc68u72kqe06r07kz6ajaveo3h 0 591358 6765327 6682400 2026-10-15T07:56:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765327 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Brezov ogrinjalar | status = | image = Endromis versicolora 01 (HS).JPG | image_caption = samec | domain = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Endromidae]] (ogrinjalarji) | genus = '''''Endromis''''' | genus_authority = [[Ferdinand Ochsenheimer|Ochsenheimer]], 1810 | species = '''''E. versicolora''''' | binomial = ''Endromis versicolora'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = * ''Phalaena versicolora'' <small>Linnaeus, 1758</small> * ''Endromis rufescens'' <small>[[Barend J. Lempke|Lempke]], 1960</small> * ''Endromis fusca'' <small>[[Barend J. Lempke|Lempke]], 1960</small> * ''Endromis fenestrella'' <small>Wize, 1936</small> * ''Endromis diabolica'' <small>[[Friedrich Wilhelm Niepelt|Niepelt]], 1931</small> * ''Endromis lapponica'' <small>Bau, 1877</small> }} '''Brezov ogrinjalar''' ali '''brezov prelec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Endromis versicolora''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[nočni metulji|nočnega metulja]] iz družine [[ogrinjalarji|ogrinjalarjev]], razširjena po večjem delu [[Evrazija|Evrazije]]. Ime je dobila po pisani obarvanosti [[žuželčje krilo|kril]] in dejstvu, da se [[gosenica|gosenice]] prehranjujejo z [[breza]]mi.<ref>{{cite journal |last1=Jež |first1=Matjaž |last2=Lavbič |first2=Jernej |year=2024 |title=Seznam slovenskih imen v Sloveniji živečih nočnih metuljev enajstih družin: Lepidoptera: Brahmaeidae, Cimeliidae, Drepanidae, Endromidae, Euteliidae, Lasiocampidae, Limacodidae, Nolidae, Notodontidae, Saturniidae In Sphingidae |url=https://www.zobodat.at/pdf/ActaEntSlov_32_0139-0160.pdf |journal=Acta Entomologica Slovenica |volume=32 |issue=2 |pages=139–160}}</ref> == Opis == So srednje veliki nočni metulji, ki prek kril merijo 50–70 mm, prepoznavni so po rdečkasto-rjavi obarvanosti z vzorcem belih in temnih prog. Samci letajo podnevi in iščejo samice; so manjši in temnejši od samic in jih je možno enostavno prepoznati po peresastih [[tipalnica]]h, s pomočjo katerih izsledijo samice po [[feromon]]ih, medtem ko imajo samice nitaste tipalnice. Brezovi ogrinjalarji se kot odrasli ne hranijo, zato imajo zakrnel [[obustni aparat|rilček]]. Gosenice so živo zelene s poševnimi rumenimi progami po zgornji strani.<ref name="AFP">{{navedi splet |title=Endromis versicolora |website=Atlas of forest pests |publisher=Urad za varstvo gozdov Slovaške |url=https://www.forestpests.eu/pest/endromis-versicolora |access-date=2025-10-12}}</ref><ref name="KPK">{{navedi splet |title=Brezov prelec (''Endromis versicolora'') |publisher=Krajinski park Kolpa |date=2019-03-13 |url=https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/brezov-prelec/ |access-date=2025-10-12 |archive-date=2025-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112204712/https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/brezov-prelec/ |url-status=dead }}</ref> Odrasli letajo spomladi, samica po parjenju izleže jajčeca na veje hranilne rastline. Po izvalitvi se gosenice hranijo in razvijajo do druge polovice poletja, ko se spustijo do tal in se zabubijo v zgornji plasti [[prst (pedologija)|prsti]] oziroma [[Rastlinski opad|rastlinskem opadu]] v rahlem svilenem [[kokon]]u. V tem stadiju žival prezimi in konča [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] naslednjo pomlad. Na leto se tako razvije samo en rod.<ref name="AFP"/><ref name="KPK"/> {{Več slik | align = center | direction = vertical | header_align = left/right/center | header_background = | width = 500px | image1 = Endromis versicolora MHNT.CUT.2011.0.446. Male.Allier (Hautes-Pyrénées).jpg | image2 = Endromis versicolora MHNT.CUT.2011.0.446. female.Allier (Hautes-Pyrénées).jpg | footer = Preparirana primerka: samec (zgoraj) in samica (spodaj) | footer_align = left }} == Ekologija in razširjenost == [[slika:Endromis versicolora - caterpillar 01 (HS).jpg|thumb|left|Gosenica četrtega stadija]] Glavna hranilna rastlina za gosenice so vrste iz rodu brez, pa tudi [[črna jelša]], [[gaber]], [[leska]] in [[lipa]].<ref name="AFP"/><ref name="KPK"/> Brezov ogrinjalar je razširjen po vsej [[Palearktika|Palearktiki]] od [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in severa [[Španija|Španije]] do skrajnega vzhoda [[Azija|Azije]], odsotna je le z [[Japonsko otočje|Japonskega otočja]] in [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V preteklosti je bilo opisanih več [[podvrsta (biologija)|podvrst]], večina katerih pa ne odstopa bistveno od razpona raznolikosti, zato je zdaj poleg nominalne prepoznana le podvrsta ''E. versicolora eichleri'' s [[Kavkaz]]a in severa [[Mala Azija|Male Azije]]. Pri tej so tudi samci zgolj nočno aktivni in se po velikosti ter obarvanosti praktično ne ločijo od samic.<ref>{{cite journal |first1=Wolfgang A. |last1=Nässig |first2=Heinz |last2=Czipka |year=1994 |title=Beobachtungen an ''Endromis versicolora'' (LINNAEUS 1758): ''E. versicolora eichleri'' ALBERTI 1975 neu für die Türkei (Lepidoptera: Endromididae) |journal=Nachrichten des Entomologischen Vereins Apollo |volume=15 |issue=3 |pages=183–197 |url=http://www.saturnia.de/publications/volltexte/bombycoidea/1994-Naessig&Czipka-Endromis-eichleri+OCR.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20260314194639/http://www.saturnia.de/publications/volltexte/bombycoidea/1994-Naessig%26Czipka-Endromis-eichleri+OCR.pdf |archive-date=2026-03-14 |access-date=2025-10-12 |url-status=dead}}</ref> Vrsta je povsod razmeroma redka, v večjem številu se pojavlja le lokalno.<ref name="AFP"/> Tudi v Sloveniji je vrsta splošno razširjena, a redka, in je edini tu živeči predstavnik svoje družine.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Sket |editor-first=Boris |editor-link=Boris Sket |display-editors=etal |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=447}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Endromis versicolora|brezov ogrinjalar}} {{taxonbar|from=Q582500}} [[Kategorija:Ogrinjalarji]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 3stx3tpjv0y8trmtqzko1iaklucm56f 118 598130 6765152 6763836 2026-10-14T15:49:19Z Ihana Aneta 242446 6765152 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju. S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali in preganjali. Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na ljubljanski polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami. == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] 295zdz09h709d8tmp9y1brx5tgjlft2 0 604133 6765193 6763976 2026-10-14T16:45:14Z JoMK 240261 zp 6765193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | completed date = 1611 | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežniške Ravne]] | functional status = aktivno | image = Dreznica (15290301306).jpg }} '''Cerkev sv. Matije''' v [[Drežniške Ravne|Drežniških Ravnah]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]]. Majhna cerkev stoji na travniku med dvema deloma vasi. Zgrajena je bila leta 1511 v gotskem slogu. Oltar je izdelal Jožef Štraus, cerkljanski rezbar, leta 1885. Oljna slika sv. Matije pa je verjetno naslikal Jurj Taučer iz Idrije. Ploščice na tleh so bile narejene leta 1901. Cerkvena oprema je bila precej poškodovana ob potresu leta 1998. Cerkev je poslikana, a niso vse poslikave odkrite. Ima lesen kor, podprt z dvema stebroma. Zvonik je nizek. V njem sta dva zvonova. == Viri == * [https://zupnija-dreznica.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20 Cerkev sv. Matije v Drežniških Ravnah], pridobljeno 14. junija 2026 * Različni avtorji: Inter Montes; Sakralna dediščina na Drežniškem, str. 336 do 348 - Občina Kobarid, Kobarid 2025. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/255371523 COBISS] == Zunanje povezave == {{commonscat|St. Matthias' Church (Drežniške Ravne)|position=left}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Matija, Drežniške Ravne]] [[Kategorija:Cerkve sv. Matije|Drežniške Ravne]] [[Kategorija:Župnija Drežnica]] [[Kategorija:Drežniške Ravne]] jgvxjlhgxx96mmqoiqtmgoidsofzbn7 0 604134 6765142 6763978 2026-10-14T15:39:45Z JoMK 240261 zp 6765142 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Justa v Koseču | country = [[Slovenija]] | location = [[Koseč]] | functional status = aktivno | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | image = Sv. Just VP01.jpg }} [[Slika:Church of St.Just - Koseč(Slovenia).JPG|sličica|Oltar s freskami v ozadju]] '''Cerkev sv. Justa''' na [[Koseč]]u je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]]. Cerkvica je eden najstarejših sakralnih objektov v Posočju. Prva omemba sega v 14. stoletje. Cerkev je iz [[lehnjak]]a, znana pa je po [[freska]]h, ki so poslikane v notranjosti in na katerih so svetopisemski prizori. Izvirajo iz druge polovice 15. stoletja. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je cerkev služila kot hlev za konje in v tistem času so bile freske poškodovane. V cerkvi je bil tudi lesen [[oltar]] s podstavkom, ki je izginil, danes tam stoji kipec svetega Justa. Na oltarju sta bili napisani letnici 1663 in 1737, ki sta verjetno pomenili izdelavo in polikromiranje. [[Prezbiterij]] je nekoliko višji od ladje. Cerkev ima tudi svoj kelih. Zvon je iz leta 1740. V 1980-ih je bila cerkev restavrirana, leta 2023 pa je bila pod spomeniškim varstvom prenovljena streha. == Viri == * [https://zupnija-dreznica.rkc.si/index.php/content/display/11/20/20 Cerkev sv. Justa na Koseču], pridobljeno 14. junija 2026 * Različni avtorji: Inter Montes; Sakralna dediščina na Drežniškem, str. 336 do 348 - Občina Kobarid, Kobarid 2025. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/255371523 COBISS] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Just, Koseč]] [[Kategorija:Cerkve svetega Justa|Koseč]] [[Kategorija:Župnija Drežnica]] [[Kategorija:Koseč]] == Zunanje povezave == {{commonscat|St. Justus Church (Koseč)|position=left}} 5jrzzel9mzmc18fvrlrouuk2mmeb605 0 604226 6765190 6763984 2026-10-14T16:43:32Z JoMK 240261 zp 6765190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev sv. Ane v Magozdu | country = [[Slovenija]] | location = [[Magozd]] | functional status = aktivno | tower quantity = 1 | parish = [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | image = Magozd, St. Anne's filial church with view of Krn.jpg | year completed = okoli 1450 | length = 10,5 m | width = 6,1 m | height = 4,50 m do 6,70 m | bell weight = 120 kg | tower height = 3,2 m }} '''Cerkev sv. Ane''' v [[Magozd]]u je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]]. Leži na gričku izven vasi, malo bolj južno od glavne ceste, ki vodi skozi vas. Cerkev je bila zgrajena po letu 1450 v gotskem slogu. Opremljena je bila kasneje, leta 1628. Omenjena je v vizitacijskih zapisih leta 1751. Načrt za njen oltar je izdelal [[Pietro Francho]]. Narejen je bil okoli leta 1800, leta 1998 pa so ga restavrirali. Zanimivost je lesen svečnik istega izdelovalca. Na stropu prezbiterija so v nekaterih delih tudi vidne stare poslikave. Na enem izmed tramov lesenega kora je vrezana letnica 1797. Na zahodni steni je [[zvonik]] na preslico. Bronast [[zvon]] je delo istega prej omenjenega obrtnika, na to kaže napis: PIETRO FRANCHO/MDCXXVIII/. Je najstarejši zvon na Drežniškem. == Viri == * [https://zupnija-dreznica.rkc.si/index.php/content/display/13/20/20 Cerkev sv. Ane v Magozdu], pridobljeno 15. 6. 2026. * Različni avtorji: Inter Montes; Sakralna dediščina na Drežniškem, str. 336 do 348 - Občina Kobarid, Kobarid 2025. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/255371523 COBISS] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Ana, Magozd]] [[Kategorija:Cerkve svete Ane|Magozd]] [[Kategorija:Župnija Drežnica]] [[Kategorija:Magozd]] == Zunanje povezave == {{commonscat|St. Anne's Church (Magozd)|position=left}} es40ml6nca9rqtjzl8465vsedu52naq 0 604358 6765227 6691535 2026-10-14T17:41:55Z Pinky sl 2932 pp taksonomka 6765227 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Sadež vrste Rubus}} {{about|jagodi robide|naselje na Gorenjskem|Robidnica, Gorenja vas - Poljane|drugo}} {{automatic taxobox | name = Robidnica | image = Ripe, ripening, and green blackberries.jpg | image_caption = Zrele, zoreče in nezrele robidnice [[Aligeni|Aligenov]] (''[[Rubus allegheniensis]]'') | image2 = Rubus fruticosus Luc Viatour.JPG | image2_caption = Cvet robide, vrstni agregat ''[[Rubus fruticosus]]'' | taxon = Rubus subg. Rubus | authority = | synonyms = ''Rubus'' subg. ''Eubatus'' | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = *''[[Rubus ursinus]]'' * ''[[Rubus laciniatus]]'' * ''[[Rubus argutus]]'' * ''[[Rubus armeniacus]]'' * ''[[Rubus plicatus]]'' * ''[[Rubus ulmifolius]]'' * ''[[Rubus allegheniensis]]'' * ''[[Rubus violaceifrons]]'' In še na stotine [[Mikrovrsta|mikrovrst]]<br /> (v ta podrod sodijo tudi [[Ostrožnica|ostrožnice]]) }} '''Robídnica''' je užitno sadje, ki ga pridelujejo številne [[Vrsta (biologija)|vrste]] iz rodu ''[[Rubus]]'' iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Rožnice|Rosaceae]], križanci med temi vrstami znotraj podroda ''Rubus'' ter križanci med podrodoma ''Rubus'' in ''Idaeobatus''. Taksonomija robidnic je bila v preteklosti zaradi [[Križanje (biologija)|križanja]] in [[Apomiksa|apomikse]] nejasna, zato so bile vrste pogosto združene v skupine in imenovane »[[Kompleks vrst|vrstni agregati]]«. Pridelek plodov robid je obilen, saj je mogoče doseči letni pridelek 9.100 kg na 0,40 ha, kar to rastlino naredi trgovinsko privlačno. ''[[Rubus armeniacus]]'' ([[Himalaja|himalajska]] ali [[Armenija|armenska]] robidnica) velja za škodljivo plevelno rastlino in invazivno vrsto v mnogih regijah [[Pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]] [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], kjer se neovirano razrašča v mestnih in primestnih parkih ter gozdovih. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{cookbook}} * {{Commons-inline}} [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Sadje]] gsedastg5tbuy7q2cjbm4kgwmvubdyt 6765233 6765227 2026-10-14T17:46:03Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rožnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765233 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Sadež vrste Rubus}} {{about|jagodi robide|naselje na Gorenjskem|Robidnica, Gorenja vas - Poljane|drugo}} {{automatic taxobox | name = Robidnica | image = Ripe, ripening, and green blackberries.jpg | image_caption = Zrele, zoreče in nezrele robidnice [[Aligeni|Aligenov]] (''[[Rubus allegheniensis]]'') | image2 = Rubus fruticosus Luc Viatour.JPG | image2_caption = Cvet robide, vrstni agregat ''[[Rubus fruticosus]]'' | taxon = Rubus subg. Rubus | authority = | synonyms = ''Rubus'' subg. ''Eubatus'' | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = *''[[Rubus ursinus]]'' * ''[[Rubus laciniatus]]'' * ''[[Rubus argutus]]'' * ''[[Rubus armeniacus]]'' * ''[[Rubus plicatus]]'' * ''[[Rubus ulmifolius]]'' * ''[[Rubus allegheniensis]]'' * ''[[Rubus violaceifrons]]'' In še na stotine [[Mikrovrsta|mikrovrst]]<br /> (v ta podrod sodijo tudi [[Ostrožnica|ostrožnice]]) }} '''Robídnica''' je užitno sadje, ki ga pridelujejo številne [[Vrsta (biologija)|vrste]] iz rodu ''[[Rubus]]'' iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Rožnice|Rosaceae]], križanci med temi vrstami znotraj podroda ''Rubus'' ter križanci med podrodoma ''Rubus'' in ''Idaeobatus''. Taksonomija robidnic je bila v preteklosti zaradi [[Križanje (biologija)|križanja]] in [[Apomiksa|apomikse]] nejasna, zato so bile vrste pogosto združene v skupine in imenovane »[[Kompleks vrst|vrstni agregati]]«. Pridelek plodov robid je obilen, saj je mogoče doseči letni pridelek 9.100 kg na 0,40 ha, kar to rastlino naredi trgovinsko privlačno. ''[[Rubus armeniacus]]'' ([[Himalaja|himalajska]] ali [[Armenija|armenska]] robidnica) velja za škodljivo plevelno rastlino in invazivno vrsto v mnogih regijah [[Pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]] [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], kjer se neovirano razrašča v mestnih in primestnih parkih ter gozdovih. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{cookbook}} * {{Commons-inline}} [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Sadje]] [[Kategorija:Rožnice]] fj653f358z8440xmjrhkskre5so3n8a 0 605095 6765120 6763798 2026-10-14T14:17:47Z VidicK01 193275 izstop iz Demokratov, odstop kot poslanka 6765120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tea Košir |office1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart1=10. april 2026 |termend1=9. junij 2026 |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za zdravje Republike Slovenije|na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] |termstart=10. junij 2026 |termend=15. oktober 2026 |party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] (do 2026) |birth_date=<!-- WD --> }} '''Tea Košir''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[Podjetnik|podjetnica]]; * [[16. junij]] [[1978]], [[Radovljica]]. Obiskovala je [[Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani|Fakulteto za varnostne vede v Ljubljani]] in leta 2004 diplomirala z nalogo ''Sodobni obveščevalni sistem Republike Slovenije in suverenost''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1006570|title=Sodobni obveščevalni sistem Republike Slovenije in suverenost : diplomska naloga|accessdate=2026-07-03|website=plus.cobiss.net}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pred vstopom v politiko je dvajset let delovala na področju poslovnega vodenja ter razvoja proizvodnih in storitvenih dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Tea Košir {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/tea-kosir/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-07-03|language=sl}}</ref> Bila je direktorica družinskega podjetja EcoSija, ki se ukvarja s proizvodnjo sveč.<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi podjetništva: Tea Košir in EcoSija|url=https://reporter.si/clanek/magazin/obrazi-podjetnistva-tea-kosir-in-ecosija-1091988|website=Reporter|date=2023-11-08|accessdate=2026-07-03|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]] kandidirala za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja razkrili kandidatno listo za volitve|url=https://info360.si/politika/demokrati-anzeta-logarja-razkrili-kandidatno-listo-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-07-03|language=sl-SI}}</ref> V volilnem okraju Radovljica 2 je dobila 1.020 glasov (8,83 odstotka) in osvojila poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Na prvi seji [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]], v katero so Demokrati vstopili, je bila z 10. junijem 2026 imenovana na mesto državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 28. septembra je odstopila s položaja, v objavi na družbenem omrežju Facebook pa razkrila, da je bila tarča groženj in pritiskov, vendar okoliščin ni pojasnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-29 |title=Demokrati v krizi: ministra Ostrca zapušča že druga sekretarka |url=https://info360.si/zdravstvo/minister-ostrc-ima-tezave-s-kadri-zapusca-ga-ze-druga-sekretarka/ |access-date=2026-09-29 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Grožnje Tei Košir: Pazi, kdo se na avtocesti vozi ob tebi - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/politika/tea-kosir-drzavna-sekretarka-groznje-1930537 |access-date=2026-10-14 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 11. oktobra je napovedala vrnitev na poslansko funkcijo kot samostojna poslanka in izstopila iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=A. K. K. , T. K. |title=Tea Košir zapušča stranko Demokrati in se v DZ vrača kot nepovezana poslanka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tea-kosir-zapusca-stranko-demokrati-in-se-v-dz-vraca-kot-nepovezana-poslanka/796587 |access-date=2026-10-14 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Dva dni kasneje se je zaradi razhajanj s stranko odpovedala tudi poslanski funkciji.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Tea Košir se je odpovedala poslanski funkciji. Logar: V stranki je nismo prisilili. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tea-kosir-se-je-odpovedala-poslanski-funkciji-logar-v-stranki-je-nismo-prisilili/796790 |access-date=2026-10-14 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Košir, Tea}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratov. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za varnostne vede v Ljubljani]] ohdixf62fhrxnpn0fupeug8pa3a1rey 0 607147 6765139 6764149 2026-10-14T15:34:06Z VidicK01 193275 slogani 6765139 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 8. oktobra 2026 je kandidaturo za stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavila podkasterka, spletna vplivnica in podpredsednica podmladka stranke, [[Karin Planinšek]]. Pod sloganom ''Sveža energija za Kranj'' napoveduje realizacijo neuresničenih obljub ter posvečanje ureditvi parkirišč, kanalizacije in avtobusne postaje.<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-09 |title=Kandidatka SDS za županjo Kranja napovedala kandidaturo in obljubila spremembe |url=https://www.kranj24.com/kandidatka-sds-za-zupanjo-kranja-napovedala-kandidaturo-in-obljubila-spremembe/ |access-date=2026-10-12 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="10%" |Rojen ! class="unsortable" width="20%" |Poklic ! class="unsortable" width="12%" |Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%" |Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%" |Kampanja ! class="unsortable" width="5%" |Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 (neuradna) 7. oktober 2026 (uradna) |''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |''Skupaj v akcijo za boljši Kranj'' |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |''Kranj gre naprej'' |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |8. oktober 2026 |''Sveža energija za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-09 |title=V župansko tekmo za Kranj vstopa vplivnica iz omrežja SDS |url=https://info360.si/politika/v-zupansko-tekmo-za-kranj-vstopa-vplivnica-iz-omrezja-sds/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |<center>[[Slika:Andreja_Kert_(Svoboda)_2026_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andreja Kert]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |15. februar 1964 [[Kranj]] | * državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (2013–2014) * poslanka Državnega zbora (2022–2026) |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |TBA |TBA | |- |} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] o1dbznagpqijeok8bmtn6thrj2b9szd 0 607898 6765297 6743854 2026-10-15T01:08:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6765297 wikitext text/x-wiki {{infobox bridge type | image = Bailey Bridge La Reunion.jpg | image_title = Baileyjev most na cesti Route de Cilaos (N5), Réunion, severno od Ilet Furcy | sibling_names = Most Callender-Hamilton | span_range = kratek | descendent_names = Mabeyjev logistični podporni most, Srednje nosilni most, ekstra širok Bailey most, Acrow 700XS, Mabey Universal, Mabey Compact 100 in 200. | carries = Pešci, cestna vozila, železniška vozila | material = [[les]], [[jeklo]] | movable = Ne | design = nizek | falsework = brez }} '''Baileyjev most''' je vrsta prenosnega, montažnega mostu s paličastimi nosilci. Razvili so ga Britanci v letih 1940–1941 za vojaško uporabo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in so ga pogosto uporabljale britanske, kanadske in ameriške vojaške inženirske enote. Baileyjev most ima prednost, da za montažo ne potrebuje posebnega orodja ali težke opreme. Leseni in jekleni elementi mostu so bili dovolj majhni in lahki, da so jih lahko prevažali s tovornjaki in ročno dvigovali na mesto brez uporabe žerjava. Ti mostovi so bili dovolj močni, da so lahko prevažali tanke. Baileyjevi mostovi se še vedno pogosto uporabljajo v gradbenih projektih in za zagotavljanje začasnih prehodov za pešce in vozila. == Zgodovina == [[File:Christchurch, Stanpit Marsh - geograph.org.uk - 1705320.jpg|thumb|upright=1.3|Prototip mostu Bailey v močvirju Stanpit v Dorsetu]] [[File:Bailey Bridge.tif|thumb|upright=1.3|Bailey most na preizkušnjah v Christchurchu v Dorsetu]] Donald Bailey je bil javni uslužbenec v britanskem vojnem ministrstvu, ki se je hobijem ukvarjal z modelnimi mostovi.<ref name=":0">{{cite news| url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1985-05-07-mn-11177-story.html| title=Sir Donald Bailey, WW II Engineer, Dies| agency=Times Wire Services| date=1985-05-07| newspaper=Los Angeles Times| access-date=2018-09-19| language=en-US| issn=0458-3035| quote="He sketched the original design for the Bailey Bridge on the back of an envelope as he was being driven to a meeting of Royal Engineers to debate the failure of existing portable bridges"}}</ref> Pred vojno leta 1936 je predlagal zgodnji prototip mostu Bailey,{{Sfn|Harpur|1991|p=3}} vendar ideja ni bila uresničena.{{Sfn|Joshi|2008|p=29}} Bailey je leta 1940 na hrbtni strani ovojnice narisal prvotni predlog za most.<ref name=":0" />{{Sfn|Harpur|1991|p=4}} Ministrstvo za oskrbo je 14. februarja 1941 zahtevalo, da Bailey do 1. maja dokonča prototip v polni velikosti.{{Sfn|Harpur|1991|p=31}} Delo na mostu je bilo končano s posebno podporo Ralpha Freemana.{{Sfn|Harpur|1991|p=37}} Zasnova je bila preizkušena v eksperimentalnem mostnem obratu (EBE) v Christchurchu v Dorsetu,{{Sfn|Joshi|2008|p=29}}<ref name=":1" /> z več deli podjetja Braithwaite & Co.,{{Sfn|Harpur|1991|p=38–41}} od decembra 1940 do leta 1941. Prvi prototip je bil preizkušen leta 1941.{{Sfn|Joshi|2008|p=29}}<ref name=":1">{{cite web| url=https://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/stories/42/a2697942.shtml| title=WW2 People's War – The Sappers Story| website=BBC| access-date=2018-09-19}}</ref> Za prve teste je bil most položen čez polje, približno 0,61 m nad tlemi, in več tankov Mark V je bilo napolnjenih z surovim železom in zloženih drug na drugega.{{Sfn|Harpur|1991|p=38-41}} Prototip tega je bil uporabljen za premostitev kanala Mother Siller's, ki seka bližnje močvirje Stanpit, območje močvirja ob sotočju reke Avon in reke Stour. Tam ostaja delujoč most.<ref>{{cite web| url=http://www.hengistbury-head.co.uk/stanpit.htm|title=Stanpit Marsh and Nature Reserve| website=Hengistbury Head| archive-url=https://web.archive.org/web/20160325122537/http://hengistbury-head.co.uk/hengistbury-head-stanpit.php| archive-date=March 25, 2016| access-date=2011-09-27}}</ref> Polna proizvodnja se je začela julija 1941. Pri izdelavi mostu je sodelovalo na tisoče delavcev in več kot 650 podjetij, vključno z Littlewoods, proizvodnja pa se je sčasoma povečala na 25.000 mostnih panelov na mesec.{{Sfn|Harpur|1991|p=|pp=48–50}} Prvi Baileyjevi mostovi so bili v vojaški uporabi do decembra 1941,{{Sfn|Joshi|2008|p=30}} Mostovi v drugih formatih so bili začasno zgrajeni za prečkanje reke Avon in Stour na bližnjih travnikih. Po uspešnem razvoju in testiranju je most začel uporabljati Korpus kraljevih inženirjev in je bil prvič uporabljen v Severni Afriki leta 1942.<ref name="Caney">{{cite book| url=https://archive.org/details/stevencaneysulti00cane| url-access=registration| title=Steven Caney's Ultimate Building Book| last=Caney| first=Steven| publisher=Running Press|year=2006| isbn=978-0-7624-0409-4| page=[https://archive.org/details/stevencaneysulti00cane/page/188 188]|access-date=2011-09-11}}</ref> Prvotna zasnova je kršila patent za most Callender-Hamilton. Projektant tega mostu, A. M. Hamilton, je uspešno vložil prijavo pri Kraljevi komisiji za nagrade izumiteljem. Baileyjev most je bil lažje zgrajen, vendar manj prenosen kot Hamiltonov most.<ref>{{cite news| title=Bridge Claim By General 'Used As Basis For Bailey Design'| date=26 July 1955| newspaper=The Times| page=4| location=London}}</ref><ref>{{cite book| url=https://books.google.com/books?id=HGUI4ZYVnIUC&pg=PA22| title=Nature's Oracle: The Life and Work of W.D.Hamilton|last1=Segerstrale| first1=Ullica| last2=Segerstråle| first2=Ullica Christina Olofsdotter| date=2013-02-28| publisher=OUP| location=Oxford| isbn=978-0-1986-0727-4| language=en}}</ref> Hamiltonu je vojno ministrstvo leta 1936 podelilo 4000 funtov za uporabo njegovih zgodnjih mostov, Kraljeva komisija za nagrade izumiteljem pa mu je leta 1954 podelila 10.000 funtov za uporabo njegovih poznejših mostov, predvsem v Aziji. Generalpodpolkovnik Sir Giffard Le Quesne Martel je prejel 500 funtov za kršitev zasnove svojega mostu s škatlastimi nosilci, mostu Martel.{{Sfn|Harpur|1991|p=113}} Bailey je bil kasneje za svoj izum povišan v viteza in prejel 12.000 funtov.{Sfn|Harpur|1991|p=108}} === Uporaba v drugi svetovni vojni === [[file:The British Army in Italy, 1944 TR2612.jpg|thumb|upright=1.3|Zavezniški vojaški promet prečka Baileyjev most, ki prečka poškodovan del zidanega ločnega mostu. Hkrati lokalni delavci obnavljajo prvotni most. Italija 1944]] Prvi delujoči Baileyjev most med drugo svetovno vojno je zgradila 237. poljska četa R.E. čez reko Medjerda blizu Medjez el Bab v Tuniziji v noči na 26. november 1942.{{Sfn|Harpur|1991|p=69}} Prvi Baileyjev most, zgrajen pod ognjem, so v Leonforteju zgradili člani 3. poljske čete Kraljevih kanadskih inženirjev.<ref>{{cite web |title=Bailey Bridge Primer |url=https://cmea-agmc.ca/sites/default/files/bailey_bridge_primer_v2_0.pdf |website=Canadian Military Engineers}}</ref> Američani so kmalu sprejeli tehniko Baileyjevega mostu in jo poimenovali ''Portable Panel Bridge'' (Prenosni panelni most). V začetku leta 1942 je Inženirski korpus ameriške vojske sprva oddal pogodbe podjetjem Detroit Steel Products Company, American Elevator Company in Commercial Shearing and Stamping Company, kasneje pa še nekaterim drugim.{{Sfn|Harpur|1991|p=87}} Baileyjev most je ponudil rešitev za problem uničevanja mostov s strani nemške in italijanske vojske med umikom. Do konca vojne sta ameriška 5. armada in britanska 8. armada samo na Siciliji in v Italiji zgradili več kot 3000 Baileyjevih mostov, skupno več kot 89 km mostov s povprečno dolžino 30 m. En Bailey, zgrajen za zamenjavo mostu čez reko Sangro v Italiji, je imel razpon 343 m. Drug na reki Chindwin v Burmi je imel razpon 352 m.<ref>{{cite book| title=Defeat Into Victory| last=Slim| first=William|publisher=Macmillan| location=London| year=1986| url=https://archive.org/details/defeatintovictor0000slim/page/366/mode/2up?q=%22bailey+bridge%22| isbn=978-0-3334-0956-5| page=366}}</ref> Tako dolgi mostovi so zahtevali podporo s stebri ali pontoni.<ref name="warillustrated">{{cite journal| date=January 19, 1945| title=How the Army's Amazing Bailey Bridge is Built| url=http://www.thewarillustrated.info/198/how-the-armys-amazing-bailey-bridge-is-built.asp| archive-url=https://web.archive.org/web/20080403095316/http://www.thewarillustrated.info/198/how-the-armys-amazing-bailey-bridge-is-built.asp| url-status=usurped| archive-date=April 3, 2008| journal=The War Illustrated| volume=8| issue=198| page=564| access-date=2011-09-11}}</ref> Številni mostovi so bili na voljo do leta 1944 za [[Operacija Overlord|dan D]], ko se je proizvodnja pospešila. ZDA so prav tako licencirale zasnovo in začele hitro gradnjo za lastno uporabo. Baileyjev most, ki so ga leta 1945 čez reko [[Ren]] pri Reesu v Nemčiji zgradili kraljevi kanadski inženirji, so poimenovali ''Blackfriars Bridge'' in je bil s 555 m vključno z klančinami na obeh koncih takrat najdaljši Baileyjev most, kar jih je bilo kdaj koli zgrajenih.<ref name="CMEA">{{cite web| url=https://cmea-agmc.ca/heritage-moment/blackfriars-bridge-longest-bailey-bridge-world| title=Blackfriars Bridge – Longest Bailey Bridge in the World| website=Canadian Military Engineers Association| access-date=12 November 2017| archive-date=2023-11-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20231102232635/https://cmea-agmc.ca/heritage-moment/blackfriars-bridge-longest-bailey-bridge-world| url-status=dead}}</ref> Skupno je bilo pri gradnji več kot 320 km mostov, ki so tehtali 500.000 ton oziroma 700.000 premostitvenih panelov med vojno, vključenih več kot 600 podjetij. V Italiji je bilo zgrajenih vsaj 2500 Baileyjevih mostov, drugje pa še 2000.{{Sfn|Joshi|2008|p=30}}{{Sfn|Harpur|1991|p=|pp=48–50}} Feldmaršal Bernard Montgomery je leta 1947 zapisal: {{quote|Baileyjev most je izjemno prispeval k koncu druge svetovne vojne. Kar zadeva moje lastne operacije z 8. armado v Italiji in 21. armadno skupino v severozahodni Evropi, nikoli ne bi mogel ohraniti hitrosti in tempa napredovanja brez velikih zalog Baileyjevih mostov.<ref>{{cite web |url=http://www.mabey.com/bailey.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070615101506/http://www.mabey.com/bailey.html |publisher=Mabey Bridge and Shore |title=Bailey Bridge |archive-date=2007-06-15 |access-date=2011-09-11}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.btinternet.com/~ian.a.paterson/equipotheritems.htm |title=Other Equipment Used By The 7th Armoured Division |website=History of the British 7th Armoured Division |access-date=2025-11-14 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20100813232737/http://www.btinternet.com/~ian.a.paterson/equipotheritems.htm |archive-date=August 13, 2010}}</ref>}} === Povojna uporaba === Izstrelitveni stolp Skylark v Woomeri je bil zgrajen iz komponent Baileyjevega mostu.<ref>{{cite book| url=https://books.google.com/books?id=bqQsjc3BwZkC&pg=PA25| title=History of British Space Science| last1=Massie| first1=Harrie| last2=Robins| first2=M. O.| date=1986-02-27| publisher=Cambridge University Press| isbn=978-0-5213-0783-3| language=en}}</ref> V letih takoj po drugi svetovni vojni je Komisija za hidroelektrarne Ontario kupila ogromne količine vojnih presežkov Baileyjevih mostov od kanadske korporacije za vojna sredstva. Komisija je mostove uporabila v poslovni stavbi.<ref>{{cite magazine| url=https://books.google.com/books?id=1tgDAAAAMBAJ&pg=PA125|title=Bailey Bridge Becomes Office Building| magazine=Popular Mechanics| page=125| date=May 1948| language=en}}</ref><ref>{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=-U4jAQAAMAAJ |title=Electric Light and Power |date=16 February 1955 |language=en}}</ref> V hidroelektrarni je bilo uporabljenih več kot 200.000 ton mostov.{{Sfn|Harpur|1991|p=106}} Vlada Ontaria je bila nekaj let po drugi svetovni vojni največji lastnik komponent mostov Bailey. Po drugi svetovni vojni in zlasti po orkanu Hazel leta 1954 so bili nekateri mostovi uporabljeni za gradnjo nadomestnih mostov na območju Toronta:<ref>{{cite news |url=https://www.toronto.com/news-story/6900026-stories-from-rouge-park-canadian-military-builds-baily-bridge-to-get-traffic-moving-after-hurricane-hazel/ |title=STORIES FROM ROUGE PARK: Canadian military builds Baily Bridge to get traffic moving after Hurricane Hazel |last=Noonan |first=Larry |date=2016-10-11 |newspaper=Toronto Star |access-date=2018-11-02 |language=en-CA}}</ref> *Most Bailey na 16. aveniji okoli leta 1945 *Most Bailey na Lake Shore Boulevard je bil zgrajen leta 1952 za ​​Ontario Hydro *Stari most Bailey na Finch Avenue, ki ga je zgradil 2. polk polkovnih inženirjev, je zadnji, ki je še vedno v uporabi.<ref>{{cite news |url=https://nowtoronto.com/news/story.cfm?content=160327&archive=27,9,2007 |title=Best of Toronto: Cityscape |date=November 2007 |work=NOW Magazine |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210071316/https://nowtoronto.com/news/story.cfm?content=160327&archive=27,9,2007 |archive-date=February 10, 2012}}</ref> Najdaljši Baileyjev most je bil dan v uporabo oktobra 1975. Ta 788 metrov dolg dvopasovni most je prečkal reko Derwent pri [[Hobart]]u v [[Avstralija|Avstraliji]].<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=BAFjduDQUfQC|title=Journals and Printed Papers of the Parliament of Tasmania|date=1977|publisher=Government Printer|language=en}}</ref> Baileyjev most je bil v uporabi do zaključka rekonstrukcije mostu Tasman 8. oktobra 1977.<ref>{{Cite web |url=http://www.abs.gov.au/Ausstats/abs@.nsf/0/7a88395760718555ca256c32002417ba?OpenDocument |title=Feature Article – The Tasman bridge (Feature Article) |date=2002-09-13 |website=Tasmanian Year Book, 2000 |language=en |access-date=2018-11-02}}</ref> Baileyjevi mostovi se redno uporabljajo po vsem svetu, zlasti kot premostitev v oddaljenih regijah. Leta 2018 je indijska vojska postavila tri nove brvi na cesti Elphinstone Road, železniški postaji za primestne potnike v Mumbaju, ter na cesti Currey Road in Ambivli. Te so bile postavljene hitro kot odgovor na stampedo nekaj mesecev prej, v katerem je umrlo 23 ljudi.<ref>{{Cite news|url=http://www.timesnownews.com/india/article/elphinstone-road-mumbai-foot-over-bridge-indian-army-stampede-currey-road-ambiivli-piyush-goyal-devendra-fadnavis-flower-vendor/202752|title=Built by the Army, Elphinstone Road foot-overbridge inaugurated by a flower vendor|date=27 February 2018|newspaper=The Times of India}}</ref> Inženirski korpus ameriške vojske uporablja mostove Bailey pri gradbenih projektih, vključno z mostom za nujno nadomestno uporabo na avtocesti Hana na [[Havaji]]h.<ref>{{Cite news|url=https://www.newburyportnews.com/news/local_news/officials-focus-on-design-of-bridge-over-artichoke-reservoir/article_d75bb0ef-7cb3-54ea-9f8e-230e972dae05.html|title=Officials focus on design of bridge over Artichoke Reservoir|author=Jennifer Solis|work=The Daily News of Newburyport|access-date=2018-11-02|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na severnem razponu mostov na ulici Dufferin v Torontu sta od leta 2014 v uporabi dva začasna mostova Bailey. Leta 2017 je irska vojska zgradila Baileyjev most, ki je nadomestil cestni most čez reko Cabry v grofiji Donegal, potem ko je bil prvotni most uničen v poplavah.<ref>{{cite news |url=https://www.irishtimes.com/news/environment/donegal-bridges-gaps-after-all-hands-on-deck-flood-response-1.3206768 |title=Donegal bridges gaps after 'all hands on deck' flood response |newspaper=The Irish Times |author=Murtagh, Peter |date=2 September 2017 |access-date=24 January 2020}}</ref> Leta 2021 je bil čez reko Dijle v Rijmenamu (Belgija) zgrajen Baileyjev most za prevoz izkopane zemlje z ene strani reke na drugo. Most je tovornjakom omogočil prečkanje reke, ne da bi morali prečkati središče mesta.<ref>{{Cite news|url=https://www.standaard.be/cnt/dmf20210706_93518735|title=Bridge dating from Second World War placed over the river Dijle|access-date=2018-11-02|language=nl|newspaper=De Standaard}}</ref> Po poplavah ob obletnici [[Auckland]]a leta 2023 in ciklonu Gabrielle na [[Severni otok|Severnem otoku]] Nove Zelandije so bili nameščeni Baileyjevi mostovi, da bi ponovno povezali skupnosti.<ref>{{cite news|url=https://www.rnz.co.nz/news/national/485162/six-bailey-bridges-to-help-reconnect-isolated-north-island-communities|title=Six Bailey bridges to help reconnect isolated North Island communities|publisher=Radio New Zealand|date=2 March 2023}}</ref> Po poplavah v Madridu v Španiji leta 2023 naj bi španska vojska zgradila Baileyjev most v vasi Aldea del Fresno.<ref>{{Cite web |date=2023-09-06 |title=El Ejército instala en Aldea del Fresno el puente que "ayudó a ganar" la II Guerra Mundial |url=https://www.elmundo.es/madrid/2023/09/06/64f782f121efa0a22e8b4570.html |access-date=2023-09-07 |website=ELMUNDO |language=es}}</ref> Leta 2024 je indijska vojska po katastrofalnih zemeljskih plazovih v okrožju Wayanad v Kerali zgradila 56 metrov visok Baileyjev most v vasi Mundakkai.<ref>{{Cite news |last=PTI |date=2024-08-01 |title=Indian Army constructs 190-ft-long Bailey bridge at Wayanad to connect landslide affected areas |url=https://www.thehindu.com/news/national/kerala/indian-army-constructs-190-ft-long-bailey-bridge-at-wayanad-to-connect-landslide-affected-areas/article68474877.ece |access-date=2024-08-02 |work=The Hindu |language=en-IN |issn=0971-751X}}</ref> Leta 2025, med poplavami v Bahía Blanci leta 2025, je argentinska vojska postavila dva Baileyjeva mostova, da bi ponovno povezala obe polovici mesta.<ref>{{cite web | url=https://www.lanueva.com/nota/2025-3-12-19-24-0-el-ejercito-anuncio-que-este-jueves-quedara-inaugurado-el-puente-modular-sobre-el-canal-maldonado | title=El Ejército anunció que este jueves quedará inaugurado el puente modular sobre el Canal Maldonado }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.lanueva.com/nota/2025-3-16-18-16-0-habilitan-un-nuevo-puente-modular-para-atravesar-el-canal-maldonado | title=Habilitan un nuevo puente modular para atravesar el canal Maldonado }}</ref> == Zasnova == [[file:Bailey bridge element, Ranville 01 09.jpg|thumb|left|Prečke, stranske plošče in nosilci dela Baileyjevega mostu v muzeju Memorial Pegasus v Ranvilleu v Calvadosu v Franciji so jasno vidni]] [[file:The British Army in Italy 1943 NA7082.jpg|thumb|Kraljevi inženirji gradijo most Bailey v Italiji, september 1943. Čez nosilce polagajo lesene deske za izdelavo vozišča]] Uspeh Baileyjevega mostu je bil posledica preprostosti izdelave in sestavljanja njegovih modularnih komponent, skupaj z možnostjo postavljanja in nameščanja delov z minimalno pomočjo težke opreme. Številni prejšnji projekti vojaških mostov so zahtevali žerjave za dvigovanje vnaprej sestavljenega mostu in njegovo spuščanje na mesto. Deli mostu Bailey so bili izdelani iz standardnih jeklenih zlitin in so bili dovolj preprosti, da so bili deli, izdelani v več različnih tovarnah, zamenljivi. Vsak posamezen del je lahko nosilo majhno število mož, kar je vojaškim inženirjem omogočilo lažje in hitrejše premikanje pri pripravi poti za vojake in material, ki so napredovali za njimi. Modularna zasnova je inženirjem omogočila, da so vsak most zgradili tako dolg in močan, kot je bilo potrebno, pri čemer so podvojili ali potrojili podporne stranske plošče ali pa so jih postavili na dele cestnega dna.<ref>{{cite web |url=http://www.mabeybridge.com/modular-bridging/history-of-the-bailey-bridge/ |title=The Story of the Bailey Bridge |work=Mabey Bridge |publisher=Mabey Bridge Ltd. |archive-url=https://web.archive.org/web/20151031050012/http://www.mabeybridge.com/modular-bridging/history-of-the-bailey-bridge/ |access-date=3 October 2015|archive-date=2015-10-31 }}</ref> Osnovni most je sestavljen iz treh glavnih delov. Trdnost mostu zagotavljajo paneli na straneh. Paneli so dolgi 3,0 m, visoki 1,5 m, križno povezani pravokotniki, od katerih vsak tehta 260 kg in jih lahko dvignejo štirje moški. Panel je bil izdelan iz varjenega jekla. Zgornji in spodnji pas vsake plošče sta imela prepletene moške in ženske ušesa, v katera so inženirji lahko vstavili povezovalne zatiče plošč.<ref name="thinkdefence">{{cite web |url=http://www.thinkdefence.co.uk/2012/01/uk-military-bridging-equipment-the-bailey-bridge/ |title=UK Military Bridging – Equipment (The Bailey Bridge) |work=Think Defence |date=8 January 2012 |publisher=ThinkDefence |access-date=28 March 2015}}</ref> Tla mostu so sestavljena iz številnih 5,8 m širokih prečnih letev, ki potekajo čez most, med njimi in čez prečne letve pa potekajo 3,0 m dolge nosilne letve, ki tvorijo ploščad.<ref name="launching">{{cite journal |date=7 October 1943 |title=Launching the Bailey Bridge |url=http://www.lonesentry.com/articles/ttt07/bailey-bridge.html |journal=Tactical and Technical Trends |issue=35 |access-date=2011-09-11}}</ref> Prečne letve ležijo na spodnjem pasu plošč, skupaj pa jih držijo objemke. Nosilne letve so nameščene na vrhu dokončanega konstrukcijskega okvirja, na nosilne letve pa so nameščene lesene deske (šahovnice), ki zagotavljajo cestno podlago. Trakovi so pritrjeni z vijaki na nosilce. Kasneje med vojno so lesene plošče prekrile jeklene plošče, ki so bile bolj odporne na poškodbe zaradi tankovskih gosenic. Vsaka enota, zgrajena na ta način, ustvari en sam 3,0 m dolg del mostu s 3,7 m široko cestno podlago. Ko je en del dokončan, ga običajno potisnejo naprej čez valje na mostišču, za njim pa zgradijo drug del. Nato sta oba povezana z zatiči, ki se zabijejo v luknje v vogalih plošč. Za dodatno trdnost je mogoče na vsako stran mostu priviti do tri plošče (in prečke). Druga rešitev je, da se plošče zložijo navpično. S tremi ploščami vzdolžno in dvema v višino lahko Baileyjev most podpira tanke v razponu 61 m. Na zunanji strani stranskih plošč je mogoče namestiti pločnike. Stranske plošče tvorijo učinkovito oviro med pešci in vozili, kar omogoča pešcem varno uporabo mostu.<ref name="warillustrated" /> Koristna lastnost Baileyjevega mostu je njegova možnost, da se ga spusti z ene strani vrzeli, brez potrebe po opremi ali osebju na drugem bregu.<ref name="launching" /> V tem sistemu je sprednji del mostu nagnjen navzgor s kratkimi 'lansirnimi členi', da tvori 'lansirni nos', večina mostu pa ostane brez cestišča in trakov. Most je postavljen na valje in preprosto potisnjen čez vrzel z uporabo delovne sile, tovornjaka ali gosenične naprave, nakar se valj odstrani (s pomočjo dvigalk) in se namestijo trakovi in ​​cestišče, skupaj z morebitnimi dodatnimi ploščami in prečkami, ki bi lahko bili potrebni. Med drugo svetovno vojno so dele Baileyjevega mostu izdelovala podjetja z malo izkušnjami s tovrstnim inženiringom. Čeprav so bili deli preprosti, jih je bilo treba natančno izdelati, da so se pravilno prilegali, zato so jih v vsaki tovarni sestavljali v testno orodje, da bi to preverili. Da bi to učinkovito izvedli, bi na testni most nenehno dodajali novo izdelane dele, hkrati pa bi daljni konec testnega mostu nenehno razstavljali in dele pošiljali končnim uporabnikom.[23] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=I4_fAAAAMAAJ|title=A Bridge to Victory: The Untold Story of the Bailey Bridge|last=Harpur|first=Brian|date=1991-01-01|publisher=H.M. Stationery Office|isbn=9780117726505|language=en}} * {{Cite book|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uva.x004788980;view=1up;seq=2|title=Bailey bridge|series=Technical manual; TM 5-277 |publisher=Department of the Army|year=1972|location=Washington, D.C.}} * {{Cite magazine|last=Sanders|first=Gold V.|year=1944|title=Push-Over Bridges Built Like Magic from Interlocking Parts|url=https://books.google.com/books?id=PyEDAAAAMBAJ&pg=PA94|magazine=Popular Science|pages=94}} * {{Cite book|url=https://www.drdo.gov.in/sites/default/files/monographs-documents/19-military-bridging.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20211025104428/https://www.drdo.gov.in/sites/default/files/monographs-documents/19-military-bridging.pdf |archive-date=2021-10-25 |url-status=live|title=Military Bridging|last=Joshi|first=MR|publisher=Defence Research & Development Organisation|year=2008}} == Zunanje povezave == {{commons}} * [http://www.nzta.govt.nz/network/maintaining/management/bailey-bridge.html Bailey Bridges in New Zealand] * [https://www.youtube.com/watch?v=-8HSHOzbgzE Mabey Bridge Compact 200™ - Modular Bridge Construction] Animated build of a modern Mabey Compact 200 Bridge (similar to the original Bailey Bridge) * [https://www.globalsecurity.org/military/library/policy/army/fm/5-277/fm5-277.pdf US Field Manual 5-277] [[Kategorija:Kovinski mostovi]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] bcnw4z0dgrcp4bfsif19ukx039tddxw 4 608387 6765215 6753521 2026-10-14T17:24:51Z Pinky sl 2932 /* Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg */ 6765215 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]]=== [[Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|400px|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]] * {{info}} '''Par [[osatova vitezovka|osatovih vitezovk]]''' se prehranjuje s semeni [[lučnik]]a, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:55, 6. september 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:30, 7. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 07:13, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:32, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:18, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:32, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 14. oktober 2026 (CEST) nxmn1lf3i1s5h3pmq32bo1p5vihkokl 10 609081 6765238 6761948 2026-10-14T18:02:00Z JoMK 240261 6765238 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občine v Asturiji | titlestyle = background:#FFD700; color:#000000; | groupstyle = background:#FFD700; color:#000000; | liststyle = background:#FFFFFF; color:#000000; | belowstyle = background:#FFD700; color:#000000; | bodystyle = border:2px solid #0066CC; | title = <!-- -->{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb]]i | Župan = [[Župan]]i | Zastava = [[Zastava|Zastave]] }} [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]] | osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]] | županov = Seznami [[župan]]ov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]] | častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]] | [[Seznam občin v Asturiji|Občine v Asturiji]] }} | listclass = hlist | list1 = * [[Allande]] * [[Aller]] * [[Amieva]] * [[Avilés]] * [[Belmonte de Miranda]] * [[Bimenes]] * [[Boal]] * [[Cabrales]] * [[Cabranes]] * [[Candamo]] * [[Cangas de Onís]] * [[Cangas del Narcea]] * [[Caravia]] * [[Carreño]] * [[Caso, Španija|Caso]] * [[Castrillón]] * [[Castropol]] * [[Coaña]] * [[Colunga]] * [[Corvera de Asturias]] * [[Cudillero]] * [[Degaña]] * [[El Franco]] * [[Gijón]] * [[Gozón]] * [[Grado, Španija|Grado]] * [[Grandas de Salime]] * [[Ibias]] * [[Illano]] * [[Illas]] * [[Langreo]] * [[Laviana]] * [[Lena, Španija|Lena]] * [[Llanera]] * [[Llanes]] * [[Mieres, Španija|Mieres]] * [[Morcín]] * [[Muros de Nalón]] * [[Nava, Asturija|Nava]] * [[Navia, Asturija|Navia]] * [[Noreña]] * [[Onís]] * [[Oviedo]] * [[Parres]] * [[Peñamellera Alta]] * [[Peñamellera Baja]] * [[Pesoz]] * [[Piloña]] * [[Ponga, Asturija|Ponga]] * [[Pravia]] * [[Proaza]] * [[Quirós]] * [[Las Regueras]] * [[Ribadedeva]] * [[Ribadesella]] * [[Ribera de Arriba]] * [[Riosa]] * [[Salas, Asturija|Salas]] * [[San Martín de Oscos]] * [[San Martín del Rey Aurelio]] * [[San Tirso de Abres]] * [[Santa Eulalia de Oscos]] * [[Santo Adriano]] * [[Sariego]] * [[Siero]] * [[Sobrescobio]] * [[Somiedo]] * [[Soto del Barco]] * [[Tapia de Casariego]] * [[Taramundi]] * [[Teverga]] * [[Tineo]] * [[Valdés, Asturija|Valdés]] * [[Vegadeo]] * [[Villanueva de Oscos]] * [[Villaviciosa]] * [[Villayón]] * [[Yernes y Tameza]] | below = <!-- -->{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}} | Allande | Aller | Amieva | Avilés | Bimenes | Boal | Cabrales | Cabranes | Candamo | Caravia | Carreño | Caso | Castrillón | Castropol | Coaña | Colunga | Cudillero | Degaña | Gijón | Gozón | Grado | Ibias | Illano | Illas | Langreo | Laviana | Lena | Llanera | Llanes | Mieres | Morcín | Nava | Navia | Noreña | Onís | Oviedo | Parres | Pesoz | Piloña | Ponga | Pravia | Proaza | Quirós | Ribadedeva | Ribadesella | Riosa | Salas | Sariego | Siero | Sobrescobio | Somiedo | Taramundi | Teverga | Tineo | Valdés | Vegadeo | Villaviciosa | Villayón = <!-- -->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Grb]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Zastava]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Osebnosti]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Župani]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Častni občani]] | #default = <!-- -->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Grb]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Zastava]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Osebnosti]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Župani]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Častni občani]] }} }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Občine v Asturiji|*]] [[Kategorija:Predloge španskih občin| ]] </noinclude> jwcxs70w93qibejog5mrx1cq9hkkkss 14 609096 6765237 6755884 2026-10-14T18:01:26Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Občine v Asturiji]]; −[[Kategorija:Predloge za Asturijo]]; +[[Kategorija:Občine Španije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765237 wikitext text/x-wiki {{kategorija predlog}} [[Kategorija:Geografska navigacijska polja|Asturija]] [[Kategorija:Občine Španije]] cl87hwnd28tzpsuyd0b9a3qmuvza7bm 100 609365 6765250 6763750 2026-10-14T19:06:13Z Yerpo 8417 [[Zoisova nagrada|Zoisove nagrade]] 6765250 wikitext text/x-wiki [[Slika:A6-FKF B737Max8 2026-01-02 DXB FlyDubai psnb.jpeg|180px|right|FlyDubai Boeing 737 MAX 8 A6-FKF]] *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]]. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). *Posadka in potniki na '''[[Let 1073 Flydubai|letu 1073 družbe Flydubai]]''' so preprečili poskus ugrabitve in strmoglavljenja letala <small>(na sliki)</small> nad [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]]. *Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''', zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], ki je v finalu premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]]. *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|102|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik; [[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka; [[Harald V. Norveški|Harald V.]] ({{abbr|89|umrl 28. avgusta}}), norveški kralj; [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general kwxbrzz18wdob26swhgcefpp52hnm4w 6765262 6765250 2026-10-14T19:42:57Z Yerpo 8417 lahko je domača slika za spremembo 6765262 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). *Posadka in potniki na '''[[Let 1073 Flydubai|letu 1073 družbe Flydubai]]''' so preprečili poskus ugrabitve in strmoglavljenja letala nad [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]]. *Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''', zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], ki je v finalu premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]]. *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|102|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik; [[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka; [[Harald V. Norveški|Harald V.]] ({{abbr|89|umrl 28. avgusta}}), norveški kralj; [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general 48vdia8tv6w4kqn4t15ncde9sofvmxv 10 609614 6765235 6762806 2026-10-14T18:00:30Z JoMK 240261 6765235 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občine v provinci Leon | titlestyle = background:#981932; color:#F2BE1A; border:none; | groupstyle = background:#981932; color:#F2BE1A; | liststyle = background:#FFFFFF; color:#000000; | belowstyle = background:#981932; color:#F2BE1A; border:none; | bodystyle = border:2px solid #981932; | title = <span style="color:#F2BE1A;">{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb|<span style="color:#F2BE1A;">Grb</span>]]i | Župan = [[Župan|<span style="color:#F2BE1A;">Župan</span>]]i | Zastava = [[Zastava|<span style="color:#F2BE1A;">Zastave</span>]] }} [[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">občin v provinci Leon</span>]] | osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">občin v provinci Leon</span>]] | županov = Seznami [[župan|<span style="color:#F2BE1A;">župan</span>]]ov [[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">občin v provinci Leon</span>]] | častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">občin v provinci Leon</span>]] | [[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">Občine v provinci Leon</span>]] }}</span> | listclass = hlist | list1 = * [[Acebedo, Leon|Acebedo]] * [[Algadefe]] * [[Alija del Infantado]] * [[Almanza, Leon|Almanza]] * [[Ardón]] * [[Arganza]] * [[Astorga, Španija|Astorga]] * [[Balboa, Leon|Balboa]] * [[Barjas]] * [[Bembibre]] * [[Benavides, Španija|Benavides]] * [[Benuza]] * [[Bercianos del Páramo]] * [[Bercianos del Real Camino]] * [[Berlanga del Bierzo]] * [[Boca de Huérgano]] * [[Borrenes]] * [[Boñar]] * [[Brazuelo]] * [[Burón]] * [[Bustillo del Páramo]] * [[Cabañas Raras]] * [[Cabreros del Río]] * [[Cabrillanes]] * [[Cacabelos]] * [[Calzada del Coto]] * [[Campazas]] * [[Campo de Villavidel]] * [[Camponaraya]] * [[Candín]] * [[Cármenes]] * [[Carracedelo]] * [[Carrizo de la Ribera]] * [[Carrocera]] * [[Carucedo]] * [[Castilfalé]] * [[Castrillo de Cabrera]] * [[Castrillo de la Valduerna]] * [[Castrocalbón]] * [[Castrocontrigo]] * [[Castropodame]] * [[Castrotierra de Valmadrigal]] * [[Cea, Leon|Cea]] * [[Cebanico]] * [[Cebrones del Río]] * [[Chozas de Abajo]] * [[Cimanes de la Vega]] * [[Cimanes del Tejar]] * [[Cistierna]] * [[Congosto]] * [[Corbillos de los Oteros]] * [[Corullón]] * [[Crémenes]] * [[Cuadros]] * [[Cubillas de Rueda]] * [[Cubillas de los Oteros]] * [[Cubillos del Sil]] * [[Destriana]] * [[El Burgo Ranero]] * [[Encinedo]] * [[Escobar de Campos]] * [[Fabero]] * [[Folgoso de la Ribera]] * [[Fresno de la Vega]] * [[Fuentes de Carbajal]] * [[Garrafe de Torío]] * [[Gordaliza del Pino]] * [[Gordoncillo]] * [[Gradefes]] * [[Grajal de Campos]] * [[Gusendos de los Oteros]] * [[Hospital de Órbigo]] * [[Igüeña]] * [[Izagre]] * [[Joarilla de las Matas]] * [[La Antigua (León)|La Antigua]] * [[La Bañeza]] * [[La Ercina]] * [[La Pola de Gordón]] * [[La Robla]] * [[La Vecilla]] * [[Laguna Dalga]] * [[Laguna de Negrillos]] * [[Las Omañas]] * [[León, Španija|León]] * [[Llamas de la Ribera]] * [[Los Barrios de Luna]] * [[Lucillo]] * [[Luyego]] * [[Magaz de Cepeda]] * [[Mansilla Mayor]] * [[Mansilla de las Mulas]] * [[Maraña]] * [[Matadeón de los Oteros]] * [[Matallana de Torío]] * [[Matanza de los Oteros]] * [[Molinaseca]] * [[Murias de Paredes]] * [[Noceda del Bierzo]] * [[Oencia]] * [[Onzonilla]] * [[Oseja de Sajambre]] * [[Pajares de los Oteros]] * [[Palacios de la Valduerna]] * [[Palacios del Sil]] * [[Peranzanes]] * [[Pobladura de Pelayo García]] * [[Ponferrada]] * [[Posada de Valdeón]] * [[Pozuelo del Páramo]] * [[Prado de la Guzpeña]] * [[Priaranza del Bierzo]] * [[Prioro]] * [[Puebla de Lillo]] * [[Puente de Domingo Flórez]] * [[Páramo del Sil]] * [[Quintana del Castillo]] * [[Quintana del Marco]] * [[Quintana y Congosto]] * [[Regueras de Arriba]] * [[Reyero]] * [[Riaño, Leon|Riaño]] * [[Riego de la Vega]] * [[Riello]] * [[Rioseco de Tapia]] * [[Roperuelos del Páramo]] * [[Sabero]] * [[Sahagún]] * [[San Adrián del Valle]] * [[San Andrés del Rabanedo]] * [[San Cristóbal de la Polantera]] * [[San Emiliano (León)|San Emiliano]] * [[San Esteban de Nogales]] * [[San Justo de la Vega]] * [[San Millán de los Caballeros]] * [[San Pedro Bercianos]] * [[Sancedo]] * [[Santa Colomba de Curueño]] * [[Santa Colomba de Somoza]] * [[Santa Cristina de Valmadrigal]] * [[Santa Elena de Jamuz]] * [[Santa Marina del Rey]] * [[Santa María de Ordás]] * [[Santa María de la Isla]] * [[Santa María del Monte de Cea]] * [[Santa María del Páramo]] * [[Santas Martas]] * [[Santiago Millas]] * [[Santovenia de la Valdoncina]] * [[Sariegos]] * [[Sena de Luna]] * [[Sobrado, Leon|Sobrado]] * [[Soto de la Vega]] * [[Soto y Amío]] * [[Toral de los Guzmanes]] * [[Toral de los Vados]] * [[Toreno]] * [[Torre del Bierzo]] * [[Trabadelo]] * [[Truchas]] * [[Turcia]] * [[Urdiales del Páramo]] * [[Val de San Lorenzo]] * [[Valdefresno]] * [[Valdefuentes del Páramo]] * [[Valdelugueros]] * [[Valdemora]] * [[Valdepiélago]] * [[Valdepolo]] * [[Valderas]] * [[Valderrey]] * [[Valderrueda]] * [[Valdesamario]] * [[Valdevimbre]] * [[Valencia de Don Juan]] * [[Valle de Ancares]] * [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]] * [[Valverde de la Virgen]] * [[Valverde-Enrique]] * [[Vega de Espinareda]] * [[Vega de Infanzones]] * [[Vega de Valcarce]] * [[Vegacervera]] * [[Vegaquemada]] * [[Vegas del Condado]] * [[Villablino]] * [[Villabraz]] * [[Villadangos del Páramo]] * [[Villademor de la Vega]] * [[Villafranca del Bierzo]] * [[Villagatón]] * [[Villamañán]] * [[Villamandos]] * [[Villamanín]] * [[Villamartín de Don Sancho]] * [[Villamejil]] * [[Villamol]] * [[Villamontán de la Valduerna]] * [[Villamoratiel de las Matas]] * [[Villanueva de las Manzanas]] * [[Villaobispo de Otero]] * [[Villaornate y Castro]] * [[Villaquejida]] * [[Villaquilambre]] * [[Villarejo de Órbigo]] * [[Villares de Órbigo]] * [[Villasabariego]] * [[Villaselán]] * [[Villaturiel]] * [[Villazala]] * [[Villazanzo de Valderaduey]] * [[Zotes del Páramo]] | below = <!-- -->{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}} | [[Acebedo, León|Acebedo]] | [[Algadefe]] | [[Alija del Infantado]] | [[Almanza, Leon]] | [[Ardón]] | [[Arganza]] | [[Astorga]] | [[Balboa, Leon|Balboa]] | [[Barjas]] | [[Bembibre]] | [[Benavides, Španija|Benavides]] | [[Benuza]] | [[Bercianos del Páramo]] | [[Bercianos del Real Camino]] | [[Berlanga del Bierzo]] | [[Boca de Huérgano]] | [[Borrenes]] | [[Boñar]] | [[Brazuelo]] | [[Burón]] | [[Bustillo del Páramo]] | [[Cabañas Raras]] | [[Cabreros del Río]] | [[Cabrillanes]] | [[Cacabelos]] | [[Calzada del Coto]] | [[Campazas]] | [[Campo de Villavidel]] | [[Camponaraya]] | [[Cármenes]] | [[Carracedelo]] | [[Carrizo de la Ribera|Carrizo]] | [[Carrocera]] | [[Carucedo]] | [[Castilfalé]] | [[Castrillo de Cabrera]] | [[Castrillo de la Valduerna]] | [[Castrocalbón]] | [[Castrocontrigo]] | [[Castropodame]] | [[Castrotierra de Valmadrigal]] | [[Cea, Leon|Cea]] | [[Cebanico]] | [[Cebrones del Río]] | [[Chozas de Abajo]] | [[Cimanes de la Vega]] | [[Cimanes del Tejar]] | [[Cistierna]] | [[Congosto]] | [[Corbillos de los Oteros]] | [[Corullón]] | [[Crémenes]] | [[Cuadros]] | [[Cubillas de Rueda]] | [[Cubillas de los Oteros]] | [[Cubillos del Sil]] | [[Destriana]] | [[El Burgo Ranero]] | [[Encinedo]] | [[Escobar de Campos]] | [[Fabero]] | [[Folgoso de la Ribera]] | [[Fresno de la Vega]] | [[Fuentes de Carbajal]] | [[Garrafe de Torío]] | [[Gordaliza del Pino]] | [[Gordoncillo]] | [[Gradefes]] | [[Grajal de Campos]] | [[Gusendos de los Oteros]] | [[Hospital de Órbigo]] | [[Igüeña]] | [[Izagre]] | [[Joarilla de las Matas]] | [[La Antigua (León)|La Antigua]] | [[La Bañeza]] | [[La Ercina]] | [[La Pola de Gordón]] | [[La Robla]] | [[La Vecilla]] | [[Laguna Dalga]] | [[Laguna de Negrillos]] | [[Las Omañas]] | [[León, Španija|León]] | [[Llamas de la Ribera]] | [[Los Barrios de Luna]] | [[Lucillo]] | [[Luyego]] | [[Magaz de Cepeda]] | [[Mansilla Mayor]] | [[Mansilla de las Mulas]] | [[Maraña]] | [[Matadeón de los Oteros]] | [[Matallana de Torío]] | [[Matanza de los Oteros]] | [[Molinaseca]] | [[Murias de Paredes]] | [[Noceda del Bierzo]] | [[Oencia]] | [[Onzonilla]] | [[Oseja de Sajambre]] | [[Pajares de los Oteros]] | [[Palacios de la Valduerna]] | [[Palacios del Sil]] | [[Peranzanes]] | [[Pobladura de Pelayo García]] | [[Ponferrada]] | [[Posada de Valdeón]] | [[Pozuelo del Páramo]] | [[Prado de la Guzpeña]] | [[Priaranza del Bierzo]] | [[Prioro]] | [[Puebla de Lillo]] | [[Puente de Domingo Flórez]] | [[Páramo del Sil]] | [[Quintana del Castillo]] | [[Quintana del Marco]] | [[Quintana y Congosto]] | [[Regueras de Arriba]] | [[Reyero]] | [[Riaño, Leon|Riaño]] | [[Riego de la Vega]] | [[Riello]] | [[Rioseco de Tapia]] | [[Roperuelos del Páramo]] | [[Sabero]] | [[Sahagún]] | [[San Adrián del Valle]] | [[San Andrés del Rabanedo]] | [[San Cristóbal de la Polantera]] | [[San Emiliano (León)|San Emiliano]] | [[San Esteban de Nogales]] | [[San Justo de la Vega]] | [[San Millán de los Caballeros]] | [[San Pedro Bercianos]] | [[Sancedo]] | [[Santa Colomba de Curueño]] | [[Santa Colomba de Somoza]] | [[Santa Cristina de Valmadrigal]] | [[Santa Elena de Jamuz]] | [[Santa Marina del Rey]] | [[Santa María de Ordás]] | [[Santa María de la Isla]] | [[Santa María del Monte de Cea]] | [[Santa María del Páramo]] | [[Santas Martas]] | [[Santiago Millas]] | [[Santovenia de la Valdoncina]] | [[Sariegos]] | [[Sena de Luna]] | [[Sobrado, Leon|Sobrado]] | [[Soto de la Vega]] | [[Soto y Amío]] | [[Toral de los Guzmanes]] | [[Toral de los Vados]] | [[Toreno]] | [[Torre del Bierzo]] | [[Trabadelo]] | [[Truchas]] | [[Turcia]] | [[Urdiales del Páramo]] | [[Val de San Lorenzo]] | [[Valdefresno]] | [[Valdefuentes del Páramo]] | [[Valdelugueros]] | [[Valdemora]] | [[Valdepiélago]] | [[Valdepolo]] | [[Valderas]] | [[Valderrey]] | [[Valderrueda]] | [[Valdesamario]] | [[Valdevimbre]] | [[Valencia de Don Juan]] | [[Valle de Ancares]] | [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]] | [[Valverde de la Virgen]] | [[Valverde-Enrique]] | [[Vega de Espinareda]] | [[Vega de Infanzones]] | [[Vega de Valcarce]] | [[Vegacervera]] | [[Vegaquemada]] | [[Vegas del Condado]] | [[Villablino]] | [[Villabraz]] | [[Villadangos del Páramo]] | [[Villademor de la Vega]] | [[Villafranca del Bierzo]] | [[Villagatón]] | [[Villamañán]] | [[Villamandos]] | [[Villamanín]] | [[Villamartín de Don Sancho]] | [[Villamejil]] | [[Villamol]] | [[Villamontán de la Valduerna]] | [[Villamoratiel de las Matas]] | [[Villanueva de las Manzanas]] | [[Villaobispo de Otero]] | [[Villaornate y Castro]] | [[Villaquejida]] | [[Villaquilambre]] | [[Villarejo de Órbigo]] | [[Villares de Órbigo]] | [[Villasabariego]] | [[Villaselán]] | [[Villaturiel]] | [[Villazala]] | [[Villazanzo de Valderaduey]] | [[Zotes del Páramo]] = <!-- -->[[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">Občina</span>]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Grb</span>]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Zastava</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Osebnosti</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Župani</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Častni občani</span>]] | #default = <!-- -->[[Seznam občin v provinci Leon|<span style="color:#F2BE1A;">Občina</span>]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Grb</span>]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Zastava</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Osebnosti</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Župani</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#F2BE1A;">Častni občani</span>]] }} }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge španskih občin| ]] [[Kategorija:Občine v provinci Leon|*]] </noinclude> 2aoo826om5poeq2c5l7csyr8l2b4qxn 0 609629 6765276 6762807 2026-10-14T21:57:33Z Doncsecz~slwiki 9581 /* B */ 6765276 wikitext text/x-wiki [[Slika:Leon-Mapa municipal.svg|thumb|desno|Zemljevid leonskih občin]] '''Občine v provinci Leon''' ({{jezik-es|Municipios de la provincia de León}}) so enote v [[provinca Leon|provinci Leon]], v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Trenutno obstaja 210 občin in mestna občina [[Oviedo]] (ki je prestolnica). Seznam je urejen po abecednem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[Acebedo, Leon|Acebedo ''(Acebéu)'']] * [[Algadefe]] * [[Alija del Infantado|Alija del Infantado ''(Alixa)'']] * [[Almanza, Leon|Almanza]] * [[Ardón]] * [[Arganza]] * [[Astorga, Španija|Astorga ''(Estorga)'']] == B == * [[Balboa, Leon|Balboa ''(Valboa)'']] * [[Barjas|Barjas ''(Barxas, Barceniellas)'']] * [[Bembibre|Bembibre ''(Bienvibre)'']] * [[Benavides, Španija|Benavides]] * [[Benuza]] * [[Bercianos del Páramo]] * [[Bercianos del Real Camino]] * [[Berlanga del Bierzo|Berlanga del Bierzo ''(Berllanga)'']] * [[Boca de Huérgano|Boca de Huérgano ''(Boca de Güérganu)'']] * [[Borrenes|Borrenes ''(Borrés)'']] * [[Boñar]] * [[Brazuelo|Brazuelo ''(Brazuelu)'']] * [[Burón, Leon|Burón]] * [[Bustillo del Páramo|Bustillo del Páramo ''(Bustiellu del Páramu)'']] == C == * [[Cabañas Raras]] * [[Cabreros del Río]] * [[Cabrillanes|Cabrillanes ''(Cabrichanes)'']] * [[Cacabelos|Cacabelos ''(Cacabieḷḷos)'']] * [[Calzada del Coto|Calzada del Coto ''(Calzada del Coutu)'']] * [[Campazas]] * [[Campo de Villavidel]] * [[Camponaraya|Camponaraya ''(Camponaraia)'']] * [[Candín|Candín ''(Ancares)'']] * [[Cármenes|Cármenes ''(La Mediana)'']] * [[Carracedelo]] * [[Carrizo de la Ribera|Carrizo de la Ribera ''(Carizzu)'']] * [[Carrocera]] * [[Carucedo]] * [[Castilfalé]] * [[Castrillo de Cabrera|Castrillo de Cabrera ''(Castriellu)'']] * [[Castrillo de la Valduerna]] * [[Castrocalbón|Castrocalbón ''(Castrucarbón)'']] * [[Castrocontrigo|Castrocontrigo ''(Castrocontrigu)'']] * [[Castropodame|Castropodame ''(Castru Podame)'']] * [[Castrotierra de Valmadrigal|Castrotierra de Valmadrigal ''(Castrutierra)'']] * [[Cea, Leon|Cea]] * [[Cebanico|Cebanico ''(Cebanicu)'']] * [[Cebrones del Río|Cebrones del Río ''(Zebrones del Ríu)'']] * [[Chozas de Abajo|Chozas de Abajo ''(Chozas d'Abaxu)'']] * [[Cimanes de la Vega|Cimanes de la Vega ''(Cimanes de la Veiga)'']] * [[Cimanes del Tejar|Cimanes del Tejar ''(Cimanes del Teyar)'']] * [[Cistierna]] * [[Congosto]] * [[Corbillos de los Oteros|Corbillos de los Oteros ''(Corbiellos)'']] * [[Corullón]] * [[Crémenes]] * [[Cuadros]] * [[Cubillas de Rueda|Cubillas de Rueda ''(Cubiellas de Rueda)'']] * [[Cubillas de los Oteros|Cubillas de los Oteros ''(Cubiellas de los Oteros)'']] * [[Cubillos del Sil]] == D == * [[Destriana]] == E == * [[El Burgo Ranero]] * [[Encinedo|Encinedo ''(Encinéu)'']] * [[Escobar de Campos]] == F == * [[Fabero|Fabero ''(El Fabeiru, Al Fabeiru)'']] * [[Folgoso de la Ribera|Folgoso de la Ribera ''(Felgosu)'']] * [[Fresno de la Vega|Fresno de la Vega ''(Fresnu de la Viega)'']] * [[Fuentes de Carbajal]] == G == * [[Garrafe de Torío|Garrafe de Torío ''(Garrafe de Toríu)'']] * [[Gordaliza del Pino]] * [[Gordoncillo|Gordoncillo ''(Gordonciello)'']] * [[Gradefes]] * [[Grajal de Campos|Grajal de Campos ''(Graxal de Campos)'']] * [[Gusendos de los Oteros]] == H == * [[Hospital de Órbigo|Hospital de Órbigo ''(Hospital d'Órbigu)'']] == I == * [[Igüeña]] * [[Izagre]] == J == * [[Joarilla de las Matas|Joarilla de las Matas ''(Xuarilla)'']] == L == * [[La Antigua (León)|La Antigua]] * [[La Banieza|La Banieza ''(La Banieza)'']] * [[La Ercina]] * [[La Pola de Gordón]] * [[La Robla|La Robla ''(La Robra)'']] * [[La Vecilla]] * [[Laguna Dalga]] * [[Laguna de Negrillos|Laguna de Negrillos ''(Llaguna Negriellos)'']] * [[Las Omañas|Las Omañas ''(La Oumanna)'']] * [[León, Španija|León ''(Llión)'']] * [[Llamas de la Ribera]] * [[Los Barrios de Luna|Los Barrios de Luna ''(Ḷḷuna d'Abaxo)'']] * [[Lucillo|Lucillo ''(Lluciellu)'']] * [[Luyego|Luyego ''(Lluyegu)'']] == M == * [[Magaz de Cepeda]] * [[Mansilla Mayor]] * [[Mansilla de las Mulas|Mansilla de las Mulas ''(Mansiella)'']] * [[Mansilla Mayor|Mansilla Mayor ''(Mansiella)'']] * [[Maraña]] * [[Matadeón de los Oteros]] * [[Matallana de Torío]] * [[Matanza de los Oteros|Matanza de los Oteros ''(Matancia)'']] * [[Molinaseca]] * [[Murias de Paredes]] == N == * [[Noceda del Bierzo|Noceda del Bierzo ''(Ñoceda)'']] == O == * [[Oencia]] * [[Onzonilla]] * [[Oseja de Sajambre|Oseja de Sajambre ''(Oseya de Sayambre)'']] == P == * [[Pajares de los Oteros|Pajares de los Oteros ''(Payares)'']] * [[Palacios de la Valduerna]] * [[Palacios del Sil]] * [[Páramo del Sil|Páramo del Sil ''(Páramu del Sil)'']] * [[Peranzanes|Peranzanes ''(Peranzáis)'']] * [[Pobladura de Pelayo García]] * [[Ponferrada]] * [[Posada de Valdeón|Posada de Valdeón ''(Posá de Valdión)'']] * [[Pozuelo del Páramo]] * [[Prado de la Guzpeña]] * [[Priaranza del Bierzo]] * [[Prioro]] * [[Puebla de Lillo|Puebla de Lillo ''(Pola de Lillo, La Puebla de Lillu)'']] * [[Puente de Domingo Flórez|Puente de Domingo Flórez ''(A Ponte de Domingos Flórez)'']] == Q == * [[Quintana del Castillo]] * [[Quintana del Marco]] * [[Quintana y Congosto]] == R == * [[Regueras de Arriba]] * [[Reyero]] * [[Riaño, Leon|Riaño]] * [[Riego de la Vega]] * [[Riello|Riello ''(Rigiellu)'']] * [[Rioseco de Tapia|Riosco de Tapia ''(Riosecu de Tapia)'']] * [[Roperuelos del Páramo]] == S == * [[Sabero]] * [[Sahagún|Sahagún ''(Safagún)'']] * [[San Adrián del Valle]] * [[San Andrés del Rabanedo]] * [[San Cristóbal de la Polantera]] * [[San Emiliano, Leon|San Emiliano ''(Santu Millanu, Santu Michanu)'']] * [[San Esteban de Nogales]] * [[San Justo de la Vega|San Justo de la Vega ''(San Xustu)'']] * [[San Millán de los Caballeros]] * [[San Pedro Bercianos]] * [[Sancedo]] * [[Santa Colomba de Curueño]] * [[Santa Colomba de Somoza]] * [[Santa Cristina de Valmadrigal]] * [[Santa Elena de Jamuz]] * [[Santa Marina del Rey]] * [[Santa María de Ordás]] * [[Santa María de la Isla]] * [[Santa María del Monte de Cea]] * [[Santa María del Páramo]] * [[Santas Martas]] * [[Santiago Millas|Santiago Millas ''(Santiao)'']] * [[Santovenia de la Valdoncina]] * [[Sariegos]] * [[Sena de Luna|Sena de Luna ''(Ḷḷuna d'Arriba, Sena de Ḷḷuna)'']] * [[Sobrado, Leon|Sobrado]] * [[Soto de la Vega|Soto de la Vega ''(Soutu de la Veiga)'']] * [[Soto y Amío|Soto y Amío ''(Soutu y Amíu)'']] == T == * [[Toral de los Guzmanes]] * [[Toral de los Vados|Toral de los Vados ''(Toural dos Vaos)'']] * [[Toreno|Toreno ''(Torenu)'']] * [[Torre del Bierzo]] * [[Trabadelo|Trabadelo ''(Trabadiellu)'']] * [[Truchas, Španij|Truchas ''(Trueitas)'']] * [[Turcia]] == U == * [[Urdiales del Páramo]] == V == * [[Val de San Lorenzo|Val de San Lorenzo ''(Valdesanllorienzu)'']] * [[Valdefresno|Valdefresno ''(Valdefreisnu)'']] * [[Valdefuentes del Páramo]] * [[Valdelugueros|Valdelugueros ''(Valdeḷḷugueros)'']] * [[Valdemora]] * [[Valdepiélago]] * [[Valdepolo]] * [[Valderas]] * [[Valderrey|Valderrey ''(Valderréi)'']] * [[Valderrueda]] * [[Valdesamario|Valdesamario ''(Valdesamariu)'']] * [[Valdevimbre|Valdevimbre ''(Valdebimbre)'']] * [[Valencia de Don Juan|Valencia de Don Joan ''(Coyanza)'']] * [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]] * [[Valverde de la Virgen]] * [[Valverde-Enrique]] * [[Vega de Espinareda|Vega de Espinareda ''(La Veiga d'Espinareda)'']] * [[Vega de Infanzones|Vega de Infanzones ''(Veiga d'Infanzones)'']] * [[Vega de Valcarce|Vega de Valcarce ''(A Veiga de Valcarce)'']] * [[Vegacervera|Vegacervera ''(Veigacerveira)'']] * [[Vegaquemada]] * [[Vegas del Condado|Vegas del Condado ''(Veigas del Condáu)'']] * [[Villablino|Villablino ''(Viḷḷablinu)'']] * [[Villabraz]] * [[Villadangos del Páramo]] * [[Villademor de la Vega]] * [[Villafranca del Bierzo|Villafranca del Bierzo ''(Vilafranca do Bierzo)'']] * [[Villagatón]] * [[Villamañán]] * [[Villamandos]] * [[Villamanín|Villamanín ''(Viḷḷamanín)'']] * [[Villamartín de Don Sancho]] * [[Villamejil]] * [[Villamol]] * [[Villamontán de la Valduerna]] * [[Villamoratiel de las Matas]] * [[Villanueva de las Manzanas]] * [[Villaobispo de Otero]] * [[Villaornate y Castro]] * [[Villaquejida]] * [[Villaquilambre|Villaquilambre ''(Villaquirame)'']] * [[Villarejo de Órbigo]] * [[Villares de Órbigo|Villares de Órbigo ''(Villares d'Órbigu)'']] * [[Villasabariego]] * [[Villaselán]] * [[Villaturiel]] * [[Villazala]] * [[Villazanzo de Valderaduey]] == Z == * [[Zotes del Páramo]] {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon|*]] hb5q3lro5ujst0j26rlzs2z3i2sxpw9 0 609670 6765110 6765034 2026-10-14T14:07:55Z SaraStopar17 255455 6765110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravni prostori in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]]. == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] dv1gckbg31dq5p7gfs60oly0y9fxc9i 6765113 6765110 2026-10-14T14:09:36Z SaraStopar17 255455 /* Smrt */ 6765113 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]]. == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] phio621eavw3d04whu0ty66mgxu8nk4 6765140 6765113 2026-10-14T15:34:47Z SaraStopar17 255455 /* Smrt */ 6765140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. {{Sfnb|Bolčina|2003|p=11}} Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]]. {{Sfnb|Splošna bolnišnica Franca Derganca Nova Gorica|2026|}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] 95i5l6tx81npft9g1wji7r6g8mg6zvs 6765141 6765140 2026-10-14T15:38:15Z SaraStopar17 255455 /* Smrt */ 6765141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. {{Sfnb|Bolčina|2003|p=11}} Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]]. {{Sfnb|Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica|2026|}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] 6wk8l673cey8x0h6l4v1x7fgh8fysy8 6765145 6765141 2026-10-14T15:42:20Z SaraStopar17 255455 /* Smrt */ 6765145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]]. == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] phio621eavw3d04whu0ty66mgxu8nk4 6765184 6765145 2026-10-14T16:37:07Z SaraStopar17 255455 6765184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] [[Prostovoljno gasilskega društvo Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]]. == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto. Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli). {{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}} == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel). {{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}} == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]]. == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo. == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO). == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija. Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana. == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let. Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]]. == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Jože Možina. (2021). Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). Zgodovina – prejšnja. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] j1fo2087haa9e8r1grm6f4quuhlaghs 0 609672 6765072 6765048 2026-10-14T12:05:55Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ 6765072 wikitext text/x-wiki '''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1926. V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927). ==Čepovanski župani od leta 1850 do leta 1900== V arhivskih zapisih Čepovana so zabeleženi naslednji župani: * Peter Bratuž (''Žefov'') (1806–1894) * Andrej Kofol (''Blažet'') (1804–1892) – županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868 * Peter Kofol (''Kofou'') (1821–1872) * Peter Bratuž (''Tomažet'') (1834–1905) – županoval je tri leta * Martin Šuligoj (''Močilar'') (1829–1895) – županoval je tri leta * Anton Kofol (''Kofou'') (1847–1911) – županoval je devet let * Anton Bratuž (''Občnar'') (1852–1937) – županoval je šest let ==Občinski svet leta 1899== * Anton Bratuž, župan * Peter Šuligoj, podžupan * Anton Kofol, drugi podžupan * Janez Pavle, član * Anton Podgornik, član * Štefan Šuligoj, član * Janez Skok, član * Janez Mrak, član * Franc Podgornik, član * Gregor Trušnovec, član * Blaž Grča, član ==Čepovanski župani od leta 1901 do leta 1926== * Štefan Šuligoj (''Martinc'') (1857–1913) – županoval tri leta * Andrej Podgornik (''Žefaj'') (1859–1943) – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925 * [[Leopold Kofol]] (''Kofou'') (1875–1961) – županoval od leta 1922 do leta 1924 * Alojz Šavle (''Mežnar'') (1886–1970) – županoval leta 1925 in 1926, dokler v vasi niso prevzeli oblast Italijani == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). ''Čepovan skozi stoletja: Ob stoletnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 113–114. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Slovenski župani]] 7x3afu8krh8nkjwdfwx8rk9ecv0o2oy 6765106 6765072 2026-10-14T13:53:03Z SaraStopar17 255455 /* */ 6765106 wikitext text/x-wiki '''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1926. V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927). ==Čepovanski župani od leta 1850 do leta 1900== V arhivskih zapisih Čepovana so zabeleženi naslednji župani: * Peter Bratuž (''Žefov'') (1806–1894) * Andrej Kofol (''Blažet'') (1804–1892) – županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868 * Peter Kofol (''Kofou'') (1821–1872) * Peter Bratuž (''Tomažet'') (1834–1905) – županoval je tri leta * Martin Šuligoj (''Močilar'') (1829–1895) – županoval je tri leta * Anton Kofol (''Kofou'') (1847–1911) – županoval je devet let * Anton Bratuž (''Občnar'') (1852–1937) – županoval je šest let ==Občinski svet leta 1899== * Anton Bratuž, župan * Peter Šuligoj, podžupan * Anton Kofol, drugi podžupan * Janez Pavle, član * Anton Podgornik, član * Štefan Šuligoj, član * Janez Skok, član * Janez Mrak, član * Franc Podgornik, član * Gregor Trušnovec, član * Blaž Grča, član ==Čepovanski župani od leta 1901 do leta 1926== * Štefan Šuligoj (''Martinc'') (1857–1913) – županoval tri leta * Andrej Podgornik (''Žefaj'') (1859–1943) – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925 * [[Leopold Kofol]] (''Kofou'') (1875–1961) – županoval od leta 1922 do leta 1924 * Alojz Šavle (''Mežnar'') (1886–1970) – županoval leta 1925 in 1926, dokler v vasi niso prevzeli oblast Italijani == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). ''Čepovan skozi stoletja: Ob stoletnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 113–114. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Slovenski župani]] h3ywpbq24p00x5pp7tjiw4jwc352bd7 0 609677 6765236 6763784 2026-10-14T18:01:05Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6765236 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> == Zdravljenje == == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] gyzw2zo6bu61cqgw7qbhkxqdhoep4e3 6765277 6765236 2026-10-14T22:03:10Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6765277 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> S skrbnim zbiranjem anamnestičnih podatkov se poskuša ugotoviti ali izključiti morebitne sekundarne vzroke: * tlak v [[Digitalna arterija|digitalnih arterijah]] oziroma prstnih odvodnicah se meri v arterijah prstov pred hlajenjem rok in po njem; padec tlaka za vsaj 15 mmHg je diagnostično pomemben (pozitiven izvid); * dopplerski ultrazvok se opravlja za oceno pretoka krvi; * [[krvna slika]] lahko pokaže [[Normocitna anemija|normocitno anemijo]], ki kaže na anemijo zaradi kronične bolezni ali ledvično odpoved. * preiskava krvi na [[Sečnina|sečnino]] in elektrolite lahko razkrije ledvično okvaro; * preiskave delovanja ščitnice lahko odkrijejo [[Hipotiroza|hipotirozo]]; * preiskave na [[Revmatoidni dejavnik|revmatoidni dejavnik]], [[Hitrost sedimentacije eritrocitov|hitrost sedimentacije eritrocitov]], [[C-reaktivna beljakovina|C-reaktivno beljakovino]] in presejalni testi za avtoprotitelesa lahko razkrijejo specifične osnovne bolezni ali vnetne procese; protitelesa proti centromeram so pogosta pri lokalizirani sklerodermi ([[Sindrom CREST|sindrom CREST]]); * pregled ožilja obnohtnega predela se lahko pregleda pod mikroskopom (kapilaroskopija); patološka kapilaroskopija kaže na sistemsko vezivnotkivno bolezen. == Zdravljenje == == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 7m305ezap22al2sntupki8wwdw1gesa 6765278 6765277 2026-10-14T22:03:35Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6765278 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> S skrbnim zbiranjem anamnestičnih podatkov se poskuša ugotoviti ali izključiti morebitne sekundarne vzroke: * tlak v [[Digitalna arterija|digitalnih arterijah]] oziroma prstnih odvodnicah se meri v arterijah prstov pred hlajenjem rok in po njem; padec tlaka za vsaj 15 mmHg je diagnostično pomemben (pozitiven izvid); * dopplerski ultrazvok se opravlja za oceno pretoka krvi; * [[krvna slika]] lahko pokaže [[Normocitna anemija|normocitno anemijo]], ki kaže na anemijo zaradi kronične bolezni ali ledvično odpoved. * preiskava krvi na [[Sečnina|sečnino]] in elektrolite lahko razkrije ledvično okvaro; * preiskave delovanja ščitnice lahko odkrijejo [[Hipotiroza|hipotirozo]]; * preiskave na [[Revmatoidni dejavnik|revmatoidni dejavnik]], [[Hitrost sedimentacije eritrocitov|hitrost sedimentacije eritrocitov]], [[C-reaktivna beljakovina|C-reaktivno beljakovino]] in presejalni testi za avtoprotitelesa lahko razkrijejo specifične osnovne bolezni ali vnetne procese; protitelesa proti centromeram so pogosta pri lokalizirani sklerodermi ([[Sindrom CREST|sindrom CREST]]); * ožilje obnohtnega predela se lahko pregleda pod mikroskopom (kapilaroskopija); patološka kapilaroskopija kaže na sistemsko vezivnotkivno bolezen. == Zdravljenje == == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 32h3t7wrvq1x73nln4et52isw983f7e 6765279 6765278 2026-10-14T22:04:08Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6765279 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> S skrbnim zbiranjem anamnestičnih podatkov se poskuša ugotoviti ali izključiti morebitne sekundarne vzroke: * tlak v [[Digitalna arterija|digitalnih arterijah]] oziroma prstnih odvodnicah se meri v arterijah prstov pred hlajenjem rok in po njem; padec tlaka za vsaj 15 mmHg je diagnostično pomemben (pozitiven izvid); * dopplerski ultrazvok se opravlja za oceno pretoka krvi; * [[krvna slika]] lahko pokaže [[Normocitna anemija|normocitno anemijo]], ki kaže na anemijo zaradi kronične bolezni ali ledvično odpoved. * preiskava krvi na [[Sečnina|sečnino]] in elektrolite lahko razkrije ledvično okvaro; * preiskave delovanja ščitnice lahko odkrijejo [[Hipotiroza|hipotirozo]]; * preiskave na [[Revmatoidni dejavnik|revmatoidni dejavnik]], [[Hitrost sedimentacije eritrocitov|hitrost sedimentacije eritrocitov]], [[C-reaktivna beljakovina|C-reaktivno beljakovino]] in presejalni testi za avtoprotitelesa lahko razkrijejo specifične osnovne bolezni ali vnetne procese; protitelesa proti centromeram so pogosta pri lokalizirani sklerodermiji ([[Sindrom CREST|sindrom CREST]]); * ožilje obnohtnega predela se lahko pregleda pod mikroskopom (kapilaroskopija); patološka kapilaroskopija kaže na sistemsko vezivnotkivno bolezen. == Zdravljenje == == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] e3lnk8fet2bxzvea2m6we1cod8s9f5a 6765282 6765279 2026-10-14T22:08:14Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ 6765282 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> S skrbnim zbiranjem anamnestičnih podatkov se poskuša ugotoviti ali izključiti morebitne sekundarne vzroke: * tlak v [[Digitalna arterija|digitalnih arterijah]] oziroma prstnih odvodnicah se meri v arterijah prstov pred hlajenjem rok in po njem; padec tlaka za vsaj 15 mmHg je diagnostično pomemben (pozitiven izvid); * dopplerski ultrazvok se opravlja za oceno pretoka krvi; * [[krvna slika]] lahko pokaže [[Normocitna anemija|normocitno anemijo]], ki kaže na anemijo zaradi kronične bolezni ali ledvično odpoved. * preiskava krvi na [[Sečnina|sečnino]] in elektrolite lahko razkrije ledvično okvaro; * preiskave delovanja ščitnice lahko odkrijejo [[Hipotiroza|hipotirozo]]; * preiskave na [[Revmatoidni dejavnik|revmatoidni dejavnik]], [[Hitrost sedimentacije eritrocitov|hitrost sedimentacije eritrocitov]], [[C-reaktivna beljakovina|C-reaktivno beljakovino]] in presejalni testi za avtoprotitelesa lahko razkrijejo specifične osnovne bolezni ali vnetne procese; protitelesa proti centromeram so pogosta pri lokalizirani sklerodermiji ([[Sindrom CREST|sindrom CREST]]); * ožilje obnohtnega predela se lahko pregleda pod mikroskopom (kapilaroskopija); patološka kapilaroskopija kaže na sistemsko vezivnotkivno bolezen. == Zdravljenje == Zdravljenje Raynaudovega sindroma lahko razdelimo na splošne ukrepe za omilitev napadov bolezni, specifično vazodilatacijsko zdravljenje z zdravili in specifično zdravljenje bolezni, povezanih s sekundarnim Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 0dau37lrhqiydx74staby6mebdvlmji 6765283 6765282 2026-10-14T22:11:30Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ 6765283 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> S skrbnim zbiranjem anamnestičnih podatkov se poskuša ugotoviti ali izključiti morebitne sekundarne vzroke: * tlak v [[Digitalna arterija|digitalnih arterijah]] oziroma prstnih odvodnicah se meri v arterijah prstov pred hlajenjem rok in po njem; padec tlaka za vsaj 15 mmHg je diagnostično pomemben (pozitiven izvid); * dopplerski ultrazvok se opravlja za oceno pretoka krvi; * [[krvna slika]] lahko pokaže [[Normocitna anemija|normocitno anemijo]], ki kaže na anemijo zaradi kronične bolezni ali ledvično odpoved. * preiskava krvi na [[Sečnina|sečnino]] in elektrolite lahko razkrije ledvično okvaro; * preiskave delovanja ščitnice lahko odkrijejo [[Hipotiroza|hipotirozo]]; * preiskave na [[Revmatoidni dejavnik|revmatoidni dejavnik]], [[Hitrost sedimentacije eritrocitov|hitrost sedimentacije eritrocitov]], [[C-reaktivna beljakovina|C-reaktivno beljakovino]] in presejalni testi za avtoprotitelesa lahko razkrijejo specifične osnovne bolezni ali vnetne procese; protitelesa proti centromeram so pogosta pri lokalizirani sklerodermiji ([[Sindrom CREST|sindrom CREST]]); * ožilje obnohtnega predela se lahko pregleda pod mikroskopom (kapilaroskopija); patološka kapilaroskopija kaže na sistemsko vezivnotkivno bolezen. == Zdravljenje == Zdravljenje Raynaudovega sindroma lahko razdelimo na splošne ukrepe za omilitev napadov bolezni, specifično vazodilatacijsko zdravljenje z zdravili in specifično zdravljenje bolezni, povezanih s sekundarnim Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> === Splošni ukrepi === Splošni ukrepi za omilitev napadov bolezni zajemajo izogibanje sprožilcem, kot so mraz, čustveni in okoljski stres, tresljaji ter ponavljajoči se gibi, pa tudi izogibanje kajenju (vključno s [[Pasivno kajenje|pasivnim kajenjem]]) in zdravilom s [[simpatikomimetik|simpatikomimetičnim delovanjem]].<ref name="Mikuls" /> == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] eghy6mw3pv4wnod3bjq9ndp666hpskt 6765284 6765283 2026-10-14T22:14:41Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ 6765284 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Raynaudov sindrom | image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg | caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona | field = [[revmatologija]] | synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen<ref name=NIH2014What/> | pronounce = rênójev sindróm<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536177/raynaudov?query=Raynaudov&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> | symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek<ref name=NIH2014Sym/> | complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]<ref name=NIH2014Sym/> | onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah<ref name=NEJM2016/><ref name=NIH2014Epi/> | duration = posamezna epizoda traja več ur<ref name=NIH2014Sym/> | causes = | risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni<ref name=NIH2014Sym/> | diagnosis = na temelju simptomov<ref name=NEJM2016/> | differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]<ref>{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}</ref> | prevention = | treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]<ref name=NEJM2016/> | medication = | prognosis = | frequency = 4 % ljudi<ref name=NEJM2016/> | deaths = | named after = [[Maurice Raynaud]] }} '''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.<ref name=":1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.<ref name=NIH2014What>{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}</ref> Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.<ref name=NIH2014Sym/> Ko se krvni pretok povrne, predel pordeči in se pojavi pekočina.<ref name=NIH2014Sym/> Epizoda običajno traja nekaj minut, lahko pa tudi več ur.<ref name=NIH2014Sym/> Sindrom je poimenovan po francoskem zdravniku [[Maurice Raynaud|Augustu Gabrielu Mauricu Raynaudu]], ki ga je prvi opisal v svojem doktorskem delu leta 1862.<ref name= mystery>{{cite journal | title= Maurice Raynaud (1834-1881) and the Mystery of 'Raynaud's Phanomenon' | journal= Dtsch Med Wochenschr | date= December 2019 | volume= 144 | number= 25 | pages= 1778–1783 | language= de | first1= Ulrich | last1= Koehler | first2= Irene | last2= Portig | first3= Olaf | last3= Hildebrandt | first4= Niklas Alexander | last4= Koehler | pmid= 31847013 | doi= 10.1055/a-0869-9899 | s2cid= 209409136 }}</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Epizode običajno sprožita mraz ali čustveni stres.<ref name=NIH2014Sym>{{cite web|title=What Are the Signs and Symptoms of Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005190513/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/signs |archive-date=5 October 2016}}</ref> Glede na vzrok ločimo primarni Raynaudov sindrom (imenovan tudi '''Raynaudova bolezen''') in sekundarni Raynaudov sindrom. Primarni Raynaudov sindrom je idiopatske narave (spontan in neznanega vzroka) ter ni povezan z nobeno drugo boleznijo, ki bi bila prisotna pri bolniku. Sekundarni Raynaudov sindrom se diagnosticira ob prisotnosti osnovne bolezni in se običajno pojavi pri starejših osebah.<ref name="NEJM2016">{{cite journal |last1=Wigley |first1=FM |last2=Flavahan |first2=NA |date=11 August 2016 |title=Raynaud's Phenomenon |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=375 |issue=6 |pages=556–65 |doi=10.1056/nejmra1507638 |pmid=27509103}}</ref> Za opis simptomatike pri Raynaudovi bolezni, ki traja šele krajši čas, se uporablja tudi izraz '''Raynaudov fenomen'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515135/fenomen?query=Fenomen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.</ref> Včasih se pa izraz Raynaudov fenomen uporablja enostavno sopomensko z Raynaudovim sindromom.<ref name=":2" /> V primerjavi s primarnim Raynaudovim sindromom so epizode pri sekundarnem Raynaudovem sindromu pogosteje boleče in asimetrične ter lahko napredujejo v razjede na prstih.<ref>{{Cite journal |last=Temprano |first=Katherine K |date=March 2016 |title=A Review of Raynaud's Disease |journal=[[Missouri Medicine]] |publisher=Missouri State Medical Association |volume=113 |issue=2 |page=124 |issn=0026-6620 |oclc=790281069 |pmc=6139949 |pmid=27311222 }}</ref> Sekundarni Raynaudov sindrom je lahko posledica bolezni vezivnega tkiva, kot sta [[sklerodermija]] ali [[lupus]], poškodb rok, dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam, kajenja, težav s ščitnico ter določenih zdravil, na primer [[Peroralna kontracepcija|kontracepcijskih tablet]] in [[Poživilo|poživil]].<ref>{{cite web|title=What Causes Raynaud's?|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|website= nhlbi.nih.gov | publisher= National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health| place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225530/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/causes|archive-date=4 October 2016}}</ref> Diagnoza praviloma temelji na simptomatiki.<ref name=NEJM2016/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Osnovni ukrep je izogibanje mrazu.<ref name=NEJM2016/> Treba se je izogibati [[Nikotin|nikotinu]] in drugim poživilom.<ref name=NEJM2016/> Zdravila, ki se uporabljajo, če se stanje kljub drugim ukrepom ne izboljša, zajemajo [[zaviralci kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] in [[iloprost]].<ref name=NEJM2016/> Dokazi o učinkovitosti [[Alternativna medicina v Sloveniji|alternativne medicine]] so skopi.<ref name=NEJM2016/> Pri hudi obliki Raynaudovega sindroma lahko v redkih primerih pride do zapletov, kot so [[razjeda|kožne razjede]] in [[Ishemična gangrena|ishemična gangrena]].<ref name=NIH2014Sym/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Raynaudov sindrom se pojavlja pri okoli 4 % ljudi.<ref name=NEJM2016/> Primarni Raynaudov sindrom se običajno začne pojavljati v starosti med 15 in 30 let, sekundarna oblika bolezni pa pogosteje pri starejših osebah.<ref name="NIH2014Epi">{{cite web |date=21 March 2014 |title=Who Is at Risk for Raynaud's? |url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005190503/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud/atrisk |archive-date=5 October 2016 |access-date=1 October 2016 |website=nhlbi.nih.gov |publisher=National Heart, Lung, and Blood Institute, National Institutes of Health |place=US }}</ref> Obe obliki bolezni se pogosteje pojavljata v krajih s hladnejšim podnebjem.<ref name=NIH2014Epi/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Raynauld.jpg|thumb|Raynaudov sindrom, ki prizadene vseh prt prstov na roki]] [[Slika:Hand with Raynaud's Syndrome.jpg|thumb|Pomodrelost]] Simptomi bledice, pomodrelosti in boleče reaktivne hiperemije se pogosto kažejo na drugem do petem [[Prst (organ)|prstu na rokah]].<ref name=":1" /> [[Palec|Palca]] sta običajno neprizadeta. Poleg prstov na rokah so lahko prizadeti tudi nožni prsti, redkeje druge štrline (uhlji, nos) in [[Prsna bradavica|prsne bradavice]].<ref name=":2">{{Navedi revijo |last=Poklukar |first=Janez |last2=Plešivčnik Novljan |first2=Martina |last3=Mulej |first3=Mija |last4=Hočevar |first4=Alojzija |last5=Prešeren Štrukelj |first5=Metka |last6=Kozak |first6=Matija |date=2018-01-30 |title=Priporočila za odkrivanje in zdravljenje vazospastičnih motenj (Raynaudovega fenomena) |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2663 |magazine=Slovenian Medical Journal |volume=86 |issue=9-11 |doi=10.6016/ZdravVestn.2663 |issn=1581-0224}}</ref> Napad se začne običajno na enem prstu in se lahko razširi na ostale prste. Pobledevanje lahko spremljajo zmanjšan občutek za dotik, [[mravljinčenje]] in [[bolečina]]. Ishemično obdobje, ki povzroči praviloma jasno omejeno bledico in nato pomodrelost prizadetega področja kože, traja običajno do 20 minut, sledi rdečina prizadetega območja. Bledica je znak skoraj popolne zapore kožnega obtoka, pomodrelost znak tkivne hipoksije in rdečina znak ponovne tkivne prekrvitve. Sicer značilen tribarvni odgovor ni vedno obvezen.<ref name=":2" /> Med [[Nosečnost|nosečnostjo]] se simptomi praviloma ne pojavljajo zaradi povečanega pretoka krvi v površinskih tkivih. Raynaudov fenomen se lahko pojavi tudi pri doječih materah, pri čemer so bradavice pobledele in postanejo boleče.<ref>{{cite journal |vauthors=Holmen OL, Backe B |journal=BMJ |year=2009 |volume=339 |article-number=b2553 |doi=10.1136/bmj.b2553 |title=An underdiagnosed cause of nipple pain presented on a camera phone|s2cid=71701101 }}</ref> [[Slika:Nipple-blanching.jpg|thumb|Raynaudov sindrom pri doječi materi, ki povzroča pobledelost in bolečino prsne bradavice.]] == Vzroki == === Primarni Raynaudov sindrom === O Raynaudovi bolezni oziroma primarnem Raynaudovem sindromu govorimo, kadar so simptomi idiopatski, kar pomeni, da se pojavijo samostojno in ne v povezavi z drugimi boleznimi. Nekateri jo imenujejo »alergija na mraz«. Pogosto se razvije pri mladih ženskah v najstniških letih in zgodnji odraslosti.<ref>{{Cite web |last=Max-Delbrück-Centrum |first=Berliner Institut für Gesundheitsforschung-Charité und |date=2023-10-12 |title=First Genetic Causes of Raynaud's Phenomenon Discovered - News - BIH at Charité |url=https://www.bihealth.org/en/notices/first-genetic-causes-of-raynauds-phenomenon-discovered |access-date=2025-01-04 |website=Berliner Institut für Gesundheitsforschung - Charité und Max-Delbrück-Centrum |language=en}}</ref> Velika večina primerov (okoli 90 %) sodi v to skupino.<ref name=":2" /> Domneva se, da je primarna Raynaudova bolezen vsaj delno dedna;<ref name="pmid16609626">{{cite journal |vauthors=Pistorius MA, Planchon B, Schott JJ, Lemarec H |title=[Heredity and genetic aspects of Raynaud's disease] |language=fr |journal=Journal des Maladies Vasculaires |volume=31 |issue=1 |pages=10–5 |date=February 2006 |pmid=16609626 |url=http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |doi=10.1016/S0398-0499(06)76512-X |access-date=6 February 2010 |archive-date=28 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200328154841/http://www.masson.fr/masson/MDOI-JMV-01-2006-31-1-0398-0499-101019-200517601 |url-access=subscription }}</ref> pogosteje se pojavlja v nekaterih družinah.<ref name=":2" /> V obsežni genetski študiji sta bila identificirana dva gena, ki povečujeta nagnjenost k bolezni: [[alfa-2A-adrenergični receptor|ADRA2A]] (alfa-2A-adrenergični receptor za adrenalin) in transkripcijski dejavnik IRX1. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] povečuje pogostost in intenzivnost napadov, prisotna pa je tudi hormonska komponenta. Kot dejavniki, ki poslabšajo stanje, se pogosto navajajo [[kofein]], [[estrogen]] in neselektivni [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]], vendar dokazi, da se jim je treba izogibati, niso trdni.<ref>{{cite journal|last1=Wigley|first1=Fredrick M.|last2=Flavahan|first2=Nicholas A.|date=2016-08-10|title=Raynaud's Phenomenon|journal=New England Journal of Medicine|language=EN|volume=375|issue=6|pages=556–565|doi=10.1056/nejmra1507638|pmid=27509103}}</ref> === Sekundarni Raynaudov sindrom === Sekundarni Raynaudov sindrom se pojavlja v povezavi s številnimi drugimi boleznimi. Vzroki so lahko naslednje bolezni, stanja in izpostavljenosti:<ref>{{cite journal |last1=Stringer |first1=Thomas |last2=Femia |first2=Alisa N. |date=2018-07-01 |title=Raynaud's phenomenon: Current concepts |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738081X1830066X |journal=Clinics in Dermatology |series=Rheumatologic Dermatology |language=en |volume=36 |issue=4 |pages=498–507 |doi=10.1016/j.clindermatol.2018.04.007 |pmid=30047433 |s2cid=51720201 |issn=0738-081X |access-date=26 November 2022 |archive-date=2 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240502094925/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X1830066X |url-status=live |url-access=subscription }}</ref> * '''bolezni vezivnega tkiva''': ** [[sklerodermija]]<ref name="pmid17218139">{{cite journal |author=Gayraud M |title=Raynaud's phenomenon |journal=Joint, Bone, Spine |volume=74 |issue=1 |pages=e1–8 |date=January 2007 |pmid=17218139 |doi=10.1016/j.jbspin.2006.07.002}}</ref> ** [[sistemski eritematozni]] ** [[revmatoidni artritis]] ** [[Sjögrenov sindrom]] ** [[dermatomiozitis]] ** [[polimiozitis]] ** [[mešana bolezen veziva]] ** [[bolezen hladnih aglitininov]] ** [[Ehlers-Danlosov sindrom]] * '''motnje prehranjevanja''': ** [[nervozna anoreksija]] * '''obstruktivne bolezni''': ** [[aretoskleroza]] ** [[Buergerjeva bolezen]] ** [[Takayasujev arteriitis]] ** subklavijske [[anevrizma|anevrizme]] ** [[sindrom torakalnega izhoda]] * '''zdravila''': ** [[zaviralci adrenergičnih receptorjev beta]] ** citotoksična zdravila – zlasti [[kemoterapevtik|kemoterapevtiki]], predvsem [[bleomicin]] ** [[ciklosporin]] ** [[bromokriptin]] ** [[ergotamin]] ** [[sulfasalazin]] ** [[cepivo proti vraničnemu prisadu|cepiva proti vraničnemu prisadu]], katerih glavna sestavina je antraksni zaščitni antigen ** [[poživilo|poživila]] (stimulanti), kot so tista za zdravljenje [[ADHD]]-ja ([[amfetamin]] in [[metilfenidat]])<ref>{{cite journal | vauthors = Goldman W, Seltzer R, Reuman P | year = 2008 | title = Association between treatment with central nervous system stimulants and Raynaud's syndrome in children: A retrospective case–control study of rheumatology patients | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 58 | issue = 2| pages = 563–566 | doi=10.1002/art.23301| pmid = 18240233 | doi-access = }}</ref> ** zdravila brez recepta, ki vsebujejo [[psevdoefedrin]]<ref name=":0">{{cite web|title = Raynaud's disease Treatments and drugs |publisher= [[Mayo Clinic]] |url = http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|website = mayoclinic.org|access-date = 13 December 2015|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20151212054619/http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/raynauds-disease/basics/treatment/con-20022916|archive-date = 12 December 2015}}</ref> * '''poklicna izpostavljenost''': ** pri delu, ki vključuje tresljaje – zlasti pri vrtanju in dolgotrajni uporabi motorne kose (kosilnice na nitko) se lahko pojavi »sindrom belih prstov« (bolezen zaradi tresljajev) ** izpostavljenost [[vinil klorid]]u ali [[živo srebro|živemu srebru]] ** izpostavljenost mrazu (npr. pakiralci zamrznjenih živil) * '''drugo''': ** poškodbe okončin ** [[Lymska bolezen]] ** [[hipotiroidizem]] ** [[krioglobulinemija]] ** [[rak (bolezen)|rakava obolenja]] ** [[sindrom kronične utrujenosti]] ** [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom tipa I]] ** [[sindrom zapestnega prehoda]] ** [[pomanjkanje magnezija]] ** [[sindrom praznega nosu]] ** [[multipla skleroza]] ** [[eritromelalgija]] (klinično se kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena – z vročimi in toplimi okončinami – in pogosto soobstaja pri bolnikih z Raynaudovim sindromom)<ref>{{cite journal |vauthors=Berlin AL, Pehr K |title=Coexistence of erythromelalgia and Raynaud's phenomenon |journal=Journal of the American Academy of Dermatology |volume=50 |issue=3 |pages=456–60 |date=March 2004 |pmid=14988692 |doi=10.1016/S0190-9622(03)02121-2}}</ref>) ** [[ozeblina|ozebline]] (klinično se prav tako kaže kot nasprotje Raynaudovega fenomena, z vročimi in srbečimi okončinami; Raynaudov sindrom prizadene manjša območja kot eritromelalgija, na primer konico prsta na nogi namesto celotnega stopala) Kadar je Raynaudov pojav omejen na eno roko ali eno stopalo, govorimo o enostranskem Raynaudovem pojavu. Gre za redko obliko, ki je vedno posledica lokalne ali regionalne bolezni žil. Pogosto v nekaj letih napreduje in prizadene še druge okončine, skladno z napredovanjem bolezni žil.<ref>{{cite journal |author=Priollet P |title=[Raynaud's phenomena: diagnostic and treatment study] |language=fr |journal=La Revue du Praticien |volume=48 |issue=15 |pages=1659–64 |date=October 1998 |pmid=9814067}}</ref> ==Mehanizem== Pri mehanizmu Raynaudovega sindroma so opazne tri glavne spremembe: zmanjšan pretok krvi, zoženje krvnih žil ter nevrogeni, vnetni in imunski odziv. Sprožita ga čustveni stres in mraz.<ref name=":3" /> Gre za patološki odgovor žilne stene, predvsem [[Endotelij|endotelija]].<ref name=":2" /> V vseh primerih je primarni vzrok prekomerna aktivacija [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]],<ref name=":3">{{cite journal |last1=Cooke |first1=John P |last2=Marshall |first2=Janice M|author-link2= Janice Marshall |title=Mechanisms of Raynaud's disease |journal=Vascular Medicine |date=November 2005 |volume=10 |issue=4 |pages=293–307 |doi=10.1191/1358863x05vm639ra|pmid=16444858 }}</ref> vendar se natančna patofiziologija razlikuje glede na tip sindroma. Pri primarni obliki pride do povečane občutljivosti zaradi omenjenih težav, kar povzroči vazokonstrikcijo. Pri sekundarni obliki je zaradi istih težav moteno normalno delovanje krvnih žil, kar povzroči vazokonstrikcijo, ki vodi v ishemijo in lahko v [[Mrtvina|odmrtje tkiva]][[Necrosis|.]]<ref>{{Citation |last1=Musa |first1=Rina |title=Raynaud Disease |date=2022 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |work=StatPearls |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29763008 |access-date=2022-12-15 |last2=Qurie |first2=Ahmad |archive-date=29 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129124648/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499833/ |url-status=live }}</ref>[[Slika:Raynaud's Disease.jpg|thumb|right|Mehanizem Raynaudovega sindroma]] == Diagnoza == [[Slika:A thermal image demonstrating the loss of heat in a Reynaud's sufferer.jpg|thumb|[[Termografija|Termogram]] s prikazano roko pri bolniku z Raynaudovim sindromom (zgoraj) in zdravo roko (spodaj): rdeča barva označuje tople predele telesa, zelena pa hladne predele.]] Postavitev diagnoze je klinična; temelji na značilni simptomatiki. Pri osebi gre za Raynaudov sindrom, kadar je prisotno značilno, ponavljajoče se pobledevanje omejenega področja prstov oziroma štrlin, ki ga sproži sprememba temperature, čustveni stres ali drug vzrok.<ref name=":2" /> Pomembno je razlikovati med Raynaudovo boleznijo (primarnim Raynaudovim sindromom) in sekundarnim Raynaudovim sindromom. Pri razlikovanju so lahko v pomoč znaki [[Artritis|artritisa]] ali [[Vaskulitis|vaskulitisa]] ter z različne laboratorijske preiskave. Pregled kapilar v obnohtnem predelu oziroma kapilaroskopija je ena najobčutljivejših metod za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma v povezavi z boleznimi vezivnega tkiva, saj omogoča objektivno razlikovanje med sekundarno in primarno obliko.<ref name="guide">{{cite journal |last1=Belch |first1=Jill |last2=Carlizza |first2=Anita |last3=Carpentier |first3=Patrick H. |last4=Constans |first4=Joel |last5=Khan |first5=Faisel |last6=Wautrecht |first6=Jean-Claude |last7=Visona |first7=Adriana |last8=Heiss |first8=Christian |last9=Brodeman |first9=Marianne |last10=Pécsvárady |first10=Zsolt |last11=Roztocil |first11=Karel |date=2017-09-12 |title=ESVM guidelines – the diagnosis and management of Raynaud's phenomenon |journal=VASA. Zeitschrift für Gefässkrankheiten |volume=46 |issue=6 |pages=413–423 |doi=10.1024/0301-1526/a000661 |pmid=28895508 |issn=0301-1526|doi-access=free }}</ref> Pri sumu, da je Raynaudov sindrom posledica [[sistemska skleroza|sistemske skleroze]], je lahko v pomoč [[Termografija|termografija]].<ref name="pmid17018538">{{cite journal |vauthors=Anderson ME, Moore TL, Lunt M, Herrick AL |title=The 'distal-dorsal difference': a thermographic parameter by which to differentiate between primary and secondary Raynaud's phenomenon |journal=Rheumatology |volume=46 |issue=3 |pages=533–8 |date=March 2007 |pmid=17018538 |doi=10.1093/rheumatology/kel330|doi-access=free }}</ref> S skrbnim zbiranjem anamnestičnih podatkov se poskuša ugotoviti ali izključiti morebitne sekundarne vzroke: * tlak v [[Digitalna arterija|digitalnih arterijah]] oziroma prstnih odvodnicah se meri v arterijah prstov pred hlajenjem rok in po njem; padec tlaka za vsaj 15 mmHg je diagnostično pomemben (pozitiven izvid); * dopplerski ultrazvok se opravlja za oceno pretoka krvi; * [[krvna slika]] lahko pokaže [[Normocitna anemija|normocitno anemijo]], ki kaže na anemijo zaradi kronične bolezni ali ledvično odpoved. * preiskava krvi na [[Sečnina|sečnino]] in elektrolite lahko razkrije ledvično okvaro; * preiskave delovanja ščitnice lahko odkrijejo [[Hipotiroza|hipotirozo]]; * preiskave na [[Revmatoidni dejavnik|revmatoidni dejavnik]], [[Hitrost sedimentacije eritrocitov|hitrost sedimentacije eritrocitov]], [[C-reaktivna beljakovina|C-reaktivno beljakovino]] in presejalni testi za avtoprotitelesa lahko razkrijejo specifične osnovne bolezni ali vnetne procese; protitelesa proti centromeram so pogosta pri lokalizirani sklerodermiji ([[Sindrom CREST|sindrom CREST]]); * ožilje obnohtnega predela se lahko pregleda pod mikroskopom (kapilaroskopija); patološka kapilaroskopija kaže na sistemsko vezivnotkivno bolezen. == Zdravljenje == Zdravljenje Raynaudovega sindroma lahko razdelimo na splošne ukrepe za omilitev napadov bolezni, specifično vazodilatacijsko zdravljenje z zdravili in specifično zdravljenje bolezni, povezanih s sekundarnim Raynaudovim sindromom. Za obvladovanje primarnega Raynaudovega sindroma pogosto zadošča le upoštevanje splošnih ukrepov.<ref name=":2" /> === Splošni ukrepi === Splošni ukrepi za omilitev napadov bolezni zajemajo izogibanje sprožilcem, kot so mraz, čustveni in okoljski stres, tresljaji ter ponavljajoči se gibi, pa tudi izogibanje kajenju (vključno s [[Pasivno kajenje|pasivnim kajenjem]]) in zdravilom s [[simpatikomimetik|simpatikomimetičnim delovanjem]].<ref name="Mikuls" /> Najpomembnejši ukrep je izogibanje mrazu. V mrzlem okolju se je treba zaščititi s primerno obleko, ki mora zagotavljati primerno temperaturo celega telesa in ne samo rok. Pri zelo izraženih težavah se priporoča uporaba grelcev za roke in noge, smiselna je tudi telesna dejavnost.<ref name=":2" /> == Prognoza == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Revmatologija]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 0jmqd8fwifqnr2tra0eulrl54y6a16t 0 609679 6765070 6765066 2026-10-14T12:04:16Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ 6765070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875-1892) # Jožef Fabiani (1892-1893) # Jakob Rejec (1893-1911) # Valentin Pirec (1911-1919) # Ivan Franke (1919-1926) # Ivan Semič (1926-1939) # Ivan Kretič (1939-1950) # Franc Zagoršek (1950-1960) # Ivan Hlad (1960-1980) # Janez Kržišnik (1980-1988) # [[Evgen Gantar]] (1988-1995) # Stanko Šemrl (1995-1998) # Adolf Šavelj (1998-danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 116-117. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] av0tiky9crnmuyim6r9mokuicgxlnlm 6765108 6765070 2026-10-14T14:02:04Z SaraStopar17 255455 /* Župniki */ 6765108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875–1892) # Jožef Fabiani (1892–1893) # Jakob Rejec (1893–1911) # Valentin Pirec (1911–1919) # Ivan Franke (1919–1926) # Ivan Semič (1926–1939) # Ivan Kretič (1939–1950) # Franc Zagoršek (1950–1960) # Ivan Hlad (1960–1980) # Janez Kržišnik (1980–1988) # [[Evgen Gantar]] (1988–1995) # Stanko Šemrl (1995–1998) # Adolf Šavelj (1998–danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 116-117. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] rewfww2m2k5hsbou9h5a221xh7k6tpv 6765109 6765108 2026-10-14T14:02:52Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ 6765109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875–1892) # Jožef Fabiani (1892–1893) # Jakob Rejec (1893–1911) # Valentin Pirec (1911–1919) # Ivan Franke (1919–1926) # Ivan Semič (1926–1939) # Ivan Kretič (1939–1950) # Franc Zagoršek (1950–1960) # Ivan Hlad (1960–1980) # Janez Kržišnik (1980–1988) # [[Evgen Gantar]] (1988–1995) # Stanko Šemrl (1995–1998) # Adolf Šavelj (1998–danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 116–117. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] 4g0fjg64yvon39czvw3l3imx1qy0zva 6765123 6765109 2026-10-14T14:22:15Z SaraStopar17 255455 6765123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875–1892) # Jožef Fabiani (1892–1893) # Jakob Rejec (1893–1911) # Valentin Pirec (1911–1919) # Ivan Franke (1919–1926) # Ivan Semič (1926–1939) # Ivan Kretič (1939–1950) # Franc Zagoršek (1950–1960) # Ivan Hlad (1960–1980) # Janez Kržišnik (1980–1988) # [[Evgen Gantar]] (1988–1995) # Stanko Šemrl (1995–1998) # Adolf Šavelj (1998–danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 116–117. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] os6vk2mxlytm05qrp5fsgjz37zyglvc 6765124 6765123 2026-10-14T14:22:39Z SaraStopar17 255455 6765124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]]. [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]]. == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''. == Zidava cerkve == Točen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika. Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]]. == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]] na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889. == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13, in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875–1892) # Jožef Fabiani (1892–1893) # Jakob Rejec (1893–1911) # Valentin Pirec (1911–1919) # Ivan Franke (1919–1926) # Ivan Semič (1926–1939) # Ivan Kretič (1939–1950) # Franc Zagoršek (1950–1960) # Ivan Hlad (1960–1980) # Janez Kržišnik (1980–1988) # [[Evgen Gantar]] (1988–1995) # Stanko Šemrl (1995–1998) # Adolf Šavelj (1998–danes) == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998. == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve. V teh stoletjih so bila na cerkvi in njeni okolici opravljena naslednja dokumentirana gradbena dela: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: postavitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Literatura == * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 116–117. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] 4g0fjg64yvon39czvw3l3imx1qy0zva 10 609685 6765138 6764940 2026-10-14T15:30:11Z A09 188929 +nove 6765138 wikitext text/x-wiki <!--zemljevid naj bo vedno usklajen z glavnim člankom, če dodaš vnos semkaj, ga prosim popravi/dopolni/vnesi tudi v [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]]--> {{location map+|Slovenija |width=800 |caption=Zemljevid porušenih in ruševinskih cerkva v Sloveniji. Nelokalizirane cerkve niso vključene. {{image key|{{legend|#008000|Zgodnjekrščanske cerkve.}} {{legend|#ff0000|Rimokatoliške cerkve v (delnih) ruševinah.}}{{legend|#000000|Izginule rimskokatoliške cerkve.}} }} |alt=Zemljevid lokacij ruševinskih in porušenih cerkva v Sloveniji. Vsebuje zgodnjekrščanske in rimskokatoliške cerkve. Rimskokatoliške cerkve nato nadalje obravnava po njihovem trenutnem stanju – ruševinah ali popolnem izginotju. <!-- raba #invoke za manjšo velikost predloge pri polnem odprtju strani --> |places= <!--zgodnjekrščanske cerkve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.42109|lon_deg=14.130352}}<!--Ajdna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613691|lon_deg=15.275835}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613614|lon_deg=15.275913}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.794097|lon_deg=15.338347}}<!--Mihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.198278|lon_deg=15.407105}}<!--Rifnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038917|lon_deg=15.350943}}<!--Vranje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038936|lon_deg=15.351025}}<!--Vranje--> <!--rimokatoliške cerkve, v ruševinah --> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.563229|lon_deg=14.277614}}<!--Ahac, Ilirska Bistrica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5912609|lon_deg=14.9516855}}<!--Kočarji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.85352|lon_deg=13.689348}}<!--Ambrož, Temnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6615565|lon_deg=15.1349707}} <!--Vimolj, Semič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.537847|lon_deg=14.111165}}<!--Anton P., Hrušica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5686343|lon_deg=14.9471782}}<!--Angelov varuhov, Rajndol--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9072736|lon_deg=15.5918587}}<!--Anton P., Brežice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5688499|lon_deg=14.8689881}}<!--Anton P., Štalcerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.515443|lon_deg=13.57192}}<!--Bernard, Portorož--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5376428|lon_deg=13.8899293}}<!--Cecilija, Predloka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6703199|lon_deg=15.082199}}<!--Marija Kraljica, Komarna vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5586079|lon_deg=15.0465673}}<!--Marija Tolažnica, Nemška Loka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.54704|lon_deg=14.965762}}<!--Devica Marija, Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.072475|lon_deg=13.691665}}<!--Duh, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.832577|lon_deg=14.249683}}<!--Duh, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.410982|lon_deg=15.576763}}<!--Egidij, Devina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534056|lon_deg=15.017997}}<!--Elija, Kozice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.638864|lon_deg=14.990319}}<!--Elija, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.654271|lon_deg=15.123052}}<!--Florijan, Brezovica pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.615668|lon_deg=15.050864}}<!--Florijan, Golobinjek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6298133|lon_deg=15.1032421}}<!--Frančišek Ksaverij, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5472783|lon_deg=15.0422215}}<!--Frančišek Ksaverij, Zaderc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.976192|lon_deg=13.677699}}<!--Gabrijel, Škabrijel--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.487391|lon_deg=13.740621}}<!--Helena, Koštabona--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.555238|lon_deg=14.774234}}<!--Ime Jezusovo, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.58726|lon_deg=14.986468}}<!--Ime Jezusovo, Kumrova vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.872035|lon_deg=13.67388}}<!--Izidor, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0409688|lon_deg=13.7178207}}<!--Jakob, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.601814|lon_deg=15.02849}}<!--Jakob, Koprivnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.188788|lon_deg=13.680463}}<!--Jakob, Volče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830565|lon_deg=14.929437}}<!--Jakob, Žužemberk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.921287|lon_deg=13.784909}}<!--Janez in Pavel, Ajdovščina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.778149|lon_deg=13.882982}}<!--Janez K., Sežana--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3247942|lon_deg=15.2571452}}<!--Janez K., Nova Cerkev--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.310919|lon_deg=15.392735}}<!--Janez K., Žička kartuzija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.759857|lon_deg=15.31675}}<!--Jera, Trdinov vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539388|lon_deg=14.2692}}<!--Jernej, Gornji Zemono--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5416997|lon_deg=14.8282152}}<!--Jožef, Preža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6567611|lon_deg=15.0526708}}<!--Jožef, Ribnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8958927|lon_deg=13.7688087}}<!--Jurij, Batuje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.653204|lon_deg=14.029646}}<!--Jurij, Vremski Britof--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.747735|lon_deg=14.248008}}<!--Jurij, Žeje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.616636|lon_deg=14.144265}}<!--Kancijan, Ostrožno Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.796135|lon_deg=14.287638}}<!--Kancijan, Rakov Škocjan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.490933|lon_deg=13.689806}}<!--Katarina, Padna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843423|lon_deg=13.757746}}<!--Katarina, Škrbina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.64722|lon_deg=15.134336}}<!--Križ, Blatnik pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581867|lon_deg=15.12533}}<!--Križ, Gradec pri Čr.--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.202195|lon_deg=14.572036}}<!--Križ, Križ pri Komendi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5954897|lon_deg=14.7609471}}<!--Lenart, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.036438|lon_deg=13.682663}}<!--Lovrenc, Bate--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.610521|lon_deg=13.889523}}<!--Lovrenc, Beka pri Ocizli--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.602598|lon_deg=14.671681}}<!--Lovrenc, Trava--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.256456|lon_deg=14.1632161}}<!--Lucija, Dražgoše--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.498371|lon_deg=13.608257}}<!--Marija, Seča--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.879203|lon_deg=13.649148}}<!--Marija Magdalena, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.605106|lon_deg=15.096112}}<!--Marija Magdalena, Sredgora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.116523|lon_deg=13.876539}}<!--Marija Magdalena, Šentviška Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.728599|lon_deg=14.839706}}<!--Marija Magdalena, Vrbovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.596339|lon_deg=14.801369}}<!--Marijino vnebovzetje, Koče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6007582|lon_deg=14.9954882}}<!--Marijino vnebovzetje, Staro Brezje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5759458|lon_deg=15.0054236}}<!--Marijino vnebovzetje, Svetli Potok--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051393|lon_deg=15.70937}}<!--Marjeta, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.687586|lon_deg=14.270108}}<!--Marjeta, Palčje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.501909|lon_deg=13.900821}}<!--Marko, Dol pri Hrastovljah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.60481|lon_deg=15.107401}}<!--Martin, Topličice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0428116|lon_deg=14.1043308}}<!--Martin, Žiri--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7610772|lon_deg=14.9751065}}<!--Matija, Gornja Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8718029|lon_deg=15.3362894}}<!--Mihael, Gutenwerth--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.755868|lon_deg=13.932164}}<!--Mihael, Kazlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7000701|lon_deg=15.0863592}}<!--Mihael, Stare Žage--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.477736|lon_deg=13.651943}}<!--Nedelja, Medoši--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.139539|lon_deg=13.997021}}<!--Nikolaj, Labinje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.691499|lon_deg=14.8667758}}<!--Nikolaj, Mala Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.745251|lon_deg=14.160147}}<!--Nikolaj, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.527959|lon_deg=13.567201}}<!--Peter v pristanišču, Piran--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141557|lon_deg=13.818094}}<!--Nikolaj, Ponikve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.47076|lon_deg=13.642838}}<!--Onofrij, Sečovlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.564623|lon_deg=14.083548}}<!--Peter, Brezovo Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141164|lon_deg=13.921583}}<!--Ubald, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7146181|lon_deg=15.0132434}}<!--Urh, Podstenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5674891|lon_deg=14.8948421}}<!--Urh, Rogati Hrib--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.618815|lon_deg=15.059422}}<!--Urh, Starološki Grič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6858676|lon_deg=14.9257042}}<!--Uršula, Stari Breg--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.08789|lon_deg=13.937682}}<!--Uršula, Jagršče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5249814|lon_deg=14.8189137}}<!--Valentin, Dolnja Briga--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.982723|lon_deg=13.643109}}<!--Valentin, Sabotin--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5045268|lon_deg=14.9118499}}<!--Vid, Mavrc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7527391|lon_deg=14.9618897}}<!--Vid, Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8274089|lon_deg=14.8825081}}<!--Katarina, Plešivica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581107|lon_deg=14.791333}}<!--Frančišek Ksaverij, Kočevska Reka--> <!--RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Z ZNANO LOKACIJO, ODSTRANJENE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.732141|lon_deg=14.89896}}<!--Beli Kamen--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.617921|lon_deg=14.963462}}<!--Mačkovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539168|lon_deg=13.657788}}<!--Andrej pri Vratih, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539097|lon_deg=13.65674}}<!--Andrej na Trgu, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539378|lon_deg=13.658107}}<!--Anton v Pristanišču, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.707244|lon_deg=14.889378}}<!--Kleč, Kočevje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.597623|lon_deg=14.892081}}<!--Andrej in Valentin, Zajčje Polje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5569662|lon_deg=14.9963956}}<!--Angelov varuhov, Knežja Lipa--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.746117|lon_deg=14.821782}}<!--Anton P., Kukovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6317119|lon_deg=15.1310334}}<!--Anton P., Kleč--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0009196|lon_deg=14.0221344}}<!--Barbara, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.4417692|lon_deg=14.0384159}}<!--Barbara, Jesenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.06112|lon_deg=14.507913}}<!--Krištof/Ciril in Metod, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.677231|lon_deg=14.94801}}<!--Devica Marija, Trnovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9672853|lon_deg=13.7011199}}<!--Danijel, NG--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.232919|lon_deg=15.267411}}<!--Duh, CE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.558688|lon_deg=15.64448}}<!--Duh, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.661538|lon_deg=14.852034}}<!--Filip in Jakob, Mlaka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539670|lon_deg=13.661117}}<!--Frančišek Assiški--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3919094|lon_deg=15.5726171}}<!--Ignacij Lojolski, SB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.620535|lon_deg=14.879776}}<!--Ime Jezusovo, Dolga vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.05961|lon_deg=15.692182}}<!--Jakob, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6378669|lon_deg=14.9040769}}<!--Janez K., Cvišlerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.574973|lon_deg=14.800646}}<!--Janez K., Kočevska Reka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5371555|lon_deg=14.9601232}}<!--Janez K., Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0186717|lon_deg=15.4762939}}<!--Janez K., Senovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5391572|lon_deg=13.6576395}}<!--Jernej, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.088399|lon_deg=15.073754}}<!--Jošt, Kum--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6110013|lon_deg=14.9902869}}<!--Jožef, Laze pri Oneku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.2578753|lon_deg=13.6130136}}<!--Jurij, Drežnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843217|lon_deg=15.430363}}<!--Jurij, Globočice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.159481|lon_deg=13.817273}}<!--Jurij, Kneža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5726126|lon_deg=14.8491432}}<!--Jurij, Novi Lazi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8029040|lon_deg=15.1681842}}<!--Jurij, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.805234|lon_deg=15.166794}}<!--Katarina, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.59941|lon_deg=14.177645}}<!--Katarina, Prem--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.969323|lon_deg=13.660461}}<!--Katarina, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.897573|lon_deg=13.783918}}<!--Kozma, Gojače--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5396066|lon_deg=14.7868824}}<!--Kozma, Inlauf--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6257235|lon_deg=14.9440465}}<!--Kozma, Onek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.002941|lon_deg=14.028789}}<!--Križ, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534668|lon_deg=14.910341}}<!--Križ, Škrilj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.880551|lon_deg=14.001019}}<!--Lenart, Col--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.331882|lon_deg=13.5472901}}<!--Lovrenc, Brestovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.530313|lon_deg=13.889197}}<!--Marija Magdalena, Bezovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.781003|lon_deg=14.388396}}<!--Marija Magdalena, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.637996|lon_deg=14.99487}}<!--Marija Magdalena, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.607489|lon_deg=14.753121}}<!--Marjeta, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.725188|lon_deg=14.919694}}<!--Marjeta, Stari Log--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.57816|lon_deg=15.021436}}<!--Marjeta, Tanči Vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5878204|lon_deg=15.0381907}}<!--Martin, Hrib pri Koprivniku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051752|lon_deg=14.506044}}<!--Martin, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.804867|lon_deg=15.166875}}<!--Martin, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.118216|lon_deg=14.183841}}<!--Martin, Poljane nad Škofjo Loko--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.284556|lon_deg=13.550504}}<!--Martin, Trnovo ob Soči--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7960986|lon_deg=14.3620776}}<!--Mati Božja, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.560123|lon_deg=15.649903}}<!--Mati Usmiljenja, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5468727|lon_deg=14.7838018}}<!--Mihael, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377809|lon_deg=15.056883}}<!--Mihael, Družmirje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377234|lon_deg=15.098492}}<!--Jurij, Škale--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051971|lon_deg=14.502989}}<!--Mihael, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.562555|lon_deg=15.640481}}<!--Naša Ljuba Gospa, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3968956|lon_deg=14.1555488}}<!--Nikolaj, Breznica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830325|lon_deg=13.733685}}<!--Nikolaj, Sveto--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6116125|lon_deg=14.7455692}}<!--Ožbolt, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.801563|lon_deg=15.361238}}<!--Ožbolt, Javorovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.961502|lon_deg=13.653788}}<!--Vid, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.41866|lon_deg=15.869755}}<!--Vsi sveti, Ptuj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.528496|lon_deg=14.904253}}<!--Žalostna Mati Božja, Zdihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.911975|lon_deg=13.634495}}<!--Jožef, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.915176|lon_deg=13.657507}}<!--Oton, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.907664|lon_deg=13.625297}}<!--Pavel, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.914596|lon_deg=13.636214}}<!--Janez K., Vrtojba--> }} 7jevgfob2m40c3qb0swa8u29frniqnh 6765281 6765138 2026-10-14T22:07:37Z A09 188929 +10 6765281 wikitext text/x-wiki <!--zemljevid naj bo vedno usklajen z glavnim člankom, če dodaš vnos semkaj, ga prosim popravi/dopolni/vnesi tudi v [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]]--> {{location map+|Slovenija |width=800 |caption=Zemljevid porušenih in ruševinskih cerkva v Sloveniji. Nelokalizirane cerkve niso vključene. {{image key|{{legend|#008000|Zgodnjekrščanske cerkve.}} {{legend|#ff0000|Rimokatoliške cerkve v (delnih) ruševinah.}}{{legend|#000000|Izginule oz. odstranjene rimskokatoliške cerkve.}} }} |alt=Zemljevid lokacij ruševinskih in porušenih cerkva v Sloveniji. Vsebuje zgodnjekrščanske in rimskokatoliške cerkve. Rimskokatoliške cerkve nato nadalje obravnava po njihovem trenutnem stanju – ruševinah ali popolnem izginotju. <!-- raba #invoke za manjšo velikost predloge pri polnem odprtju strani --> |places= <!--zgodnjekrščanske cerkve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.42109|lon_deg=14.130352}}<!--Ajdna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613691|lon_deg=15.275835}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613614|lon_deg=15.275913}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.794097|lon_deg=15.338347}}<!--Mihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.198278|lon_deg=15.407105}}<!--Rifnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038917|lon_deg=15.350943}}<!--Vranje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038936|lon_deg=15.351025}}<!--Vranje--> <!--rimokatoliške cerkve, v ruševinah --> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.563229|lon_deg=14.277614}}<!--Ahac, Ilirska Bistrica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5912609|lon_deg=14.9516855}}<!--Kočarji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.85352|lon_deg=13.689348}}<!--Ambrož, Temnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6615565|lon_deg=15.1349707}} <!--Vimolj, Semič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.537847|lon_deg=14.111165}}<!--Anton P., Hrušica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5686343|lon_deg=14.9471782}}<!--Angelov varuhov, Rajndol--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9072736|lon_deg=15.5918587}}<!--Anton P., Brežice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5688499|lon_deg=14.8689881}}<!--Anton P., Štalcerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.515443|lon_deg=13.57192}}<!--Bernard, Portorož--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5376428|lon_deg=13.8899293}}<!--Cecilija, Predloka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6703199|lon_deg=15.082199}}<!--Marija Kraljica, Komarna vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5586079|lon_deg=15.0465673}}<!--Marija Tolažnica, Nemška Loka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.54704|lon_deg=14.965762}}<!--Devica Marija, Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.072475|lon_deg=13.691665}}<!--Duh, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.832577|lon_deg=14.249683}}<!--Duh, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.410982|lon_deg=15.576763}}<!--Egidij, Devina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534056|lon_deg=15.017997}}<!--Elija, Kozice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.638864|lon_deg=14.990319}}<!--Elija, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.654271|lon_deg=15.123052}}<!--Florijan, Brezovica pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.615668|lon_deg=15.050864}}<!--Florijan, Golobinjek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6298133|lon_deg=15.1032421}}<!--Frančišek Ksaverij, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5472783|lon_deg=15.0422215}}<!--Frančišek Ksaverij, Zaderc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.976192|lon_deg=13.677699}}<!--Gabrijel, Škabrijel--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.487391|lon_deg=13.740621}}<!--Helena, Koštabona--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.555238|lon_deg=14.774234}}<!--Ime Jezusovo, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.58726|lon_deg=14.986468}}<!--Ime Jezusovo, Kumrova vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.872035|lon_deg=13.67388}}<!--Izidor, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0409688|lon_deg=13.7178207}}<!--Jakob, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.601814|lon_deg=15.02849}}<!--Jakob, Koprivnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.188788|lon_deg=13.680463}}<!--Jakob, Volče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830565|lon_deg=14.929437}}<!--Jakob, Žužemberk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.921287|lon_deg=13.784909}}<!--Janez in Pavel, Ajdovščina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.778149|lon_deg=13.882982}}<!--Janez K., Sežana--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3247942|lon_deg=15.2571452}}<!--Janez K., Nova Cerkev--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.310919|lon_deg=15.392735}}<!--Janez K., Žička kartuzija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.759857|lon_deg=15.31675}}<!--Jera, Trdinov vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539388|lon_deg=14.2692}}<!--Jernej, Gornji Zemono--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5416997|lon_deg=14.8282152}}<!--Jožef, Preža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6567611|lon_deg=15.0526708}}<!--Jožef, Ribnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8958927|lon_deg=13.7688087}}<!--Jurij, Batuje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.653204|lon_deg=14.029646}}<!--Jurij, Vremski Britof--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.747735|lon_deg=14.248008}}<!--Jurij, Žeje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.616636|lon_deg=14.144265}}<!--Kancijan, Ostrožno Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.796135|lon_deg=14.287638}}<!--Kancijan, Rakov Škocjan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.490933|lon_deg=13.689806}}<!--Katarina, Padna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843423|lon_deg=13.757746}}<!--Katarina, Škrbina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.64722|lon_deg=15.134336}}<!--Križ, Blatnik pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581867|lon_deg=15.12533}}<!--Križ, Gradec pri Čr.--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.202195|lon_deg=14.572036}}<!--Križ, Križ pri Komendi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5954897|lon_deg=14.7609471}}<!--Lenart, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.036438|lon_deg=13.682663}}<!--Lovrenc, Bate--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.610521|lon_deg=13.889523}}<!--Lovrenc, Beka pri Ocizli--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.602598|lon_deg=14.671681}}<!--Lovrenc, Trava--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.256456|lon_deg=14.1632161}}<!--Lucija, Dražgoše--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.498371|lon_deg=13.608257}}<!--Marija, Seča--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.879203|lon_deg=13.649148}}<!--Marija Magdalena, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.605106|lon_deg=15.096112}}<!--Marija Magdalena, Sredgora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.116523|lon_deg=13.876539}}<!--Marija Magdalena, Šentviška Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.728599|lon_deg=14.839706}}<!--Marija Magdalena, Vrbovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.596339|lon_deg=14.801369}}<!--Marijino vnebovzetje, Koče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6007582|lon_deg=14.9954882}}<!--Marijino vnebovzetje, Staro Brezje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5759458|lon_deg=15.0054236}}<!--Marijino vnebovzetje, Svetli Potok--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051393|lon_deg=15.70937}}<!--Marjeta, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.687586|lon_deg=14.270108}}<!--Marjeta, Palčje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.501909|lon_deg=13.900821}}<!--Marko, Dol pri Hrastovljah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.60481|lon_deg=15.107401}}<!--Martin, Topličice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0428116|lon_deg=14.1043308}}<!--Martin, Žiri--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7610772|lon_deg=14.9751065}}<!--Matija, Gornja Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8718029|lon_deg=15.3362894}}<!--Mihael, Gutenwerth--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.755868|lon_deg=13.932164}}<!--Mihael, Kazlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7000701|lon_deg=15.0863592}}<!--Mihael, Stare Žage--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.477736|lon_deg=13.651943}}<!--Nedelja, Medoši--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.139539|lon_deg=13.997021}}<!--Nikolaj, Labinje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.691499|lon_deg=14.8667758}}<!--Nikolaj, Mala Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.745251|lon_deg=14.160147}}<!--Nikolaj, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.527959|lon_deg=13.567201}}<!--Peter v pristanišču, Piran--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141557|lon_deg=13.818094}}<!--Nikolaj, Ponikve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.47076|lon_deg=13.642838}}<!--Onofrij, Sečovlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.564623|lon_deg=14.083548}}<!--Peter, Brezovo Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141164|lon_deg=13.921583}}<!--Ubald, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7146181|lon_deg=15.0132434}}<!--Urh, Podstenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5674891|lon_deg=14.8948421}}<!--Urh, Rogati Hrib--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.618815|lon_deg=15.059422}}<!--Urh, Starološki Grič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6858676|lon_deg=14.9257042}}<!--Uršula, Stari Breg--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.08789|lon_deg=13.937682}}<!--Uršula, Jagršče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5249814|lon_deg=14.8189137}}<!--Valentin, Dolnja Briga--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.982723|lon_deg=13.643109}}<!--Valentin, Sabotin--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5045268|lon_deg=14.9118499}}<!--Vid, Mavrc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7527391|lon_deg=14.9618897}}<!--Vid, Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8274089|lon_deg=14.8825081}}<!--Katarina, Plešivica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581107|lon_deg=14.791333}}<!--Frančišek Ksaverij, Kočevska Reka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.512888|lon_deg=15.156379}}<!--Peter, Obrh pri Dragatušu--> <!--RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Z ZNANO LOKACIJO, ODSTRANJENE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.732141|lon_deg=14.89896}}<!--Beli Kamen--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.617921|lon_deg=14.963462}}<!--Mačkovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539168|lon_deg=13.657788}}<!--Andrej pri Vratih, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539097|lon_deg=13.65674}}<!--Andrej na Trgu, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539378|lon_deg=13.658107}}<!--Anton v Pristanišču, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.707244|lon_deg=14.889378}}<!--Kleč, Kočevje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.597623|lon_deg=14.892081}}<!--Andrej in Valentin, Zajčje Polje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5569662|lon_deg=14.9963956}}<!--Angelov varuhov, Knežja Lipa--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.746117|lon_deg=14.821782}}<!--Anton P., Kukovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6317119|lon_deg=15.1310334}}<!--Anton P., Kleč--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0009196|lon_deg=14.0221344}}<!--Barbara, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.4417692|lon_deg=14.0384159}}<!--Barbara, Jesenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.06112|lon_deg=14.507913}}<!--Krištof/Ciril in Metod, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.677231|lon_deg=14.94801}}<!--Devica Marija, Trnovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9672853|lon_deg=13.7011199}}<!--Danijel, NG--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.232919|lon_deg=15.267411}}<!--Duh, CE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.558688|lon_deg=15.64448}}<!--Duh, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.661538|lon_deg=14.852034}}<!--Filip in Jakob, Mlaka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539670|lon_deg=13.661117}}<!--Frančišek Assiški--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3919094|lon_deg=15.5726171}}<!--Ignacij Lojolski, SB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.620535|lon_deg=14.879776}}<!--Ime Jezusovo, Dolga vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.05961|lon_deg=15.692182}}<!--Jakob, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6378669|lon_deg=14.9040769}}<!--Janez K., Cvišlerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.574973|lon_deg=14.800646}}<!--Janez K., Kočevska Reka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5371555|lon_deg=14.9601232}}<!--Janez K., Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0186717|lon_deg=15.4762939}}<!--Janez K., Senovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5391572|lon_deg=13.6576395}}<!--Jernej, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.088399|lon_deg=15.073754}}<!--Jošt, Kum--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6110013|lon_deg=14.9902869}}<!--Jožef, Laze pri Oneku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.2578753|lon_deg=13.6130136}}<!--Jurij, Drežnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843217|lon_deg=15.430363}}<!--Jurij, Globočice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.159481|lon_deg=13.817273}}<!--Jurij, Kneža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5726126|lon_deg=14.8491432}}<!--Jurij, Novi Lazi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8029040|lon_deg=15.1681842}}<!--Jurij, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.805234|lon_deg=15.166794}}<!--Katarina, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.59941|lon_deg=14.177645}}<!--Katarina, Prem--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.969323|lon_deg=13.660461}}<!--Katarina, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.897573|lon_deg=13.783918}}<!--Kozma, Gojače--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5396066|lon_deg=14.7868824}}<!--Kozma, Inlauf--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6257235|lon_deg=14.9440465}}<!--Kozma, Onek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.002941|lon_deg=14.028789}}<!--Križ, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534668|lon_deg=14.910341}}<!--Križ, Škrilj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.880551|lon_deg=14.001019}}<!--Lenart, Col--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.331882|lon_deg=13.5472901}}<!--Lovrenc, Brestovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.530313|lon_deg=13.889197}}<!--Marija Magdalena, Bezovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.781003|lon_deg=14.388396}}<!--Marija Magdalena, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.637996|lon_deg=14.99487}}<!--Marija Magdalena, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.607489|lon_deg=14.753121}}<!--Marjeta, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.725188|lon_deg=14.919694}}<!--Marjeta, Stari Log--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.57816|lon_deg=15.021436}}<!--Marjeta, Tanči Vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5878204|lon_deg=15.0381907}}<!--Martin, Hrib pri Koprivniku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051752|lon_deg=14.506044}}<!--Martin, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.804867|lon_deg=15.166875}}<!--Martin, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.118216|lon_deg=14.183841}}<!--Martin, Poljane nad Škofjo Loko--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.284556|lon_deg=13.550504}}<!--Martin, Trnovo ob Soči--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7960986|lon_deg=14.3620776}}<!--Mati Božja, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.560123|lon_deg=15.649903}}<!--Mati Usmiljenja, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5468727|lon_deg=14.7838018}}<!--Mihael, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377809|lon_deg=15.056883}}<!--Mihael, Družmirje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377234|lon_deg=15.098492}}<!--Jurij, Škale--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051971|lon_deg=14.502989}}<!--Mihael, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.562555|lon_deg=15.640481}}<!--Naša Ljuba Gospa, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3968956|lon_deg=14.1555488}}<!--Nikolaj, Breznica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830325|lon_deg=13.733685}}<!--Nikolaj, Sveto--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6116125|lon_deg=14.7455692}}<!--Ožbolt, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.801563|lon_deg=15.361238}}<!--Ožbolt, Javorovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.961502|lon_deg=13.653788}}<!--Vid, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.41866|lon_deg=15.869755}}<!--Vsi sveti, Ptuj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.528496|lon_deg=14.904253}}<!--Žalostna Mati Božja, Zdihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.911975|lon_deg=13.634495}}<!--Jožef, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.915176|lon_deg=13.657507}}<!--Oton, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.907664|lon_deg=13.625297}}<!--Pavel, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.914596|lon_deg=13.636214}}<!--Janez K., Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.561663|lon_deg=14.790962}}<!--ŽMB, Borovec pri Kočevski Reki--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.895572|lon_deg=13.659399}}<!--Lovrenc, Bukovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.923529|lon_deg=13.725811}}<!--Matere Božje, Cirje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8170695|lon_deg=13.7767119}}<!--Ana, Tomačevica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6066767|lon_deg=14.7928034}}<!--Rok, Mlaka pri Kočevski Reki--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.809327|lon_deg=14.96594}}<!--Jurij, Dvor pri Žužemberku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.156822|lon_deg=15.175551}}<!--Marija Magdalena, Govce--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.277003|lon_deg=14.5074415}}<!--Blaž, Stiška vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.509183|lon_deg=15.189696}}<!--Ana, Veliki Nerajec--> }} j2ku2yc03s89ybyifqs9yso3otd87ng 0 609686 6765074 6764530 2026-10-14T12:08:23Z SaraStopar17 255455 /* */ 6765074 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po Avstro-Ogrskem. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (4 razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri "''Sentinu''" v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', kateri so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je g. Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''4 podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140. letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== * '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). *'''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 118-126. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. * Bolčina, Rado. (2012). Od trivialke do devetletke: ''šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. str. 14-173. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. * Bremec Šuligoj, Miroslav in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. str. 14, 114. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 2ky9k02z8qmrn4np8tsk6aonfe9991l 6765076 6765074 2026-10-14T12:09:40Z SaraStopar17 255455 /* Zametki šolstva v Čepovanu */ 6765076 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po Avstro-Ogrskem. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (4 razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''4 podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140. letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== * '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). *'''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 118-126. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. * Bolčina, Rado. (2012). Od trivialke do devetletke: ''šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. str. 14-173. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. * Bremec Šuligoj, Miroslav in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. str. 14, 114. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 8ynknj7mzzs4x3lw11olkg3sbtxo6uj 6765078 6765076 2026-10-14T12:11:37Z SaraStopar17 255455 /* Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes */ 6765078 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po Avstro-Ogrskem. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (4 razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== * '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). *'''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 118-126. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. * Bolčina, Rado. (2012). Od trivialke do devetletke: ''šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. str. 14-173. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. * Bremec Šuligoj, Miroslav in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. str. 14, 114. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] cmsr10yo69dj3m1ot6rgbjzoquxl08u 6765079 6765078 2026-10-14T12:12:07Z SaraStopar17 255455 /* Dve zgodbi iz zbornika Zgodbe iz šolskih klopi */ 6765079 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po Avstro-Ogrskem. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (4 razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Bolčina, Rado & Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 118-126. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. * Bolčina, Rado. (2012). Od trivialke do devetletke: ''šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. str. 14-173. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. * Bremec Šuligoj, Miroslav in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. str. 14, 114. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] qm2s4z06bvt6mcinj5xkmowx89fshk4 6765080 6765079 2026-10-14T12:20:31Z SaraStopar17 255455 /* Literatura */ Popravek virov 6765080 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrski monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po Avstro-Ogrskem. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (4 razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 836r7nnds8ejxs7nrgl9nhovgg5nagf 6765101 6765080 2026-10-14T13:39:33Z SaraStopar17 255455 /* */ 6765101 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po Avstro-Ogrskem. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (4 razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 1wmv4i6jgnwhf7ik0q5wvhwpw073wrl 6765102 6765101 2026-10-14T13:40:54Z SaraStopar17 255455 /* Dopolnitev zakona */ 6765102 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]]. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (štiri razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do 1. sv. vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke - postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline - območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo, saj se je leta 1916 zaprla. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] qkpflrn107455poa0do8js54gm54tt3 6765103 6765102 2026-10-14T13:44:46Z SaraStopar17 255455 /* Šolstvo od leta 1872 do prve svetovne vojne */ 6765103 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]]. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (štiri razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do prve svetovne vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke – postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline – območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo – leta 1916 so jo zaprli. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo.''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] prbfl6uasa25c1yxdq9jndtrx822jjr 6765104 6765103 2026-10-14T13:46:48Z SaraStopar17 255455 /* Dve zgodbi iz zbornika Zgodbe iz šolskih klopi */ 6765104 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]]. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (štiri razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do prve svetovne vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke – postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline – območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo – leta 1916 so jo zaprli. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo. ''(Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Bremec Šuligoj in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 9rxrjywgykre446vmuepmsluyq4w58o 6765105 6765104 2026-10-14T13:50:30Z SaraStopar17 255455 /* Dve zgodbi iz zbornika Zgodbe iz šolskih klopi */ 6765105 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]]. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (štiri razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do prve svetovne vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke – postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline – območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo – leta 1916 so jo zaprli. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po 2. svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo. ''(Šuligoj Bremec in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Šuligoj Bremec in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 07g7c102b3zhwywqxcgjteph7aa2bot 6765107 6765105 2026-10-14T13:54:00Z SaraStopar17 255455 /* Šolstvo po drugi svetovni vojni do danes */ 6765107 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]]. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (štiri razrede srednje šole). ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah (hiša št. 78) je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]]. Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja. ==Šolstvo od leta 1872 do prve svetovne vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]]. Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba. Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]]. Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke – postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline – območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede. Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo – leta 1916 so jo zaprli. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih. Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914-1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]]. Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna. ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine. Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca). ==Šolstvo po drugi svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]]. Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda. V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec. V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda. Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu. Pouk dandanes ostaja samo še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]] (na naslovu ''Čepovan 87''). Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo monografijo ''Od trivialke do devetletke: šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''. V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''. Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević. ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove metersske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo. ''(Šuligoj Bremec in drugi, 2022: 14). '''Branka Stopar Kofol''' (hčerka Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih šporntnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu.'' (Šuligoj Bremec in drugi, 2022: 114). ==Literatura== * Rado in Mara Bolčina. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–126. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Rado Bolčina. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 14–173. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * Miroslav Šuligoj Bremec in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] o7mjkhgx9tzzkouoiej7vee4x1oo610 0 609708 6765196 6763968 2026-10-14T16:47:53Z JoMK 240261 zp 6765196 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | location = [[Veliki Vinji vrh]] (Orešje) | country = {{Zastava|Slovenija}} | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | pushpin map = Slovenija }} '''Cerkev sv. Jožefa''' je [[podružnična cerkev]] na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]]. Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:<blockquote>''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''</blockquote> Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Zunanje povezave == {{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=left}} [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani] {{Župnija Šmarjeta}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] 5lwfeiz2aos34zo8h4lblb58jjcfd1d 6765197 6765196 2026-10-14T16:48:16Z JoMK 240261 pp 6765197 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | location = [[Veliki Vinji vrh]] (Orešje) | country = {{Zastava|Slovenija}} | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | pushpin map = Slovenija }} '''Cerkev sv. Jožefa''' je [[podružnična cerkev]] na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]]. Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:<blockquote>''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''</blockquote> Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Zunanje povezave == * [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani] {{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=left}} {{Župnija Šmarjeta}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] 89bxtbmp789pk1q0l6bjiyji7jy36ci 0 609777 6765216 6764886 2026-10-14T17:28:32Z Pinky sl 2932 slog imena družine 6765216 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Rod rastlin}} {{Avtomatska taksonomka | image = Bougainvillea closeup.jpg | image_caption = ''[[Bougainvillea spectabilis]]'', [[Nepal]] | image2 = Pink paperflowers (Bougainvillea glabra).jpg | image2_caption = ''[[Bougainvillea glabra]]'', [[Indonezija]] | taxon = Bougainvillea | authority = [[Philibert Commerson|Comm.]] ex [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]]<ref name="GRIN">{{cite web |url=http://www.ars-grin.gov/cgi-bin/npgs/html/genus.pl?1617 |title=Genus: ''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |work=Germplasm Resources Information Network |publisher=United States Department of Agriculture |date=2010-07-07 |access-date=2010-12-14}}</ref> | subdivision_ranks = Species | subdivision = See text | synonyms = ''Tricycla'' <small>[[Antonio José Cavanilles|Cav.]]</small> | synonyms_ref = <ref name="WFO">{{cite web |url=http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-4000005125 |title=''Bougainvillea'' Comm. ex Juss. |date=2022 |website=World Flora Online |publisher=The World Flora Online Consortium |access-date=27 July 2022}}</ref> }}'''Bugenvíleja''' ali '''bugenvílija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bougainvillea''''') je rod trnatih okrasnih plezalk, grmov in dreves iz družine [[Nyctaginaceae]] (bugenvilovke). Izvirajo iz tropskih gozdov [[Južna Amerika|Južne Amerike]] (natančneje iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj|Paragvaja]], [[Peru|Peruja]], [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Argentina|Argentine]]). Rod obsega med 4 in 22 vrst.<ref name="WFO" /> [[Socvetje]] je sestavljen iz velikih, barvitih, cvetnim listom podobnih lističev, ki obdajajo tri preproste, voskaste cvetove, zaradi česar je rastlina postala priljubljena kot okrasna rastlina. Rastlina je poimenovana po francoskem raziskovalcu [[Louis Antoine de Bougainville|Louisu Antoinu de Bougainvillu]] (1729–1811), potem ko je bila dokumentirana na eni od njegovih odprav. ==Zgodovina== Prvi Evropejec, ki je opisal te rastline, je bil [[Philibert Commerçon]], [[botanik]], ki je spremljal admirala francoske mornarice Louisa Antoina de Bougainvilla na njegovem potovanju okoli sveta. Prvič jih je objavil [[Antoine Laurent de Jussieu]] leta 1789.<ref>{{cite web|title=Bougainvillea Comm. ex Juss.|url=http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016014921/http://www.tropicos.info/Name/40030049?projectid=30|url-status=dead|archive-date=October 16, 2013|work=Tropicos|publisher=Missouri Botanical Garden}}</ref> [[File:Bougainvillea glabra at Kadavoor.jpg|thumb|right|''[[Bougainvillea glabra]]'' v [[Kerala|Kerali]]]][[File:Island_Greece_Santorini_Flowers_Blue_Travel_Sea.jpg|thumb|Zaradi majhnih potreb po vodi je bugenvileja idealna rastlina za okrasitev suhih območij, kot je na primer grški otok [[Santorini]], ki je prikazan na sliki]] ==Strupenost== Sok bugenvileje lahko povzroči resne kožne izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzročajo vrste rodu ''Toxicodendron''.<ref>{{Cite web |title=Phytodermatitis: Reactions in the Skin Caused by Plants |url=http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141127084340/http://www.lni.wa.gov/safety/research/dermatitis/files/phytoderm.pdf |archive-date=2014-11-27 |access-date=2026-02-13 |website=www.lni.wa.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bougainvillea}} {{Wikispecies}} * {{cite web |url=https://ufdcimages.uflib.ufl.edu/IR/00/00/17/32/00001/EP13000.pdf |first=Richard |last=Schoelhorn |author2=Erin Alavrez |title=Warm Climate Production Guidelines for ''Bougainvillea'' |publisher=[[University of Florida]]/IFAS Extension |date=2002-10-01}} {{Taxonbar|from=Q156996}} {{Authority control}} [[Kategorija:Bugenvilovke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1789]] 28no63o04eurr38ampyzrf32in3z5ig 0 609798 6765296 6764760 2026-10-15T00:37:39Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bugenvilija]] 6765296 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bugenvilija]] eon67hnkoe8fb9zrwhn5jfxt40d85vc 4 609834 6765214 6765024 2026-10-14T17:24:26Z Pinky sl 2932 /* Slika:Kranj 19.jpg */ 6765214 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Kranj 19.jpg|Slika:Kranj 19.jpg]]=== [[Slika:Kranj 19.jpg|400px|Slika:Kranj 19.jpg]] * {{info}} '''[[Kranj]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe]], pogled s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]]''', foto [[:commons:User:Meho29|Mihael Grmek]] * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:50, 14. oktober 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 14. oktober 2026 (CEST) lk3pei53dq9y7fn5vqfthkw8v96bobd 6765240 6765214 2026-10-14T18:34:23Z Janezdrilc 3152 /* Slika:Kranj 19.jpg */ za 6765240 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Kranj 19.jpg|Slika:Kranj 19.jpg]]=== [[Slika:Kranj 19.jpg|400px|Slika:Kranj 19.jpg]] * {{info}} '''[[Kranj]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe]], pogled s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]]''', foto [[:commons:User:Meho29|Mihael Grmek]] * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:50, 14. oktober 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 14. oktober 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:34, 14. oktober 2026 (CEST) 78a9p9mgl8kzlzpf60as63c9rsl4haj 118 609839 6765068 2026-10-14T12:00:58Z Klemenko0 267311 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6765068 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261014140049|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Savinja (dijaško glasilo)== ''Savinja'' s podnaslovom ''Dijaške leposlovne in znanstvene vaje'' je bilo slovensko dijaško literarno glasilo, ki so ga leta [[1914]] izdajali člani [[literarnega krožka Kondor]] na [[I. gimnazija v Celju|celjski gimnaziji]]. Nastajalo je pod uredniškim vodstvom pesnika in častnika [[Rudolf Maisterr|Rudolfa Maistra]], ki je dijake spodbujal k literarnemu ustvarjanju. Glasilo je izšlo v petih številkah, razmnoženih v približno 150 izvodih.<ref name="Ferlez">Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1, str. 25–34.</ref> ==Zgodovina== [[Literarni krožek Kondor]] je bil ustanovljen decembra [[1913]] na pobudo celjskih gimnazijcev. Dijake je povezovala želja po literarnem ustvarjanju ter slovenska in jugoslovanska narodna zavest. Pri njihovem delu je sodeloval Rudolf Maister, ki je v Celje prišel novembra 1913 in se vključil v slovensko kulturno življenje mesta. Dijakom je svetoval pri pisanju in izbiri literarnih prispevkov ter pomagal pri pripravi glasila.<ref name="Ferlez" /> Prva številka ''Savinje'' je izšla konec januarja 1914. Maister je zanjo napisal nepodpisano uvodno besedo in sodeloval pri uredniškem delu. Glasilo je bilo formalno nedovoljeno, zato so ga izdajali kot zasebno publikacijo. Ustvarjalci so v prvi številki zapisali, da želijo objavljati svoje prve leposlovne in znanstvene poskuse ter da glasilo nima javnega značaja in ne bo objavljalo političnih člankov. Njihovo geslo je bilo: »Hočemo vedno hoditi po cesti lepote, dolžnosti in bratoljubja.«<ref name="Ferlez" /> Izšli so štirje zvezki, pri čemer je zadnji vseboval četrto in peto številko. Glasilo je izhajalo v približno mesečnih presledkih, posamezna številka pa je obsegala od 12 do 16 strani. Dijaki so ga razmnoževali s ciklostilom, naklada je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so prejemali dijaki, odrasli podporniki mladinskega ustvarjanja in nekatere druge gimnazije.<ref name="Ferlez" /> ==Vsebina== V ''Savinji'' so prevladovale pesmi, objavljali pa so tudi kratko prozo, književne ocene in razprave. Med sodelavci je bil najplodovitejši [[Fran Roš]], ki je objavil približno trideset literarnih del, večinoma pesmi. [[Arkadij Videmšek]] je prispeval 18 pesmi, [[Davorin Ravljen]] pa deset. [[Srečko Puncer]] je poleg literarnih besedil pisal tudi kritike in razprave o grškem epu ter ustoličevanju koroških vojvod.<ref name="Ferlez" /> Pisci so večinoma uporabljali psevdonime. Med njimi so bili Arkadij Videmšek, ki je objavljal kot Vojko, Davorin Ravljen kot Alja Vanjev, Fran Roš kot Svobodin Semenov ter Srečko Puncer kot Braslav Vitogoj. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni povsem zanesljivo ugotovljeno.<ref name="Ferlez" /> Med pogostimi pesniškimi temami so bili ljubezen, pomlad, prebujanje narave in mladostno navdušenje. Po literarni presoji Urha Ferleža so dela Frana Roša izstopala po vsebinski in oblikovni razvitosti, med drugim tudi po uporabi sonetne oblike. V nekaterih besedilih drugih sodelavcev so vidni vplivi Maistrove poezije.<ref name="Ferlez" /> ==Prenehanje izhajanja== Po začetku prve svetovne vojne so se razmere za člane krožka zaostrile. Avgusta 1914 je bila na domu Srečka Puncerja v Braslovčah opravljena hišna preiskava, jeseni pa so bili slovenski dijaki celjske gimnazije zaslišani zaradi članstva v krožku Kondor, izdajanja glasila in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sledil je šolski disciplinski postopek, v katerem so dijakom izrekli ukore in šolske kazni.<ref name="Ferlez" /> Krožek je s tem prenehal delovati, ''Savinja'' pa ni več izhajala. Dijaki so nameravali zadnjo številko izročiti Maistru, vendar ga ob obisku niso našli doma. Ob začetku novega šolskega leta Maister ni bil več v Celju.<ref name="Ferlez" /> ==Ohranjeni izvodi== Ohranjeni izvodi ''Savinje'' so pomemben vir za preučevanje dijaške književnosti in slovenskega kulturnega delovanja v Celju pred prvo svetovno vojno. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani izvirnike prvih treh številk, Univerzitetna knjižnica Maribor pa kopije vseh številk. Glasilo je bilo digitalizirano in objavljeno v Digitalni knjižnici Slovenije, posamezna literarna besedila pa so dostopna tudi na Wikiviru.<ref name="Ferlez" /> ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1, str. 25–34. * ''Savinja: dijaške leposlovne in znanstvene vaje''. Celje, 1914. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} jp78gzktw05yjdur0m1uyxo6p48lujq 6765069 6765068 2026-10-14T12:01:11Z Klemenko0 267311 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6765069 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|music}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014140111|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014140049|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Savinja (dijaško glasilo)== ''Savinja'' s podnaslovom ''Dijaške leposlovne in znanstvene vaje'' je bilo slovensko dijaško literarno glasilo, ki so ga leta [[1914]] izdajali člani [[literarnega krožka Kondor]] na [[I. gimnazija v Celju|celjski gimnaziji]]. Nastajalo je pod uredniškim vodstvom pesnika in častnika [[Rudolf Maisterr|Rudolfa Maistra]], ki je dijake spodbujal k literarnemu ustvarjanju. Glasilo je izšlo v petih številkah, razmnoženih v približno 150 izvodih.<ref name="Ferlez">Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1, str. 25–34.</ref> ==Zgodovina== [[Literarni krožek Kondor]] je bil ustanovljen decembra [[1913]] na pobudo celjskih gimnazijcev. Dijake je povezovala želja po literarnem ustvarjanju ter slovenska in jugoslovanska narodna zavest. Pri njihovem delu je sodeloval Rudolf Maister, ki je v Celje prišel novembra 1913 in se vključil v slovensko kulturno življenje mesta. Dijakom je svetoval pri pisanju in izbiri literarnih prispevkov ter pomagal pri pripravi glasila.<ref name="Ferlez" /> Prva številka ''Savinje'' je izšla konec januarja 1914. Maister je zanjo napisal nepodpisano uvodno besedo in sodeloval pri uredniškem delu. Glasilo je bilo formalno nedovoljeno, zato so ga izdajali kot zasebno publikacijo. Ustvarjalci so v prvi številki zapisali, da želijo objavljati svoje prve leposlovne in znanstvene poskuse ter da glasilo nima javnega značaja in ne bo objavljalo političnih člankov. Njihovo geslo je bilo: »Hočemo vedno hoditi po cesti lepote, dolžnosti in bratoljubja.«<ref name="Ferlez" /> Izšli so štirje zvezki, pri čemer je zadnji vseboval četrto in peto številko. Glasilo je izhajalo v približno mesečnih presledkih, posamezna številka pa je obsegala od 12 do 16 strani. Dijaki so ga razmnoževali s ciklostilom, naklada je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so prejemali dijaki, odrasli podporniki mladinskega ustvarjanja in nekatere druge gimnazije.<ref name="Ferlez" /> ==Vsebina== V ''Savinji'' so prevladovale pesmi, objavljali pa so tudi kratko prozo, književne ocene in razprave. Med sodelavci je bil najplodovitejši [[Fran Roš]], ki je objavil približno trideset literarnih del, večinoma pesmi. [[Arkadij Videmšek]] je prispeval 18 pesmi, [[Davorin Ravljen]] pa deset. [[Srečko Puncer]] je poleg literarnih besedil pisal tudi kritike in razprave o grškem epu ter ustoličevanju koroških vojvod.<ref name="Ferlez" /> Pisci so večinoma uporabljali psevdonime. Med njimi so bili Arkadij Videmšek, ki je objavljal kot Vojko, Davorin Ravljen kot Alja Vanjev, Fran Roš kot Svobodin Semenov ter Srečko Puncer kot Braslav Vitogoj. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni povsem zanesljivo ugotovljeno.<ref name="Ferlez" /> Med pogostimi pesniškimi temami so bili ljubezen, pomlad, prebujanje narave in mladostno navdušenje. Po literarni presoji Urha Ferleža so dela Frana Roša izstopala po vsebinski in oblikovni razvitosti, med drugim tudi po uporabi sonetne oblike. V nekaterih besedilih drugih sodelavcev so vidni vplivi Maistrove poezije.<ref name="Ferlez" /> ==Prenehanje izhajanja== Po začetku prve svetovne vojne so se razmere za člane krožka zaostrile. Avgusta 1914 je bila na domu Srečka Puncerja v Braslovčah opravljena hišna preiskava, jeseni pa so bili slovenski dijaki celjske gimnazije zaslišani zaradi članstva v krožku Kondor, izdajanja glasila in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sledil je šolski disciplinski postopek, v katerem so dijakom izrekli ukore in šolske kazni.<ref name="Ferlez" /> Krožek je s tem prenehal delovati, ''Savinja'' pa ni več izhajala. Dijaki so nameravali zadnjo številko izročiti Maistru, vendar ga ob obisku niso našli doma. Ob začetku novega šolskega leta Maister ni bil več v Celju.<ref name="Ferlez" /> ==Ohranjeni izvodi== Ohranjeni izvodi ''Savinje'' so pomemben vir za preučevanje dijaške književnosti in slovenskega kulturnega delovanja v Celju pred prvo svetovno vojno. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani izvirnike prvih treh številk, Univerzitetna knjižnica Maribor pa kopije vseh številk. Glasilo je bilo digitalizirano in objavljeno v Digitalni knjižnici Slovenije, posamezna literarna besedila pa so dostopna tudi na Wikiviru.<ref name="Ferlez" /> ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1, str. 25–34. * ''Savinja: dijaške leposlovne in znanstvene vaje''. Celje, 1914. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} rxppqf2g9bw7fehohbzsk3lo8d7ed6t 0 609840 6765087 2026-10-14T12:44:09Z Romanm 13 preusmeritev na [[Anne Carson]] 6765087 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Anne Carson]] a1zmthn2qg9okjuehxjjw7guozh05vd 0 609841 6765112 2026-10-14T14:09:26Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kanadski topol]] na [[Virginijski topol]]: članek opisuje vrsto P. deltoides in ne križanca P. x canadensis (križanec P. deltoides in P. nigra) 6765112 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Virginijski topol]] rcrpk9e8khagxn2mll12ens74v80nsw 1 609842 6765118 2026-10-14T14:15:07Z TadejM 738 pojasnilo glede slovenskega imena 6765118 wikitext text/x-wiki ==Slovensko ime== V Mali flori Slovenije, 3. izd., je na str. 396 navedeno: »''P. x canadensis'' Moench [''P. deltoides'' x ''P. nigra''] – kanadski t. Križanec, ki je verjetno nastal okr. 1750 v Franciji iz vzhodnosevernoameriškega virginijskega in črnega topola. Zaradi lesa in v okras ga mnogi sadijo.« Iz tega sklepam, da je ''P. x canadensis'' kanadski topol, ''P. deltoides'' virginijski topol in ''P. nigra'' črni topol. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:15, 14. oktober 2026 (CEST) qsamctsnhw91qohzupbm0belko5efu2 6 609843 6765143 2026-10-14T15:39:47Z A09 188929 {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska reka | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=164|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Kočevska reka | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} 6765143 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska reka | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=164|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Kočevska reka | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo}} 1s4dna2540udxspwcigy3zr7mnsihr6 6765144 6765143 2026-10-14T15:40:17Z A09 188929 /* Licenca */ pp 6765144 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska reka | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=164|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Kočevska reka | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo|članek=Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} 2y399plmh3vcphbqhe6og8ioe2k0dh9 4 609844 6765147 2026-10-14T15:47:27Z A09 188929 predlog 6765147 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' 8u4hnks7jidc1crula0wwbvgcb2vyfp 6765151 6765147 2026-10-14T15:48:51Z A09 188929 za, obv 6765151 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' f2yalcqds9rdqcwg866rs36zmtiberl 6765185 6765151 2026-10-14T16:39:11Z JoMK 240261 za 6765185 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' j6ntk18w19pz56o60ko5rqp9kyywc43 6765202 6765185 2026-10-14T16:52:59Z Blueginger2 186889 za 6765202 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' c2v5jl02va0qevp2erhgtrnz9fox8p6 6765213 6765202 2026-10-14T17:21:50Z Pinky sl 2932 za 6765213 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' qci79pws3gdzyn9egs73fj6glzuwduq 6765217 6765213 2026-10-14T17:29:56Z GeographieMan 179499 za 6765217 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:29, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' ls354h3fzj1tqxjgtbnxgjllphhg7wk 6765229 6765217 2026-10-14T17:42:55Z TadejM 738 za 6765229 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:29, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:42, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' 9iiuhp9ttwqz2c8xs5gbuuc5jplz2x4 6765239 6765229 2026-10-14T18:32:16Z Janezdrilc 3152 za 6765239 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih/0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:29, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:42, 14. oktober 2026 (CEST) :{{Za}}, občudovanja vredna vnema in natančnost. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:32, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' olkixh889w94i9m3b8h4dnl3z857nl2 6765241 6765239 2026-10-14T18:45:13Z Yerpo 8417 /* VidicK01 */ glas 6765241 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih/0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:29, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:42, 14. oktober 2026 (CEST) :{{Za}}, občudovanja vredna vnema in natančnost. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:32, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:45, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' fkzyjow73a25qayisr0x23e9nkg4ufo 6765242 6765241 2026-10-14T18:49:28Z MZaplotnik 13263 Glas 6765242 wikitext text/x-wiki ===[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]=== <div class="navadnapovezava">'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|action=edit}} Volite tu]</div> (0 za/0 proti/0 vzdržanih/0 neveljavnih) s koncem 21. oktobra 2026''' VidicK01 (Karlo) je dolgoletni član slovenskih Wikipedistov, ki se ukvarja predvsem s političnimi in televizijskimi temami. Za administratorja ga skupaj z {{ping|GeographieMan}}om predlagava zaradi njegove nadobudnosti za projekt, dobrega timskega dela ter stremenja h kvaliteti. Čeprav se ne ukvarja primarno z vandalizmom, meniva, da bodo orodja takšnemu urejevalcu vedno bolj vse prav prišla. Nemalokrat se je namreč name obračal s prošnjami za posege v primerih političnih zlorab projekta in menim, da je v tem času dozorel, da se mu tovrstna posredovanja tudi omogoči. Poleg tega bo lahko pregledoval politične članke, kar je dostikrat rahlo zanemarjeno na slovenski Wikipediji. Predvsem pa se je voljan učiti, zato ne dvomim, da bo administratorska orodja uporabljal zvesto projektu. Strinjanje s kandidaturo je podal [[posebno:Diff/6765119|na svoji pogovorni strani]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:47, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} kot predlagatelj.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:48, 14. oktober 2026 (CEST) :Sicer na Wikipediji ne urejam dolgo, zato moje mnenje ne bo prav veliko, so pa po mojem mnenju tvoji članki zelo hvalevredni in zato z veseljem prilepim svoj {{za}}. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:39, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:52, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:29, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:42, 14. oktober 2026 (CEST) :{{Za}}, občudovanja vredna vnema in natančnost. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:32, 14. oktober 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:45, 14. oktober 2026 (CEST) :{{Za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:49, 14. oktober 2026 (CEST) ---- '''Vprašanja kandidatu''' rbumq8goyjrbcgse45i29n4if60hix8 0 609845 6765153 2026-10-14T15:55:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Common bleak]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]],...« 6765153 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Common bleak]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = Species | subdivision = see text | synonyms = {{Genus list | Chalcalburnus | [[Lev Berg|Berg]], 1933 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Alburnus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] rib iz družine [[Leuciscidae]] (klenovci).<ref name = "Cof family"/> Rod je razširjen v zahodni palearktični regiji,<ref name=Sheraliev>{{cite journal|title=New records and range extension of ''Alburnus chalcoides'' (Güldenstädt, 1772) (Teleostei, Cyprinidae) from the upper Syr Darya River, Uzbekistan|year=2025|journal=Check List|doi=10.15560/21.4.755|last1=Sheraliev|first1=Bakhtiyor|last2=Khalimov|first2=Sharofiddin|last3=Rakhmonov|first3=Murodjon|last4=Komilova|first4=Dildorakhon|last5=Nazarov|first5=Mukhammadrasul|last6=Umarov|first6=Fayoziddin|last7=Azamov|first7=Obboskhon|volume=21|issue=4|pages=755–761|doi-access=free}}</ref> and the [[center of diversity]] is in [[Turkey]].<ref name=oz>{{cite journal |author1=Özuluğ M. |author2=Freyhof J. | year = 2007 | title = ''Alburnus demiri'', a new species of bleak from Western Anatolia, Turkey (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_4_03.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 4| pages = 307–312 }}</ref> Rod ''Chalcalburnus'' se danes obravnava kot del ''Alburnus''.<ref name=oz2>{{cite journal | author1 = Özuluğ M. | author2 = Freyhof J. | year = 2007 | title = Rediagnosis of four species of ''Alburnus'' from Turkey and description of two new species (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_3_06.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 3 | pages = 233–246 }}</ref> ==Vrste== V ta rod se trenutno uvrščajo naslednje priznane vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=25 March 2025}}</ref> [[File:Alburnus arborella.jpg|thumb|right|''[[Alburnus arborella]]'']] [[File:Alburnus leobergi.jpg|thumb|right|''[[Alburnus leobergi]]'']] {{columns-list|colwidth=25em|1= * ''[[Alburnus adanensis]]'' <small>[[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1944</small> *{{extinct}}''[[Alburnus akili]]'' <small>Battalgil, 1942</small> * ''[[Alburnus albidus]]'' <small>([[Oronzio Gabriele Costa|Costa]] 1838)</small> * ''[[Alburnus alburnus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (zelenika) * ''[[Alburnus amirkabiri]]'' <small>(Mousavi-Sabet) </small> * ''[[Alburnus arborella]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1841)</small> (primorska belica) * ''[[Alburnus atropatenae]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1925</small> * ''[[Alburnus attalus]]'' <small>[[Müfit Özuluğ|Özuluğ]] & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2007</small> * ''[[Alburnus baliki]]'' <small>[[Nina Gidalevna Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]] & [[Erhan Ünlü|Ünlü]], 2000</small> (Antalya bleak) * ''[[Alburnus belvica]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> * ''[[Alburnus caeruleus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> * ''[[Alburnus carianorum]]'' <small>Freyhof, [[Cũneyt Kaya|Kaya]], [[Esra Bayçelebi|Bayçelebi]], [[Matthias Geiger|Geiger]] & [[Davut Turan|Turan]]. 2019</small> * ''[[Alburnus carinatus]]'' <small>Battalgil, 1941</small> (Manyas shemaya) * ''[[Alburnus chalcoides]]'' <small>([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)</small> (pegunica) *{{extinct}}''[[Alburnus danubicus]]'' <small>[[Grigore Antipa|Antipa]], 1909</small> * ''[[Alburnus demiri]]'' <small>Özuluğ & Freyhof, 2008</small> * ''[[Alburnus derjugini]]'' <small>Berg, 1923</small> * ''[[Alburnus doriae]]'' <small>[[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1865</small> * ''[[Alburnus escherichii]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897</small> * ''[[Alburnus filippii]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1877</small> * ''[[Alburnus goekhani]]'' <small>Özuluğ, Geiger & Freyhof, 2018</small> * ''[[Alburnus hohenackeri]]'' <small>Kessler, 1877</small> * ''[[Alburnus istanbulensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus kotschyi]]'' <small>Steindachner, 1863</small> * ''[[Alburnus kurui]]'' <small>(Bogutskaya, 1995)</small> * ''[[Alburnus leobergi]]'' <small>Freyhof & [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2007</small> * ''[[Alburnus macedonicus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1928</small> * ''[[Alburnus magnificus]]'' <small>Freyhof & Turan, 2019</small> * ''[[Alburnus mandrensis]]'' <small>[[Pencho Drensky|Drensky]], 1943</small> * ''[[Alburnus maximus]]'' <small>[[Victor Fatio|Fatio]], 1882</small> * ''[[Alburnus mento]]'' <small>(Heckel, 1836)</small> * ''[[Alburnus mentoides]]'' <small>Kessler, 1859</small> * ''[[Alburnus neretvae]]'' <small>[[Ivana Buj|Buj]], [[Radek Šanda|Šanda]] & [[Silvia Perea|Perea]], 2010</small> *{{extinct}}''[[Alburnus nicaeensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus oblongus]]'' <small>([[Georgy Pavlovich Bulgakov|Bulgakov]], 1923)</small> * ''[[Alburnus orontis]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]] 1882</small> * ''[[Alburnus qalilus]]'' <small>[[Friedhelm Krupp|Krupp]], 1992</small> * ''[[Alburnus sarmaticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> (pegunica) * ''[[Alburnus sava]]'' <small>Bogutskaya, [[Primož Zupančič|Zupančič]], [[Dušan Jelić (ichthyologist)|Jelić]], [[Oleg A. Diripasko|Diripasko]] & [[Alexander M. Naseka|Naseka]]. 2017</small> * ''[[Alburnus schischkovi]]'' <small>(Drensky, 1943)</small> * ''[[Alburnus scoranza]]'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845</small> * ''[[Alburnus sellal]]'' <small>Heckel, 1843.</small> * ''[[Alburnus taeniatus]]'' <small>Kessler, 1874</small> * ''[[Alburnus tarichi]]'' <small>(Güldenstädt, 1814)</small> * ''[[Alburnus thessalicus]]'' <small>[[Alexander I. Stephanidis|Stephanidis]], 1950</small> * ''[[Alburnus timarensis]]'' <small>[[Mustafa Kuru|Kuru]], 1980</small> * ''[[Alburnus ulanus]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]] 1899)</small> * ''[[Alburnus vistonicus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> * ''[[Alburnus volviticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q1088873}} [[Kategorija:Klenovci]] 70dl0gcbo89w4gkdk7jd9xeh6sn0a5k 6765154 6765153 2026-10-14T15:56:12Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1820]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765154 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Common bleak]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = Species | subdivision = see text | synonyms = {{Genus list | Chalcalburnus | [[Lev Berg|Berg]], 1933 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Alburnus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] rib iz družine [[Leuciscidae]] (klenovci).<ref name = "Cof family"/> Rod je razširjen v zahodni palearktični regiji,<ref name=Sheraliev>{{cite journal|title=New records and range extension of ''Alburnus chalcoides'' (Güldenstädt, 1772) (Teleostei, Cyprinidae) from the upper Syr Darya River, Uzbekistan|year=2025|journal=Check List|doi=10.15560/21.4.755|last1=Sheraliev|first1=Bakhtiyor|last2=Khalimov|first2=Sharofiddin|last3=Rakhmonov|first3=Murodjon|last4=Komilova|first4=Dildorakhon|last5=Nazarov|first5=Mukhammadrasul|last6=Umarov|first6=Fayoziddin|last7=Azamov|first7=Obboskhon|volume=21|issue=4|pages=755–761|doi-access=free}}</ref> and the [[center of diversity]] is in [[Turkey]].<ref name=oz>{{cite journal |author1=Özuluğ M. |author2=Freyhof J. | year = 2007 | title = ''Alburnus demiri'', a new species of bleak from Western Anatolia, Turkey (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_4_03.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 4| pages = 307–312 }}</ref> Rod ''Chalcalburnus'' se danes obravnava kot del ''Alburnus''.<ref name=oz2>{{cite journal | author1 = Özuluğ M. | author2 = Freyhof J. | year = 2007 | title = Rediagnosis of four species of ''Alburnus'' from Turkey and description of two new species (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_3_06.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 3 | pages = 233–246 }}</ref> ==Vrste== V ta rod se trenutno uvrščajo naslednje priznane vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=25 March 2025}}</ref> [[File:Alburnus arborella.jpg|thumb|right|''[[Alburnus arborella]]'']] [[File:Alburnus leobergi.jpg|thumb|right|''[[Alburnus leobergi]]'']] {{columns-list|colwidth=25em|1= * ''[[Alburnus adanensis]]'' <small>[[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1944</small> *{{extinct}}''[[Alburnus akili]]'' <small>Battalgil, 1942</small> * ''[[Alburnus albidus]]'' <small>([[Oronzio Gabriele Costa|Costa]] 1838)</small> * ''[[Alburnus alburnus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (zelenika) * ''[[Alburnus amirkabiri]]'' <small>(Mousavi-Sabet) </small> * ''[[Alburnus arborella]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1841)</small> (primorska belica) * ''[[Alburnus atropatenae]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1925</small> * ''[[Alburnus attalus]]'' <small>[[Müfit Özuluğ|Özuluğ]] & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2007</small> * ''[[Alburnus baliki]]'' <small>[[Nina Gidalevna Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]] & [[Erhan Ünlü|Ünlü]], 2000</small> (Antalya bleak) * ''[[Alburnus belvica]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> * ''[[Alburnus caeruleus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> * ''[[Alburnus carianorum]]'' <small>Freyhof, [[Cũneyt Kaya|Kaya]], [[Esra Bayçelebi|Bayçelebi]], [[Matthias Geiger|Geiger]] & [[Davut Turan|Turan]]. 2019</small> * ''[[Alburnus carinatus]]'' <small>Battalgil, 1941</small> (Manyas shemaya) * ''[[Alburnus chalcoides]]'' <small>([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)</small> (pegunica) *{{extinct}}''[[Alburnus danubicus]]'' <small>[[Grigore Antipa|Antipa]], 1909</small> * ''[[Alburnus demiri]]'' <small>Özuluğ & Freyhof, 2008</small> * ''[[Alburnus derjugini]]'' <small>Berg, 1923</small> * ''[[Alburnus doriae]]'' <small>[[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1865</small> * ''[[Alburnus escherichii]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897</small> * ''[[Alburnus filippii]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1877</small> * ''[[Alburnus goekhani]]'' <small>Özuluğ, Geiger & Freyhof, 2018</small> * ''[[Alburnus hohenackeri]]'' <small>Kessler, 1877</small> * ''[[Alburnus istanbulensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus kotschyi]]'' <small>Steindachner, 1863</small> * ''[[Alburnus kurui]]'' <small>(Bogutskaya, 1995)</small> * ''[[Alburnus leobergi]]'' <small>Freyhof & [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2007</small> * ''[[Alburnus macedonicus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1928</small> * ''[[Alburnus magnificus]]'' <small>Freyhof & Turan, 2019</small> * ''[[Alburnus mandrensis]]'' <small>[[Pencho Drensky|Drensky]], 1943</small> * ''[[Alburnus maximus]]'' <small>[[Victor Fatio|Fatio]], 1882</small> * ''[[Alburnus mento]]'' <small>(Heckel, 1836)</small> * ''[[Alburnus mentoides]]'' <small>Kessler, 1859</small> * ''[[Alburnus neretvae]]'' <small>[[Ivana Buj|Buj]], [[Radek Šanda|Šanda]] & [[Silvia Perea|Perea]], 2010</small> *{{extinct}}''[[Alburnus nicaeensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus oblongus]]'' <small>([[Georgy Pavlovich Bulgakov|Bulgakov]], 1923)</small> * ''[[Alburnus orontis]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]] 1882</small> * ''[[Alburnus qalilus]]'' <small>[[Friedhelm Krupp|Krupp]], 1992</small> * ''[[Alburnus sarmaticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> (pegunica) * ''[[Alburnus sava]]'' <small>Bogutskaya, [[Primož Zupančič|Zupančič]], [[Dušan Jelić (ichthyologist)|Jelić]], [[Oleg A. Diripasko|Diripasko]] & [[Alexander M. Naseka|Naseka]]. 2017</small> * ''[[Alburnus schischkovi]]'' <small>(Drensky, 1943)</small> * ''[[Alburnus scoranza]]'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845</small> * ''[[Alburnus sellal]]'' <small>Heckel, 1843.</small> * ''[[Alburnus taeniatus]]'' <small>Kessler, 1874</small> * ''[[Alburnus tarichi]]'' <small>(Güldenstädt, 1814)</small> * ''[[Alburnus thessalicus]]'' <small>[[Alexander I. Stephanidis|Stephanidis]], 1950</small> * ''[[Alburnus timarensis]]'' <small>[[Mustafa Kuru|Kuru]], 1980</small> * ''[[Alburnus ulanus]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]] 1899)</small> * ''[[Alburnus vistonicus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> * ''[[Alburnus volviticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q1088873}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1820]] oy7tdwydh1pknhds6hhdw458r2opgmh 6765155 6765154 2026-10-14T15:56:29Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6765155 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Common bleak]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = Species | subdivision = see text | synonyms = {{Genus list | Chalcalburnus | [[Lev Berg|Berg]], 1933 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Alburnus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] rib iz družine [[Leuciscidae]] (klenovci).<ref name = "Cof family"/> Rod je razširjen v zahodni palearktični regiji,<ref name=Sheraliev>{{cite journal|title=New records and range extension of ''Alburnus chalcoides'' (Güldenstädt, 1772) (Teleostei, Cyprinidae) from the upper Syr Darya River, Uzbekistan|year=2025|journal=Check List|doi=10.15560/21.4.755|last1=Sheraliev|first1=Bakhtiyor|last2=Khalimov|first2=Sharofiddin|last3=Rakhmonov|first3=Murodjon|last4=Komilova|first4=Dildorakhon|last5=Nazarov|first5=Mukhammadrasul|last6=Umarov|first6=Fayoziddin|last7=Azamov|first7=Obboskhon|volume=21|issue=4|pages=755–761|doi-access=free}}</ref> and the [[center of diversity]] is in [[Turkey]].<ref name=oz>{{cite journal |author1=Özuluğ M. |author2=Freyhof J. | year = 2007 | title = ''Alburnus demiri'', a new species of bleak from Western Anatolia, Turkey (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_4_03.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 4| pages = 307–312 }}</ref> Rod ''Chalcalburnus'' se danes obravnava kot del ''Alburnus''.<ref name=oz2>{{cite journal | author1 = Özuluğ M. | author2 = Freyhof J. | year = 2007 | title = Rediagnosis of four species of ''Alburnus'' from Turkey and description of two new species (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_3_06.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 3 | pages = 233–246 }}</ref> ==Vrste== V ta rod se trenutno uvrščajo naslednje priznane vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=25 March 2025}}</ref> [[File:Alburnus arborella.jpg|thumb|right|''[[Alburnus arborella]]'']] [[File:Alburnus leobergi.jpg|thumb|right|''[[Alburnus leobergi]]'']] {{columns-list|colwidth=25em|1= * ''[[Alburnus adanensis]]'' <small>[[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1944</small> *{{extinct}}''[[Alburnus akili]]'' <small>Battalgil, 1942</small> * ''[[Alburnus albidus]]'' <small>([[Oronzio Gabriele Costa|Costa]] 1838)</small> * ''[[Alburnus alburnus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (zelenika) * ''[[Alburnus amirkabiri]]'' <small>(Mousavi-Sabet) </small> * ''[[Alburnus arborella]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1841)</small> (primorska belica) * ''[[Alburnus atropatenae]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1925</small> * ''[[Alburnus attalus]]'' <small>[[Müfit Özuluğ|Özuluğ]] & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2007</small> * ''[[Alburnus baliki]]'' <small>[[Nina Gidalevna Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]] & [[Erhan Ünlü|Ünlü]], 2000</small> (Antalya bleak) * ''[[Alburnus belvica]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> * ''[[Alburnus caeruleus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> * ''[[Alburnus carianorum]]'' <small>Freyhof, [[Cũneyt Kaya|Kaya]], [[Esra Bayçelebi|Bayçelebi]], [[Matthias Geiger|Geiger]] & [[Davut Turan|Turan]]. 2019</small> * ''[[Alburnus carinatus]]'' <small>Battalgil, 1941</small> (Manyas shemaya) * ''[[Alburnus chalcoides]]'' <small>([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)</small> (pegunica) *{{extinct}}''[[Alburnus danubicus]]'' <small>[[Grigore Antipa|Antipa]], 1909</small> * ''[[Alburnus demiri]]'' <small>Özuluğ & Freyhof, 2008</small> * ''[[Alburnus derjugini]]'' <small>Berg, 1923</small> * ''[[Alburnus doriae]]'' <small>[[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1865</small> * ''[[Alburnus escherichii]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897</small> * ''[[Alburnus filippii]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1877</small> * ''[[Alburnus goekhani]]'' <small>Özuluğ, Geiger & Freyhof, 2018</small> * ''[[Alburnus hohenackeri]]'' <small>Kessler, 1877</small> * ''[[Alburnus istanbulensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus kotschyi]]'' <small>Steindachner, 1863</small> * ''[[Alburnus kurui]]'' <small>(Bogutskaya, 1995)</small> * ''[[Alburnus leobergi]]'' <small>Freyhof & [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2007</small> * ''[[Alburnus macedonicus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1928</small> * ''[[Alburnus magnificus]]'' <small>Freyhof & Turan, 2019</small> * ''[[Alburnus mandrensis]]'' <small>[[Pencho Drensky|Drensky]], 1943</small> * ''[[Alburnus maximus]]'' <small>[[Victor Fatio|Fatio]], 1882</small> * ''[[Alburnus mento]]'' <small>(Heckel, 1836)</small> * ''[[Alburnus mentoides]]'' <small>Kessler, 1859</small> * ''[[Alburnus neretvae]]'' <small>[[Ivana Buj|Buj]], [[Radek Šanda|Šanda]] & [[Silvia Perea|Perea]], 2010</small> *{{extinct}}''[[Alburnus nicaeensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus oblongus]]'' <small>([[Georgy Pavlovich Bulgakov|Bulgakov]], 1923)</small> * ''[[Alburnus orontis]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]] 1882</small> * ''[[Alburnus qalilus]]'' <small>[[Friedhelm Krupp|Krupp]], 1992</small> * ''[[Alburnus sarmaticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> (pegunica) * ''[[Alburnus sava]]'' <small>Bogutskaya, [[Primož Zupančič|Zupančič]], [[Dušan Jelić (ichthyologist)|Jelić]], [[Oleg A. Diripasko|Diripasko]] & [[Alexander M. Naseka|Naseka]]. 2017</small> * ''[[Alburnus schischkovi]]'' <small>(Drensky, 1943)</small> * ''[[Alburnus scoranza]]'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845</small> * ''[[Alburnus sellal]]'' <small>Heckel, 1843.</small> * ''[[Alburnus taeniatus]]'' <small>Kessler, 1874</small> * ''[[Alburnus tarichi]]'' <small>(Güldenstädt, 1814)</small> * ''[[Alburnus thessalicus]]'' <small>[[Alexander I. Stephanidis|Stephanidis]], 1950</small> * ''[[Alburnus timarensis]]'' <small>[[Mustafa Kuru|Kuru]], 1980</small> * ''[[Alburnus ulanus]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]] 1899)</small> * ''[[Alburnus vistonicus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> * ''[[Alburnus volviticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q1088873}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1820]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] 2jmpt0hca89dzqw6pxffh6zarytdy1w 6765157 6765155 2026-10-14T15:58:19Z Pinky sl 2932 6765157 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Zelenika]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = Species | subdivision = see text | synonyms = {{Genus list | Chalcalburnus | [[Lev Berg|Berg]], 1933 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Alburnus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] rib iz družine [[Leuciscidae]] (klenovci).<ref name = "Cof family"/> Rod je razširjen v zahodni palearktični regiji,<ref name=Sheraliev>{{cite journal|title=New records and range extension of ''Alburnus chalcoides'' (Güldenstädt, 1772) (Teleostei, Cyprinidae) from the upper Syr Darya River, Uzbekistan|year=2025|journal=Check List|doi=10.15560/21.4.755|last1=Sheraliev|first1=Bakhtiyor|last2=Khalimov|first2=Sharofiddin|last3=Rakhmonov|first3=Murodjon|last4=Komilova|first4=Dildorakhon|last5=Nazarov|first5=Mukhammadrasul|last6=Umarov|first6=Fayoziddin|last7=Azamov|first7=Obboskhon|volume=21|issue=4|pages=755–761|doi-access=free}}</ref> največjo [[Vrstna raznolikost|vrstno pestrost]] pa dosega v [[Turčija|Turčiji]].<ref name=oz>{{cite journal |author1=Özuluğ M. |author2=Freyhof J. | year = 2007 | title = ''Alburnus demiri'', a new species of bleak from Western Anatolia, Turkey (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_4_03.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 4| pages = 307–312 }}</ref> Rod ''Chalcalburnus'' se danes obravnava kot del roda ''Alburnus''.<ref name=oz2>{{cite journal | author1 = Özuluğ M. | author2 = Freyhof J. | year = 2007 | title = Rediagnosis of four species of ''Alburnus'' from Turkey and description of two new species (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_3_06.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 3 | pages = 233–246 }}</ref> ==Vrste== V ta rod se trenutno uvrščajo naslednje priznane vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=25 March 2025}}</ref> [[File:Alburnus arborella.jpg|thumb|right|''[[Alburnus arborella]]'']] [[File:Alburnus leobergi.jpg|thumb|right|''[[Alburnus leobergi]]'']] {{columns-list|colwidth=25em|1= * ''[[Alburnus adanensis]]'' <small>[[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1944</small> *{{extinct}}''[[Alburnus akili]]'' <small>Battalgil, 1942</small> * ''[[Alburnus albidus]]'' <small>([[Oronzio Gabriele Costa|Costa]] 1838)</small> * ''[[Alburnus alburnus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (zelenika) * ''[[Alburnus amirkabiri]]'' <small>(Mousavi-Sabet) </small> * ''[[Alburnus arborella]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1841)</small> (primorska belica) * ''[[Alburnus atropatenae]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1925</small> * ''[[Alburnus attalus]]'' <small>[[Müfit Özuluğ|Özuluğ]] & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2007</small> * ''[[Alburnus baliki]]'' <small>[[Nina Gidalevna Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]] & [[Erhan Ünlü|Ünlü]], 2000</small> (Antalya bleak) * ''[[Alburnus belvica]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> * ''[[Alburnus caeruleus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> * ''[[Alburnus carianorum]]'' <small>Freyhof, [[Cũneyt Kaya|Kaya]], [[Esra Bayçelebi|Bayçelebi]], [[Matthias Geiger|Geiger]] & [[Davut Turan|Turan]]. 2019</small> * ''[[Alburnus carinatus]]'' <small>Battalgil, 1941</small> (Manyas shemaya) * ''[[Alburnus chalcoides]]'' <small>([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)</small> (pegunica) *{{extinct}}''[[Alburnus danubicus]]'' <small>[[Grigore Antipa|Antipa]], 1909</small> * ''[[Alburnus demiri]]'' <small>Özuluğ & Freyhof, 2008</small> * ''[[Alburnus derjugini]]'' <small>Berg, 1923</small> * ''[[Alburnus doriae]]'' <small>[[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1865</small> * ''[[Alburnus escherichii]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897</small> * ''[[Alburnus filippii]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1877</small> * ''[[Alburnus goekhani]]'' <small>Özuluğ, Geiger & Freyhof, 2018</small> * ''[[Alburnus hohenackeri]]'' <small>Kessler, 1877</small> * ''[[Alburnus istanbulensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus kotschyi]]'' <small>Steindachner, 1863</small> * ''[[Alburnus kurui]]'' <small>(Bogutskaya, 1995)</small> * ''[[Alburnus leobergi]]'' <small>Freyhof & [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2007</small> * ''[[Alburnus macedonicus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1928</small> * ''[[Alburnus magnificus]]'' <small>Freyhof & Turan, 2019</small> * ''[[Alburnus mandrensis]]'' <small>[[Pencho Drensky|Drensky]], 1943</small> * ''[[Alburnus maximus]]'' <small>[[Victor Fatio|Fatio]], 1882</small> * ''[[Alburnus mento]]'' <small>(Heckel, 1836)</small> * ''[[Alburnus mentoides]]'' <small>Kessler, 1859</small> * ''[[Alburnus neretvae]]'' <small>[[Ivana Buj|Buj]], [[Radek Šanda|Šanda]] & [[Silvia Perea|Perea]], 2010</small> *{{extinct}}''[[Alburnus nicaeensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus oblongus]]'' <small>([[Georgy Pavlovich Bulgakov|Bulgakov]], 1923)</small> * ''[[Alburnus orontis]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]] 1882</small> * ''[[Alburnus qalilus]]'' <small>[[Friedhelm Krupp|Krupp]], 1992</small> * ''[[Alburnus sarmaticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> (pegunica) * ''[[Alburnus sava]]'' <small>Bogutskaya, [[Primož Zupančič|Zupančič]], [[Dušan Jelić (ichthyologist)|Jelić]], [[Oleg A. Diripasko|Diripasko]] & [[Alexander M. Naseka|Naseka]]. 2017</small> * ''[[Alburnus schischkovi]]'' <small>(Drensky, 1943)</small> * ''[[Alburnus scoranza]]'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845</small> * ''[[Alburnus sellal]]'' <small>Heckel, 1843.</small> * ''[[Alburnus taeniatus]]'' <small>Kessler, 1874</small> * ''[[Alburnus tarichi]]'' <small>(Güldenstädt, 1814)</small> * ''[[Alburnus thessalicus]]'' <small>[[Alexander I. Stephanidis|Stephanidis]], 1950</small> * ''[[Alburnus timarensis]]'' <small>[[Mustafa Kuru|Kuru]], 1980</small> * ''[[Alburnus ulanus]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]] 1899)</small> * ''[[Alburnus vistonicus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> * ''[[Alburnus volviticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q1088873}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1820]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] fh6ezmosp5zy7c9chwpbd4c4i42244b 6765163 6765157 2026-10-14T16:12:53Z Pinky sl 2932 sl 6765163 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Zelenika]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = Species | subdivision = see text | synonyms = {{Genus list | Chalcalburnus | [[Lev Berg|Berg]], 1933 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Alburnus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] rib iz družine [[Leuciscidae]] (klenovci).<ref name = "Cof family"/> Rod je razširjen v zahodni palearktični regiji,<ref name=Sheraliev>{{cite journal|title=New records and range extension of ''Alburnus chalcoides'' (Güldenstädt, 1772) (Teleostei, Cyprinidae) from the upper Syr Darya River, Uzbekistan|year=2025|journal=Check List|doi=10.15560/21.4.755|last1=Sheraliev|first1=Bakhtiyor|last2=Khalimov|first2=Sharofiddin|last3=Rakhmonov|first3=Murodjon|last4=Komilova|first4=Dildorakhon|last5=Nazarov|first5=Mukhammadrasul|last6=Umarov|first6=Fayoziddin|last7=Azamov|first7=Obboskhon|volume=21|issue=4|pages=755–761|doi-access=free}}</ref> največjo [[Vrstna raznolikost|vrstno pestrost]] pa dosega v [[Turčija|Turčiji]].<ref name=oz>{{cite journal |author1=Özuluğ M. |author2=Freyhof J. | year = 2007 | title = ''Alburnus demiri'', a new species of bleak from Western Anatolia, Turkey (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_4_03.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 4| pages = 307–312 }}</ref> Rod ''Chalcalburnus'' se danes obravnava kot del roda ''Alburnus''.<ref name=oz2>{{cite journal | author1 = Özuluğ M. | author2 = Freyhof J. | year = 2007 | title = Rediagnosis of four species of ''Alburnus'' from Turkey and description of two new species (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_3_06.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 3 | pages = 233–246 }}</ref> ==Vrste== V ta rod se trenutno uvrščajo naslednje priznane vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=25 March 2025}}</ref> [[File:Alburnus arborella.jpg|thumb|right|''[[Alburnus arborella]]'']] (primorska belica) [[File:Alburnus leobergi.jpg|thumb|right|''[[Alburnus leobergi]]'']] {{columns-list|colwidth=25em|1= * ''[[Alburnus adanensis]]'' <small>[[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1944</small> *{{extinct}}''[[Alburnus akili]]'' <small>Battalgil, 1942</small> * ''[[Alburnus albidus]]'' <small>([[Oronzio Gabriele Costa|Costa]] 1838)</small> * ''[[Alburnus alburnus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (zelenika) * ''[[Alburnus amirkabiri]]'' <small>(Mousavi-Sabet) </small> * ''[[Alburnus arborella]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1841)</small> (primorska belica) * ''[[Alburnus atropatenae]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1925</small> * ''[[Alburnus attalus]]'' <small>[[Müfit Özuluğ|Özuluğ]] & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2007</small> * ''[[Alburnus baliki]]'' <small>[[Nina Gidalevna Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]] & [[Erhan Ünlü|Ünlü]], 2000</small> (Antalya bleak) * ''[[Alburnus belvica]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> * ''[[Alburnus caeruleus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> * ''[[Alburnus carianorum]]'' <small>Freyhof, [[Cũneyt Kaya|Kaya]], [[Esra Bayçelebi|Bayçelebi]], [[Matthias Geiger|Geiger]] & [[Davut Turan|Turan]]. 2019</small> * ''[[Alburnus carinatus]]'' <small>Battalgil, 1941</small> (Manyas shemaya) * ''[[Alburnus chalcoides]]'' <small>([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)</small> (pegunica) *{{extinct}}''[[Alburnus danubicus]]'' <small>[[Grigore Antipa|Antipa]], 1909</small> * ''[[Alburnus demiri]]'' <small>Özuluğ & Freyhof, 2008</small> * ''[[Alburnus derjugini]]'' <small>Berg, 1923</small> * ''[[Alburnus doriae]]'' <small>[[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1865</small> * ''[[Alburnus escherichii]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897</small> * ''[[Alburnus filippii]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1877</small> * ''[[Alburnus goekhani]]'' <small>Özuluğ, Geiger & Freyhof, 2018</small> * ''[[Alburnus hohenackeri]]'' <small>Kessler, 1877</small> * ''[[Alburnus istanbulensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus kotschyi]]'' <small>Steindachner, 1863</small> * ''[[Alburnus kurui]]'' <small>(Bogutskaya, 1995)</small> * ''[[Alburnus leobergi]]'' <small>Freyhof & [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2007</small> * ''[[Alburnus macedonicus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1928</small> * ''[[Alburnus magnificus]]'' <small>Freyhof & Turan, 2019</small> * ''[[Alburnus mandrensis]]'' <small>[[Pencho Drensky|Drensky]], 1943</small> * ''[[Alburnus maximus]]'' <small>[[Victor Fatio|Fatio]], 1882</small> * ''[[Alburnus mento]]'' <small>(Heckel, 1836)</small> * ''[[Alburnus mentoides]]'' <small>Kessler, 1859</small> * ''[[Alburnus neretvae]]'' <small>[[Ivana Buj|Buj]], [[Radek Šanda|Šanda]] & [[Silvia Perea|Perea]], 2010</small> *{{extinct}}''[[Alburnus nicaeensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus oblongus]]'' <small>([[Georgy Pavlovich Bulgakov|Bulgakov]], 1923)</small> * ''[[Alburnus orontis]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]] 1882</small> * ''[[Alburnus qalilus]]'' <small>[[Friedhelm Krupp|Krupp]], 1992</small> * ''[[Alburnus sarmaticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> (pegunica) * ''[[Alburnus sava]]'' <small>Bogutskaya, [[Primož Zupančič|Zupančič]], [[Dušan Jelić (ichthyologist)|Jelić]], [[Oleg A. Diripasko|Diripasko]] & [[Alexander M. Naseka|Naseka]]. 2017</small> (savska pegunica) * ''[[Alburnus schischkovi]]'' <small>(Drensky, 1943)</small> * ''[[Alburnus scoranza]]'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845</small> * ''[[Alburnus sellal]]'' <small>Heckel, 1843.</small> * ''[[Alburnus taeniatus]]'' <small>Kessler, 1874</small> * ''[[Alburnus tarichi]]'' <small>(Güldenstädt, 1814)</small> * ''[[Alburnus thessalicus]]'' <small>[[Alexander I. Stephanidis|Stephanidis]], 1950</small> * ''[[Alburnus timarensis]]'' <small>[[Mustafa Kuru|Kuru]], 1980</small> * ''[[Alburnus ulanus]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]] 1899)</small> * ''[[Alburnus vistonicus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> * ''[[Alburnus volviticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q1088873}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1820]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] bs1debrr9fsbwzjc87s8c6gca1pvc71 6765164 6765163 2026-10-14T16:13:20Z Pinky sl 2932 sl 6765164 wikitext text/x-wiki {{Short description|Genus of fishes}} {{Automatic_taxobox | name = ''Alburnus'' | image = Alburnus alburnus Hungary.jpg | image_caption = [[Zelenika]] (''Alburnus alburnus'') | display_parents = 2 | taxon = Alburnus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=25 March 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus alburnus'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = glej besedilo | synonyms = {{Genus list | Chalcalburnus | [[Lev Berg|Berg]], 1933 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Alburnus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] rib iz družine [[Leuciscidae]] (klenovci).<ref name = "Cof family"/> Rod je razširjen v zahodni palearktični regiji,<ref name=Sheraliev>{{cite journal|title=New records and range extension of ''Alburnus chalcoides'' (Güldenstädt, 1772) (Teleostei, Cyprinidae) from the upper Syr Darya River, Uzbekistan|year=2025|journal=Check List|doi=10.15560/21.4.755|last1=Sheraliev|first1=Bakhtiyor|last2=Khalimov|first2=Sharofiddin|last3=Rakhmonov|first3=Murodjon|last4=Komilova|first4=Dildorakhon|last5=Nazarov|first5=Mukhammadrasul|last6=Umarov|first6=Fayoziddin|last7=Azamov|first7=Obboskhon|volume=21|issue=4|pages=755–761|doi-access=free}}</ref> največjo [[Vrstna raznolikost|vrstno pestrost]] pa dosega v [[Turčija|Turčiji]].<ref name=oz>{{cite journal |author1=Özuluğ M. |author2=Freyhof J. | year = 2007 | title = ''Alburnus demiri'', a new species of bleak from Western Anatolia, Turkey (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_4_03.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 4| pages = 307–312 }}</ref> Rod ''Chalcalburnus'' se danes obravnava kot del roda ''Alburnus''.<ref name=oz2>{{cite journal | author1 = Özuluğ M. | author2 = Freyhof J. | year = 2007 | title = Rediagnosis of four species of ''Alburnus'' from Turkey and description of two new species (Teleostei: Cyprinidae) | url = https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief18_3_06.pdf | journal = Ichthyological Exploration of Freshwaters | volume = 18 | issue = 3 | pages = 233–246 }}</ref> ==Vrste== V ta rod se trenutno uvrščajo naslednje priznane vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Alburnus|access-date=25 March 2025}}</ref> [[File:Alburnus arborella.jpg|thumb|right|''[[Alburnus arborella]]'']] (primorska belica) [[File:Alburnus leobergi.jpg|thumb|right|''[[Alburnus leobergi]]'']] {{columns-list|colwidth=25em|1= * ''[[Alburnus adanensis]]'' <small>[[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1944</small> *{{extinct}}''[[Alburnus akili]]'' <small>Battalgil, 1942</small> * ''[[Alburnus albidus]]'' <small>([[Oronzio Gabriele Costa|Costa]] 1838)</small> * ''[[Alburnus alburnus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (zelenika) * ''[[Alburnus amirkabiri]]'' <small>(Mousavi-Sabet) </small> * ''[[Alburnus arborella]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1841)</small> (primorska belica) * ''[[Alburnus atropatenae]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1925</small> * ''[[Alburnus attalus]]'' <small>[[Müfit Özuluğ|Özuluğ]] & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2007</small> * ''[[Alburnus baliki]]'' <small>[[Nina Gidalevna Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]] & [[Erhan Ünlü|Ünlü]], 2000</small> (Antalya bleak) * ''[[Alburnus belvica]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> * ''[[Alburnus caeruleus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> * ''[[Alburnus carianorum]]'' <small>Freyhof, [[Cũneyt Kaya|Kaya]], [[Esra Bayçelebi|Bayçelebi]], [[Matthias Geiger|Geiger]] & [[Davut Turan|Turan]]. 2019</small> * ''[[Alburnus carinatus]]'' <small>Battalgil, 1941</small> (Manyas shemaya) * ''[[Alburnus chalcoides]]'' <small>([[Johann Anton Güldenstädt|Güldenstädt]], 1772)</small> (pegunica) *{{extinct}}''[[Alburnus danubicus]]'' <small>[[Grigore Antipa|Antipa]], 1909</small> * ''[[Alburnus demiri]]'' <small>Özuluğ & Freyhof, 2008</small> * ''[[Alburnus derjugini]]'' <small>Berg, 1923</small> * ''[[Alburnus doriae]]'' <small>[[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1865</small> * ''[[Alburnus escherichii]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1897</small> * ''[[Alburnus filippii]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1877</small> * ''[[Alburnus goekhani]]'' <small>Özuluğ, Geiger & Freyhof, 2018</small> * ''[[Alburnus hohenackeri]]'' <small>Kessler, 1877</small> * ''[[Alburnus istanbulensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus kotschyi]]'' <small>Steindachner, 1863</small> * ''[[Alburnus kurui]]'' <small>(Bogutskaya, 1995)</small> * ''[[Alburnus leobergi]]'' <small>Freyhof & [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2007</small> * ''[[Alburnus macedonicus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1928</small> * ''[[Alburnus magnificus]]'' <small>Freyhof & Turan, 2019</small> * ''[[Alburnus mandrensis]]'' <small>[[Pencho Drensky|Drensky]], 1943</small> * ''[[Alburnus maximus]]'' <small>[[Victor Fatio|Fatio]], 1882</small> * ''[[Alburnus mento]]'' <small>(Heckel, 1836)</small> * ''[[Alburnus mentoides]]'' <small>Kessler, 1859</small> * ''[[Alburnus neretvae]]'' <small>[[Ivana Buj|Buj]], [[Radek Šanda|Šanda]] & [[Silvia Perea|Perea]], 2010</small> *{{extinct}}''[[Alburnus nicaeensis]]'' <small>Battalgil, 1941</small> * ''[[Alburnus oblongus]]'' <small>([[Georgy Pavlovich Bulgakov|Bulgakov]], 1923)</small> * ''[[Alburnus orontis]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]] 1882</small> * ''[[Alburnus qalilus]]'' <small>[[Friedhelm Krupp|Krupp]], 1992</small> * ''[[Alburnus sarmaticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> (pegunica) * ''[[Alburnus sava]]'' <small>Bogutskaya, [[Primož Zupančič|Zupančič]], [[Dušan Jelić (ichthyologist)|Jelić]], [[Oleg A. Diripasko|Diripasko]] & [[Alexander M. Naseka|Naseka]]. 2017</small> (savska pegunica) * ''[[Alburnus schischkovi]]'' <small>(Drensky, 1943)</small> * ''[[Alburnus scoranza]]'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845</small> * ''[[Alburnus sellal]]'' <small>Heckel, 1843.</small> * ''[[Alburnus taeniatus]]'' <small>Kessler, 1874</small> * ''[[Alburnus tarichi]]'' <small>(Güldenstädt, 1814)</small> * ''[[Alburnus thessalicus]]'' <small>[[Alexander I. Stephanidis|Stephanidis]], 1950</small> * ''[[Alburnus timarensis]]'' <small>[[Mustafa Kuru|Kuru]], 1980</small> * ''[[Alburnus ulanus]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]] 1899)</small> * ''[[Alburnus vistonicus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> * ''[[Alburnus volviticus]]'' <small>Freyhof & Kottelat, 2007</small> }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q1088873}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1820]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] p87m3iokhjv7wmpjnt0koblet81zano 0 609846 6765158 2026-10-14T16:02:28Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Zelenika]] 6765158 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Zelenika]] {{R from scientific name|fish}} ejte3tmeyaue6tut3uxrpaexylrp1j0 6 609847 6765160 2026-10-14T16:10:53Z A09 188929 {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=167|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Laze pri Oneku | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} 6765160 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=167|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Laze pri Oneku | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo}} cai31f0dz3asxyi12yw1b08stwhid9m 6765161 6765160 2026-10-14T16:11:25Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Slika:Screenshot 2026-10-14 at 18.09.15.png]] na [[Slika:Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku.png]] brez preusmeritve: tn 6765160 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=167|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Laze pri Oneku | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo}} cai31f0dz3asxyi12yw1b08stwhid9m 6765162 6765161 2026-10-14T16:11:50Z A09 188929 /* Licenca */ pp 6765162 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=167|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Laze pri Oneku | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo|članek=Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} jverkyjmkvx77levpl9pduz8a4u95k2 6 609848 6765165 2026-10-14T16:14:03Z A09 188929 {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=165|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Zajčje Polje | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} 6765165 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=165|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Zajčje Polje | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo}} kw7dioonik51y0626us20zsoh30g4dl 6765166 6765165 2026-10-14T16:14:18Z A09 188929 pp 6765166 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Akvarel [[Janko Trošt|Janka Trošta]]: cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje | Vir = {{navedi knjigo|title=Akvareli|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SSNV9NV|editor-first=Tea|editor-last=Mohorčič|year=2018|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|page=165|cobiss=297964032}} | Datum = 1947 | Kraj = Zajčje Polje | Avtor = Janko Trošt | Dovoljenje = poštena uporaba; objekt ne stoji več | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo|članek=Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} 391ktlya0roore6ggl2e7sn1ks6tpt6 10 609849 6765167 2026-10-14T16:18:15Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Globokomorska trska|Mora |parent=Moridae |refs={{FishBase|Mora|moro|month=February|year=2018}} }}« 6765167 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Globokomorska trska|Mora |parent=Moridae |refs={{FishBase|Mora|moro|month=February|year=2018}} }} 9mgghrfhgakoj9tws45e0b14sg9bjut 10 609850 6765168 2026-10-14T16:18:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Moridae |parent=Macrouroidei |refs={{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6765168 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Moridae |parent=Macrouroidei |refs={{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 4qxjrzb50xx6frcs4ih47qen2g22w74 10 609851 6765169 2026-10-14T16:19:29Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subordo |link= Macrouroidei |parent= Gadiformes |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=Ca...« 6765169 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subordo |link= Macrouroidei |parent= Gadiformes |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} gh7w13sbfbq31j10awoppbghxp633o9 0 609852 6765172 2026-10-14T16:23:46Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Globokomorska trska]] 6765172 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Globokomorska trska]] {{R from monotypic taxon}} {{R from scientific name|fish}} [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] k37a3crbtcej25ftbdvoc9ozmlhz8q8 6765173 6765172 2026-10-14T16:23:55Z Pinky sl 2932 6765173 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Globokomorska trska]] {{R from monotypic taxon}} {{R from scientific name|fish}} [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] 55mvosz0fr6rowhru6z15fgyupvtojz 14 609853 6765176 2026-10-14T16:27:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Moridae}} [[Kategorija:Gadiformes]]« 6765176 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Moridae}} [[Kategorija:Gadiformes]] sj5g9lvel12zp33h287i2c44t2dx1mr 14 609854 6765179 2026-10-14T16:31:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Rhinochimaeridae}} [[Kategorija:Himere]]« 6765179 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Rhinochimaeridae}} [[Kategorija:Himere]] 8j5o2wcqsd1xubvujg3fwhah5jmop74 10 609855 6765180 2026-10-14T16:34:34Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rhinochimaera |parent=Rhinochimaeridae |refs={{Cof family|family=Rhinochimaeridae|access-date=23 October 2024}} }}« 6765180 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rhinochimaera |parent=Rhinochimaeridae |refs={{Cof family|family=Rhinochimaeridae|access-date=23 October 2024}} }} ma97jn3blr647empm7gp545cywg9kq8 10 609856 6765181 2026-10-14T16:35:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Dolgonose morske podgane|Rhinochimaeridae |parent=Chimaeriformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6765181 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Dolgonose morske podgane|Rhinochimaeridae |parent=Chimaeriformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} imnketlulon8vaecn36fa1uxvhgqjg3 10 609857 6765186 2026-10-14T16:39:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lampetra |parent=Petromyzontidae |refs= {{Cof family|family=Petromyzontidae|access-date=22 October 2024}} }}« 6765186 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lampetra |parent=Petromyzontidae |refs= {{Cof family|family=Petromyzontidae|access-date=22 October 2024}} }} ki12487xymg058n0hsfwyd62h6qa7z0 10 609858 6765187 2026-10-14T16:41:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Piškurji|Petromyzontidae |parent=Petromyzontiformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6765187 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Piškurji|Petromyzontidae |parent=Petromyzontiformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} q66jrsaxtr68ubor0gp0q9py51lby6y 10 609859 6765188 2026-10-14T16:42:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Petromyzontiformes |parent=Petromyzontida |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6765188 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Petromyzontiformes |parent=Petromyzontida |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} pdhi5xh0rsolljuqs4vhu3rsb34itnq 6765199 6765188 2026-10-14T16:51:08Z Pinky sl 2932 |link=Piškurji (red)|Petromyzontiformes 6765199 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Piškurji (red)|Petromyzontiformes |parent=Petromyzontida |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} ey47vf9mktscz7ww1q5f98nhrcfa8tn 10 609860 6765189 2026-10-14T16:43:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=classis |link=Petromyzontida |parent=Cyclostomi |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=23-26 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }}« 6765189 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=classis |link=Petromyzontida |parent=Cyclostomi |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=23-26 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} m5kva0hb3f9653m4mpg1iwqohbsyme7 6765200 6765189 2026-10-14T16:51:39Z Pinky sl 2932 |link=Piškurji (red)Petromyzontida 6765200 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=classis |link=Piškurji (red)Petromyzontida |parent=Cyclostomi |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=23-26 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} behe1ar99p10v84y48iter7i6jag2ut 6765201 6765200 2026-10-14T16:52:28Z Pinky sl 2932 |link=Piškurji (red)|Petromyzontida 6765201 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=classis |link=Piškurji (red)|Petromyzontida |parent=Cyclostomi |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=23-26 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} r5guzo0j8yc0ch3xdbyflvi8234e22e 10 609861 6765191 2026-10-14T16:44:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superclassis |link=Cyclostomi |parent=Agnatha |refs={{cite WoRMS |author=Froese, R. and D. Pauly |year=2021 |title=Cyclostomi |id=1517371 |access-date=10 October 2021}} }}« 6765191 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superclassis |link=Cyclostomi |parent=Agnatha |refs={{cite WoRMS |author=Froese, R. and D. Pauly |year=2021 |title=Cyclostomi |id=1517371 |access-date=10 October 2021}} }} gyj38azxr4zof23pb1rf2gwsnvktxl2 0 609862 6765194 2026-10-14T16:46:22Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Laški potočni piškur]] 6765194 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Laški potočni piškur]] {{R from scientific name|fish}} cdmbsbixn4jobx6egcjrgbbs8ikfq1t 0 609863 6765198 2026-10-14T16:49:25Z JoMK 240261 preusmeritev na [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] 6765198 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] 6o9yvoz1gyo4mmeo7rjg8wuey13izvg 14 609864 6765204 2026-10-14T16:55:34Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Petromyzontiformes}} *'''[[Petromyzontiformes]]''' — [[Piškurji (red)]]. <!-- [[Category:Fish orders]] subtaxa (families, genera and species) listed here are not orders --> [[Kategorija:Brezčeljustnice]]« 6765204 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Petromyzontiformes}} *'''[[Petromyzontiformes]]''' — [[Piškurji (red)]]. <!-- [[Category:Fish orders]] subtaxa (families, genera and species) listed here are not orders --> [[Kategorija:Brezčeljustnice]] 33uua5vcnqjjheybuwzbpx45f3nq6bc 10 609865 6765218 2026-10-14T17:30:37Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Bursera |parent=Burseraceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6765218 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Bursera |parent=Burseraceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 9wxnfkw11o2lvwvve9f072uwmn34k0y 10 609866 6765220 2026-10-14T17:32:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Mirovke|Burseraceae |parent=Sapindales |refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111/b...« 6765220 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Mirovke|Burseraceae |parent=Sapindales |refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111/boj.12385}} }} hmvmzyou0dibqtnrgfsia6p4zffj4y2 14 609867 6765222 2026-10-14T17:33:45Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Burseraceae}} {{catmain}} [[Kategorija:Javorovci]]« 6765222 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Burseraceae}} {{catmain}} [[Kategorija:Javorovci]] bcf7k1veavzsjfatatgnycrbkp4w467 10 609868 6765224 2026-10-14T17:36:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link= |parent=Novaculini |refs= {{FishBase genus|genus=Xyrichtys|access-date=3 February 2020}} }}« 6765224 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link= |parent=Novaculini |refs= {{FishBase genus|genus=Xyrichtys|access-date=3 February 2020}} }} isqo2s5x5eydchti9i3lzy9oaiokxqr 10 609869 6765225 2026-10-14T17:37:28Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Taksonomija/Xyrichtyinae]] 6765225 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Predloga:Taksonomija/Xyrichtyinae]] {{Redirect category shell| {{R from move}} }} 1n744w4x1fsobhtix61w2tfymb9qt7l 10 609870 6765226 2026-10-14T17:38:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Xyrichtyinae |parent=Labridae |extinct= |refs={{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}} }}« 6765226 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link= Xyrichtyinae |parent=Labridae |extinct= |refs={{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}} }} bm3cbxhltdpo29nkv7aydr5wb3ib29q 10 609871 6765228 2026-10-14T17:42:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subgenus |link=Robidnica|Rubus subg. Rubus |parent=Rubus |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6765228 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subgenus |link=Robidnica|Rubus subg. Rubus |parent=Rubus |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 7bj47y4g6hmzgwel9v2u4ntat8ufv0j 10 609872 6765230 2026-10-14T17:43:16Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rubus |parent=Rubeae }}« 6765230 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rubus |parent=Rubeae }} fvwxn0hwqinug24m180um1k0fzyc73g 10 609873 6765231 2026-10-14T17:43:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Rubus|Rubeae |parent=Rosoideae }}« 6765231 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Rubus|Rubeae |parent=Rosoideae }} 5ofzqej12exc39cwb9x3fc3pxrh2rl3 10 609874 6765232 2026-10-14T17:44:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Rosoideae |parent=Rosaceae }}« 6765232 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Rosoideae |parent=Rosaceae }} j1e64av6tohdekiady757e8xz7634iv 0 609875 6765234 2026-10-14T17:56:34Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Barjas */ 6765234 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Barjas | native_name = Barxas | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Barjas Spain.svg | image_shield = Escudo de Barjas.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Elvira Castro Núñez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 57,63 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 140 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|36|40|N|6|58|43|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 844 | website = | footnotes = }} '''Barjas''' ([[leonščina|leonsko]] in {{jezik-gl|Barxas}}) je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 110 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 246 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Vega de Valcarce|Vego de Valcarce]], na severozahodu na [[Piedrafita del Cebrero|Piedrafito]] (v Galiciji), na zahodu na [[Folgoso de Caurel]] (v Galiciji), na jugu na [[Oencia|Oencio]], na jugovzhodu na [[Corullón]] in na severovzhodu na [[Trabadelo]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]].<ref name>{{navedi novice|title=Barjas Travel Guide |work=Expedia |url=https://www.expedia.co.uk/Barjas.dx553248633901347689 |date= |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V 10. stoletju je kralj [[Ordoño II. Leonski|Ordoñu II. Leonski]] daroval gorovje Busmayor pri Barjasu nadškofu v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Compostela]]. Darovanje je 1200 potrdil tudi [[Alfonz IX. Leonski]]. Corrales je bil v lasti [[Suvereni malteški viteški red|viteškega reda Svetega Janeza Jeruzalemskega]], ki ga je red v 15. stoletju prodal markizi Villanfrance. Tej enoti sta pripadala Villar de Corrales in Mosteiros, kjer so leonski plemiči radi lovili. V 19., v največji meri pa v 20. stoletju je bilo veliko izseljevanje iz občine v [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]]. V prvi polovici 20. stoletja je bilo še skoraj 2500 ljudi v Barjasu. Do danes je občina izgubila skoraj 90 % prebivalstva. == Geografija == Naravna znamenitost okolice je bukov gozd na gorovju Busmayor, kjer domuje veliko avtohtonih rastlin in žival ter so zelo stara bukova drevesa. == Kultura == * Stara kovačnica<ref>{{navedi novice|title=Ferrería de Serviz |work=Hispana Nostra |url=https://listaroja.hispanianostra.org/ficha/ferreria-de-serviz/ |date= |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> * Cerkev sv. Marije iz 1777 v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] * Cerkev sv. Lovrenca v Corralesu * Kapela sv. Jakoba v Vegasu do Seo iz 18. stoletja * Svetišče v Santu Tirsu * Kapela sv. Bartolomeja v Quinteli * Trije stari vodni mlini v Barjasu<ref>{{navedi novice|last=Gaitero |first=Ana |title=Las otras Bestas de Barjas |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/ocio/destinos/240802/1589350/bestas-barjas.html |date=2.8.2024 |language=es |accessdate=14.10.2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] nk79pmn439gmxhvtj8c92vl2qa60pqb 6765275 6765234 2026-10-14T21:57:14Z Doncsecz~slwiki 9581 6765275 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Barjas | native_name = Barxas, Barceniellas | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Barjas Spain.svg | image_shield = Escudo de Barjas.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] | subdivision_type2 = provinca | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]] | subdivision_type3 = comarca | subdivision_name3 = El Bierzo | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Elvira Castro Núñez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 57,63 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 140 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|42|36|40|N|6|58|43|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 844 | website = | footnotes = }} '''Barjas''' ([[leonščina|leonsko]] ''Barceniellas'', {{jezik-gl|Barxas}}) je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 110 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 246 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Vega de Valcarce|Vego de Valcarce]], na severozahodu na [[Piedrafita del Cebrero|Piedrafito]] (v Galiciji), na zahodu na [[Folgoso de Caurel]] (v Galiciji), na jugu na [[Oencia|Oencio]], na jugovzhodu na [[Corullón]] in na severovzhodu na [[Trabadelo]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]].<ref name>{{navedi novice|title=Barjas Travel Guide |work=Expedia |url=https://www.expedia.co.uk/Barjas.dx553248633901347689 |date= |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V 10. stoletju je kralj [[Ordoño II. Leonski|Ordoñu II. Leonski]] daroval gorovje Busmayor pri Barjasu nadškofu v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Compostela]]. Darovanje je 1200 potrdil tudi [[Alfonz IX. Leonski]]. Corrales je bil v lasti [[Suvereni malteški viteški red|viteškega reda Svetega Janeza Jeruzalemskega]], ki ga je red v 15. stoletju prodal markizi Villanfrance. Tej enoti sta pripadala Villar de Corrales in Mosteiros, kjer so leonski plemiči radi lovili. V 19., v največji meri pa v 20. stoletju je bilo veliko izseljevanje iz občine v [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]]. V prvi polovici 20. stoletja je bilo še skoraj 2500 ljudi v Barjasu. Do danes je občina izgubila skoraj 90 % prebivalstva. == Geografija == Naravna znamenitost okolice je bukov gozd na gorovju Busmayor, kjer domuje veliko avtohtonih rastlin in žival ter so zelo stara bukova drevesa. == Kultura == * Stara kovačnica<ref>{{navedi novice|title=Ferrería de Serviz |work=Hispana Nostra |url=https://listaroja.hispanianostra.org/ficha/ferreria-de-serviz/ |date= |accessdate=14.10.2026 |language=es}}</ref> * Cerkev sv. Marije iz 1777 v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] * Cerkev sv. Lovrenca v Corralesu * Kapela sv. Jakoba v Vegasu do Seo iz 18. stoletja * Svetišče v Santu Tirsu * Kapela sv. Bartolomeja v Quinteli * Trije stari vodni mlini v Barjasu<ref>{{navedi novice|last=Gaitero |first=Ana |title=Las otras Bestas de Barjas |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/ocio/destinos/240802/1589350/bestas-barjas.html |date=2.8.2024 |language=es |accessdate=14.10.2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v provinci Leon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v provinci Leon]] mqhnc40lg08y7s86s4cusp9d54syc26 14 609876 6765248 2026-10-14T19:04:12Z Janezdrilc 3152 N 6765248 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Naselja Občine Trebnje]] af3vj0151hj5abr9lz4hf0l2zb4w0sn 0 609877 6765324 2026-10-15T06:53:02Z Octopus 13285 uvod 6765324 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Fubing''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 府兵制, [[pinjin]]: fǔbīng zhì, [[Wade-Gilesovo prečrkovanje|Wade–Giles]]: fu-ping chih) je bil sistem lokalnih milic v cesarski [[Kitajska|Kitajski]] od 6. do 8. stoletja. Izviral je iz dinastije [[Zahodni Vej]] in bil kasneje prevzet v dinastijah [[Severni Džov]], [[Dinastija Sui|Sui]] in [[Dinastija Tang|Tang]]. ==Značilnosti== Temelj vojaških sil v času dinastije Sui in zgodnje dinastije Tang je bil sistem milice ''fubing'', ki ga je prvi uvedel Zahodni Vej pod vodstvom regenta Juven Taija. Enote milice so služile tudi kot rezervna vojska in jih je bilo mogoče hitro mobilizirati v času vojne ali politične nestabilnosti. Pripadniki milice, ki so prebivali do 2000 li od zbirnega mesta, so vojaško službo opravljali dva meseca vsakih 18 mesecev. Ko niso bili v službi, so obdelovali svojo zemljo. Ob izbruhu vojne so bili mobilizirani. Sistem ''fubing'' je dopolnjeval sistem enakih delov zemlje, po katerem je vsako gospodinjstvo prejelo enako veliko obdelovalne zemlje. Enote milice so sčasoma prerasle v dedne vojaške družine ter privedle do nastanka obsežnih militariziranih naselij in skupnosti.<ref>[http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=51235 Fubingzhi]{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Dinastija Sui je enote milice postavila pod lokalno civilno upravo, dinastija Tang pa jih je vključila pod osrednjo oblast, natančneje pod ministrstvo za vojsko. Dinastija Tang je vzpostavila 634 enot milice in jih kasneje preimenovala v ''džečongfu''. V tem času je veljalo pravilo, da mora vsakih šest družin zagotoviti enega moškega za službovanje v garnizijski enoti. Vsaka enota je štela od 800 do 1200 mož in je bila razdeljena na ''tuane'' (300 mož), ''duije'' (50 mož) in ''huoje'' (10 mož).<ref>{{Cite web |url=http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=53253 |title=Zhechongfu |access-date=2007-08-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929100125/http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=53253 |archive-date=2007-09-29 |url-status=dead }}</ref><ref name=Peers>Peers, str. 110-112</ref> Veliko teh enot je bilo skoncentriranih v severni regiji, zlasti na območju [[Guandžong]]a, kjer je bilo nameščenih 261 enot. Preostale enote so bile v [[Šanši]]ju (164 enot) ter [[Henan]]u in [[Šandong]]u (74 enot). Enote v sistemu ''fubing'' so predstavljale približno 80 odstotkov nabornikov. Sistem je zahteval minimalne državne izdatke, saj so se pripadniki milic preživljali s kmetovanjem.<ref>Liu, str. 85-86</ref> Sistem je bil primeren samo za kratkotrajne vojaške pohode in obvladovanju razmer v mirnem času. Dolgotrajno vojskovanje bi namreč onemogočilo kmetijsko dejavnost, ki je bila ključna za gospodarstvo. Sistem ''fubing'' so postopoma opustili in ga nadomestili s stalnimi vojaškimi enotami, znanimi kot ''džjan'er''.<ref name=Peers/><ref>[http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=51598 Jian Er]{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaštvo]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] ne8fydtlrv7x4tl4f6j473yxgoxg59a 6765326 6765324 2026-10-15T06:58:11Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6765326 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Fubing''''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 府兵制, [[pinjin]]: fǔbīng zhì, [[Wade-Gilesovo prečrkovanje|Wade–Giles]]: fu-ping chih) je bil sistem lokalnih milic v cesarski [[Kitajska|Kitajski]] od 6. do 8. stoletja. Izviral je iz dinastije [[Zahodni Vej]] in bil kasneje prevzet v dinastijah [[Severni Džov]], [[Dinastija Sui|Sui]] in [[Dinastija Tang|Tang]]. ==Značilnosti== Temelj vojaških sil v času dinastije Sui in zgodnje dinastije Tang je bil sistem milice ''fubing'', ki ga je prvi uvedel Zahodni Vej pod vodstvom regenta Juven Taija. Enote milice so služile tudi kot rezervna vojska in jih je bilo mogoče hitro mobilizirati v času vojne ali politične nestabilnosti. Pripadniki milice, ki so prebivali do 2000 li od zbirnega mesta, so vojaško službo opravljali dva meseca vsakih 18 mesecev. Ko niso bili v službi, so obdelovali svojo zemljo. Ob izbruhu vojne so bili mobilizirani. Sistem ''fubing'' je dopolnjeval sistem enakih delov zemlje, po katerem je vsako gospodinjstvo prejelo enako veliko obdelovalne zemlje. Enote milice so sčasoma prerasle v dedne vojaške družine ter privedle do nastanka obsežnih militariziranih naselij in skupnosti.<ref>[http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=51235 Fubingzhi]{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Dinastija Sui je enote milice postavila pod lokalno civilno upravo, dinastija Tang pa jih je vključila pod osrednjo oblast, natančneje pod ministrstvo za vojsko. Dinastija Tang je vzpostavila 634 enot milice in jih kasneje preimenovala v ''džečongfu''. V tem času je veljalo pravilo, da mora vsakih šest družin zagotoviti enega moškega za službovanje v garnizijski enoti. Vsaka enota je štela od 800 do 1200 mož in je bila razdeljena na ''tuane'' (300 mož), ''duije'' (50 mož) in ''huoje'' (10 mož).<ref>{{Cite web |url=http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=53253 |title=Zhechongfu |access-date=2007-08-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929100125/http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=53253 |archive-date=2007-09-29 |url-status=dead }}</ref><ref name=Peers>Peers, str. 110-112</ref> Veliko teh enot je bilo skoncentriranih v severni regiji, zlasti na območju [[Guandžong]]a, kjer je bilo nameščenih 261 enot. Preostale enote so bile v [[Šanši]]ju (164 enot) ter [[Henan]]u in [[Šandong]]u (74 enot). Enote v sistemu ''fubing'' so predstavljale približno 80 odstotkov nabornikov. Sistem je zahteval minimalne državne izdatke, saj so se pripadniki milic preživljali s kmetovanjem.<ref>Liu, str. 85-86</ref> Sistem je bil primeren samo za kratkotrajne vojaške pohode in obvladovanju razmer v mirnem času. Dolgotrajno vojskovanje bi namreč onemogočilo kmetijsko dejavnost, ki je bila ključna za gospodarstvo. Sistem ''fubing'' so postopoma opustili in ga nadomestili s stalnimi vojaškimi enotami, znanimi kot ''džjan'er''.<ref name=Peers/><ref>[http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=51598 Jian Er]{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} *[http://www.britannica.com/eb/article-9035544/fubing-system Fubing system in Encyclopædia Britannica] *Liu, Zhaoxiang et al. (2000). ''History of Military Legal System''. Beijing: Encyclopedia of China Publishing House. {{ISBN|7-5000-6303-2}}. *Tang, Gengou. [http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=51598 "Jian Er"]{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Encyclopedia of China'' (Chinese History Edition), 1st ed. *Yang, Zhijiu et al. [http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=51235 "Fubingzhi"]{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Encyclopedia of China'' (Chinese History Edition), 1st ed. *Yang, Debing. [https://web.archive.org/web/20070929100125/http://203.72.198.245/web/Content.asp?ID=53253 "Zhechongfu"]. ''Encyclopedia of China'' (Chinese History Edition), 1st ed. *Peers, C.J. (2006). ''Soldiers of the Dragon''. New York: Osprey Publishing. {{ISBN|1-84603-098-6}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaštvo]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 8g0ua52krippczuwom6o52b1ayrjax7 1 609880 6765363 2026-10-15T10:28:15Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6765363 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 609881 6765365 2026-10-15T10:28:27Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6765365 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j